L fciWfc ©
amam cssm^DiEF
EnB
Kidal
TELEFONSKE INFORMACIJE UGODNIH NAKUROV
znamka vozila običajna cena


FIAT Uno 1.0 i.e.	13428.- DEM	10990.- DEM	2438,- DEM
FIAT Punto 55 S	16938.- DEM	14990.- DEM	1948.- DEM
FIATTipo 1.4 i.e. S	19998 - DEM	15990.- DEM	4008.- DEM
SEAT Ibiza CLX	17242.- DEM	16700.- DEM	542,- DEM
FORD Escort 1 6i 16v	28434,- DEM	26900.- DEM	1534.- DEM
VW Polo	17990,- DEM	17900.- DEM	90 - DEM
OPEL Corsa 1.2 swing	17900 - DEM	16690.- DEM	1210,- DEM
OPEL Astra 1 4i, 3v	23800,- DEM	22700.- DEM	1100.- DEM
OPEL Tigra 1.4i 16v	30867,- DEM	28500.- DEM	2367,- DEM
DAEWOO Racer	16990,- DEM	15990.- DEM	1000.- DEM
DAIHATSU Feroza	31660 - DEM	28900.- DEM	2760 - DEM
AUDI A4 1.8 i	46029.- DEM	44000,- DEM	2029.- DEM
vsa vozila so nova oziroma letnik 19951			
IN PREKO 50 DRUGIH VOZIL PO NEVERJETNIH CENAH !			

SALON POHIŠTVA
F*FEI!¥IA
poslovalnico M€D€H
in
MHRGH Zagorje
U mesecu januarju vam nudimo
od um do mm
SEZONSKO
ZNIŽANJE
ZIMSKE OBUTIH
00 20-301
VABLJENI V NASI PRODAJALNI!
telefon MEDEA: 74-194 telefon AAARGA: 64-302

m
RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX
imam smmmm
ffiHDKiaSOD©
61410 ZAGORJE
tel.: 0601/63 206
telefaks: 0601/63 206
MOBITEL: 0609/61 0057
VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C
D

: :::::::::::::::::::
f	)1
• UVODNIK •
Živahno praznovanje novega leta je končano. Maligani so v glavnem že zapustili trudne glave. Iz spet smo se posvetili delu in ostalim vsakodnevnim opravilom.
Tudi mi smo se posvetili delu. Sad našega dela je pred vami. Kar malo preveč pretenciozno bi bilo trditi, da smo prvega letošnjega Zasavca naredili samo novinarji. Kot doslej, tudi bralci sodelujete pri vsebini časopisa. Bodisi posredno, s svojimi pismi, bodisi neposredno, s svojimi predlogi, kritikami in namigi o dogajanjih v naši okolici.
Verjetno boste v prvi letošnji številki opazili nekatere spremembe. Nastale so v upanju, da bo časopis bolj berljiv.
V uredništvo je prispelo veliko novoletnih čestitk, za kar se vsem, ki so nam jih poslali, zahvaljujemo. Zahvaljujemo in voščimo tudi vsem, ki so denar namesto čestitk namenili za nakup mamografa ali v kakšne druge humanitarne namene.

400.000 nemških mark zagorski občim
Belo drevje, ki pada
Hipnoza ali čista manipulacija
Pogocor z igralko Hatjo Levstik
Šport v Hrastniku
Iz tabora Rudarja
Sprehod v oblakih
Hlalček iz Indije
• jo tiuDObm pptpoam oontsoo
11
KOLEDAR
DOGAJANJ
1.	januarja - Vsako slovoje težko, tudi novoletno, navadno z moralnim mačkom - v prvih dneh januarja pa še s kakšnim drugačnim. Čeprav eno leto do drugega loči le hipec, pa se zdi, kot da se svet postavljan na glavo. In tako vse "obrnjeno" je čutiti še kak teden kasneje.
2.	januarja - Praznikov je konec le ob pogledu v hladilnik, sicer pa šolske počitnice še kar trajajo. Tudi takšne in drugačne, postpraznične ali čisto zares bolezni, se vlečejo. Vsi napori in prizadevanja na telefon priklicati tega ali onega pristojnega, so zaman - novinarji se srečujemo z zimskimi kumaricami. Rešuje nas vreme, ki ponuja v precep vsemogoče teme, pa še kateri izmed novosprejetih zakonov, ki so v veljavi od prvega dalje.
3.	januarja - V nasprotju z zadnjimi
decembrskimi dnevi tiskovnih konferenc še ni, boom obračunov, inventur, pregledov celoletnega delovanja, poslovanja in financ pa šele prihaja.
6.	januarja - Sveti trije kralji, Miha, Gašper in Boltežar, polnijo smetnjake in zabojnike z že izsušenimi novoletnimi jelkami, da pa se le ne bi še vse pozabilo, ali pa, da bi se še kaj povrnilo, pa ponekod pripravljajo še novoletno potrjenko. Skoraj tako, kot v najdaljši noči, se rajanje zavleče v zgodnje jutranje ure. Z obvezno obaro na skisan želodec.
7.	januarja - Ceste v dolini so kopne, pločniki odeti v led. Le tisti, v katerih živi kanček samomorilskega nagona, si drznejo na sprehod. Sicer pa vabijo smučišča, ki so, vsaj v tem pogledu, manj nevarna. Večina zlomov se zgodi ne v smučarskih čevljih, temveč v neprimerni, cestni obutvi.
8.	j anuarj a - Ponedeljek, resen začetek delovnega tedna, novim zmagam naproti, pa verjetno tudi novim stresom...
Mateja Grošelj
Dedek Mraz je kljub redukciji obiskal tudi otroke delavcev Steklarne Hrastnik. Najprej jih je pozdravil z okna steklarskega gradu, potem pa se jim je pridružil tudi pri rajanju. Pri sindikatu omenjenega podjetja je našel celo sponzorja, kar priča, da je pogovor z njim v zadnji lanski številki naletel na prava ušesa.
- ~	foto: Branko Klančar
mm:
H

oMHnl
Čeprav je na zadnji lanski seji zagorskega občinskega sveta vodstvo občine omenilo možnost blokade žiro računa, se to s 1. januarjem letošnjega leta ni zgodilo. Občini Zagorje je s pomočjo države uspelo poravnati ves dolg do 5. januarja. Tako iz naslova obveznic kot tudi dolg po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij.
V letu 1995 je zagorska občina dobila dve sodni izvršbi po sklepu sodišča oziroma po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. Za nekaj več kot 187 milijonov tolarjev je morala občina po imenovanem zakonu plačati naslednici lastnika premoženja, zaplenjenega po vojni, Mariji Kovvaltovi iz Avstrije. Do 5. januarja pa so morali plačati tudi dolg iz naslova obveznic, izdanih v višini 10 milijonov mark pred petimi leti. Šlo je za dolg 1,4 milijona mark vreden peti kupon obveznic. Od celotnega zneska je občinski proračun kril 54 milijonov tolarjev, preostalo pa država, kakor predvidevata 28. in 29. člen zakona o financiranju občin. Zagorjani so prodali le za 5,5 milijona mark obveznic, preostale pa je vodstvo občine dalo uničiti. "Izkazalo se je, da tolikšnih obveznosti nikakor ne bi zmogli, " je dejal zagorski župan Matjaž Švagan in dodal, da naj bi tako zagorski občinski proračun začel leto 1999 prvič po sedmih letih spet brez dolga. Do takrat pa zagorski občini iz naslova obveznic ostaja še 3,4 milijona mark obveznosti.
Vodstvo občine pa ne počiva na lovorikah. Po besedah Matjaža Švagana bo v teh dneh v Uradnem listu izšel razpis za adaptacijo osnovne šole v Podkumu, ki je podružnična šola OŠ Ivana Skvarče in za gradnjo igrišča pri OŠ v Podkumu. Gre za investicijo vredno okrog 150.000 DEM. Šli bodo tudi v javni razpis za prizidek k OŠ Toneta Okrogarja, kjer naj bi delno ukinili tudi dvoizmenski pouk. Slednji projekt naj bi bil vreden pol milijona nemških mark.
Skupaj z občinskim stanovanjskim skladom in skladom stavbnih zemljišč bodo pričeli tudi z gradnjo stanovanjskih enot, gre za 17 novih neprofitnih stanovanj.
Letošnje leto je tudi v znamenju 700-letnice prve omembe Zagorja. Na pobudo svetnika Nandeta Razborška bodo v svetu formirali odbor, ki bo poskrbel za primemo obeležitev te častitljive obletnice. Znano pa je že, da bodo prav v ta namen pred "džamijo" in t.i. belo hišo uredili park z vodometom.
Tatjana Polanc
Srečno lani le dvakrat
V začetku decembra je izšla druga številka glasila Srečno, ki ga izdajajo RRPS. Lani sta zaradi omejevanja stroškov v podjetju izšli le dve številki, medtem ko je bilo glasilo prej mesečnik.
Decembrska številka je vsebinsko bogata Prispevki se nanašajo predvsem na 240 letno zgodovino
rudnika Zagorje, na novo ustanovljeno podjetje Rudnik Trbovlje-Hrastnik in Rudnik Zagorje v zapiranju. Objavljen pa je tudi povzetek programov zapiranja vseh treh rudnikov - Zagorje, Senovo, Kanižarica. Poseben problem je likvidnostna problematika, izvajanje kadrovsko socialnega programa za leto 1995. Poseben prispevek se nanaša na nadomestno TET 3, delo raziskovalno-


Za mamograf
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so sredstva za mamograf od 18. decembra lani do 4. januarja letos nakazali:
zaposleni v STEDEK d.d., Hrastnik, 10.500,00 SIT; Stanovanjsko podjetje Zagorje, namesto novoletnih čestitk, 13.000,00 SIT; Marija in Jože Skušek, Trbovlje, 8.000,00 SIT; Anica Bec, Trbovlje, 4.000,00 SIT; Avtohiša Malgaj d.o.o., Trbovlje, 80.000,00 SIT; Frančiška Suša, Zagorje, 2.000,00 SIT; PAMA d.o.o, Trbovlje, 80.000,00 SIT; Združena lista socialnih demokratov Trbovlje, 5.000,00 SIT; Heda Kotar, Trbovlje, 3.000,00 SIT; Stane Govejšek, Trbovlje, 3.000,00 SIT; Fortunat Brvar, Trbovlje, 10.000,00 SIT;
Do 4. januarja letos ste tako zbrali že 17,096.598,25 tolarjev. Splošna bolnišnica Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem.
razvojnega oddelka v zadnjem letu in na problematiko deponije z odpadki na opuščenem dnevnem kopu Neža. Glasilo Srečno je v letih, odkar izhaja, pridobilo velik krog piscev in še večji krog bralcev. Bilo bi škoda, če bi prenehalo izhajati.
T.L.
Omejili obiske
Sredi decembra je vodstvo Splošne bolnišnice Trbovlje seznanilo javnost, da omejuje obiske svojcev in znancev bolnikov, ki se zdravijo v omenjeni bolnišnici. Do omejitev je prišlo zavoljo vse številčnejših obolenj za virusno gripo.
T. L.

