fehaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov. PROSVETA Uredniški ln upravniškl prostori: 2087 South Lawndale Ave. Issued daily ezcept Saturdajs, Sundajs and ^Iolidaya. m mM-^J ▼ MmJ M ^m GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Office of Publicatlon: 2057 South Lawndale Ava. Telophono, Rockwsll 4004 leto—YEAR XXXVI. Cena lista je $6.00 CMCM«. o**, um a., o, c*- o, &5VSE CHICAGO iS. ILL.. PONEDELJEK. 31. JANUARJA (JAN. 31). 1(44 Subacription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 21 Acceptanc« for mailing at special rate of postale provided for ln section 1103, Aft of Oct. 8, 1917, authorUed on Jane 4. 1918. Enote ameriške mornarice bombardirajo japonske otoke Oklopne ladje, križarke in ruiilci bruhajo izstrelke na japonske pozicije.—Zavezniška sila na kopnem in v zraku zadala težke udarce Nemcem na italijanski fronti. Nacijska oklopna kolona razpršena pri Carrocetu.— Ameriški letalci vrgli 1800 ton bomb na Frankfurt in druga nemška mesta.—Ruske armade počistile ozemlje ob progi železnice Leningrad-Moskva in okupirale čez 80 vasi in naselbin Pearl Harbor, Havaji. 31. jan. —Močno ameriško bojno b^odov-je bombardira japonske postojanke na otokih Marshaliove grupe v centralnem delu Pacifika že dva dni, poroča glavni stan admirala Chesterja W. Nimitza. V akciji so oklopne ladje, križarke, ruiilci in letalonosci. Sodi so, da je to največji napad izmed vseh, kar jih je bilo doslej uprizorjenih na te otoke. Bombardiranje z morja podpirajo bojna letala z metanjem bomb na japonske pozicije na otokih Mlloelap, Wotje in Kwa-jalein. Bojna letala in bombniki so izvršili prvi napad na otok Eni-wetok v Karolinški grupi. Ta je oddaljen samo 800 milj od Truka, velike japonske moroa-rične in letalske baze. Izgleda, da je bombardiranje z morja in iz zraka uvod v izkrcanje ameriških čet na otokih Marshaliove grupe. London. 31. j a«.—Čez 1500 ameriških letečih trdnjav in bombnikov ie metalo bomb* na Frankfurt, Berlin in druga nemška mesta ter industrijska središča. Ta sila je v spopadih v zraku sestrelila 104 nemška letala, sama pa je izgubila 31 bombnikov in 13 bojnih letal. - Napad na Berlin je bil izvršen dvanajst ur po angleškem bombardiranju nemškega glavnega mesta. Drugi roji ameriških in angleških letal so metali bombe na nacijska oporišča v Franciji in Hotandiji. Zavesnlški stan v Alširu. 29. jan. — Zavezniška sila na kopnem in v zraku je zadala Nemcem težke udarca v bitki za posest Rima, zdrobila napad sovražnika na svoje mostišče na ozemlju 21 milj južno od italijanske prestolnice ter uničila 28 nemških bojnih letal, se glasi uradni komunike. Ti udarci so bili zadani Nemcem v momentu, ko je Hitler po izjavi nemških vojnih ujetnikov naslovil ukaz deseti armadi, da mora držati bojno črto pri Cas-sinu, 80 milj od Rima, za vsako ceno. Pozorlšče bitk, v katerih so enote britske armade razpršile nemško oklopno divizijo, je f>ilo pri Carrocetu, deset milj severno od Anzijs. Britska ar mada je pognala Nemce nazaj >n ujela več sto sovražnikov. General Alexander, vrhovni poveljnik zavezniške sile, je naznanil, da je mostišče, kateregs so ustanovile britske in ameriške čete, dolgo deset milj. Nemški« topniške enote so obstrelje vale to mostišče. Vest prsvi, ds * nemške oklopne kolone, zbrs ne pri Rimu, pripravljajo za na skoke na pozicije zavezniške Kile.' Ameriška leteče trdnjave in bombniki ao metali bombe na , mesta v severni Italiji ln na nemška letališča pri Marseille-in Montpellieru, južna Frsn c'i«. ki so razbile čez dvajset le-na tleh. Sedem ameriških ■ bombnik*« ki so se udeležili nspada, ae ni vmllo v svoje o-J"»ri*če. Ameriške, britske »n francoske ('•rte naskakujejo nemško H no črto na obeh straneh Cae- ■iftA. I krutem. 29 jan. — Brttaki in ameriški letalci so ponovno bombardirali nacijska oporišča na ozemlju pri Pas de Calaisu, Francija, kjer so Nemci zgradili takozvano "Atlantsko steno". Vrgli so več sto zažigalnih in razstrelilnih bomb, ki so porušile mnogo vojaških objektov in zanetile požare. Ameriški letalci so prej metali bombe na Berlin in Heligo-land, "nemški Gibraltar" na Severnem morju. Na Berlin je padlo. 1680 ton bomb. London. 29. jan. — Ruske armade so počistile vse ozemlje ob progi železnice Leningrad-Moskva po zdrobitvi odpora nemške oborožene sile, nakar so začele prodirati od Ilmenskega jezera, 100 milj južnovzhodno od Leningrada, proti železnici Leningrad-Vitebsk. Nemcem je ostala samo ena železniška proga na severu — Leningrad-'skov-Varšava. Premier Stalin je sinoči naznanil, da so ruske čete udrle v Čudovo po okupaciji Ljubana in štirih drugih mest na ozemlju, 50 milj južnovzhodno od Leningrada. Ta mesto so Nemci držali dve in pol leta. V ofenzivi na severni fronti so ruske čete okupirale čez 80 vasi in naselbin v zadnjih treh dneh. Sovjetske kolone se vale proti Estoniji in prve so dospele do točke, ki je oddaljena samo 34 milj od meje. Druge kolone arodirajo naprej v smeri Volo-sova, križišča železnice Lenin-grad-Varšava. Moskva je naznanila novo rusko zmago v bitki z Nemci na vzhodni strani Vinice, v kateri e padlo čez dva tisoč sovražni-Kov. Rusi so razbili tudi 63 nemških tankov v tej bitki. ZavesniŠka basa na . Novi GvineJL 29. jsn. — Ameriški letalci so sestrelili nadaljnjih 27 aponskih letal v bitki nad Ra-jaulom, japonsko mornarično in etalsko bazo na Novi Britaniji, poroča glavni stan generala letalski ofen- ADF se ponovno izrekla proti stavkam Prihodnja seja v Philadelphiji M lami. Fla.. 29. jan. — Člani eksekutivnega sveta Ameriške delavske federacije so na svoji zaključni seji ponovili zagotovilo, da unije ADF ne bodo stavkale, dokler traja vojna, za-eno pa so obsodili vse stavke. Smisel sprejetega zaključka je podal William Green* predsednik ADF, ko je izjavil: ^'Naši vojaki se bodo borili in naši dalavci morajo delati." Zaključek je bil sprejet potem, ko je Joseph D. Keenan, podnačelnik odbora za vojno produkcijo in tajnik Čikaške delavske federacije, v svojem govoru naglasil, da morajo ameriški delavci napeti vse sile, da se poveča produkcija tankov, bombnikov, streliva in drugegs bojnega materiala. Člani sveta so sprejeli tudi resolucijo z apelom na vlado, naj stori korake za naBičevanje otrok v deželah pod nemško o-kupacijo. Resolucija poudarja, da se to lahko stori, ne da bi osišče imelo od tega koristi. "Mi pošiljamo živila skozi blokado vojnim ujetnikom *in ameriškim ter britskim civilt stom, interniranim v Nemčiji, m? fi* tftflikom In reve*enri v Iiolandiji, Belgiji, na Poljskem in Norveškem," pravi resolucija: "To ni v soglasju z ameHškim pojmovanjem pravičnosti." Na banketu, ki se je vršil po zaključenju seje, so voditelji u-nij ADF dali zagotovilo, da bodo kupili vojnohranilne bonde za vsoto čez dvesto milijonov dolarjev. Prej je bilo naznanjeno, da imajo unije ADF 6,-r>8§,470 članov. Philadelphia je bila izbrana kot mesto prihodnje seje članov eksekutivnega sveta. Ta se bo pričela 1. maja. Finske unije povabljene na zborovanje London, 29. jan. — Radio Heinsinki je naznanil, da so bile finske unije povabljene, naj pošljejo svoje delegate na zbo. rovapje mednarodnega delSft skega urada, ki se 4*> vršilo v Philsdelphiji v aprilu. Vpjny MacArthurja. V Tn tal, sami pa so Izgubili 54 leUl. £ ^veseljem sprejel Torpedna letala so nspadls . finaW .aponske ladje in tovorne psr- ' nike pri Rabaulu in potopils tri »*»rovOT,J«-parnike, pet pa poškodovsls. Avstralske čete se bližajo Kis se bodo repre-finskih unij udeležili _____________ Croce izvoljen ru, japonski vojaški bazi na se- za predšednika vernem obrežju Nove Gvineje, konference Prve so oddaljene samo tri milje . - (Ki te baze Bari. Italija, 29 jan. - Be.ie ........ ................... deto Croce, slediti filozof, je bil ' ^ ^ d#|o y vojn|h Ut ~ Ameriška ^al.ka^.jeo^ petih protifašističnih'n-rllormk )te d#JjU, da novila ofenzivo v centralnem ki se je pričel« v U»m ' ' JAPONSKOMUCE-N JE VOJNIH UJETNIKOV RAZKRITO Cez pet tieoc ujetnikov umrlo v taboriščih "SMRTNI POHOD NA BATAANU" Waahlngton. D. Cm 29. jan. — Vojni in mornarični department sta dvignila zagrinjalo in razkrila povest o japonski bestijal-nosti in brutalnosti napram a-meriškim in filipinskim vojnim ujetnikom, da ameriško ljudstvo izve, da so Japonci brezobzirno in namenoma izstradavali, mudili in morili ujetnike. Dejstva razkriva povest pokojnega poveljnika VVilliama E. Dyessa, ki ja pobegnil iz japonskega ujetništva ln je pred nekaj tedni izgubi! življenje v letalski nesreči v Kaliforniji, polkovnika S. M. Mellnika iz Dun-mora, Pa., in momaričnega častnika M. H. McCoyja iz Indiana-polisa, Ind. Mflinik je zdaj v službi generala Douglasa MacArthurja v juinozapadnem delu Pacifika, McCoy pa se nahaja v Ameriki. Skupno poročilo .vojnega ln momaričnega depurtmenta vsebuje odlomke povesti Dyessa in njegovih tovariiev, častnikov in vojakov, katere je vodil v svobodo po enoletnfem ujetništvu v japonskem taborišču. Cti je na-zvsl svojo povspt "Smrtni po hod na Bataanuj" Samo v enem taborišču, Čamp ODonnellu, Je dnu lo 2200 ime riških vojnih ujetnikov v aprl lu in maju 1. 1942, pravi poročilo. V taborišču Cabunatuanu je do oktobra istega leta umrlo lez 3000 ujetnikov. Število smrtnih slučajev je bilo večje v ta-boriačih, v katerih so bili fill-pinski ujetniki. Vsi so bili žrtve stradanja in mučenja. "Smrtni pohod" se je pričel 10. aprila 1. 1942, ko so Japonci nagnali več UsoČ vojnih ujetnikov na letališče pri Merivele-su, Bataan. Japonci so pred pohodom obglaviii več ujetnikov. Trpinčenje in smrt sta spremljala ujetnike na 85 milj dol. gem pohodu, ki je trajal šest dni. Ujetniki niso dobili ne hrsne In ne vode. Mnogo jih je zblaznelo zaridi lakote, žeje in neznoane vročine. Japonci so z bajoneti prisilili ujetnike, da so morali pokopati tri še žive A-meričane in tri Filipince. Bolne in izmučene vojuke, ki ao ae zgrudili na poti, su Japonci po-ložili v vrste, nakar st/ pognali težka motorna voe.ils po živih vrstah, ki so jih> strla. Japonci so pretepali ujetnike s palicami in biči in jih streljs- 11, ko so prosili za vodo in hrano v smrtni agoniji. Mnoge ao izpostavili solncu, da jih je žga-lo. Sedem dni po ujetju niso še dobili nobene hrane in potem le nekaj riža in rib. Najmanj 400 vojnih ujetnikov, tehnikov, je bilo odvedenih ns Domače vesti Letalec aa ubil Waukegan, IU. — Dne 10. januarja se je na letališču v mestu Augusti, Ga,, po nesreči ubil slovenski letalec Frank A. Gostiša, star 28 let in rojem v VVaukega-nu. Pri nizkem poletu je njegovo letalo strmoglavilo na tla. Njegovo truplo je bilo poslano domov in pokopan je bil 15. t. m. Zapušča starše, brata in štiri sestre, Nov grob v Chicagu Chicago. — Dne 20. t. m. je Umrl Jos. 2agar, star domala 65 let in doma lz Iške vasi pri Ljubljani. V Ameriki je bil 47 lat in zapušča družino. Is Barbertona Barberton, O. — Dne 28. januarja zjutraj so našli rojaka Johna Ujčlča mrtvega v poate-ljl. Star je bil 62 let in rojen na Velikem Brdu pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Zapušča ženo, polbrata in polsestro. Argentina zatira osišino propagando Telefonska zveia z Berlinom in Tokijem pretrgana Buenos Alree. Argentina. 29. jsn. — Argentinska vlada, ki je pretrgala diplomatične odnošu-je z Nemčijo in Japonsko, je storila nadaljnja korske zs Izločitev vseh sledov nacizma v deželi. Predsednik Pedro Ramirez je uveljavil serijo dekretov, da sa zatre osiščns propaganda. , Pričakuje ae, da se bo Argentina kmalu postavila na ptran demokracij in proti osliču. Telefonska zveza med Argentino, Berlinom in Toki jeni je bila pretrgana po prelomu diplomu-tičnih odnošajev. Vlada je zaprla urad osišču naklonjenega llsts KI Pampera, ki je stalno napadal Združene narode, zlasti Ameriko. Policijski lov no osiščne agente in špione se nadaljuje. , Dekreti določajo restrikcije za osiščne državljane, cenzuro pisem in drugih komunikacij in pod vzet je korakov za zaščito dežele. Ramirez ja namignil, da bodo vae nacionalistične grupe, katerih politične in socialne filozofije zanikajo svobodščine ljudem, razpuščene. delu Pacifika ln bombardirala japonska oporišča na otokih Nsuru, Wotju. Milu ln Maleo-pu, se glasi naznanilo To ne o-menjs rezultata bombardiranja. Priprave za uničenje rumunskih oljnjakov ujete ameriške vojake aploh ne Seja vrhovnega > ■■ ,. sovjetskega sveta Razprava o zadevah mednarodne važnosti Moakva. 29 ffin. — Člani vrhovnega sveta Hovjeteke unije so se sinoči sestal! na svoji drugi siji od invszljc Rusije po nemški sili v Kremlimj. /namenja ku/ejo, dri bodo na tej sprejeti , zaključki dalakosežne mednarodne važnosti. Svet tvorijo Ijudaki komisarji in njegov načelnik je premier Stalin. Sovjetski tlak posveča Partizani presekali železnico i Bitke divjajo. v bližini Belgrada London. 29. jan.—Jugoslovanski partizani so presekali vitalno železnico Bclgtad-Zagrch v šestih krajih po poročilu iz glavnega stana maršala Titu, povelj-niwa osvobodilne armade. Vest iz Kaira, Egipt, pravi, da so v teku ljute bitke med partizani in Nemci v bližini Belgrada. Por^ilo, oddano po radio-postaji Svobodna Jugoslavija in prestreženo po ameriški časni-ški agenturi Associated Press, pravi, da se ljute bitke med partizanskimi enotami in nemško silo nadaljujejo na ozemlju pri Tuzli ln Zvorniku, vzhodna Bosna. Nemško poveljstvo je poslalo nove čete na pozorlšče bitk iz krajev ob reki Donavi. Partizani drie pozicije ob rekama Drini in Bosni in v hribih ob dolinah, po katerih korakajo nemške čate. Tuzla, mesto, ki so ga Nemci sasedll po ljutih bitkah s partizani zadtlji torek, leži 90 milj JuŠnozapadno od Belgrada in 50 milj severovzhodno od Sarajeva. * Druga vest iz glsvnega stanu maršala Tita pravi, da se bitke nadaljujejo na ozemlju med Sanjam in Novi - Vlnodolom. Švedski tisk je objavil poročilo iz Zagreba, da so zavezniški letalci metali bombe na Reko, ki so povzročila veliko škodo. Eden svari japonsko vlado Ostra obsodba mučenja vojnih ujetnikov London. 29. Jan.—Zunanji minister Anthony Eden Je v svojem govoru v parlamentu ostro obsodil mučenje britskih vojnih ujetnikov v japonskih taboriščih na Daljnem vzhodu in naglasil, da so poveljitikl urmude in vlada odgovorni za to. Ju|>onci niso kršili ssn*> načel mednarodnegu prava, temveč tudi vsa načela civilizirane-gn obnašanja," Je dejal. "Poveljniki japonske .armade in vlada naj si zapomnijo, ds bo pnšal čss obračuna." Eden Je citiral dokazane slu-čsje japonake bestijalnoatl. BrItaki vojni ujetniki v Hiamu morajo v senci Japonskih bajonetov graditi ceste v smeri Bur* me, Ti so podobni okostnjakom. Več sto jih Je umrlo kot posledica bičanja in sunkov z bajoneti, Neki poslanec Je predlagal, naj britska vlada preko nevtralnih držav posvari Japonce, da bodo kaznovani za storjene zločine, Eden je odgovoril, da Je vlada storila vse, kar |e mogla v tem oziru, Ux!a dobila ni nobenega odziva, Edino, kar prestaja, je objava dejstev, da se bo svet prepričal o japonski bestijalnoatl. Tokijska vlada bo morala prevzeti vso odgovor i nost. amerika ustavila dovoz i olja v španijo Revizija štaliiča na-pram Francovi vladi ANGLIJA POOSTRI. LA BLOKADO Waahlngton. D. C.. 29. jan. —• Vlada je naznanila, da je ustavila dovoz olja iz karlbejsklh luk