Prekinili odnose z Rotexom
Zagorje - Zagorski svetniki so se 21. decembra sestali na svoji zadnji lanski seji. Po poročilu o izvajanju tekočih aktivnostih, ki jih je podal župan Matjaž Švagan, so se svetniki dlje časa zadržali pri razpravi o objektu Rotex.
Omenjeni objekt j e v lasti občine. Nekdaj zaposleni v Rotexu so že dlje časa prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, podjetje pa občini dolguje okrog 430.000 nemških mark. Občina je prejela ponudbo Švicarja Alfreda Locherja, kije pripravljen kupiti objekt Rotex in sicer za 50 odstotno vrednost ob tem pa zaposliti bivše delavce Rotexa in še več novih. Locherjevo podjetje sploh še ni registrirano. Svetnikom seje njegova ponudba zdela nesprejemljiva in prenizka. Tako so ponudbo zavrnili in sklenili, da sodelovanje z Rotexom občina takoj prekine, saj doslej Rotex še ni izpolnil nobene od obvezanih dolžnosti. Za objekt Rotex bodo razpisali javno dražbo, na katero se bo lahko prijavil tudi ponudnik iz Švice.
T.P.
Tudi o zakloniščih
Hrastnik - 21. decembra so se na zadnji lanski seji sestali tudi v Hr astniku. Svetniki so imeli na dnevnem redu pet točk. Po potrditvi zapisnika prejšnje seje, so obravnavah poročila o delovanju Centra za socialno delo, Rdečega križa, Doma starejših in Urada za delo v Hrastniku. Dalje so razpravljali o prijavah projektov občine na javni razpis ekološko razvojnega sklada RS za dodeljevanje posojil za lokalno infrastrukturo in sprejem sklepa o najemu posojila. Prisluhnili so še poročilu o stanju zaklonišč na območju Hrastnika.
T.P.
č- ....-..-..... i i
Okrogle trboveljske
LanijeTrbovljezaznamovalo kar nekaj okroglih obletnic. Med njimi 775 let kraja Trbovlje, 450 let župnije Trbovlje. Župnija sv. Martina je visoko obletnico tudi primerno proslavila.300 let grad iča-Lovskcga dvorca. Čeprav gre za enega najstarejših trboveljskih kulturnih spomenikov, visoki obletnici niso podarili kakšne posebne pozornosti. 145 let občine Trbovlje.Prvi župan v Trbovljah je bil Franc Pust, dotedanji višji rihtar. Živel je na svoji domačiji z domačim imenom Kobac zadaj farne cerkve. Kakšna posebna omemba tej obletnici ni bila dana. 90 let stavke v Trbovljah Od 25. do 28. maja 1900 so stavkali rudarji zaradi odpustov z dela. Stavka je uspela z zahtevo po odpustu vodje rudniškega konzuma. 80 let TE ob Savi. Dne 19. marca 1915 so v Trbovljah, ob Savi odprli novo TE. Dotedanjo pri Glažuti so opustili. Za tiste čase je
bila nova TE najmodernejša, tudi za evropske razmere. 70 let stavk rudarjev v Trbovljah. Prva stavka je bila 15. januarja 1920,koješloza zvišanje plač. Rudarji niso mogli uresničiti svojih zahtev. Od 20. do 26.1920je potekalo mestno gibanje rudarjev v Sloveniji. Šlo je za določitev eksistenčnega minimuma. 70 let Bolnišnice Trbovlje. B olnišnica Trbovlje tega dogodka ni posebej obeležila. 70 let Društvenega doma Trbovlje, 50 let konca svetovne vojne, 50 let Gimnazije Trbovlje, 50 let Glasbene šole Trbovlje, 30 let glasila Srečno., 30 let Radia Trbovlje. Sedanja Regionalna radijska postaja Radio Trbovlje je obeležila to obletnico z javno prireditvijo27. oktobra 1995 v športni dvorani v Hrastniku. 20 let Sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje. 25. februarja 1975 je bil s strani ustanoviteljev
Nova neprofitna stanovanja
Trbovlje-Stanovanjski sklad RS je pred meseci objavil razpis posojil v višini 1,47 milijarde tolarjev, namenjen neprofitnim stanovanjskim organizacijam. V drugem krogu tega razpisa naj bi te organizacije zgradile ah kupile 479
Dve nori stanovanji na
Trbovlje-Spios,
Društva upokojencev Trbovlje in takratnega Občinskega sindikalnega sveta Trbovlje ustanovljen Sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje. Sklad je o opravljenem delu v vseh teh letih seznanjal javnost z objavo raznih podatkov.
Tudi letos bodo Trboveljčani zaznamovali razne okrogle obletnice in jih morda celo bolj glasno zaznamovali.
Tine Lenarčič
novih neprofitnih stanovanj v skupni izmeri 26.362 m2. Sklad je razdelil razpisni znesek med 15 neprofitnih organizacij, ki bodo črpale posojilo v letu 1996. Posojilni pogoji so bi h 3 odstotnarealna letna obrestna mera, 25 letno odplačevanjem gomjameja posojila v višini 40 odstotkov gradbene vrednosti projekta. Med posebnimi pogoji je bilo določeno, da mora neprofitna stanovanjska organizacija sama prispevati petino, občine pa posojilo, enakovredno skladovemu. Gradbeno proizvodna cena ne sme presegati 1.200,00 DEM. Iz naših krajev so po posameznih občinah s strani stanovanjskega sklada RS neprofitne stanovanje organizacije: - v Hrastniku za lokacijo v naselju A. Kaplje, za 4 stanovanja skupne izmere 261 m2; - v Trbovljah za prenovo 22-ih stanovanj skupne izmere 1.129 m2; - v Zagorju za nakup 17-ih stanovanj skupne izmere 1.026m2; - v Sevnici v naselju Šmaije za prenovo 16-ih stanovanj skupne izmere 725 m2.
T. L.
Pripravljen
proračun
Zagorje - V KS Jože Marn ta čas pripravljajo letni proračun, ki bo v tesni povezavi z občinskim. KS upa, da se to leto ne bo zgodilo tako kot lani, ko jim je občina (kot največji zagorski krajevni skupnosti) precej sredstev odvzelain jih prerazporedila manjšim KS v občini. Temu bodo letos močno nasprotovali.
R.F.
Plani oddani
Trbovlje-Vse kraj evne skupnosti v trboveljski občini so že oddale svoje programe del in nalog za leto 1996. Kmalu naj bi tako uskladile svoja stahšča z občino, ki jim je zagotovila, da sredstev za dejavnosti KS ne bo manj kot lani. V preteklem letu seje namreč zgodilo, daje precej projektov zastalo ravno zaradi pomanjkanja denarja. To je bilo ob koncu leta že tako kritično, da so lahko poskrbeh le še za najnujnejše
ste
vzdrževanje in pluženje krajevnih cest. Kot kaže, bo letos bolje.
R.F.
Letošnji načrti
Podkum - V krajevni skupnosti Podkumse pripravljajo na srečanjez županom in njegovimi sodelavci, predvidoma sredi meseca. Predstavili jim bodo načrte, katere bi želeli (seveda s pomočjo občine) uresničiti še letos. Tako naj bi asfaltirali cesti Podkum - Mali Kum (s krajani so že dogovorjeni zadelni samoprispevek) in Podkum - Sopota. Nameravajo dokončati tudi gradnjo mrliške vežice ter urediti šolsko igrišče za mali nogomet. Eden večjih načrtov pa je gradnja novega lokalnega vodovoda (kajti obstoječi je kljub obnavljanju že povsem dotrajan), s katero naj bi prav tako pričeli v letošnjem letu. V KS upajo, da jim bo tudi sedaj občina prisluhnila in pomagala pri uresničevanju realizacij velikega števila pridobitev za krajane Podkuma.
Ravenska vas - Tudi v Ravenski vasi imajo že pripravljene okvirne programe del za pravkar začeto leto. Izboljšali naj bi vzdrževanje lokalnih cestin se bolje pripravili na prihodnjo zimo z ustreznej šo mehanizacijo (saj sedanja ob večji količini snežnih padavin odpove). Največ sredstev in časa pa jim bo prav gotovo vzela prepotrebna sanacija plazu, ki trenutno še ne poteka, čeprav so ogrožena tudi stanovanjska poslopja. Omenj eni plaz se nahaj a na mestu od gasilskega društva proti Zagorju in tako sega tudi v KS Franc Farčnik. Obe krajevni skupnosti se bosta morali zato v reševanju tegaperečega problema povezati, nasvojo stran pa pridobiti tudi občino, ki ima sicer za takšne težave precej posluha. To daje upanje, da bo denar za sanacijokmalu nared.
R.F.
Okvara TV pretvornika
Trbovlje - Velike snežne padavine, ki so naše kraje zajele že drugič oziroma tretjič v tej zimi so povzročile veliko škodo. Tase odraža predvsem v zastojih v prometu na cestah in železnici, velikanski škodi na drevju v gozdovih, parkih, nasadih in še kje, pa tudi na pretrganih žicah električne in telefonske napeljave. Ena teh okvar je nastala tudi na TV
pretvorniku na Planini nad Trbovljami. Izpad tega pretvornika je povzročila prekinitev električne napeljave, iz katere se pretvornik napaja. Zato večina Trboveljčanov v sredo, 27. decembra, ni mogla spremljati TV programa Slovenija 1 in 2 ter Zagreb 1, le nekateri pa so lahko spremljali program RTV Trbovlje - Kanal 10. Okvaro na pretvorniku so člani ekipe Elektro Trbovlje odpravili že v četrtek, 28. decembra, in pretvornik znova usposobili za delovanje.
T. L.
Strehe zamakajo
Zagorje - V KS Jože Mam je ta hip naj bolj pereč problem zamakanj a streh novih stanovanjskih objektov (novi blok na Cesti zmage, Gričar 1 in 2,...). V zrok temu je nepravilna izvedba betonskih žlebov, v katerih se nabira led, ta pa nato zamaka zidove. O tem so obvestih stanovanjsko podjetje, omenjeno neljubo težavo pa bodo lahko reših šele spomladi, ko se bodo izboljšale vremenske
iMi

j*.....m



i£x
a^ m
kompleks v prid tako Svei kot krajai
P.R,
X:xxXx x	......x Xx:x:X>...::::;::X:X;:X:X:;:X:X:X:X:.X XXX .. X ..:::X.XX... .... .............
|SV,-	V.-.-,X...v,-,X.„v.,.....,..V.V..mv.v.v.-mVm.■.■■yxx-y,.	....yx„y,„y,	.......x.. — ,v„J
Na vprašanje, koga bi po vašem mnenju izbrali za naj direktorja v vaši občini in kdo bi si lak naziv zaslužil v drugih zasavskih občinah, je odgovarjalo 29 Zagorjanov, 28 Trboveljčanov, 27 Hrastničanov, 17 Radečanov in 18 Litijanov. Anketiranci so bili izbrano naključno in so odgovarjah po telefonu. Inrezultat je sledeč:
1. mesto:
Janez Malovrh, Cementarna T rbovljc
(17 glasov, od tega 10 v Trbovljah)
2. mesto:
Ivan Pavšek,
Integral Zagorje
(14 glasov, od tega 3 v Zagotju)
3. mesto:
Miroslav Štrajhar,
Svea Zagorje
(13 glasov, od tega 3 v Zagorju)
4.	mesto: Jože Smrkolj, ETI Izlake (12 glasov, od tega 4 v Zagorju)
5.	mesto: Stojan Binder, Steklarna Hrastnik
(8 glasov, od tega 4 v Hrastniku),...
Uspešne lete
Za zagorsko tovarno pohištva in kuhinjske opreme Svea je bilo leto 1995 uspešno. Rezultate, ki so jih v tem letu dosegli je 20 decembra na tiskovni konferenci predstavil direktor podjetja Miroslav Štrajhar.
Svea je v lanskem letu povečala proizvodnjo kar za 14 odstotkov. V pet letnem obdobju, od leta 1990 do 1995 so zabeležili 11, 5 odstotno rast. To je v primerjavi z drugimi podjetji v panogi zelo velika rast. V konkretnih številkah to pomeni, da so ustvarili realizacijo v višini 1. 7 milijarde tolarjev ali 21 milijonov nemških mark, kar znaša kar 110.000 namških mark na zaposlenega. Delež izvoza v tej številki znaša 7,6 milijona mark, za leto 1996 pa načrtujejo 31 odstotno povečanje te številke. Na tuje trge bodo namreč skušali izvoziti za lOmilijonovmarksvojihizdelkov. Za načrtovano 31 odstotno povečanje izvoza imajo precejšnje možnosti, saj so lani samo v opremo investirali dva milijona nemških mark, letos pa bodo v proizvodnjo investirale še dodatnih 3,3 milijone nemških mark. Načrtujejo tudi projekt ekskluzivnih prodajnih izložb kuhinjskega pohištva, kar bo poleg udeležb na vseh večjih svetovnih pohištvenih sejmih povečalo prisotnost na svetovnih trgih. Aprila bodo začeli tudi s proizvodnjo programa Ajda. trenutno največ uspeha dosegajo s programoma Katarina in Eva.
Svea trenutno izvaža v 15 držav, njihov cilj pa je izvoz v 20 do 25 držav. Vletu 1995 so uspešno izvedli
tudi lastninsko preoblikovanje podjetja. 60 odstotkov podjetja je tako v rokah zaposlenih, 28 odstotkov paje pripadlo raznim skladom in investicijskim družbam, med katerimi ima največji delež sklad Atena. Miroslav Štrajhar je na tiskovni konferenci poudaril, da gre uspehe pripisovati tudi angažiranemu kolektivu. Vsak posameznik se po najboljših močeh trudi izboljšati poslovanje podjetja. Glede na povprečno starost zaposlenih, ki je 31 let, in visoko strokovno usposobljenostjo delavcev, so zastavljeni cilji povsem realni. Zato ne preseneča podatek, daje dobiček vletu 1995, kije znašal okroglih milijon mark, kar je za 50 odstotkov več kot leto poprej.
Jure Nagode
Magister Miroslav Štrajhar je na tiskovni konferenci med drugim predstavil tudi načrte za leto 1996.
Nova ponudba zdravilišča laško
Zdravilišče Laško, ki se s svojo ponudbo vse bolj uveljavlja, je v začetku januarja bogatejše za novo pridobitev. Pred kratkim so odprli nov fitnes center, ki bo še dodatno obogatil njihovo ponudbo. Direktor zdravilišča Roman Matek je s poslovanjem v letu 1995 zadovoljen. Čeprav seje število oskrbnih dni, ki izvirajo iz zdravstvenega zavarovanja, zmanjšalo kar za 19 odstotkov, jim je to uspelo nadomestiti z drugimi programi. Zasedenost hotela z 250 ležišči je bila 77 odstotna. To pomeni, da je bilo vsak dan v hotelu povprečno kar 190 gostov. Med njimi je bilo 9
odstotkov tujih. Tudi finančni rezultati so temu primerni. Imeli so kar 600 milijonov toiiijev prihodkov, dobička pa je bilo 30 milijonov tolarjev.
Med pomembnejše stvari, ki sojih dosegli v lanskem letu sodi tudi začetek izgradnje zunanjega bazena v velikosti 200 kvadratnih metrov, pričetek sodelovanja z bolnišnico Valdoltra in že omenjeni fitnes center. V letu 1996 pa načrtujejo rekonstrukcijo notranjega bazena in obnovo hotela. Enkrat tedensko (ob petkih) pa deluje tudi specialistična ortopedska ambulanta.
J.N.
Eli - 30 odstotkov več izvoza
Čeprav vsi kazalci lanskega poslovanja še vsaj dva meseca ne bodo znani, so poglavitni doseženi okvirji gospodarjenja poznani. Eti je bil v letu, od katerega smo se nedavno poslovili,malodanevvseh pogledihuspešen. Najuspešnejša je bila njegova prodaja na tuje trge, kjer je iztržil 41,6 milijona DEM, kar je 30 odstotkov več kot leto prej. Pomemben je izvozni delež v skupni vrednostni realizaciji. Ta kaže, da je znašal 57,6 milijona DEM ali z drugo besedo: le za 15 milijonov DEM je bilo prodanega doma.
Zagotovo kolektiv teh gospodarskih rezultatov ne bi dosegel, če ne bi izkoristil prav vseh možnosti, ki so mu bile na voljo in če ne bi kar dosti delovnih opravil oddal stalnim kooperantom ali nekaterim drugim, s katerimi tako ali drugače sodeluje. Domače zmogljivosti so tesne in pretesne za takšen obseg, zlasti tujih naročil. Dovolj pove podatek, da je tovarna zelo povezana z nemškimi odjemalci, zlasti dvema večjima. Zato ni naključje, če so lani
kar polovico vsega izvoznega izkupička dosegli v Nemčiji. Po vsem sodeč bo tudi letos temu tako, ker so poslovne vezi utrjene, plačila so redna in tudi sicer se da z Nemci poslovati v obojestransko korist.
Letos so obveznosti še znatno večje. Izvoz mora porasti za 17 odstotkov, celotna realizacija pa od 57,6 na 64 milijonov DEM. Na prvi pogled ne gre za bistveno povečanje. Vsaj tolikšno ne, kot v primerjavi z letom. Toda v sedanjih okoliščinah, ko so prostori in oprema povsem izkoriščeni in ko tudi kooperanti dajejo vse od sebe, gre dejansko za precejšnje povečanje. Zanj se bo treba truditi tudi marsikatero sicer dela prosto soboto in marsikaj postoriti tudi pri nadaljnem posodabljanju in urejanju opreme ter vseh drugih naprav, pomembnih za nemoteno redno delo. Pravzaprav bo Eti letos kar precej denarja namenil za naložbe, ki jih je predvideval v okviru sedanjega srednjeročnega načrta.
M. V.
Trgovina Linne
V eni izmed prejšnjih številk smo zapisali, da se nova trgovina z damskim perilom in spalnim programom nahaja v Dolah pri Litiji. Zmoto popravljamo. Trgovina Linne lege artis se namreč v resnici nahaja na Ulici 1. junija 26 v Trbovljah. Ostali podatki držijo. V trgovini Linne lege artis lahko kupite kvalitetno damsko spodnje perilo, ki je rezultat kreativnega dela Nataše Brvar. Njene kreacije ne upoštevajo samo modnih trendov, ki veljajo za žensko spodnje perilo, temveč tudi praktičnost. Letos so v modi pasteli in odtenki naravnih barv, ter pudrasto zasenčeni toni ali svečana črna in klasična bela barva, ki poudarjajo lahkotnost in sproščenost. Seveda mora biti vsako spodnje perilo narejeno tako, da se človek v njem dobro počuti. Zato so izdelki, ki jih najdete v Linne lege artis narejeni iz najbolj kvalitetnih materialov. Tudi kvalitetna izdelava pripomore k dobremu počutju pri nošenju teh izdelkov. Perilo mora biti vzdržljivo, estetsko, predvsem pa se mora dobro prati.
J. V.
arhiv
RENT- A - CAR, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV
RofflCIPI Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga

AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
1» programa
*	TV SPREJEMNIKI, VIDEOREKORDER JI
*	HI-FI KOMPONENTE, GLASBENI STOLPI
* m-FI ZVOČNIKI
* AVTOAKUSTIKA - brezplačna montaža znanih proizvajalcev
SOOT, TErHi\I<\S,
nik\(k\r, iumooi)
i
I
DEMONSTRACIJA:
D0LBY SURROUND PR0L0GIC
UGODNI KREDITNI POGOJI!
Delovni čas: 9.00 - 12.00 15.00 - 19.00 sobota: 9.00 - 13.00
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20 ju lija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
		
		
		
		
	(RAM 4MB, HDD 635MB, GRAFIČNA KARTICA 1MB + KONTRL PCI, FDD 1.44, TIPKOVNICA, OHIŠJE MT, MONITOR 14", MIŠKA+PODLOGA)	
		
		
		
		
rA
tr
(RAM 8MB, HDD 850MB, GRAFIČNA KARTICA lMB + KONTRL. PCI,
FDD l .44, TIPKOVNICA, OHIŠJE MT, MONITOR 14", MIŠKA+ PODLOGA)
DOPLAČILO ZA MS-DOS6.22 + WIN 3.1EE... 11.400 SIT GARANCIJA 18 MESECEV ROK DOBAVE DO 5 DNI
SESTAVIMO VAM TUDI KONFIGURACIJO PO ŽEUI.
POKLIČITE NAS!
iji
I
"'1
..i





TRGOVINA
g
Ji1
"li
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
?:3:............................................................$*:;
: !...................j L......................J
»f...|il.
";1...*r
...M	p*.....M
..ki...W.....in
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 7™ do 1300
,i L -J
i i
Sv.."SS

sa I;......
bi....m br
ši..ir
itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev \
- topli podi širine 2,3 in 4m	»
- karnise vseh vrst
- zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
- polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
- posteljnina
m
Kar nekako smo se že odvadili hudih, belih zim, ki so bile še pred desetletjem naše zveste spremljevalke. Vsako jesen sicer tečejo intenzivne priprave cestnih podjetij in komunalnih služb, toda ko zapade nekaj centimetrov snega, je vse narobe. Nič nas ne sme presenetiti, bi rekli starejši, toda dejstvo je, da temu ob letošnjem ne preveč obilnem sneženju malo po božiču ni bilo tako. Belina, ki je za nekatere vir radosti in veselja, za druge pa obupa in jeze, je še kako presenetila in pomešala novoletne načrte vsem čistilcem javnih površin, gasilcem, elektrikarjem, telekomovcem in še komu.
Največ težav je bilo seveda na cestah, kjer je podrto drevje večinoma povsem ohromilo promet. Samo na področju Zasavja je bilo toliko snegoloma kot na celotnem ostalem ljubljanskem področju. Cestno podjetje Ljubljana je imelo 27. decembra ob 3. uri nadelu petnajst plugov s spremljevalci, vendar mu v
najkrajšem možnem času ni uspelo očistiti vseh potrebnih cestnih površin. Zato so se krajani posameznih zasavskih občin znašli sami.
Krajani pomagali
V Zagorju so aktivirali šest gasilskih društev in s pomočjo
klice strahu pred podrtjem dreves na stanovanjske objekte pa so prejemali še vse do preteklega tedna.
Omejen promet
Zaradi neprevoznosti cest seveda tisti dan po praznikih avtobusi niso vozili ali pa so imeli večje zamude. Tako zagorski Integralovci niso
Sn^^ZpovzmSItodi,^d^
,	,	,	,	,,	■	V
kV ter 24 odsekov M kV daljno* vodov. Tako jc brest hita ostalo
StdUurnu Ura, laik. TKI tvr tudi •*»*"*" «•«<=. N« a- M zaradi izpada lahko prii3» do posledic velikih razsežn, '
ost!
Vrui/vodnja papirja namreč
potrebuje stolno temperaturo. Ker pa toka m bilo (tudi sama papirnica ne razpolaga i.
padala. V zadnjem trenutku so


ST“dWI“k’"*
____________________________j
Bela drevesa so v Zasavju padala že pred leti.
mehanizacije zasebnikov poskušali razrešiti nastale probleme. Ob pol desetih jim je uspelo odpreti cesto Zagoije-Izlake, okrog 12-ih pa še Izlake-Kandrše. Podobno delo so imeli tudi hrastniški gasilci, in to že od poznih torkovih ur naprej, ko je drevje prvič padlo na daljnovod nad TKI-jem, kar je imelo za posledico iskrenje, s tem pa požar. Nato se je stanje le še slabšalo. Najbolj kritično je postalo na glavni cesti skozi Hrastnik (od križišča do savskega mostu) pa na cestah proti Dolu, Prapretnem, Čečam, Rimskim Toplicam ter na Ulici prvoborcev in Grajski poti. Gasilci so intenzivno delali vse do četrtka zjutraj in v tem času odstranili od 90 do 100 dreves. Tudi v trboveljski občini za gasilce v teh dneh ni bilo miru. Ogromno dela je bilo predvsem na Vodenski cesti, Trgu revolucije, na cesti proti Kleku ter na prometnicah Trbovlje-Zagoije in Trbovlje-Hrastnik. V dveh dnevih so uspeli stanje dokaj normalizirati,
peljali iz Kandrš in Kolovrata, v Trbovlje pa le za Savo. V Čemšenik, Podkum in Tirno je promet tekel po voznem redu, pač pa je prvi avtobus v Ljubljano odpeljal šele ob 11.20, čez Trojane. Tudi v Trboljah so avtobusi vozili zelo slabo in neredno. Do desete ure so bili prisiljeni obračati pri hotelu, kasneje, ko so bile tu ovire odpravljene, pa pri cementarni. V četrtek se je nato promet normaliziral, bile so le še manjše ovire.
Utihnil telefon
Nepričakovano veliko težav pa je imel tudi Telekom, saj jebrez signala ostalo kar 272 občanov. Posebno veliko drevja je povzročilo škodo na kablu proti Mlinšam (kjer je bil od 4. do 11. ure prekinjen) ter v Bobnu. Do sobote, 30. decembra, jim je uspelo vzpostaviti vse zveze, sedaj pa bodo tekla dela na dokončni sanaciji nastalih problemov, ki sojih v prvi fazi reševali zgolj začasno.