v Španijo ln da se je odločila za revizijo stališča napram režimu diktatorja Franca. Španija je doslej dobivala omajano količino olja lz omenjenih luk» edinega vira, in kot posledica nI mogla ustvariti rezerv. Odločitev je udarec Španiji, ki sicer naglaša svojo nevtralnost v sedanji vojni, dasi je znano, da nemški agentje ln šplonl operirajo na njenem ozemlju, zlasti v bližini Gibraltarja, angleške trdnjave ob vhodu v Sredozemsko morje. Dalja Je znano, da pošilja bojni material Nemčiji, Španija noče izročiti italijanskih parnikov, kateri so internirani v njenih pristaniščih, zaveznikom, in je doslej Ignorirala vse zshteve, naj omeji oktlvno-sti nemških sgentov in špionov na svojem ozemlju, Ona je nedavno sklenila dogovor s Nemčijo in jI dala kredit v vsoti $40,000,000 kot povračilo za pomoč, katero je dobila od nacljev v čsiu civilne vojne. Ameriška akcija je sledila protestu britska vlade zaradi aktivnosti nemških Špionov ln a* gentov v Španiji I onrton, 29. jsn. ~ Mornarični krogi so nasnanill poostritev blokade španskih pristanišč in storili korake za preprečenjo vtihotapljanja kontrabantnega blaga, ki gh dovašajo parnlkl nevtralnih držav iz Južna A-meri k e v Nemčijo. Večina teh parnikov plove pod špansko za* stavo. Britske bojne ladja so v zadnjih tednih ustavile več španskih parnikov na morju in pri Gibraltarju v svrho preiskave, da ugotove, uli so naloženi s kontrabantom. Britske morna-rične avtoritete so zasegle več španskih parnikov, na katerih se je naliajalo kontrabantno blago. Grof Cvto tton» j. ^n. "^TnltTm | yH,ko. ,K,W,mo.l «-Jt, PrJA.ku ------ ui i— — ' Je se, da bodo razpravljali < lazt^nltvl pravic[m^kiu re ,dru4ln# Uwrwc. f>ubltk v zadeVah obrlmbe ini mestu. ^ || __ H .....M prečita I telegrame, ki bodo po- Topo alani ameriškemu kongresu, trjuj9 n#davno lzjavo državne-britskemu parlamentu, premij f1„ Jc dobl, |n. erju Stelinu. generalu Kaifcrltu. d, m japrmcl „* drfc provizij ženevske konvencije i glede postopanja napram vojnim ujetnikom. odboru za osvoboditev Francije in jugoslovanakemu ljudstvu. Neodvisna unija stockholro. Svedaka, 29, jan. zma£ala pri volitvah List Tidnlngen citira poroči- , ____ lo privatnih virov iz Budimpe- Ch.rafO, 29 ,an - Neslana 4te da so oddelki nemških vo- jeklarska unija je zmagala pri jaških inženirjev doapeli v Pte- volitvah v tovern. W sconstn što središče romunskega oljne- Su*l Co. In s tem postala predite polia. z namenom da uničijo stavnica vaeh delavcev pri ko-olj make v slučaju nevarnoati o- lektivnih pogajanjih ' kuDecue tega polja po eoVraž- penija ja podružnica niku Ta polja zalagajo z oljem turna. Marveč 0> Volitve nemške motorne kolone in boj- se vršile pod »gorstvom U* njletale ralnega delavskega odbora Pet otrok zgorelo v poiaru Chicago, 29 jan. — Pet otrok in Caroline Por ter je zgorelo v požaru, ki je uničil njihovo hiš«} v Htone Par ku, čikeškem predmeatju. 2rtve ao bili Paul,David, Helma. Uu ra in Grace Oče in mati otrok sta delala v tovarni, ko Je naatal požar, Ta kom-Interna- so mm m zunanjih afer in vpraštnjih or-j ganizatoričnega značaja Opazovalci sfidijo, da bodo predlogi, nanašajfiči ae na prs-vice aovjetaklh republik, odgovor onim, ki so proti inkor|xe Grški kvizling umorjen Hranjti baltiških državic v So- •I , vjetako unijo. Prejšnja aeja čla- j m .... . . . , v Atenah nov vrvnega sveta a. je vr \oadoglifevi prištah IWn, Svka 20 jan Nem- šila v juniju leta 1942 jn na Ur J j aretirali faiište ška časmika agentura DNB pre je bila ratificirana dvajsetletna Bern. Avlca, 29 jan, Pri-roča, da je bil Nikolaus Kaflvas, fiogodbe vzajemne pomoči med staši maršala Bad«»glija, pred-delavski mlfiister v grški lutkar- Veliko Butan!jo In eov)etako Ru aednika italijanske vlade, so ski vladi, umor jen v Atenah Na- aljo Zunanji komiaar Molotov navalili na barake karablnerjev padli tn ustrelili ao ga trije "ko- jelakrat tudi poročal o rezulta- v Cempionu ln aretirali 21 fa-munlsti", kn |e bil na priti v svoj tu svojega oblaka Londona In listirv. Ta kraj se nahaja v urad, WeshinfUma. 'bližini Svlee. ' Dovoz ameriških živil v Anglijo 2ivilika administracija razkrila obseg pomoči VVashington. D. C.. 29. jsn.— Po ptiročilu, ki ga ja pravkar objavila živilska administracija, je Anglija dobila čez milijardo funtov meaa in drugih živil is Amerike v decembru preteklega leta, V zadnjih štirinajstih mesecih je Amerlks poslsla Angliji Iri drugim zavezniškim državam 10,500,000.000 funtov meaa, žita ln drugih, pridelkov. Okrog 60 odstotkov poslanih živil je dobi Is Anglija, 38 odstotkov Rusijs, dva odstotka pa sever ns in zapadna Afrika. Amerika je jjoslala' zavezniškim državam skoro 21,000,000 funtov maala v decembru. Diuge pošlijatve ao uključeva-le ;t.ltf;!4a,M.1 funtov sladkorjs, ^0,000,500 funtov sira tn čez tri-deM t milijonov funtov zelenjava vaeh vrst. Brazilija razkrila izgube na morju Rlo de Janeiro, Brazilija, 2S. jan. — Vlada je naznanila, da so osiščne podmornice torpedira-lr m potopila 22 brazllakih parnikov v preteklem letu. Toneša teh jf znašala 148,595 tem. življenje je izgubilo 772 članov po-aadk In potnikov. PROSVETA THE ENLIGHTEHMENT , lil jfe GLASILO IN LASTNINA iLOVERSKE MARODRE PODROBNE JEDNOTE Organ ol publUhed by »lov«.. Matlooal Seoettl Sodety Narotnina ss Zdruiene drU»e (laven Chlea#a) to ssu5T*W0 to pol lou. $1.40 m iotrt Uu, u ChUapo to oblico ^ 6o *7M « clo Uto. $3.7® a. pol UU, » too^n-ive $M0. Subecription rate.. tof tbe Unltod Stoto« (oiu^ Ctooiipo) and C.m2T$$ 00 p« year. Chicago .od Cook Couolj p« foraign countrtM $$.00 por raar. Z:,.,,.^ S pMmi 114.) M ».«). pottU«M» U * «•«*.)«. " »• p oi talno. ______^ AdvrtUin« »to. 00 ^mmiude.tton. .nd uoaoiiciied artlcle. wlll no! bo returned Other r acb JT^T pUr.. po.m.. .lc„ wlll bo returned to l^n areompanUd by -H .ddr.~d sod sU«*ed ****** Naslov na vm. ku Um .tik s lUtomt PROSVETA 2657-S9 So. L»wmUlo Aro.. Chlcmgo 23, Illinoli * MBMBEH OF THE FEDERATED PRESS only Glasovi iz naselbin >us rtatnm V Okltoaiu na primer (January 31, 1844), poleg vaiega imena ru na»Iov" pomiki! da vam je h U m datumom potekla naročnina.^ Pono-vite )o PfBVOtMIIO. M V"" lo,t nt U*t*Vl- Slovanska vojna v Ameriki Isčrpek poročila letni aoil po-druinice štev. 1 SANSa DetrolL Mlch.—Podružnica je bila ustanovljena 7. februarja 1943. Izvolil se je stalni odbor in določilo, da bodo seje v obeh Slov. domovih in v cerkveni dvorani. Tako je bila dana prilika vsakemu, ki mu je za blagor našega naroda, da lahko sodeluje. Prostore za seje smo Vsem najlepša hvala. Na uprav-*i urad smo ptMlali $600.00. Vsa društva v Detroitu in okolici se prosijo, da izvolijo svoje zastopnika (ce) za podružnico it. 1 SANSa in javijo njihova imena in naslove tajnici podružnice. Bulletini in druga literatura Združenega odbora jugoslovan skih Amerikancev štev. 1 in J imeli brezplačno, za kar se na jr j januarske izdaje so prišli. Pri-lepše zahvaljujemo. Sej je bilo dite na sejo, da jih dobite. .. U«„ 1019 rlaut dr*- I A . ______llU.t. v letu 1943 deset. Dne 18. aprila smo imeli ma Četrto vojno posojilo je v te ku. Prosi se, da vsakdo pošlje nifestacijo slovenskega dneva. I število med to kampanjo kup-Sprejete so bile tri resolucije in ijenih bondov (dopisnica zado-poslane SANSu v Chicago. stuje, lahko je brez podpisa), da Dne 30. maja je bil shod. Go- Ue pošlje poročilo upravi SAN voril je predsednik SANSa Et-[Sa v Chicago. Dokažimo z dej stvi, da nam je naša domovina prva. LU M.nion, tajnica« 1205 Pallister, Detroit, 2, Mich. Tel. MA-dison 2861. nu bin Kristan. Dne 11. decembra smo imeli družabni veder na čast L. Adamiču. Prireditev