t	>
Pa krajani?
Petrina Guna, 36 let, Zagorje:
"Nisem občutila težav, povezanih z vremenom, saj sem bila bolna in zato prisiljena ostati v postelji. Telefon je delal, tudi elektriko smo imeli ves čas. Za čiščenje ulice poskrbimo krajani sami."
Marta Kralj, 40let, Zagorje: "Belinami je bilazelo všeč, nisem pa zadovoljna z zimsko službo, kije sneg narinila na parkirišče."
AnaPašebal,34Iet, Trbovlje: "Telefon je deloval, toka pa je večkrat zmanjkalo. Tudi brez vode smo bili skoraj cel dan. Zadovoljna sem. da so odgovorni hitro pohiteli in odpravili napake. Sem pa nezadovoljna z zimsko službo, ki ves sneg scestišča zrine na pločnike."
Marjeta Popošek, 36 let, Hrastnik: "Telefonirali smo lahko, le elektrike je za kratek čas zmanjkalo. Popravljalci so svoje delo opravili zelo dobro, hitreje očitno pač ni šlo."
Fani Slapar, upokojenka, Mlinše: "En dan in eno noč smo ostali brez električne energije, tudi telefon v tem času ni deloval. Toda ni bilo hudo, saj 24 ur človek že potrpi.
Marija Štefin, upokojenka, Litija: "Ves čas sem prebila kar v stanovanju. Dva dneva sem bila brez električnega toka. Moti pa me predvsem to, da so morali sosedje sami očistiti okolico blokov, saj jekomunala poskrbela le za glavno cesto. Ne vem, zakaj ne čistijotudi tu, ko pa plačujemo usluge komunale." k	a
Škoda v Litiji
Poglavje zase je litijska občina, ki je po besedah odgovornih na občini, utrpela največ žuljev muhastega vremena. Zaradi dreves na cesti je bilo oteženo (oziroma skoraj povsem onemogočeno) pluženje, kritično je bilo tudi pomanjkanje agregatov in strokovnjakov za delo z žagami. Občina je že pozvala krajevne skupnosti, da prijavijo škodo, ki je bila največja na mladih drevesih in sadovnjakih tertudi na stanovanj skih hišah.
Preteči bo moralo še nekaj časa, da bodo odpravljene nastale težave. Upajmo, da se snegolom takšnih razsežnosti ne bo kaj kmalu ponovil. Zagotovo pa so se iz izkušnje nekateri tudi kaj naučili. Morda samo to, da nas ne sme nič presenetiti.
Rado Fele
Novi
Martinčki
Konec letaje izšlažepeta številka mladinskega glasila trboveljske župnije z imenom Martinčki. Šteje 20 strani, natisnili pa so jo v 1.000 izvodih. J e brezplačna, prosto volj ni prispevki pa so namenjeni delu mladinskega centra. Številko je pripravil v vsebinskem in tehničnem pogledu veččlanski uredniški odbor z glavno in odgovorno urednico Branko Jan. Vsebinsko se številka nanaša na opis izletov, srečanj, duhovnih vaj, vsebuje intervjuje, praznovanja, novice o sveti noči, glasbi, smrti, filmu, opis orgel, vmes je objavljenih tudi nekaj pesmi, za razvedrilo pa so pripravili križanko.
T. L.
Trboveljski
Antitalenti
Pred božičnimi prazniki je izšla nova številka glasila učencev OŠ Trbovlje z imenom Antitalenti. Tokratna številka ima 40 strani, z barvnim ovitkom, pripravil pa jo je uredniški odbor s sodelovanjem lektorice Marije Mali, ilustratorja Mihe Logarja, računalniške obdelave Naje Marot, naslovnico pa je izdelala Petra Marinko. Številko je natisnila Tiskarna GEP TIKA. Številka vsebuje vrsto zanimivih prispevkov o domišljiji, živalih, zvemo o povsem vsakdanjih stvareh, naravi, jeseni, zimi, prijateljstvu, opisane so ekskurzije in tekmovanja, intervjuji, razne zanimivosti, ne manjkajo moda, horoskop, recepti, film in razvedrilo v obliki križank in rebusov. Poleg proznih sestavkov niso pozabili na pesmi, predvsem pa so v glasilu številne ilustracije.
T. L.
Nove orgle
Trboveljska župnija si že dolgo prizadeva, da bi dosedanje orgle v farni cerkvi sv. Martina nadome-
stili z novimi, sodobnejšimi, koncertnimi. Dosedanje orgle so že zelo stare in neštetokrat popravljene, kakšnim večjim, koncertnim izvedbam pa ne morejo več služiti. Z akcijo za nove orgle so pričeli že pred kakim poldrugim letom. Po mnenju strokovnjakov so se odločili za izdelavo novih pri izdelovalcu Antonu Škrablu, orglarskemu mojstru. Le-ta je naročilo prevzel in začel z izdelavo načrta. Le-tega je predložil konec novembra naročniku, to je trboveljski župniji. Hkrati pa je prevzemnik del začel z izdelavo novih orgel. Načrt novih orgel so izobesili na vidno mesto, tako, da si ga lahko vsakdo ogleda in pove pripombe ali predloge. Naročnik je že plačal akontacijo. Do začetka novembra 1995 so zbrali že 3,801.000,00 tolarjev, kar pa predstavlja šele petino potrebnega denarja. Pri zbiranju bo potrebno še zavihati rokave, kajti nove orgle naj bi začele služiti svojemu namenu za praznik patrona Sv. Martina, 11. novembra 1996.
T. L.
Dan šole
Vsako leto skupnost učencev šole v Hrastniku podeli ob dnevu šole priznanja 8. januar, ki ga dobijo najboljši učenci in skupnosti učencev. Odlikujejo se po delu, aktivnosti v razredu, v interesnih dejavnostih, akcijah, ki jih organizira šola... Odlikujejo pa se tudi po lepem odnosu do ljudi v svoji okolici. Priznanje lahko dobi učenec le enkrat v času osnovnega šolanja.
Dobitniki priznanj 8. januar v letu 1996 iz Hrastnika pa so naslednji: Miha Halzer, 5.a; Sara Marinkovič, 5.b; Tanja Delič 5.c; Tilen Pasičnjek, 5.d; Tina Jurič, 6.a; Barbara Vuga, 6.b; Ina Kovač, 6.c; Primož Kaluža, 6.d; Jure Kirn, 7.a; Špela Češnovar, 7.b; Barbara Zelenko, 7.c; Maja Knez, 8.a; Andreja Jecl,8.a; Nina Avbelj, 8.b; Jana Drnovšek, 8.c; Milanka Pavčnik, 8.c; Boštjan Vintar, 8.d. Posebno priznanje sta dobila: skupinamažoretk in Aleksej Bočko,
8.a, za športne dosežke.
Na Dolu so priznanja prejeli: Tjaša Šketako, 5.a; Marko Funkl, 5.b; Vesna Planinc, 6.a; Petra Rupnik, 7. a; Andreja Kandolf, 7.b; Viktor Drgan, 8 .a in Diana Draksler, 8.b. Jernej Simerl je dobil posebno priznanje za dosežke na športnem področju.
F. M.
is—/ 7
JOŽE CIGLENJAK
s A-,/	)
Jože Ciglenjak že nekaj let skrbi, da se v trboveljskem kinematografu filmski trakovi nemoteno vrtijo. V svoji kabini pregleda, če ni film raztrgan, če so robovi celi. Šele po pregledu kakovosti traku, film lahko predvaja. Jože ni vedno opravljal delo kinooperaterja. Opravljal je več različnih poklicev, vse kar seje pač ponujalo. Pravi, da brez dela ni nič.
Ko je pred osemindvajsetimi leti prišel v Slovenijo, se je zaposlil v keramični industriji v Celju. Imel je komaj petnajst let. Po poklicni šoli se je kot pleskar pridružil obrtnemu podjetju v Žalcu. Za tem je za nekaj mesecev pomagal na kmetiji v domači Slavoniji. V Trbovljah seje Jože zaposlil v livarni ter nastanil v samskem domu, kjer seje hitro prilagodil. Vedno je bil pripravljen pomagati pri hišnih opravilih ter vzdrževati kurilnico kadar je bil takratni hišnik odsoten. Z njim j e imel zelo dobre odnose. Tako sta se zbližala, da gaje Jože klical "foter". Kmalu je bil Jože z njegovo pomočjo sprejet na rudniku ter dobil rudniško stanovanjc. Tedaj seje v jami hudo ponesrečil. Tri mesece je bil od pasu navzdol v mavcu, skoraj eno leto pa je hodil z berglami. Kot varnostnik je bil zatem premeščen na oddelek za predelavo jamskega lesa. In začel seje nov in nor ritem njegovega življenja. Rekla bi, da je to podzavestna reakcija na prejšnjo nezgodo in prisiljeno mirovanje. Kar je sledilo je bila zgolj zasluga njegove prizadevnosti. Po nočnem "šihtu" je raznašal Dnevnik v Zagorju, zvečerjeobiskoval izpopolnjevalni tečaj varnostnika. Po zaključku tečaja, se je kot kinooperater in kurjač pogodil z Delavskem domom Trbovlje. Po nočnem delu se je do enih popoldne bavil s kurjavo v DD, pred polpeto pa pripravljal prvo kinopredstavo. S sabo je imel tudi že malico za na "holzplatz", kjer je seveda delal kot varnostnik.
Trajalo je dve leti in pol. Verjetno bi Jože tako nadaljeval ter fizično in psihično obremenitev zdržal, če ne bi kurjavo v DD vklopili na toplarno. Pred tremi meseci je prenehal predvajati tedenske predstave. Odgovoren je le še za predvajanje filmov ob praznikih in koncih tedna. Po opravljenem izpitu za nadomestnega strojnika, hodi v Finales le na dopoldanske izmene.
Sorodno dušo si je našel pred tremi leti. Danes pa se lahko posveti družini, zlasti triletni hčerki "Snežani-lopov" kot jo kliče. "Lahko rečem, da sem srečno poročen," mije povedal. Kako tudi ne bi bil, če pa je tako potrpežlj iv, delaven in prizadeven? Človek pač požanje tisto, kar poseje.
GhislaineSeifel islam
gasite
Marija Marolt, dipl. oec., Zagorje: Za hipnozo sem že slišala, a se ne ubadam s takšnimi alternativnimi zadevami. Hipnoza najbrž ne škodi, je pa odvisno od človeka, ali v to verajme ali ne.
Aleksander Mervar, ekonomist, Zagorje: Hipnoza je posebno stanje, vendar jo še nisem poskusil, zato ne vem, ali je škodljiva ali koristna. Sam se verjetno ne bi pustil hipnotizirati.
Rudi Špan, "svobodnjak", Trbovlje: Hipnoza je stanje odtujenosti, v katerem spraviš človeka iz normalnega v stanje podrejenosti. Hipnoza je kot nož, ki je koristen za rezanje kruha, lahko pa je ubijalsko orožje. Zdi se mi, da gre pri teh oddajah o hipnozi za nekakšno prodajanje megle. Lahko se zgodi, da se človek načeloma podredi zahtevam takšnega showa, saj bi v nasprotnem primeru slaba točka podrla show. Sam sem dosti dojemljiv za določene stvari. Mislim, daje želja po nekom enako kot biti hipnotiziran. Menim, da bi pred hipnozo moral dobro poznati človeka, kaj hoče od mene, šele potem bi se lahko prepustil.
Vesna Potrč, samostojna podjetnica, Trbovlje: Za hipnozo sem slišala, marsikaj sem že prebrala o njej in tudi gledala oddaje na to temo. Mislim, da je to stanje, v katerem ne moreš vplivati na svojo zavest. Rahlo veš, kaj se dogaja, ne moreš pa zavestno reagirati na to. Sama še nisem razmišljala o tem, da bi se dala hipnotizirati, vendar ko gledam na TV, je zelo hecno. Menim, da se da hipnozo uporabljati tudi v škodljive namene.
Matic Baš, študent, Trbovlje: Približno vem, kaj je hipnoza, a je ne znam definirati. Nisem še bil hipnotiziran, je pa odvisno od okoliščin, ali bi želel biti. Hipnoza se lahko uporablja v dobre namene npr.če se česa v normalnem duševnem stanju ne spomniš, se ti pod hipnozo lahko obudi spomin. Prav tako pa se lahko verjetno uporablja tudi v negativne namene npr. kriminalne. Te TV oddaje so se mi na prvi pogled zdele neverjetne, sploh, ker nisem bil seznanjen s tem, v kakšno stanje se lahko človeka pripelje. Če bi bil s tem bolj seznanjen, bi verjetno bolje razumel.
Josip Župič, podjetnik, Trbovlje: Hipnoza je posebno stanje zavesti, kjer se lahko s pomočjo sugestije vpliva na posameznika. Razen po TV s tem še nisem bil seznanjen. Sam se, tako javno, pred občinstvom, ne bi pustil hipnotizirati - drugače pa bi me to zanimalo. Mislim, da se da s hipnozo manipulirati. Američani so baje hipnozo zlorabljali v vojaške namene. Precej sem bral o tem in vem da obstaja celo t.i. posthipnotična sugestija. To pomeni, da se lahko človeku sugerira, da v določenem času reagira na določeno besedo na poseben način. Mislim, daje zloraba možna.
Tina Nemet, dijakinja, Trbovlje: Za
hipnozo sem slišala, a ne vem, kaj bi to lahko bilo. Mislim, da je lahko koristna in škodljiva. Spremljala sem TV oddajo Hipnotični svet Paula McKenne in zdela se mi je kar v redu. Sama se verjetno ne bi pustila hipnotizirati, saj bi lahko še kaj preveč odkrili.
mm*
Dejstvo je, da lahko osebo, ki ima um - se pravi vsakega "povprečnega" Zemljana - po milj volji manipuliraš. Lahko dosežeš tako obnašanje, kakršnegahočeš. Hipnoza je verjetno najbolj viden, a še zdaleč ne edini primer človekovega pogojevanja in manipuliranja v različna stanja. Hipnotizer postavi posameznika v stanje nekakšne usmerjene pozornosti, vkateremposameznik ni za nič odgovoren, in nato hipnotizer izgovori različne fraze in besede, da bi v njegov um vstavil mehanizem ali tendence k določenemu obnašanju. To tehniko vedno spremlja določena mera usmerjenosti človekove pozornosti in odsotnosti njegove odgovornosti. Pod temi pogoji lahko naravnost v um vstaviš kar koli, ne da bi se posameznik tega zavedal. Četudi je prisotne nekaj zavesti, oseba še vedno ne prevzema nikakršne odgovornosti in trdi, da nima nič skupnega s tem.
Vzemimo primer, da je hipnotizer dejal: "Vsakič, ko boš videl mesec, boš mislil, da si kojot in boš začel zavijati." In seveda ta oseba to tudi počne. Nihče ga ni prisil v to, gapretepal. Ti vtisi niso bili vcepljeni v telo skozi čutila, da bi tako oblikovali vzorec dražljaja in odziva, kolje bilo pri treniranju živali -ta poiskus je izvedel Pavlov. Sedaj je bil vzorec vstavljen v posameznikov um in ta vzorec kasneje usmerja posameznika. To naredi hipnoza, obstajajo pa tudi drugi načini. Enega izmed njih so uporabljale vohunske organizacije in v njem so hipnozo kombinirali z uporabo mamil. To ni mehanizem treninga na osnovi dražljaja in odziva, saj osebe nihče ne udarja, da bi jo nečesa naučil. Osebo postavijo v izredno globok trans in vsi vzorci in koncepti, ki jim je oseba v tem stanju podvržena, so globoko skriti v umu.
Hipnoza je stara toliko kot človeštvo, saj je znano, da sojo poznali že Sumerci v četrtem tisočletju pred našim štetjem. V Evropo pa je znanost hipnoze prinesel pred tremi stoletji abbe Faria, vodja katoliških misionarjev v portugalski Indiji. Prevzeljoje od indijskih jogijev. Sam je sicer komaj ušel usodi, da bi ga
zaradi črne magije sežgali na grmadi, toda znanje, za katero n as je obogatil, je prodrlo.
Kaj je hipnoza? Raziskovalci so ugotovili, da med budnostjo in spanjem obstaja neke vrste "polovična zavest”. V tem stanju so telesne funcije zmanjšane, duhovne pa aktivne. V procesu hipnoze, ki jo izvaja druga oseba (heterohipnoza), se na hipnotiziranega vrši s pomočjo sugestije. Kadar nam nekdo drug sugerira, kaj naj naredimo, govorimo o heterosugestiji. Kadar pa sami sebi karkoli sugeriramo, govori mo o autosugestiji - po tej metodi deluje tudi tehnika autogenega treninga in tehnika pozitivnih afirmacij.
Znanstveniki razlikujejo več stopenj hipnoze, a je dovolj vedeti, da obstajata lažja in globja stopnja hipnoze. Pri lažji stopnji postane hipnotizirani zaspan, čuti, da postajajo njegovi udje težki. Zgubi okus, vonj in mišični čut, toda še vedno z vso jasnostjo dojema, kaj se okrog njega godi in govori. In tudi še po prebuditvi se bo spomnil na to. Občutljivost za hipnotične učinke je različna glede na vrsto ljudi; toda znanstveniki so prepričani, da se da devet ljudi od desetih prestaviti v lažjo stopnjo hipnotičnega spanca. Globjo stopnjo označujejo kot samnambulno stanje. Pri tem za hipnotiziranega okolje ne obstaja več - dojema oz. sprejema le še tisto, kar mu ukaže hipnotizer. Po prebuditvi se poskusna oseba ne spominja več na to, kar se je pripretilo. Vsak peti človek se da prestaviti v to stanje. Manipuliranje uma pri drugih osebah se uporablja že dolgo časa za najrazličnejše namene. En namen je vohunjenje, drugi je zdravljenje, še posebno pri t.i. primitivnih kulturah.
Vse naše življenje je izpostavljeno zavestnim in nezavestnim sugestijam. Če ne bi bilo tako, bi vsakršno oglaševanje bilo odveč. Ne samo, da na nas neprestano vplivajo dmgi, ampak tudi sami sebi vedno nekaj sugeriramo. Ta autosugestija oz. vplivanje na samega sebe je izredno pomembna za naše življenje, saj z vsako svojo mislijo kujemo svojo osebnost, s tem pa tudi svojo usodo.
Mia Južina
lliii:
M



Jure Nagode
Ksiziiiislitc
Leto se je začelo povprečno. Grozljiva število samomorov in prva smrt na zasavski magistrali kažejo, da bo tudi letos Zasavje nad slovenskim povprečjem. Mogoče bi radi bili nad povprečjem vsi, vendar smo si zbrali napačne kategorije. Mar ne bi bilo bolje, če bi lahko govorili o nadpovprečnemu gospodarstvu, plačah, zaposlenosti?
Povprečje krojistatistika. Za statistiko pa tako ali tako pravijo, da je največja laž. Statistično gledano, je to res. Za politiko pravijo, da je kurba. Vendar še nikoli nisem opazil, da bi komu kaj dala. Kar ljudje govorijo je eno. Resnica je ponavadi drugo. Vprašanje je, če bi sploh hoteli vedeti resnico. Resnica je velikokrat bolj boleča kot laž Mogoče se tudi zaradi tega ljudje odločajo za laž, ki ji pravimo samomor. Smrt je filozofsko vprašanje. Je smrt konec ali začetek? Kaj
m
1*1*«

II
P
5555:
!!
Tatjana Polanc
11» se Iv »e l»i pokvaril
n
Televizor, kdo drug in kaj hujšega. Smolar je spet zadel v črno. Kako življenjsko. Koliko jih je, ki niti v novo leto niso znali priti brez štirioglate škatle. Kar predstavljam si,... Saj veste, ko se staršem zdiš še premlad, si primoran ostati doma za starega leta. In kaj naj drugega počneš, kot zijaš v ekran. Vsem trmastim izbruhom navkljub si se primoran zabuljiti v "škatlo", ki slika vse dobre volje, pa opite in nališpane. Če je to kratkočasenje, naj me vrag pobere. Kako bi se človek mogel kratkočasiti, ko pa ure in ure sedi na istem mestu. Vmes resda poje sendvič, dva, tri, izprazni hladilnik. Popije pivo, dva, tri, izprazni dnevni bar. Morda se premakne enkrat do veceja, pa morda do telefona, ki že v drugo vsiljivo zazvoni. Začveka, da nima časa, ker gleda film, koperfilda, itede poberi se. In se spet vrne na isto mesto, kjer bi, če bi bil v perju, zvalil že za cel pano jajc. Ce to komu zveni kot kratkočasenje, v redu. Meni ne.
Ste že kdaj premišljevali, koliko energije nam televizija popije. Človek bi rekel, da si ob gledanju sporeda, popolnoma pasiven, ko takole sediš in buljiš v figure, ki se delajo, da se premikajo. Gledaš kriminalko in se ves spotiš. Gledaš grozljivko, želodec se ti obrača od
je po smrti? Kaj je smrt? Duhamorna vprašanja, ki človeku ne dajo miru že od prazgodovine naprej. Človeška obsedenost s smrtjo je prisotna na vsakem koraku. Zavedanje, da nas nekega dne enostavno ne bo več, nas spremlja na vsakem koraku. Vse kar delamo, delamo v senci smrti.
Pa vendar. Živetije lepo. Težave, ki nas tarejo, se dajo reševati tudi drugače. Pravzaprav je samomor zelo egoistično dejanje, saj mislimo samo nase. Na tiste, ki ostajajo za nami preprosto pozabimo. Če se s samomorom res rešimo vseh težav, ne vem. Tega nikoli nihče ne bo vedel. Vem. le to, da bi osebno raje zbežal nekam bogu za hrbet, če bi imel vsega dovolj. Pravijo, daje za samomor potreben pogum. Ne verjamem. Mislim da pogumni ostanejo in se soočijo z življenjem v vsej njegovi krutosti. Pa ne da bi bilo na tem svetu samo grdo, črno in neprijetno. Življenje je tudi lepo. Ko v bolečini matere pokukamo na ta svet, ni usoda tista, ki nam kroji življenje. Življenje si krojimo sami. Z izgovorom, da nam je vse skupaj usojeno, se predajamo malodušju. Namesto da bi si sami krojili, ustvarjali in živeli to Življenje. Božja volja, pravijo nekateri. Ne vem in ne morem vedeti. Tudi nočem vedeti. Hočem samo živeti.
V prvih dneh letošnjega leta je bilo v Zasavju menda že pet samomorov. Grozljiva statistična številka, ki ne prizadene nikogar, dokler smrt ne prizadene njega samega. Še bolj grozljivi pa so načini, kijih izbiramo. Človeška domišljija pač ne pozna meja. Mar ne bi bilo bolje, da bi namesto razmišljanja, kako naj si vzamemo Življenje, razmišljali kako ga naj živimo? Razmislite!
555S
55555
m
strahu. Gledaš komedijo, trebuh te boli od smeha. Gledaš zdolgočaseno dramo, postaneš bolj utrujen, kot takrat, ko prelopataš vrt. Da ne omenjam prenosov športnih tekem. Takrat se utegne Zgoditi še vse kaj hujšega. Zadnjič me je premotila sirena, ki je privrščala ksosedovim. Pogledala semskozi okno in lej ga, rešilnega. Zijala sem, kerfirbčna sem pa res, dokler nisem dočakala, kako so skozi vrata prišla nosila, na njih pa moj sosed. Pozneje so mi povedali, da sije golenico dvakrat nalomil in to medtem, ko je gledal televizijo. Ko sem se kot kak Agathin Poirot (te dni ste ga lahko gledali na televiziji) pozanimala, ob kateri uri se mu je ta uboga nesreča dogodila, mi je postalo vse jasno. Ne boste verjeli, zgodila se je v času, ko je bil na televiziji prenos s Pohorja. Človek s fotelja bolj težko vpliva na slog slovenskih smučark, pa naj si za to še tako zavzeto prizadeva. Lahko ga stane, kot mojega soseda, celozlomljene kosti.
Eni so mnenja, da televizija poneumlja. Če že to ne drži, jih je pa dosti, ki jih televizijski spored tako zamori, da imajo pokvarjen dan, če ne celo teden. Poznam jih take, ki se zjutraj na tešče zapičijo v preučevanje televizijskega sporeda in bog ne daj, da bi ne našli ničesar, kar bi vzbudilo njihovo pozornost. Depresivni ostanejo do večera. In kar je še hujše ali kakor poje naš kantavtor bog ne daj, da bi televizor crknil. Takrat se utegne komu resno odtrgati kakšna nervna vez. Kako za vraga boš preživel dan, dva, teden, če serviserja še ne bo od nikoder.
Ob množični ekspanziji raznih satelitskih, kabelskih in kajvem-kakšnih še televizijskih postaj, se človeštvu ni bati, da bi zblaznelo. To bi se zgodilo kvečjemu v primeru, če bi vse televizijske postaje skupaj s televizorji naenkrat crknile. No zdaj se lahko pa že resno zamislimo, kakšno človeštvo smo.
55555
Katja Levstik, razen z naslovno vlogo v Racinovi Fedri in Molierovem Sganarelu ali Namišljenemu rogonnscu, kjer je igrala Sganarelovo ženo, ni odigrala dosti glavnih vlog. Vendarle je dovolj nadarjena, da seje z resničnim igralskim izzivom - šansonom, spopadla leta 1991, ko je lahko uporabila svoje glasbeno in pevsko znanje ter poznavanje francoščine. Sprva je pela francoske šansone v slovenski prepesnitvi Janeza Menarta, potem seje odločila predstaviti šansone Jacquesa Brela, lani pa je izdala CD šansonov s prepesnitvami Toneta Pavčka. Morda je vesčas mislila na tovrstni glasbenogledališki projekt, saj bo delo še nadgrajevala. Od ostalih del je nastopala v Brechtovi Operi za tri groše, Božičevem Komisarju Krišu, Zajčevi Mladi Bredi in Grmačah ter delih drugih naših in tujih piscev. Sicer pa se je igranja polastila tudi zaradi igralske "žilice", ki jo je že od mladosti gnala z odra na oder. Navadno je stvari v življenju vedno počela v imenu prihodnosti, čeprav je gledališki spomin zelo kratek.
Menda ste po rodu Izlačanka...
Za Izlačanko se proglašam zato, ker tam živi veliko mojih prijateljev in sorodnikov, ker je od tam doma moja mama, in ker sem tam preživela otroštvo. To je v Podlipovici nad Medijskimi Toplicami, kjer imamo še leseno hišo, kamor si pridem odpočit, koder vsaj bolj spokojno spim. Kmalu smo se preselili v Ljubljano, kjer sem končala srednjo šolo še starega kova, ko so bili učitelji in profesorji zelo dobri. Družbene spremembe v šolstvu pa se počasi urejajo, kar sedaj pri sinu vidim, kije padel v pravcati kolaž neurejenosti.
Kakojczorcla vaša odločitev za igralstvo?
To je bila težka odločitev. Pravzaprav sem najprej študirala zunanjo trgovino na Fakulteti za ekonomijo, ko sem šla tudi po svetu, od tam pa naravnost na AGRFTV, kjer sem vpisala igralstvo. Mordaje malce vplivalo, da sem se v mladosti ukvarjala z glasbo - igrala klavir in študirala solo petje. Bila sem najmlajša slovenska pevka zabavne glasbe in jazza v Ljubljani. Ko sem leta 1963 nastopala na Bledu s Strniševo skladbo Orion, je bilo
smešno, da tako majhen otrok poje tako iz srca, nenarejeno. Ogromno jazza sem prepela. Pri nas pa je naenkrat postal problem, da se vse deli. V časih so rekli, da se vse deli po TOZD-ih. Pa so postali: pevec zabavne glasbe, pevec šansonov... Kaj je zdaj to? Nič, ker glasba je glasba: dobra in slaba. Ogromno sem se še ukvarjala s klasiko, ki terja od človeka ogromno posluha, tudi francoske pesmice, ki se jim reče šanson, sem rada poslušala, čeprav pri nas še nimamo ustreznega prevoda, da bi pač rekli: poezija, peta na drugačen način, še bolje: gledališka poezija. Pri teh pesmih gre pač zato, da razpoloženju prikažeš smisel. Ni nujno, da glasbo obvladaš, pomembnejeje, daljudem misel sporočiš. Francoski šanson sem nekako vedno spremljala.
Torej ste glede tega zelo iskani v gledališču?
Mislim, da me v gledališču nikoli niso potrebovali. Še danes, ko iz profesije lahko preberem neko partituro s prve, vedno iščejo druge ljudi. To je nek slovenski kompleks. Ker pa hočem biti zelo samosvoja in samostojna, nimam nobenih zvez, "prijateljčkov" znotraj institucij,
nisem "klanovska", imam tudi nenehno težave. Vedno iščejo nekaj drugega, kot mene. Mnogo stvari v gledališčih še ni urejenih, naprimer to, danerabijo tistih, za katere vedo, da so dovolj stari, imajo določeno znanje. Recimo pri zdajšnji generaciji mlajših režiserjev in režiserk bo poteklo še veliko časa, predno bodo uvideli,kaj je tomusical, pevsko gledališče in drugo.
Katerega obdobja v gledališču se najraje spomnite?
Bilo je obdobje v gledališču, ko so začeli igrati Duša Počkajeva, Majda Potokarjeva, Boris Kralj, Lojze Rozman, Jurij Souček, Štefka Drolc, cela ekipa individualistov - igralcev. To so bili tako odlični, človeški ljudje, gradili so svoj lasten jaz -individualost. Potemje bilo obdobje ameriške in angleške literature v gledališču, pa obdobje klasike, vse je bilo tako dobro. Ko pa sem končala i gro na Akad emiji, se j e začelo krhati, vsak režiserje imel svojo ideologijo
na odru. Zelo je vplival režiser Peter Brook, ki so ga takrat uvajali. In se je individualnost porazgubila...
Do danes?
Ja, zdaj vidim mlade, ki so sicer izjemno ambiciozni in talentirani, da moram reči, da bodo to bariero počasi prešli.
Bi se zaradi takšnih razmer danes prav tako odločili za igralstvo?
V teh časih seje res težko odločati za kaj takega. Ampak človek se tega itakloti znekim talentom,jazpravim, daje to božji dar. Na to seje pri nas zelo malo gledalo. Trenutno tudi v gledališčih vlada ideologija, ki je glede tega pošastna.
S katerimi gledališči pa ste sodelovali?
Od leta 1973 sem v SNG Drami Ljubljana, prej sem sodelovala še z gledališčem GLEJ, nekaj tudi v Trstu in Celju. Ko delaš pri enem gledališču, je nemogoče, da hodiš
Seviljska vdova v Frischevi: Don Juan ali ljubezen do geometrije
okoli. Pri nas je to strogo ločeno -glasba, gledališče, ples. Tudi sama se nisem angažirala, da bi se omenjene dejavnosti bolj povezale.
So obstajale vloge, ki ste jih igrali raje in druge manj?
Ko sem začela igrati, vem, da je bil strašen razkorak med tistim, kar sem si predstavljala, da bom delala v gledališču in tem, kar sem potem morala delati. Pozneje sem v praksi videla, da tukaj prevladuje nek nemški, racionalni princip igranja, ki se od ruskega, ko delajo bolj po občutjih, precej razlikuje. V nekem obdobju je bilo pri nas veliko tujih režiserjev, ki so imeli različne pristopein principe dela v gledališču.
Navkljub profesionalnosti, vsak igralec vloži nekaj sebe v vlogo...
V	vsako vlogo, v vsako pesem, ki jo recitiraš, vse moraš delati iz sebe. In še tako je: vsako stvar začenjaš vedno znova. Osebno sem vedno igrala nekaj, kar je bilo kontra meni.