je sijajno uspela. Nabralo se je $408.50. Podružnica ima 183 členov— devet društev, klubov in usta- Cikaškl dnevniki so zanimivi te dni. Njihove rubrike za dopise čitateljev so polne prepirov med Poljski in ^^ posameznikov. Let- kralju). \ V dnevnem časopisju drugih večjih ameriških »Asi je menda isto Na ta način se bratje Slovan« krešejo med »ebd in-razode-vajo ameriški publiki, koliko jih je Amerika izobrazila in prido bila zase v dolgih letih, odkar so tukaj. Poljaki ln Ukrajinci "ae dajejo" zaradi meje med Poljsko in Sovjetsko unijo. Poljaki očitajo ruskim boljševlkom, kskšni nasil-nlki so, ki ponovno trgajo poljsko državo in kar sami diktirajo novo mejo; sklicujejo se na Atlantsk^ čarter, štiri svobode ln na moskovsko ter teheransko dekUracijo. Iz njihovega pisanja odseva veliko upanje na Ameriko fn Anglijo, da izravnata ta spor v prid Poljski. Ukrajinci—in tudi nekateri Poljski s komunističnimi simpatija-ml-pa odgovarjajo, da so Poljaki lahko veseli, če dobe Curzonovo linijo kot mejo. Ker se poljski dopisniki rsdi sklicujejo na demo-kiacijo, se ne morejo ukrajinski dopisniki dovolj ponorčevsti te poljske "demokracije," kakršna je bUs v ukrsjinskem delu Poljake od zadnje svetovne vojne do sedanje ln naštevajo Incidente zatiranega ukrajinskega jezika in ukrajinske pravoslavne cerkve po poljskih oblastnikih. V ameriških listih se tudi oglašata dve strujl Ukrajincev, narod-nih in komunističnih. Prvi zahtevajo svobodno, neodvisno in zdru-ženo Ukrsjino, h kateri naj pripada današnji sovjeUki del Ukrajine, kakor poljski in rumunski del; drugi obmetavajo prve s fašisti in zshtevsjo združeno Ukraiino v okviru Sovjetske unije. Tak«) se prepirajo—ln prav resno—v ameriškim tisku bratje Slovani v Ameriki in "rešujejo" vprašanja svoje stare domovine, kakor da je "rešitev'Nxivisna od njih tukaj ln kakor da nimajo nobenih tukajšnjih problemov! Pred dvema letoma je bil ustanovljen Vseslovenski kongres v Ametiki. Kaj Je prsv za prav namen te organizacije, še danes ni znano—nobenega dvoma pa ni, da je bil to odmev vojne, posebno ps Hitlerjevega napada na Rusijo. Komunističen vpliv v tej organizaciji je bil takoj od začetka velik in vse> kazalo, da je Vseslovenski kongres v Ameriki le podružnica Vseslovsnskega odbora v Moskvi, ki je bil organiziran v propagandne namene. Zsdnje čase pa Je opažati, da se vodilni elementi Vseslovenskega kongresa v Ameriki skušajo otresti komunUttčnega vpliva in delujejo na to. da se ameriški Slovani koncentrirajo na svoje probleme v Ameriki, v zunanji politiki naj pa podpirajo ameriško vlado, ne p« izključno sovjetske politike. Do tega preobrata so vsekakor pripomogli ameriški Poljaki, ki so močan element v Vseelovan-akim kongresu. Pri letošnjih predsedniških volitvah Je pričakovati raznih homatlj med ameriškimi "vseslovanl," če se lotijo »me-1 like politike—&er se bodo razcepili na demokrete in republikah-ce. (Komunisti že nosijo demokreUko krinko.) Med ameriškimi Srbi se tepeta dve ekstrema, ki odsevete iz sta-ic domovine, partizani ln lojalis\l. Prve vodijo poleg drugih komunisti in—duhovniki. (Čudna kombinacija na prvi pogled, toda končno ae ni treba nič čuditi.) Drugi so monarhUti, med katerimi ao spet duhovniki. Med obema ekatremoma je v teku srdita bese dna in tiskovna vojna. Pri lojaUatlh je Drsžs Mlhsjlovlč to vedno stari junak, ki nadaljuje že tretje leto vojno z okupatorji. Amerllkl Hrvati so razcepljeni na tri tabore ln vse tri struje ms ha jo z zastavo—demokracije. Partizani, narodnjaki (bivši pa-veličevcl, ki pa ao še vedno za neodvisno Hrvstsko) ln hrvsŠkl loja Ust i—vsi at* demokratje. Ves boj teh struj v njihovih listih »e .uce le okoli .Ure domovine; vsi tuksjšnjl problemi, problemi ameriške demokracije, so Izginili zs ameriške Hrvate. Pri Hrvatski btaUki zajcdnlcl imajo Uradne volitve za blagajnika ln hrva-ški komunistični Naiodnl Glasnik vodi agitacijo sa svojega kan-u 1 «iata K ranica takole: "Kdor gla.uje za Krastča. glasuje za mar-iala Tua-kdor glasuje za Petraka. glasuje za fašista Pavellča!" Po ra.lugi partizanov smo razdeljeni tudi ameriški Slovenci, ion pa k ne tako kot prej—na svobodomteelne aocialtatetn katolike liane« «> naši duhovniki na obeh straneh. Trunk, Vodušek. Bu tale tn nekateri drugi župniki so na partizanski strani»#irugi pa sn v nasprotnem taboru—in na obeh straneh Je vse demokratično! Tako tavamo. . . Nedavno je Prosvets prejela "opletal", v katerem le rečeno, da : mo Slovenci "odpadek" Ru.ne Vsi južni Slovani fh vsi ostsll Slovani so prišli ti Rusije In če. )e, ds se vrnejo nasaj v Rusijo1 Mol Je pozabil tn!« pa ni nikoli vedel), ds takrat, koso pradedje Slovencev, Hrvatov, Srbov ln oatsllh Slovanov sspi.tili svojo prvotno domovino—ie ni bilo Rusije, niti Rusov Prvotnih Slo-\« ir Po 2» lotih v Chlcagu—II Cleveland«—Zadnj ič sem povedal, kako šmo se končno zna ; Stroški so znašali $1098.81. $10001 m cievelandčani v Chicagu na je bilo poslsnih na glavni urad postaji, od kjer se s taksijem V blagajni je bilo 31. decembre odpeljemo v . hotel Sherman $655.94. Vse delo je bilo brez- gremo takoj r h gospodom plečno. Odbor ln členstvo se je registrantom, da se registrira zavedalo svojih dolžnosti. Vsak m0 je po svoji moči gmotno in mo- Vprašamt če imajo zame sobo ralno podprl SANS. Na rezervirsno-a|tokor sem bil na- je še mnogo takih, ki do sedej Ločll Mirku Kuhlju. Ko mu ne še niso pokazali nobenega razu-1 šanje p^^ moje ime, pra-mevanja za naše veliko zgodo-1 vinsko delo. Tudi pri mladini, z malo izjemo, ni bilo dosti od živa. Prisrčne hvele vsem ze požr tvovelno sodelovenje s prošnjo, de vsak član tudi v bodoče sto- nu, kajti vsi ti so javni delavci, sicer raznih prepričanj. Ze prej premišljeval, kako bomo zborovali, kajti bilo je prerokovano, da se bomo udarili za očetnjavo. Po kratkem rokovanju in seznanjanju zaslišimo kladivo predsednika Sansa, aodruga Et-bina Kristana, ki nas pozove k redu in prične sejo tega občne«-ga zbora. O poteku istega ne bom poročal, kajti bo priobčen zapisnik in čl ta tel j i se bodo Uh-ko seznanili s jjodrobnostmi. Poslušam poročila, opazujem obraze in vidim, da so navzoči vsi naši uredniki rasen treh ali šti rih. Bili so socialisti, narodnjaki in duhovniki. Čudna/mešani ca, si mislim, ampek kmalu sem sprevidel, da smo se skupaj zbrali le kot Slovenci in kot ta ki smo zatopljeni v poročila ek-sekutive. Na vseh navzočih se je videlo, da so prišli z dobrim name nom na to zborovanje in da vidijo trpljenje svoje rojktne domovine; ki vodi občudovalni boj proti agresorjem in tlačiteljem našege naroda. Ta toleranca in strpnost mi je dala občutek, da lahko ameriški Slovenci prece pomegamo k osvoboditvi in zedi trenju aatiranega, razkosanega Chisholmsks "paliilka" Chlaholm, Mlnn.—Mislil sem, da se bo kdo drugi oglasil iz naše naaelbine, ker pa zamen pričakujem dopise, sem se jez odločil, de malo poročam v javnosti. Kar se tiče vremena, še ne pomnim take zime kot je letošnje. Snege ni dosti in tudi mreže še ni bilo do zde j. Dele veke razmere so kot drugod. Dela se zdaj povsod in delavcev pri manj kuje posebno v rudnikih. To vidim tudi v rudniku, kjer delam že od leta 1898. Mestne volitve so za nami Za župane je bil ponovno izvoljen naš dobro znani John Gornik, ki ga vidite tukaj ne sliki. On je sin slovenskih steršev in tud slovenski jezik dobro obvleda in tudi tukaj. Nekdo je imel dobro mestno delo in tudi dobro plačo in delal je tudi drugje. Pa je vprašel za večjo plečo in tudi dobil zvišenje $20 ne mesec. Drugi so delali polovični čas, to-de so jim še pri tisti plači pri. krejšali. Nekateri so delali po. lovico časa in so jim še tisto vzeli. Jaz ne bi nič oporekal proti zvišanju plače onemu, ako bi bil pravilno delal, toda ni. On je gledal, samo za svoje prijatelje. Jaz, ki delam v rudniku, sem vprašal bossa za večjo plačo in jo tudi pošteno zaslužim. Pa mi je rekel "kapitan": "Ce ni zate, pa pusti." Ako bi bila večina al-dermanoV bolj previdna, bi tudi dotičnemu tako odgovorila. vi, da ni nič rezerviranega na to ime. Mislil sem si, da je Mirko mogoče pozabil radi svoje zaposlenosti. Klerku pravim, de je mogoče kaka pomota in sem skoraj sigureri, da je soba zame .. .. .rezervirane. Vpreše me ponov n vse de čestno ze vršimo veli-1 Z8 ime ln mu ga navedem s ko nalogo SANSa. .... črkami. Gleda in orevi, de ime V odbor za leto 1944 so Wli ime in mi ^f kaie. Di- uredn ki ponovno »voljeni iz- da more biti to moje vzemšl dveh P^P^^^ fm,, samo ni pravilno zapisano. Dobili smo novo oodDredsedni- \'l 5_ : »____ v mesecu ob dveh popoldne do. tc;« Dostavi, dR junija, od junija do oktobra vsa- ^ ^ ^ ob gtirih po. ko prvo soboto v mesecu ob 8. e Nič Samb'daibo za zvečer^izmenoma v obeh Slo-rnir1>očitekVzamejo ml venskih domovih. Februarska ^ gem t ob seja bo v nedeljo, 6^ februarja « j ^ 0gtali ni ?Mveh popoldne v Slov. domu, v tem hoteiu 17153 John R. • marveč w rt0raM iti v druge Prispevki za SANS bodo ob- r tukaj ftl wlo yeč 0. Jsvljeni v letu 1044 vsak mesec, • gherman je x da se lahko tekoj poprevi, če je a , . .. ^ . kje kakšna pogr4ške V letnem Hitro se še melo umi jem in izkazu, 1943 so bili pomotome ns zejtrjt, potemi pe ne^sejo kej-izpuščeni: Ane Potočnik $2.00, ti označeno jebUodaseprič-Mike Music $2.00, na Adamiče- ne ob 9:30 e tedej e bilo že pre ^prireditvi pa: Voung Menton UgJ^ ^ V januarju 1944 so prispeva- neročim le koMrec orenžnega li: Nabiralna pola Mary Knez:M"; kf\e « ,^nflac ' Martin Jemshilz $3, po $1 Meth kar Je dovolj, saj tudi doma ne in Helen Novak, Mary Knez, jem več. Utrujen od vožnje pe May Knez, Elisabeth PlahUr, ^ tege nisem imel teka Ko skupno $7 00 použijem, pogledam naokrog in Nabiralna pola Antonie Loc- dobim Janka; Rogljsi. Vpraša me nlsker: John Turk $5.00, John * ^ že zajtrkovel, povem mu JMezgec $2,00. Po $1.00 Frank kej sem použll, neker prevl, da 1 more on melo več ln me poveb s seboj. Šle svs ne konec sobe in za-sedeva mizo.' On naroČi zajtrl in ne bodi nemaren, isto storim Remsak, Jos. Kapel, Joa. Hren. Battlste D. Carte, Frank Baloh; John Lamut $10.00, John Poto-kar $5.00. Skupno $87.00. Nabiralna pola Lic Menton: Jos. Smaltz 75c. John in'Pran- tudi jaz, teko redi dririebnosti Berlizg $5.00, Anton in Me-|de ge ne bolh samo gledal. resnici mi ia Janko dal apelit ln netočeno isice s slenlno in ry Jurca $1.00, Jože in Lia Men ton $10.00. Skupno $16.75. Na seji so prlapevali: Društvo kavo je šlo vse pod streho. H 121 SNPJ $20.00, klub 114 JSZ tro použljeve ln greve v lobljo $4.00, Malh ln Frances Urbas kjer se že zbirajo člani širšege $2.00. Frank tn Viktoria Hreacak odbora ln eksekutive Sansa. Po- $1.00. John Plahtar $4 06, Frank tem gremo na "mezanin" v zbo- in krvavečege naroda v starem kraju. n.Ob eni popoldne predsednik prekine • zborovanje s pozivom* da se po kosilu ob dveh zopet zberemo v tej dvorani. Kosilo bilo pripravljeno »v posebni sobi za vse navzoče in nanri ga servirajo naŠkčrni bretje. Pri-sedel sem k mizi, kjer ste sedeli mrs. Jurce in mrs. Krainz iz De-troite, del je rev. Vodušek in mr. Zelezniker. Uderili smo po žem-jiceh in čakali, da nam servirajo. Pri naši mizi smo menda zadnji prišli na vrsto. Bili smo živahnem razgovoru, za kar skrbela mrs. Krainz. Malo tesno sem se počutil v tej sobi. ECo sva pričela pogovor z rev. Voduškom, sem prišel do za-zaključka, ako bi bili vsi neši duhovniki teko iskreni in širo-cogrudni kot je on, bi ne bilo tekih rezprtij med nami. Ampak žal, je malo Voduškov med nami, katerim bi bila rešitev narode ne prvem mestu in šele potem Rim. i"/" Po kosilu zopet nezaj v dvorano, kjer se v sedem na strani v ozadju in se zamaknem v sejo. Nagel in soproga $2.00, Louis ln Jennie Urban $5.00. Albert Kirin. $100, Mike Gregortch $2.00 Skupno v januarju $91.75. rovalno dvorano, kjer izvemo, da tega ln tega še ni. Pričeli so prt ha lati in veliko jih poznam, ako ne osebno, pa po ime- S Katko Zupančič sva pa kar tekmovale, kdo bo neprevil več dime, one s svalčlco, jez s smod-ko. Zborovenje je trajalo preko sedme ure, ob sedmih pa je bil napoveden koncert in shod dvorani SNPJ na Lawndalu. Seja se je končale v nejlepši hormoni j i. Nekoliko nepetosti je nestelo le takret, ko je rev. Vodušek predložil neko resolucijo, kar je podaljšelo razpravo, v katero je poseglo precej nsvzočih Končno je bilo tudi to rešeno z zadovoljstvom. To zborovanje je bilo potrebno, kajti to nas Je tudi zbližalo k našemu skupnemu delu. Po zaključku seje zopet rokovanje in poslevljenje. Hitro stečemo vssk v svojo so|po, kej ti potrebno je, de smo hitro ne Lawndalu. S Clevelandčanka mi se prej dogovorimo, da bomo akupaj vzeli, taksi. Ne vem ali smo se zgrešili ali.se nismo točno dogovorili, ksjti Čakam in čsksm. Ko se naveličem in ker je bila ura že osem, najamem sem teksi in voznik me poleg še per drugih odpelje proti Lawn-delu. Mislim si. de bom pozen ze koncert, empak nič zato, ker takih stvari sem vajen v Cleve-landu. Tako se po 23 letih zopet znajdem pred dvorano SNPJ. Taki at se mi poslopje nI videlo John Gornik, šupan Chisholma. smo Slovenci lahko ponosni nanj. * Izvoljenih je bilo tudi sest slovenskih aldermanov. Ampek trije so bili ze Slovence semo pred volitvami, ko so prosili za glasove in obljubovali, da bodo delali z županom in ga tudi podpirali v vseh zadevah. Ampak ko so bili izvoljeni, so pa županu hrbet obrnili in politični vihar jih je obrnil v drugo smer. Tukaj imamo namreč dve stranki: kompanijsko in mestno. In tako je županova ali^tnestne strenke sedej v menjšini. Ko so dajali delo, so ti alder-meni delali bolj tako kot je delal črnogorski kralj: Kdor ima dosti, dajte mu še več. Tako je Po mojem mnenju je še dosti takih, ki so sposobni za njegovo delo. Ko prebiram chisholmski časopis, vidim, da bo neka oseba iz četrte warde dobile $77 plače, ni pe zapiseno, kej bo delala. Ali bo tudi te oseba samo po plačo hodila? Ali je to pravilno? Ako bi ti naši mestni možje hoteli delati za dobrobit mesta, bi morali opustiti bsebnosti ali strankerstvo. Ako je predlog dober in na mestu, tedaj naj bi ga večina odobrila neglede, kdo ga predlaga. Dokler bodo v zbornici uganjali to strankarsko politiko, bomo še čakeli na boljše mesto. Joseph LovshU. tako visoko in tudi ne tako dolgo—v resnici je bilo nižje in krajše. Plačem voznika in stečem v dvorano v skrbeh, koliko sem zamudil. Na moje veliko začudenje vidim še vse razsvet-Ijerfo, živahnost in polno občinstva. Vprešem, koliko je vstopnina. Povedo mi, da nič; če bom razpoložen, bom lahko segel v žep, ko bodo pobirali prostovoljne prispevke za Sanse. (Se nadaljuje.) J. F. Durn. Ruski tanki v neki vasi v sapa dni Ukrsjlnl. Novice is Clevelanda Cleveland, O^-Dne 24. janu-arje je v vozu ulične železnice stopil k meni vojek in me vpre-šel, kje je 62. ulice. Vprešel senl ge, če je Slovenec. De, je odgovoril. Odkod je in kdo je? Edison A. Terbovec iz Sen Fren-ciscs, Celif. Tukej obišče dru«| žino Matko. Vprašal sem ga, če pozna Kur-« nika, Tomšiča in Lekšane. Rekel je, da pozna "Big" Tipneta in Lekšena, tode ne Petre. V Cle-velandu je obUkel tudi svojege očeta. Eugene Barbič je bil promovi-rsn iz poročnika v nadporočni-ka. Sedaj je v Aleski in njegov naslov je: lst Lt. Eugene Barbic, 11 th Alrways Comm. Squ., APO 981 c/o PM, Seettle, Wesh. Frank Barbič. poročevalec. S poti Minilo je 55 let, odkar sem vzdlhniP s pesnikom r MOj hišica očetova, Bog živi te. . .