Koliko prostora v osebnem življenju namenjate igralstvu?
V	gledališču je tako: ko si mlad, delaš ogromno, pozneje si moraš zbrati druge vloge. Meni so trenutno primarni šansoni, kar je sicer napornejše, težje je za igranje, ker moraš poznati muziko, dobro interpretirati, skratka, dober igralec moraš biti, če hočeš šanson podati kol je treba. Prav tako moraš biti v dobri pevski in telesni kondiciji. Ker pa me predvsem zanima čas, v katerem živim, najdem čas tudi za druge stvari v svojem življenju. Sina sicer nisem navdušila za igranje, čeprav ima zelo rad gledališče, ampak ne takšnega, kot ga trenutno proizvajamo. Pri nas pa smo itak vsi "zastrupljeni" z igralstvom: poleg mame je igralka tudi sestra Barbara.
Kako sodelujete z režiserji?
O afiniteti ni mogoče govoriti, če si v službi. A glede na to, da so se krize v Drami kar naprej stopnj evale, mislim, da je novi direktor Janez Pipan kar v redu. Kot igralec pa imaš vedno polno dela: ogromno moraš brati, se izobraževati in se ukvarjati sam s sabo.
Se vam zdi razlika med nastopanjem na odru ali TV velika?
Mislim, da jerazlika bistvena. TV terja več koncentracije, manj je grimas, močnih tonov, argumentov, za kamero je potrebna notranja energija, v gledališču pa je treba bolj eksponirati. Igranje na TV je z minimalnimi igralskimi sredstvi. Če greš na nek intimen majhen odrček se moraš nabiti z energijo, kar je tudi akustično zahtevno.
V čem vidite svoje igralsko poslanstvo?
Ves mik igralstva sem sedaj našla v šansonih, ker sem povezala igralsko, pevsko in glasbeno nadatj enost. Zgolj petjesemijezdelo preveč dolgčasno za nastopanje, tako kot se mi zdi dolgčas le recitirati ali govoriti. Vendar je težko dobro pripraviti neko poezijo, naprimer šanson in to povezati z glasbo. Vsaj v tem smislu, da to narediš tako, da bodo vsi radi prisluhnili. Ker dosti poslušam radio, opažam, kako nekatere zahtevne tekste, kar "z levo roko" povedo. Sploh se tako pove preveč pesnitev. Pripravila sem več proslav, zato vem, kdo se pripravi in kdo ne. Ampak, žal je tako, če je nekdo iz neke klanovske družine, mu ni treba znati niti brati, pa je glavni igralec. Vendar sem med nastopanjem po Sloveniji opazila, da ljudje takoimenovane "blcferjc" pogruntajo. Mlajši igralci se sedaj učijo neko moderno ameriško govorno tehniko, ki je popolnoma drugačna od te, ki smo seje mi učili. Veliko boljša je za dikcijo.
Ali mislite, da je igranje tudi blefiranje?
Boljši igralec si, več igraš, težje vloge imaš, več dela imaš, bolj moraš biti normalen in obvladovati življenje ter biti na tleh. Pred kratkim sva imela o tem debato skolegom-igral-cem in ugotovila, kako pomembno je, da imaš urejeno družinsko življenje. Kajti vsako stvar moraš začeti nanovo, kar je včasih na smrt utrujajoče. V bistvu pa so vsi veliki ljudje tako preprosti, ker jih delo naredi takšne, dobrosrčne in široke.
Kakšen odnos imate do kritikov?
Nobenih afinitet nimam do kritikov. Še ko sem študirala igro, sem prebrala ogromno kritik, predvsem kritike o igralstvu, igralcu. Zdajšnji kritiki pa pišejo o predstavi, gredo še enkrat po tekstu, ki ga itak poznamo, celmikrokozmos o režiseiju, igralce pa omenijo. Naša kritika, je skratka, slaba. Sploh v kulturi razsaja cel kup ljudi, ki živijo na naš račun, nekaj pisarijo in se silijov to kulturo, potem pa napišejo: Kultura, to je vsa umetnost!, kar sploh ni res.
Kaj počnete za svoj navdih?
V letu 1995 sem si ogledala zelo malo predstav, z veseljem pa si ogledam kakšno delo Damirja Zlatarja. Časaimam bolj malo, sedaj sem se aktivirala še v Kulturnem forumu, kjer smo zbrani slovenski individualisti izven institucij in imamo neko voljo, da se vzpostavijo novi umetniški kriteriji.
Se kdaj zalotite, da iščete navdih
pri tujih igralkah?
Dosti teh igralk poznam, vem, kaj delajo, ampak, glede na to, da moraš vedno delati iz sebe in svojih razmer ven, to ne pride v poštev. Pri tem vedno pomislim, da se pri nas vse pogosteje dogaja, da pozabljamo, kdo smo in to slovansko dušo, z določenim temperamentom ne znamo vzpostaviti. Zmotno je misli ti, da bodo s poplavo tujk, ki jih prevzemajo za skoraj vsa imena trgovin, podjetij, v tej poplavi so tudi nekatere kulturniške stvaritve, uspeli v tujini. Vsi tujci namreč hočejo originalne stvari, želijo videti, kdo smo mi. Mnogo j e umetnikov, ki delajo ven iz sebe, slikarjev, ki izhajajo iz teme, od kje so doma. Zanimivo je, daje slovenski prostor, tako majhen kot je, sploh obstal, kar je gotovo zasluga jezika in ljudi, ki so pozorni na svoje poreklo. Kajti brskati moraš po svoji skrinji, pa se boš našel, boš našel svoj lastni umetniški izraz. Saj ni potrebno oponašati, plagirati.
Petra Radovič
m
Šport ni le najuspešnejši način uveljavitve mlade države, temveč tudi kakovost življenja, ki bi jo morali omogočiti vsem, predvsem mladim. Živeti bolje naj bi bila tudi naloga športne kulture naroda. Prav zaradi tega je hrastniški občinski svet sprejel sklep, da komisija Zveze telesno-kulturnih organizacij (ZTKO) Hrastnik poda poročilo o izvajanju športne dejavnosti v občini. Tako bi se vsi seznanili s stanjem športno
rekreativne dejavnosti v občini.
Po besedah predsednika ZTKO HrastnikFranca Vidoviča je osnovna značilnost športa društvena organiziranost. Izvajalci športnih programov so športne organizacije. V hrastniški občini jih deluje osemindvajset. Organizacije se povezujejo v ZTKO, kije povezovalec in koordinator športne dejavnosti v občini. Športne organizacije štejejo okrog 3500 članov. Najbolj množično se občani vključujejo v planinsko društvo, osnovnošolska mladina pa v Šolsko športno društvo (ŠŠD). Športna dejavnost se odvija v dvanajstih panogah: košarki, rokometu, nogometu, kegljanju, strelstvu, namiznemu tenisu, kajaku na divjih vodah, karateju, taborništvu, smučanju, plavanju in planinstvu.
"V nekaterih panogah dosegajo športniki in ekipe rezultate, ki so primerljivi tako v državnem kot tudi mednarodnem merilu. Vse dosežke na področju športa smo uresničili predvsem zaradi nesebičnega dela amaterskih športnih delavcev. Toda športne organizacije z lastno dejavnostjo vse težje zberejo sredstva za izvedbo programov. Vse manj je pripravljenosti za delo v društvih. Ob premajhni skrbi družbe kot celote se bo zato stanje za to področje še poslabšalo," je povedal sekretar ZTKO Peter Kavzer.
Športni objekti so za odvijanje dejavnosti temeljni pogoj. S športno dvorano na Logu, teniškimi igrišči, novimi klubskimi prostori Brodarskega društva, prenovitvijo kegljišča na Logu in strelišča SD Steklar seje stanje športnih objektov izboljšalo. Po površini le-teh na enega občana so v Hrastniku nad republiškim povprečjem. Vzdrževanje objektov, s katerimi upravlja zavod KRC, je statusno urejeno. Slabše je z objekti, s katerimi upravljajo društva. Zaradi pomanjkanja sredstev v
objekte ne vlagajo dovolj. Proračunska sredstva ne zadoščajo niti za najnujnejša vzdrževalna dela na objektih.
Franc Vidovič je dejal, da so strokovni kadri v športu zelo pomembni. Od njihovega dela je odvisno stanje in razvoj športa. Športna dejavnost je v občini zelo razvita in predstavlja pomemben del življenja ter delo občanov. Hrastniški športniki so dosegli in še dosegajo vidne rezultate v državnem in celo mednarodnem merilu. Športna dejavnost zajema večji del mladine, kajti skoraj vsak učenec je vključen v ŠŠD. Za takšno razvitost športa in dosežene rezultate so v največji meri zaslužni prav amaterski kadri, ki skrbijo za vzgojo mladih v društvih.
"Menimo, da je delo strokovnih kadrov v športu za našo družbo izrednega pomena. Trikrat do petkrat tedensko delo trenerjev v prostem času ne more več predstavljati le ljubiteljskega dela. Rešiti moramo vprašanje nagrajevanja dela strokovnih kadrov, da športna dejavnost ne bo pričela zastajati. Sami objekti nam nič ne pomenijo, če se v njih ne odvija dejavnost. To pa je odvisno predvsem od tistih, ki vodijo vadbo," je povedal Peter Kavzer. V času obveznega šolanja ima športna vzgoja izredno pomembno vlogo. Športna dejavnost v tem času vpliva na ustvaijanje človekovih navad in potreb. Za poučevanje športne vzgoje otrok od 1. do 4. razreda nimajo zaposlenega nobenega strokovnjaka.
Naloga društev in klubov je, da v svojo organizacijo vključijo čim večje število občanov. Omogočiti jim morajo športno udejstvovanje. Na tem področju zelo uspešno delujeta planinski društvi in tenis klub.
Po besedah Petra Kavzetja se bojijo, da bi premajhna skrb države za šport, s tem pa občutno zmanjšanje materialnih možnosti, ustvarila vakuum športne ponudbe. Pa tudi vedenjske težave med mladino so zaskrbljujoče. Zaradi socialnih in drugih stisk lahko pričakujejo še slabše razmere, kot so sedaj (nasilje pri mladih, huliganstvo v športu, uničevanje imetja, kajenje, pijančevanje, narkomanija,...). Na podlagi dosedanjih raziskav domain v svetu lahko pričakujemo, da bo šport zaradi delovanja tržnega sistema postal dodatno sredstvo socialnega razslojevanja.
Kako delaio
Miran Jerič je povedal, da se je članska ekipa Košarkarskega kluba GD Hrastnik v tekmovalni sezoni uvrstila iz C v B ligo Slovenske košarkarske lige. Ostale selekcije so tekmovale v okviru medobčinskih in območnih košarkarskih zvez ter dosegle dobre rezultate. V letu 1996 so si v klubu zadali kar nekaj ciljev. Na občnem zboru nameravaj o izvoliti novo upravo kluba, za delo s posameznimi selekcijami pa pridobiti vsaj še dva trenerja. Želijo okrepiti sodelovanje s ŠŠD ter vzpostaviti boljše odnose s članstvom kluba ter s starši. Miran Jerič je še dodal, da naj bi v letnošnjem letu z novimi sponzorji pridobili znatno več sredstev kot lani ter dosledno pobrali članarino. Na tekmovalnem področju pa si bodo prizadevali ostati v B ligi. Kadetska ekipa naj bi se uvrstila v 2 SKL, z ostalimi mlajšimi selekcijami pa si želijo doseči čim boljše rezultate.
Po besedah Marka Planinca je Rokometni klub zadnjih 10 let najuspešnejši klub v moštvenih športih. Od osamosvojitve naprej igra članska ekipa v 2. ligi. Če hočejo ostati v tej ligi, morajo priti med
V športu gre včasih tudi mimo
najboljših šest ekip. Po jesenskem delu je hrastniška ekipa na osmem mestu in zaostajajo dve točki za uvrstitev med najboljših šest. Imeli so nekaj težav s poškodbami. Marko Planinc je zagotovil, daimajo odlične trenerje. Člansko ekipo trenira Celjan Stanko Anderluh, nekdanji igralec državne reprezentance. Trener kadetov je Darko Planinc, pionirjev pa Rado Vinko. Kot večina klubov imajo tudi rokometaši težave s financami, saj nimajo glavnega sponzorja. Občinske dotacije pokrivajo le eno desetino sredstev, ki jih klub potrebuje za normalno delo. Radi bi pridobili generalnega sponzorja in za to imajo osnovo. Dobro delajo s svojim podmladkom. Pionirji letnik 1982 so igrali v finalu državnega prvenstva in osvojili odlično četrto mesto. V letošnji sezoni pričakujejo, da bo članska ekipa osvojila 6. mesto v ligi, vsi pa že komaj čakajo na gradnjo nove telovadnice naDolu. Rokometni klub še vedno ostaja najboljši klub po članskih rezultatih v občini.
Kegljaški klub EHO Hrastnik je lani prenehal s sezono 1994/95 .jeseni pa je pričel z novo. Jože Prah je dejal, da so letošnjo sezono prvič igrali v 2. državni ligi, še prej pa v medregijski. Z ozirom na to, da so začeli igrati brez treningov, ker seje urejalo kegljišče, so dosegli odlično četrto mesto. Nadržavnem prvenstvu