* To je bilo tekrat, ko sem zapuščal rojstni krsj in ^ odpeljsl v Trst k Jadranskemu morju. Kot neznanec sem ee oziral sem in tja s prtljago v roki. Nekdo me nagovori, če sem prišel v Trst k vojakom in pravi, da mi pokaže ulico Via Madona de mere ali ulica Matere božje pri morju. Kot novinec sem se tam po vojaško sukal Takoj, ko sem prišel od voja-kov. sem pričel akcijo za potovanje v Ameriko. Ta vsi sem precej okrog gospode. Nekega zimskega dne dojdem na sneženi poti nekega cesarskokraljeve-ga. uradnika, s katerim sva potovale peš z neke mele postaje v Plenino prl Rekeku. Zvonilo je "cuge," kot so rekli in pogovor je nenesel, kdo je umrl in komu zvoni. C. kr. služebnik mi je de-jel, da je dotični premožen in zapustil je posestvo brez ožjih sorodnikov, on pa gre tja, da postavno uredi, kar je treba. Potem sva govorila, kako j« umrli obogatel v onem času, to so jemeli gozdove planinskim kmetom in okoličanom. Kot mi je pravil oče, ko sem bil še deček, bi gozdovi morali pripadati kmetom, toda cesar je odredi da postanejo last kneza VVifr dischgretze. Govoril sem precej pikro in ko mf je povedal, kdo je, sem se oprostil. Povedal se« mu, de prihejam od vojakov S da bi šel rad v Ameriko, toda g* spodje na okrajnem glavarstvi v Logatcu nečejo nič slišati0 tem, češ, da me zadržuje vojsick na. Podučil me je, naj grem & pet v Logatec in vprašam zaf* za dve leti; če mi ge ne dajo. naj se pri njem zglasim in d* mi je tudi vizitko. Ko sem d* ril kot mi je svetove!, sen? p« takoj dobil. In tako sem la 1893 zapustil svoj rojstni M Planino. Toliko o tem Ko sent zadnjič prišel s kr« kega potovanja po sem ne moje iznenadenje sr«» mojege dobrege znanca s laj^i lim sva biU prej mnogok'^ ** pej. Drug drugemu sva »e xsj dila, ker se nisva videla kot sedem mesecev. (Po n*tm nosti je menda Frencoz. f »^V ber prijatelj.), Ko ga je P0®* na nogo, sem mu po svoje F megel, kakor tudi prej i* yW krat. . Povedal mi Je. da je bi! v rm akt—on te nekak mehanik-"! se je Um precej zredil in * saalužil. Pripovedoval mi I*- "j je dovršena dvotirna cesU , Združenih driav v Alask< ro je zgradila armada v r« (Dalje na t. *ran) .Jr™ . . I Pismo iz (lsvlrno poročilo Prosveti 31. decembra 1943. Zato bomo mi kovači kovali . i . da ne bo med nami nespoznan. ko pride čas, ko sine dan. da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas . . . O. Župančič. Danes, na starega leta dan, pišejo v angleških časopisih, da slovenski partizani oblegajo Novo mesto. Na Vipavskem so napadli nemški oddelek. Težki boji se vrše v Boenl in Dalmaciji. Nemški radio ae pritožuje, da borbe z jugoslovanskimi partizani niso lahke. Da se bojujejo z angleškim orožjem, da jih bodo končno težki nemški tanki uničili . . . Tak je dan, taki so £asi pri nas doma. "Tovariši, tovarišice! Vse, kar sem vam doslej govoril o osvobodilni fronti, je njena logika, njena razumnost. Toda razumnost in logika še zdaleka nista celotna osvobodilna fronta, zakaj osvobodilna fronta ni samo program, marveč življenska resničnost, življen^ka polnost, je čustvo in kri, je trpljenje in navdušenje, je žrtvovanje in umiranje, ie ustvarjanje, je zgodovina . . . Narod, ki je tisoč let prelival kri za nasilne tujce, na rod, ki se je zdel drugim in celo sam sebi roien skoraj samo za hlapčevstvo, ta narod je v najslabših možnih okolnostih, praznih rok, zapuščen od svojega dotedanjega vodstva, raztrgan med tri, do zob oborožene in rtačrtno podivjane fašizme, sklenil oborožen upor in boj zoper okupatorje. In da je čudež popolnejši, dosega v svojem uporu uspehe. . . . Tako smo torej storili to blazno junaško dejanje—in smo iz niča, dejansko iz niča, samo na zavesti ljudstva gradili, us-> tvarili svojo partizansko armado, prvič v zgodovini in to v najstrašnejšem trenutku našega narodnega življenja. Prva slovenska armada po trinajststo le« tih, naša armada, ki se bori za nas, za našo usodo, za našo bodočo svobodo." Tako je govoril pri nas doma Josip Vidmar. Govoril je tako ob drugi obletnici nastanka osvobodilne fronte, "Še pred prvo zoro v tedanji noči". To vam je prava blagovest Iz naših krajev, veselo oznanilo o duhu in zavesti, ki stoji zadaj za partizanskimi podvigi, človek mora slišati eno in drugo,, da more razumeti oboje, ker duh in dejanja izhajajo in se zlivajo drug v druge. Veselo oznanilo, da imamo v Sloveniji, ki so do kolen zakopani v zemljo, a gledajo na visoko in široko po.naši deželi, kakor se ni še nihče oziral pred njimi. Na njih ni sledu zagre-njenosti, ki bi v svoji nesreči klicala nesrečo nad druge. Ni maščevalnosti, ki je primitivno pojmovanje pravičnosti. Vodstvo osvobodilne fronte je "v tem in v vsakem primeru stremelo za tem, da bi narodnoosvobodilnemu gibanju ohranilo sleherni drobec zdrave in pozitivne energije v narodu in da bi nobenemu častnemu in vrednemu Slovencu ne zapiralo poti do dela za našo veliko atvar". Vzemite te besede v okolščinah, ^♦katerih so bile izrečene, ko je življenje en sam boj zoper tuje in domače sile, ko so strasti raz-paljene do nerazsodnosti, potem dobite njpioyo vrednost. Besede.so tehtane in ubrane kot to delajo oni, ki vedo, da Jih bodo sodili in preiskovali umetniki in zgodovinarji poznih ro-lov. "O čem in o kom bo govo-til bodoči slovenski politik, katar ho navduševal Slovence za velika dejanja? O čem in o kom bo govoril slovenski romanopisec in dramatik? Prepričan sem, rta o našem osvobodilnem boju kot naivečjem poglavju naše 'Kodovine; o naa, o vsem tem. kar mi ts leta, te mesece, te dni tikamo, kar zdajle živimo, kar o trpeli, kar pri tem čutili in smo se v tej naši borbi zadali. Posredovali bomo zanamcem duha, ki živi v naa. to Junaško blaznost—in jim jo ka-ral1 kot najvišji polet naše tlačne volje, da bodo iz nje črpali m** 7* svoje svetlejše na-iok«'." Vidmar ne govori nič druga-jpkakor je govoril Churchill v klamentu po p*dcu Francije, JpOunkirku. ko je napovedal Maljevanje boja proti Nemčiji in Italiji "if necessary for years, if necessary alone": "Let ua therefore brace ourselves U) our duties, and so bear ourselves that, if the British Empire and its Commonwealth last for a thousand years, men wi|l stili say, 'This was their finest hourV • Kdo more obsoditi ljudi, kl gredo na delo s tako velikim občutkom odgovornosti v mislih? Če bi ne uspeli, bi ne uspeli, kar bi bilo človeško nemogoče uspeti. Oni vedo, da so sami najvišji sodniki sedanjosti, bodočnost je ona, ki jih bo sodila; pred sodniki bodočnosti se hočejo postaviti, da jih bodo za tisoč let naprej priznali za voditelje naroda v njegovem najvišjem času. V poslednjem letu zadnje svetovne vojne smo imeli Slovenci Janeza Evangelista Kreka. Če bi nam živel dalje, bi morda imeli Slovenci svojega prvega državnika, tako pa smo bili vedno obsojeni na politike. Pesnik Župančič je imenoval. Kreka "genija za potrebo, genija širokih mas, ki je edini umel podati narodu ideal v prijemljivi, skoraj- da materialni obliki njegovih koriati". Župančič mu je zapi-aal v nekrologu, da Mje posta naš centralni duh, srce v sredini". S temi besedami je Zupančič izrekel Kreku največje in najdragocenejše priznanje. "Le kdor ve, kaj poetu pomeni predstava 'sredi vsega', ve, kaj je izrekel z besedami, da je bil Krek 'srce v sredini'." Tako prav Vidmar o Župančiču in Kreku Krekovo "seme izkrvavelega naroda" je zdaj v rokah Vidmar-jevih' kladivarjev. Morda nam bo Vidmar postal prvi državnik Danes je vodja osvobodilne fronte in duša "blaznega junaškega dejanja", partizanskih bojev Pred leti je bil slovenski "filozof narodnosti", esejist "domovinskega čuvstva v posameznih pesnikih, ki je prav tako indivi dualno, kakor vsako drugo čuv-stvo od ljubezni do najvišjih du hovnih vzgonov in strasti". Pred več 1tot dva tiaoč leti je zapisal Plato, da ne bo svet miren in zadovoljen, dokler vla darji ne postanejo filozofi ali filozofi vladarji. Ko smo na pragu novega leta 1944, je li previsoka naša misel, da stoji Slovenija na začetku take zlate dobe? . Dolenjka. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s I. atrani.) roma kratkem času. Po tej cesti sedaj dovažajo material in potrebščine vojakom v Alaskol Zdaj gre vsak dan po tej cesti mnogo blaga, in menda tudi za Rusijo. Povedal mi je marsikaj zanimivega o Alaski. Dejal je, da so tam krotki medvedi bele in tudi druge barve, lepe lisice ln c|ruga kožuhovinska žival. Dosti da je tudi severnih jelenov, Indijancev pa je tam malo, kjer je bil on. Povedal mi je tudi o lepem junijskem in julijskem poletju, ko solnce vzide ob štirih zjutraj in zaide ob eni uri po polnoči. Lansko leto tam ni bilo običajne j^o-letne vročine razen kakih šest dni. Rekel je, da je videl zrnato glavo, ki je zrpala v teh šestih dneh in vagala. je do 15 funtov. Videl je razno-divjačino, le kač ne. Pijača se je dobila, ali je zelo draga: mala steklenica pive dolar, žganje pa je tudi zelo drago. Kraj je zdrav. "Pomisli," je rekel, "kako sem šel slaboten v Alasko, sedaj sem pa tako rejen, dasi sem včasih delal tudi dolge ure. .." r Vse to je dobil v mrzli Alaski: precej teže in tudi zdravje. Poletje je tam kratko, kakor tudi dolgi dnevi,. VeČino časa so tam mrzli dnevi in dolge noči. Pozimi okrog božiča je Um le par yr medle svetlobe. Matija Pogorele. Motropolaka vojna Cleveland.—V Prosveti z dne 21. jan'. je imel metropolski "junak" spet precej dolgo klobaso, ki se je tikala spodaj podpisanega zastopnika Prosvete in raz-pečevalca Adamičevih knjig jn Družinskega koledarja. Sicer me ni hotel omeniti z imenom. Zadovoljen. sem s tem, kar sem, kajti "večni popotnik" je znan akoraj po vseh Združenih državah kot "Ribenčan Urban" in menda imam pri pretežni Večini znancev tudi kredit. In to je, kar peče tega našega "junaka", toda ne morem pomagati. Olja pa možganskih medicin je treba! No, poglejmo, kaj piše. Sicer mu bom odgovoril le na nekate-rč točke, kajti je škoda časa in papirja za take malenkosti. Ta Zastopnik ne uči in tudi ne more učiti drugih, želim pa in želijo tudi naročniki tega delavskega lista in glasila delavske pod pome organizacije, da piše vsaj tako kot je prej. Kdor se hoče o tem prepričati, naj gre z menoj okrog naročnikov, aH pa naj skliče shod, kot sem že zadnjič omenil. Kar se tiče mojega državljan stva, sem že zadnjič povedal vsem, posebno pa Mihatu (Joku, ki se je tudi vtaknil v tuje osebne stvari. Povedal sem, da sem državljan, da sem veliko de lal za narod, Prosveto ln SNPJ prej in delam sedaj. Glede za morca je res tako kol je on zapisal: lahko porabiš vso žajfo, toda nič ne zaleže. Zgagar osta ne zgagar.. Tone Zornik, le pridi v metropolo z možganskimi medicinami, ako bo kaj zaleglo, kajti bolezen je že zelo zastarela —je kronična! Glede tistega njegovega znanca, ki se je ponudil za zastopnika, ne vem, kdo bi bil; toda ve že oni, ki ga je odklonil in zakaj ga je odklonil. Dalje pravi, da dobim oziroma dobe razpečevalci Adamičevih knjig dolar od knjige in 30c od koledarja in ugotavlja, da to ni delo za narod. Ako dolarji in 30c kar padajo v žep brez truda, zakaj tudi on ne gre med ljudi ln prodaja Aadmičeve knjige in Družinski koledar? Saj pri Pro-letarcu iščejo prodajalce tudi Adamičevih knjig, ne samo koledarja. Ampak pridnih, poštenih in uljudnih prodajalcev kot so Ludvik Medvešek, Tone Zornik, "večni popotnik" in še n^kaj drugih—ni. Ako nam copaki ne jimrdijo, menda tudi tebi ne, Lahko pa kaj zastonj storiš, ku-i kor storimo poleg plačanega tudi mi marsikaj zastonj. * • Ravno ainoči sem bil zopet na ffderacijski seji. To je bila mo^ je 171. seja pri federaciji. Sem zastopnik društvs 147 SNPJ že od začetka federacije in za to niaem prejel še centa plače, zapravil !>a ie marsikak copak in tudi desotak. In ravno pri tej federaciji je bil "večni popotnik" vas čas aktiven; kamor ao me po- alali, sem šel in izvršil vae dane mi naloge. Zato me imajo tudi skoraj va< zastopniki in zastopnice rade, moj kritik pa mi je tega nevošljlv. Kie si bil pa ti, brate, da te ni bilo na seji? Skoraj vsi drugi tukajšnji člani gl. odbora stalno posečajo te seje, medtem ko ti najraje drugim pridnim delavcem mečeš polena pod noge. Lahko ti opišem tudi drugo za-stonjsko delo, na primer za Slovenski narodni donr na St. Clair-ju, za dramako društvo Ivan Cankar, prej za društvo Lunder-Adamič itd. itd. In pri tem bi popolnoma nič ne pretiraval. Obenem pa ti opiši, kaj* in koliko si storil. Omenjaš Franka Udovicha iz Chicaga. Ej, Frank Udovich in njegova žena Mary sta naredila že veliko brezplačnega dela za SNPJ? Prosveto, JSZ in za narod. Obema lepo priznanje. Kar ae tiče onih pritožb, ki jih menda čita glavni tajnik na sejah glavnega odbora, nal bo "junak iz metropolske Like" brez skrbi, da jih ni bilo preveč. In še to: kdor neprenehoma prinaša v javnost aumnje in vse slabo o drygth, ki jih slučajno nima rad, on pa se predstavlja kot da le sam ve in orav naredi, večina drugih pa vse narobe in da je le on unravičen do kritike drugih, bi moral biti tudi toliko možak, da bi tudi sam sprejemal kritiko, kot jo on neprestan no deli. Ampak botf ne daj, da bi njemu kdo rekel kaj kritičnega; takoj ga izziva in udriha po njem. Res je treba močnih medicin! Anton Jankovich, zastopnik. Izločitev fašistov iz uradov . " ' '' 'J iT ' Vojaška vlada naznanila čistko Noapel. Italija. 28 jan.—Zavezniška vojaška vlada je odredila drastično čistko v treh Italijanih provincah. Odredba določa odatavitev vseh bivših fašistov iz javnih uradov v Naa plu, Beneventu in Avelllhu. 1 Odredba je urva Čistka na ši roki podlagi. Člani vojaško vlade so prej pojasnevali, da so bile odstranitve odrejene le v posameznih slučajih, da se je preprečilo razrvanje adminla-tracijskega ustroja. Okrog tiaoč znanih* fašistov je bilo odpuščenih. "Sedaj imamo dovolj sposobnih ljudi za prevzetje uradov," prgsd vojaška vlada v deklaraciji. "Skrbeli bomo, da bo administracijah ustroj uspešno funkcioniral." Avtomatična odalovitev vseh oseb, ki ao bili člani fašistične stranke in tej pridružnih organizacij, je bila odrejena. Med temi ao oni, ki so izvršili prestopke proti osebni svobodi prebivalcev, kakor tudi oni, ki ao prejeli japonska in nemška od-ikovanja za avojc dalo v prilog osliču. Vojaška vlada Je objavila seznam 900 Javnih uradnikov, vo-ašklh in mornaričnih častnikov, ki ao bili odpuščeni zaradi fašističnih aktivnosti v prošldati Vlada je naananila. da bo drugi seznam "kmalu objavljen. Naj sanealj I ve Jšo dnevne dola vaka voatl ao V dnevniku "Pro-avelL" Ali Ji^ «tate vsak dan? : Ruski vojaki v akciji preti aevrefefkn m karolljakl Mars-sosednji svet Prof. Silvo Broakvar Naša Zemlja je velikanska krogla, ki plava brez vsake opore v neizmernem prostoru. V 24 urah napravi en vrtel okoli svoje osi ter nam na ta način ustvarja dan in noč, dobo dela in dobo počitka. Še neko važno gibanje ima. Brez presUuike se žene v neznansko velikem krogu, čigar polumer meri 150 milijonov km, okoli Sonca. Čeprav hiti z blazno hitrostjo naprej— v eni sami sekundi napravi 30 km dolgo pot—rabi vso leto, preden pride zopet na isto mesto svojega tira. Z gibanji Zemlje določamo in merimo čas. Njeno