Valovi so kajakašem izziv
v borbenih igrah so osvojili peto mesto. Na raznih turnirjih so bili posamezniki uspešni kljub veliki konkurenci. Vojko Šeško je igral v finalu državnega prvenstva za posameznike. Sedaj, v začetku druge polovice sezone, so drugi na lestvici. Toje zelo doberrezultat kljub večjim željam. Srečujejo se predvsem z organizacijskimi in finančnimi problemi. Glavni vir dohodka Kegljaškega kluba je bife. Mesečni trening jih stane okrog 60.000 tolarjev, kar pa ni malo. Težava je tudi v tem, da trenirajo v Trbovljah. Ko seje pričela sezona, kegljišče še ni bilo pripravljeno. Želijo si, da bi lahko čimprej igrali na domačih tleh in se bolje razumeli s Kegljaškim klubom Rudnik Hrastnik. Radi bi prišli v 1. ligo, če ne letos, pa drugo leto. Jože Prah meni, da so trenutno najboljša ekipa v Hrastniku. Tega pa žal drugi ne opazijo. Nekateri športi so bolj v ospredju in dobijo več finančne podpore, s tem pa tudi boljše
Iz hrastniške dvorane v državno reprezentanco. Marko Tušek
pogoje za treninge. Le sponzorska sredstva ne zadostujejo zakritje vseh stroškov. Primanjkuje tudi vodstvenega kadra. S svojimi rezultati pa so zadovoljni glede na to, v kakšnih pogojih njihov klub deluje.
"Planinstvo je množičen rekreativen šport, ki potrebuje prisotnost amaterstva in ljubezen do narave," je dejalDrago Kozole. Tegajena žalost vedno manj. Planinskemu društvu Dol pri Hrastniku primanjkuje ljudi srednje generacije. Imajo zadostno
število osnovnošolcev in starejših od približno 30 let. Srednješolce in mlajše zaposlene ljudi bi zelo potrebovali, vendar je teh vse manj. Med planinci je prisotnega ogromno prostovoljnega dela. Če hočejo planinstvo približati slovenskemu turizmu, morajo ohraniti in posodabljati vse, kar so ustvarile povojne generacije. S številom kvalificiranih vodnikovin mentorjev so še kar zadovoljni, je pa vedno težje. Kandidatov, ki bi se šolali v vodnike za mladino in starejše, je vedno manj. Podjetja nimajo več razumevanja za to, da bi omogočili odsotnost delavca v korist šolanja. Srečujejo se tudi s finančnimi težavami. Letno dobijo okrog 50 do 60 tisoč tolarjev občinske pomoči, kar je premalo, da bi usposobili enega samega strokovnega vodnika. Na srečo v društvu dobro deluje gospodarski odbor. S svojo dejavnostjo zagotavlja denar za delo z mladimi, za organiziranje mladinskih taborov ter izletov za člane. Planinski objekti se starajo, vendar vse vzorno vzdržujejo, dograjujejo in posodabljajo. Drago Kozole je poudaril, da pogrešajo predvsem pomoč učiteljskega kadra tako v smislu mentorstva kot tudi koriščenja zgrajenih objektov za šolsko mladino. Ker šole izvajajo rekreacijo izven svojega kraja, je to za starše še večje finančno breme.
V Taborniški organizaciji se je lani zamenjala generacija ljubiteljev narave. Ivo Vučetič je dejal, da z odhodom članov Taborniške organizacije v srednje šole, ki so izven našega kraja (Celje, Ljubljana, Trbovlje), izgubijo mnogo članov. Z novo generacijo pričakujejo in načrtujejo bolj učinkovito delo kot prejšnja leta. Hrastniški taborniki so člani Zveze tabornikov Slovenije (ZTS), ki se je delno preoblikovala. Poleg taborniških organizacij v njej delujejo tudi Krščanski skavti s posebnim programom. Da je lahko občinska taborniška organizacija vključena v ZTS, mora izpolnjevati določene pogoje. Redno morajo plačevati članarino in sicer za vsakega člana 500 tolarjev. Najmanj enkrat letno morajo organizirati pet ali večdnevno zimsko oziroma letno taborjenje. V organizacijo mora biti vključenih vsaj trideset članov. Nenazadnje pa mora organizacija tudi sprejeti in spoštovati statut ZTS.
Taborniki se srečujejo s kadrovskimi in finančnimi težavami. Mladih članov je dovolj. Primanjkuje pa jim usposobljenih vodnikov in starejših članov, ki bi bili pripravljeni popestriti dejavnost organizacije. Zlasti tisti, ki so bili pred leti taborniški člani, bi lahko s svojimi izkušnjami okrepili dejavnost. Pogrešajo nekdanje dobro sodelovanje z učitelji, ki so izvajali pedagoško delo s taborniškim podmladkom. Hrastniška organizacija je ena redkih slovenskih organizacij, ki ima svoj taborniški dom. To pa je povezano z veliki finančnimi stroški, ki so organizaciji le v breme. S sredstvi, ki jih zagotavlja ZTKO, ne morejo pokriti celotne dejavnosti (npr. izobraževanje mladih kadrov, nabava novih rekvizitov, ...). Sami taborniki prispevajo za aktivnosti kot so izleti v naravo z izvajanjem strokovnega programa. Ivo Vučetič je še povedal, da taborniška organizacija nima sponzoija. Ker delajo z mladino, je njihova vloga bolj vzgojno-izobraževalna kot športna. Mlade želijo seznaniti z življenjem v naravi in jih povezati z njo.
Peter Kavzer je povedal, da ima Brodarsko društvo dolgoletno tradicijo. Tudi sedanja mlajša generacija gre po stopinjah predhodnikov, saj so v kajaku mlajših kategorij v samem vrhu. V lanski sezoni so mladi kajakaši osvojili štiri posamične državne naslove, dva v ekipnih vožnjah, tri druga in štiri tretja mesta. Prav tako so bili uspešni v slovenskem pokalu. Po doseženih rezultatih je moč videti, da se v hrastniškem Brodarskem društvu ni treba bati za nadaljnji razvoj in obstoj kluba. "V letu 1995 se je uresničila
dolgoletna želja vseh kajakašev, saj smo dobili nove klubske prostore. Služili bodo predvsem mladini. Poudariti pa moram, da kljub doseganju vrhunskih rezultatov v klubu vsi delamo amatersko, zasvoje delo ne dobimo nobenega plačila. Lani je zaživel tudi rafting v rekreacijskem in tekmovalnem smislu, saj je ekipa pridobila svojega sponzoija. Naša velika želja je, da bi tudi kajakaši letos pridobili generalnega sponzoija. Mislim, da si to glede na rezultate tudi zaslužimo. Zelo smo veseli, da nam je uspelo v delo kluba vključiti tudi vse starše mladih tekmovalcev," je dejal Peter Kavzer.
Kaj storiti
Potrebno bo sistemsko pristopiti k izobraževanju oziroma usposabljanju amaterskih kadrov v društvih. ZTKO sije zadala nalogo, da vpeljejo sistem stimuliranja strokovnih kadrov v šolah za delo v ŠŠD.Strukture menedžerjev in vodstvenih delavcev v podjetjih vzorno skrbijo za rekreacijo v svojih sredinah in dobro bi bilo, da se vsaj del te prakse prenese med delavce v proizvodnji. ZTKO preko javnega zavoda KRC zagotavlja kvalitetno izvajanje športov z žogo, atletike in plavanja. To pa ne velja za področje KS Dol, kjer pa sedaj načrtujejo gradnjo ustreznega večnamenskega športnega objekta Resno bi morali spregovoriti o izhodiščih Nacionalnega programa o slovenskem športu. Tam zapisana stališča bi morali spoštovati in tako zagotoviti sredstva za nemoteno delovanje osnovnih usmeritev na področju športa in rekreacije.
Jerca Vučetič foto: Branko Klančar
®@$n Svobode ffitteo® sroitveal dom
26. decembra 1995 je minilo 70 let odkar so zgradili in slavnostno odprli Društveni dom v Trbovljah, ki ga v povojnem času imenujemo Dom Svobode, do nedavnega pa Svoboda 2. Ob otvoritivi je potekala velika slovesnost, saj so odprli veliko dvorano z vsemi dodatnimi prostori. Stari del Društvenega doma je bil zgrajen že prej, v letih 1908-1909. Najprej je bila v tem starem delu manjša dvoranica, po zgraditvi novega dela z veliko dvorano pa so stari del preuredili v gostilno, zgoraj pa v pevsko sobo, posojilnico s hranilnico ter hišniško stanovanje.
Zgradba je za vse bolj naraščajočo kulturno dejavnost postala premajhna, zato so se odločili, dajo bistveno povečajo. Naročili so načrte in kmalu začeli z gradnjo. Gradnjo je pričela stavbna zadruga "Lastni dom". Že omenjenega 26. decembra 1925 so organizatorji pripravili obsežen program. Ob lepem vremenu seje zbralamnožica ljudi. Od novozgrajenega doma so odšli k maši v bližnjo farno cerkev. Med mašo je imel govor celjski opat Jurak, ki je govoril o kulturi krščanstva. Po maši so se znova vsi zbrali pri novozgrajenem Društvenem domu. Predsednik stavbne zadruge Jože Žmavc je orisal nastajanje novega doma. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji doma. Posebna zahvala je veljala vsem občanom, ki so prosto volj no pomagali graditi dom, vsem lastnikom konjskih vpreg, ki so vsako nedeljo po maši vozili s svojimi vozovi gradbeni material, posebno še iz porušenih dveh visokih dimnikov prve TE, ki je stala pri sedanji STT. Zahvala pa je veljala tudi rudniku Trbovlje oz.
TPD, ki je v dobršni meri pomagal pri gradnji. Mnogo pa je pri gradnji pomagal tudi Franc Časi, ki je bil pred tem župnik v Trbovljah. Dela pri gradnji je vodil stavbenik Kralj, nadzor pa je vodil stavbni tehnik Češčut. Govorili so še minister Gostinčar, zaKmečko zvezojespre-govoril Ahac, za Krščan-socialno delavstvo pa Stanko Keše. Prostovoljno delo za pripravo gradbenega materiala je organiziral Martin Gorogranc. To je bila sečnja lesa, priprava in čiščenje stare opeke, gašenj e apna... Precej zaslug za grad-njo je imel tudi znani zdravnik dr.
Janez Jenšterle, kije imel na skrbi tudi zbiranje denarja za grad-njo. Med prostovoljnimi delavci je bil zagotovo najbolj znan JožeDimnik, ki je vsak dan delal na gradbišču.
Novozgrajeni del Društvenega doma je obsegal veliko dvorano z gledališkim odrom, balkon, telovadnico, sanitarije, spodnjo manjšo dvoranico, garderobo, čitalnico, klet in skladišče zakuijavo in odrske rek vizite. V kasnejših letih so uredili tudi kino in še marsikaj izboljšali. Med zadnjo vojno je služil okupatoijevim načrtom. Malo pred koncem vojne so bombe porušile dom. Obnovili so ga v naslednjih letih in v njem so dobili prostore gledališčniki, pevci, godbeniki, tamburaši... Kino je znova začel delovati, uredili pa so tudi knjižnico. V zadnjih letih je v tem domu vse bolj živahno. Ukvarjajo pa se s težavami, kako obnoviti zgradbo in jo opremiti z novo opremo, ker je stara dotrajana. Denarja pa ni.
Tine Lenarčič
MG Svoboda med predstravo v Domu Svobode