vrtenje nam daje krajšo Časovno enoto, namreč dan v širšem smislu besede ali 24 ur, s kroženjem okoli Sonca pa nam meri Zemlja daljši Časovni presledek—leto. Vrtilna os Zemlje stoji poševno na ravnini, v katofi leži krog zemeljskega gibanja. Os je vedno sama sebi vzporedna; zato so nekaj časa eni, drugič drugi predeli na Zemlji od Sonca bolj oavetljeni in ogreti. Z drugimi beaedaml povedano, radi orne* njene lege oal imamo letne ča* ao. Teh čaaov bi na Zemlji ne bilo, če bi stala vrtilna o§ pravokotno na ravnini gibanja. Zemlja pa ni edini dvorjan našega Senca. Poleg nje ao še druga nebeana telesa, še druge velikanake krogle, ki jih nevidna sila priganja k mogočnemu plesu okoli njega. Po oddaljenosti od Sonca si slede tako: Merkur, Venera, Zemlja, Mara, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton. Iz te velike druiine smo izbrali Marsa, a katerim se hočemo nekoliko seznaniti. Kaj pomeni ime "Mars"? Imena premičnic, izvsemli Zemljo, ao prevzeta od rlmakih božanstev. Mars Je bil Rimljanom bog vojne. Čeprav so si ga umi-šljali kot zalega, krepkega mladeniča, , oblečenega v vojaško opremo tedanjega časa, ni bil pri narodu nič kaj priljubljen, ker jc vihtel avoje lezlo takrat, ko je tekla kri v potokih ln ao dežele odmevale od krikov groze ln strahu. .'< < it Premičnica, krščena m tirne tega boga, ki se ga jo vse .balo, je ena najsvetlejših zvezd ter Žari v Izrazito rdeči svetlobi. Njena barva spominja na kri in na barvo pošastnih zubljev po žara v temni noči. Razumljivo je tedaj, da je bila premiČnica že v sivi davnini posvečena vojnemu bogu in imenovana po njem. Oglejmo si, kaj naa uči zvez-doslovje o tej skrivnostni zvezdi, ki je soseda naši Zemlji! Mars, ki ima obliko kroglo, kakor smo že omenili, se tudi giblje v silno velikem krogu okoli Sonca. Ravnina njegovega kroženja ae skoraj popolnoma sklada z ravnino, v kateri se Zemlja premik«, Za enkratno obkroženje Sonca pa rabfskoraj dve leti (43 dni manj), ker je njegovs pot daljša in tek ^Kasnejši od Zemlje. Zvozdoslovd ao izračunali, da je povprečno za 228 milijonov km oddaljen od Sonca, torej za 78 milijonov km več kakor Zemlja. Radi več« je razdalje prejema manj svetlobe In toplote, niti slabo polovico tega, kar nam pošilja Sonce. Mars spada med male premič-niče; v premeru je Zomlja skoraj dvakrat večja od nJega. Njegovo telo vsebuje tudi manj snovi, zato Je njegova privlačnost manjša, predmeti na nJem ao lažji kakor na Zemlji. Zaje-ten mož, ki tehta recimo 100 kg. bi Ml na Marsu samo 40 k« težak! Hoja na t«} zvezdi bi na» malo utrujala. Prenašali hi I »Je ko predmete, ki jih na Zemlji komaj premaknemo, Skoki v višino ali dolžino bi pustili da-loč za aeboj vse svetovne refcor-de. Moč naših mišic bi ae namreč ne spremenila redi preučitve na Mars, peč pa bi atk-, ki bi jth premagovali, postalo manjše. V daljnogledu vidimo Maraa kot okroglo ploščico, na kateij^ zapazim«} fvotletše in temnejše lise. Te maroge—razon Izjeme, kl lo omenimo posneje—av.jih oblik ne sprem In je jo, ker nam je v dokaz, da res zr««mo na površje premičnice. U gibt< j a IU »o dognali, da ae Mars Vrti. Za en vrtež potrebuje pol ure več kakor Zemlia. Tudi na Marau ae tedaj men ia vata noč ln dan Vrtilna ne Mars« je nagnjena napram ravnini njegovega gibanja. Zato imajo Marsove pokra- Stika kalo kitajsko delavce pri gradnji letališča v hribih. Jine podobne letne čase, kakršne poznamo mi, le da so še onkrat daljši od naših. Dejali smo, da kaže Marsova površina različno svetle pege stalnih oblik. Z dolgotrajnim in napornim opazovanjem so zvez-doslovci vestno prerisali njeno lice in ustvarili pravcato karto te premlčnice, podobno kakor imamo v atlantih načrtano Zemljo z vsemi njenimi morji in pokrajinami. Posameznim lisam ao dali imena, da jih moremo razlikovati in točno označiti. O naravi teh peg si v prejšnjih dobah niso delali mnogo sivih Jas. Kdor je že bil na gorah ali vzvišenih meatih In je motril pokrajino pred seboj, je najbrže zapazil, da so stoječe in tekoče vode njeni najtemnejši predpli, suhi, obraščeni ali neob-raščeni deli pa zmeraj svetlejši. Ako bi Zemljo gjedall z Lune, hi tudi na njej videli temnejše lis«, ki se skladajo z njenimi morji in oceani, svetlejše bi pa imele oblike celin in večilh otokov. Podobno so tolmačili pege na Marsu: kar je temnejšega, se krije z morji, jezeri in rekami, ostalo s kopno zemljo. Ta razlaga ima seveda samo značaj domneve, Voda v večjih množinah, gledana Iz daljave, ima ros temnejšo barvo; s tem pa še ni dokazano, da je vse,4 ker vidimo temnejšo, v resnici tudi voda. Opisano tolmačenje Marsovih peg je dobilo prav posebno oporo v zanimivem odkritju, ki ga Je napravi) sredi druge polovico 19. stol. italijanski zvczdoslovee Schiaparelli. Pri oiotienju Marsove površino jo zapazil, da so temne lise zvezane med seboj s tenkimi in ravnimi, komaj vidnimi črtami... Jmonoval Jih Je kar kanale ali prekope. Njemu v čast hodi povedano, da ni mislil s to besedo označiti tudi značaj in naravo temnih črt. Rabil je ta izraz, da je to, kar ju videl, lahko na kratko imenoval. Ime samH mu je bilo pač postranskega pomena. Pa jo že bil ogenj v strehi. Ljudje so vseli vse dobesedno, In hitro Je naata-lo silno zanimanje za Marsa, kl ao še do današnjih dni ni |>opol* notna poleglo. V njem so videli /vezdo, obljudeno z umnimi bitji. Zapeljiva reč, vedeti, da ftt» ve daloč v vesolju sovrstniki človeka! (He nadaljuje.) Četrto vojno posojilo] (Office of War Information, # VVashington, D. C.) Govornik: "Ako ste vešči far-maistva ali živinoreje, vam je znano, da je treba denarja za popravljanje in nadomestilo naprav in za nakup novih strojev. Vsakdo Izmed nas na ima tik pred seboj veliko priložnost, da izvede potrebni prihranek in obenem, ko to dela, Izpolnjuje svojo dolžnost državljana. Kupujte vojne bonde. Vložite vsak dolar v bonde, katerega morete vložit*. Ne pozabite, da le posojate svoj denar, ako kupujete vojne bonde . . , vaši vloženi dularjl v vojnih bondih, pomagajo kupovati orožje, hrano in zdravila za naše fante onstran morja. Ko bo vojna končana in bodo vaši bondi dozoreli, boste imeli dovolj denarja na razpolago za popravljanje in nadomeščanje naprav na svoji farmi , , ako vložite vsak svoboden dolar zdaj v vojne bonde, zdaj, ko se vrši podpisovanje vojnega posojila v podporo našega napada. 2«nska moči ia vojno dalo (Office of War Information, VVashUigton, D. C.) Govornik; "Ženo, ali delate vse, kar morrte v našem vojnem naporu? Ako varite kovine ali delate v orožarnah, dajete na en način svoj polni . prispevek k* vojnemu naporu. Toda na tisoče žena je trnba tudi v vabili civilnih službah, na primer v ro-Htnvraeijah in v zavodih za pranje. Mnouo drugih je treba, kl bodo nt»aiU> uniformo WAC, WAVE, »PAR in marlnov. Te službo se morda zde zelo oddaljene od vojne fronte, toda ona žena, ki vrši to službo, služi svoji domovini na polju, ki je bistvene važnosti, ako hočemo, da delajo vojne industrije s pol-no paru, Nujna potreba vlada po ženskih močeh vseli atarosti, bodisi Izurjenih ali ne, da delajo ves dan ali na le deloma. Javite so torej pri svojem lokalnem United States Km p|oy men t Service uradu šo danes. Našlo bo&te tam vs*» potrebno pomoč, da najdete svojim sposobnostim primerno delo na domači fronti,— "Zakaj *e?" . .. "Ne darXS a i . i Tedaj Jih pokliče mati h kosilu in vsi planejo k mi/i. Nekaj časa se ne sliši drugega kot cmokanje z usti. V lica »o rdeči in potni. Naenkr«! zajoka Milka Mame, Jožek tako hiti, vse »oiil)»«s naročnine sa Ust Prosveto vsote 8 -----ČL društva It Volaki v kantini unijo hotelskih delavcev e N«w Torku.