Društvu invalidov Trbovlje
do 28. fehruaja. kjer lahko
V________________y
PD Trbovlje v letu 1996
PD Trbovlje je tudi lani opravilo veliko delo na raznih področjih svoje pestre dejavnosti. O rezultatih tega dela bodo govorili na svoji letni konferenci, ki jo bodo imeli predvidoma L marca. Sprejemali pa bodo tudi program dela vseh svojih odsekov. Na svoje članstvo pa apelirajo že sedaj, da članarino poravnajo čimprej v svoji društveni pisarni na Ulici 1. junija 10, vhod zadaj ali pobiralcem članarine na terenu.
T. L.
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisir-m mnenja bralcev o življenjuTn dogajanju v Zasavjmjiepodpisanih pisem ne objavljamoTSoliina pisem je zarticU prostora omejena na največajTtipkamb-vmticAIncMištve^i]pridržuje pravico skrajšatltekst ali pa objaviti daljšega, čebeegi, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
da bi s
Obvestilo za javnost
Na izredni seji predsedstva Republikancev Slovenije je bilo sklenjeno, naj se vsa sredstva javnega obveščanja obvesti, da ne bomo več sklicevali tiskovnih konferenc, ker se jih novinarji osrednjih dnevnikov ne udeležujejo, saj se zoper stranko že dlje časa uporabljajo stalinistično-bolj-ševistične medijske blokade, vodene s strani starorežimskih
glavnih in odgovornih urednikov, ki so še vedno na položajih, kamor jih je postavila Titova partija; da bomo v začetnih dneh prihodnjega leta začeli aktivno in organizirano prodajati knjigo, katere avtor je predsednik stranke, Adolf Štorman. Tako bosta ulica in neposreden stik z ljudmi postala naš edini in neodvisni medij, kjer ne bo mogoče vršiti enoumnih medijskih blokad.
Vsi osrednji mediji so takoj po
aretaciji Zupana in Štormana v Senožečah obveščali javnost, da da naj bi z avtomobilom prebijala policijske barikade, po odpustu iz pripora pa ni nikogar več zanimalo, kaj seje v resnici dogajalo. Zaradi tegase bo vozilo,kijepoškodovano samo po obeh bokih, prevažalo iz kraja v kraj in bo med prodajo knjig na vpogled vsem mimoidočim. Ker vozilo ne daje videza, da bi z njim kdorkoli prebijal barikade, ampak je jasno vidno, da je bilo vozilo uničeno tako, kot sta ves čas zatrjevala oba aretirana, bodo imeli ljudje možnost sami ceniti korektnost obveščanja osrednjih dnevnih časopisov.
Med akcijo, ki bo trajala do naslednjih državnozborskih volitev, pa bomo diskreditirali vse novinarj e tistih osrednjih dnevnih časopisov,
ki so zoper našo stranko vodili medijsko blokado, medtem, ko bomo na voljo novinarjem vseh ostalih medijev. Tako bodo centralistični časopisi lahko o nas še naprej pisali podtikaške neresnice, saj ne bodo imeli prav nobene možnosti izvedeti nobenih pravih informacij neposredno od nas.
To bo uradni začetek priprav na volitve, ki bodo potekale pod sloganom: Preprosto iskreni, preprosto Republikanci! Pri tem pa bomo obiskali vse slovenske kraje in vodili kampanjo, s katero bomo že vnaprej onemogočili vsako načrtovano medijsko diskvalifikacijo, kot se je to dogajalo v predvolilnem obdobju leta 1992.
Republikanci Slovenije Adolf Štorman

- ■ - —
Upokojenske skrbi
Res sedanjim poračunom pokojnin bije navček? Ali drži, da so zdaj celo tri koalicijske stranke privolile v predlog, po katerem naj bi v parlamentu še ta ali najpozneje prihodnji mesec izglasovali spremembe na tem področju?
Podoba je, da so in bodo odgovori pritrdilni. Res utegne biti tako, da za upokojence doslej ugodno mesečno valorizacijo pokojnin nadomestili s precej manj ugodno trimesečno. In ne le to: po vsem sodeč naj bi v prihodnje pokojnine rasle le na podlagi rasti cen oziroma življenjskih stroškov, ne pa z rastjo plač. In prav v tem grmu tiči zajec, pravijo upokojenci, saj jihvečinadobrove.dasepočasi, vendar zanesljivo in vztrajno poslavljamo od pretirane rasti cen oziroma inflacije. Zato rast pokojnin poslej niti približno ne bi bilatolikšna, kot doslej.Trditev, da lanska rast pokojnin z vsaj šestimi ali celo osmimi poračuni presega rast plač, kernegativnih po račun ov za dva meseca nazaj ni bilo, je sicertočna, vendarima tako, kot vse stvari na svetu,
dve plati. Ne gre pozabiti, da pokojnine sledijo rasti plač z dvomesečno zamudo, kar ne gre zanemariti pri primerjavi z rastjo plač. In tako je kaj hitro mogoče izračunati ali ugotoviti, da v daljšem času pride do relativno usklajenega gibanja med pokojninami in plačami Upokojenci sicerpriznavajo, da negativni poračuni, ko prejmejo nekoliko nižji znesek pokojnine samo za minuli mesec, ne pa tudi za dva predhodna meseca pomenijo zanje nekoliko ugodnejši materialni položaj. Eno z drugim: lani so se pokojnine povečale, vsaj do konca oktobra le za 4,24 odstotka in ne za 8,6, kot je bilo prikazano. Oktobrska plača pa je bila v primerjavi z oktobrskoleta 1994 višja za 6,87 odstotka.
Vendar, kot rečeno: sedanji sistem vsaj na tem področju ne bo zdržal, vsaj tako je videti in nadejati se kaže sprememb, ki bodo kar precej škodovale zlasti vsem z nižjimi pokojninami, teh pa je vsaj polovica v armadi nad
450.000	upokojenih.
M. V.
Zbornik upokojencev
V decembru 1995 je pri založbi Drumacpri DU M ari bor Center izšel že 5. zbornik ljudskih piscev -upokojencev Slovenije. V njem sodeluje 74 avtorjev iz 36 društev. Zbornik nosi naslov Cvetovi in je izšel v dveh knjigah. V vsaki se na 270 straneh predstavlja 37 avtorjev s proznimi deli, prispevki in poezijo. Knjigi staneta 2.500 tolarjev in jih je možno naročiti pri omenjeni založbi.
T.L.
Novoletno srečanje
Planinskaskupinapri DU Trbovlje je letošnjo bogato izletniško sezono zaključila z novoletnim srečanjem. Pripravili so ga v torek, 26. decembra 1995, v gostilni Pirnat. Na srečanje je prišlo precej članov te skupine, ki so se udeležili številnih izletov skozi vse leto. Odlika te skupine je predvem ta, da vztrajno gojijo družabnost in dobro voljo, karsoje pokazali tudi na njihovem zaključnem novoletnem srečanju.
T. L.
Članarina za leto 1996
DU Trbovlje tudi letos organizira plačevanje članarine, in sicer od 3. do 31 .januarja 1996, vsakdan od 8. do 11. ure v klubskih prostorih
oziroma v gostišču doma DU Trbovlje. Člani bodo lahko poravnali naslednje članarine za leto 1996: za DU v znesku 500 tolarjev, za Vzajemno samopomoč pri ZDUS-u v znesku 500 tolarjev in za Sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje vznesku 1.600 tolarjev. Ob plačilu članarine je potrebno predložiti članske izkaznice DU T rbovlje in Sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči T rbovlje. V primeru, če člani svojih članskih obveznosti ne poravnajo pravočasno, jim usahnejo pravice, ki izvirajo iz članstva, kar še posebej velja za Sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči.
T.L.
Upokojenci o svojem delu
Armada upokojencev se je v Sloveniji v zadnjih letih neverjetno številčno okrepila, predvsem na račun predčasnih upokojitev. Na ta način sta slovenska vlada in njene inštitucije reševala številne socialne probleme, ki so nastali in še nastajajo iz raznih vzrokov. Zavoljo tega se je povečalo tudi število članov DU v Sloveniji. Povečala pa se je tudi dejavnost teh društev, patudiZDUS-a. In o vsem tem je treba obveščati
Zlata poroka
Vida in Lojze Gabrič z Dola pri Hrastniku sta 23. decembra lani po petdesetih letih skupnega življenja ponovno stopila pred matičarja (tokrat je to prijetno dolžnost ob njuni zlati poroki opravil hrastniški župan Leopold Grošelj) in tudi pred dolskega župnika Marjana Veternika. Prvič sta dahnila "da" na predbožični dan 24. decembra 1945, potem ko sta hodila že celih sedem let.
B.K.
tako članstvo, kottudi ostalo javnost. Gre pa tudi za urejanje posameznih zadev, interesantnih za upokojence in starejše občane. Zato se tako DU kot ZDUS poslužujejo javnih glasil, radia, televizije, tiskovnih konferenc, javnih zborovanj, občnih zborov, konferenc, tednov upokojencev in še česa. ZDUS izdaja, skupno z ZPIZ Slovenije, mesečno revijo Vzajemnost. Preko te revije seznanjajo javnost in predvsem upokojence o delovanju upokojenskih organizacij širom Slovenije. Revija je zelo pestra in po svoje bogata, saj v vsaki številki beremo prispevke o problemih upokojencev ter njihovem življenju. Revija je razmeroma dobro razširjena tudi v Zasavju. ZDUS pa seznanja DU o notranjih problemih in problemih upokojencev nasploh z Obveščevalcem. Redno pa posreduje
probleme upokojenske organizacije in upokojencev nasploh vsem medijem obveščanja. Posamezna društva pa se v dobršni meri poslužujejo tudi regijskih in lokalnih časopisov, radia in TV. Tako tudi v Zasavju. Poleg Zasavca je tu še Radio Trbovlje.
Na Radiu T rbovlje je ob sredah zvečer dve uri programa, namenjenega upokojencem, sicer pa tudi sproti objavljajo aktualne novice iz tega področja. Zelo pomembno paje tudi objavljanje novic, informacij, problemov v Zasavcu. V zadnjem času je na voljo posebna stran. Po odmevih sodeč je morda ta stran, predvsem s strani starejših, najbolj brana vZasavcu. Zaželeno pa je, da bi bilo prispevkov o delu in problemih upokojencev čim več in čim bolj pestrih.
T. L.
Preprostost, sproščenost in radoživost so besede, s katerimi bi morda najhitreje in najopazneje podčrtali vzdušje novoletnih koncertov, med katerimi je letos še posebej izstopala že tradicionalna glasbena prireditev Glasbene šole Zagorje. Božično-novoletni koncert, ki je v izvirno okrašeno dvorano Delavskega doma Zagorje privabil množice obiskovalcev, je v soboto, 23. decembra, s pozdravnimi besedami otvorila ravnateljica glasbene šole, Danica Kovač.
Prireditev, ki seje odlikovala po skrbno izbranem ter izdelanem repertoarju, je pričel najmlajši del bodočih glasbenikov. Otroški pevski zbor Glasbene šole Zagorje, ki ga že vrsto uspešno vodi Mojca Zupan, se je ob klavirski spremljavi Slavice Gregl
radovednemu občinstvu predstavil s petimi pesmimi: s poskočno in dinamično izštevanko Jakoba Ježa En ten tenera, s spokojnim Schulzo-vim napevom Vaše detece prihaja, z ritmično Rossovo popevko Kako sem vesel ter s Temlovo pesmico Na našem dvorišču. Posebej velja omeniti še Pirnikovo pesem Ob novoletni jelki, kjer so praznično vzdušje pričarale učenke Male baletne šole mentorice Vojke Podlogar.
Z glasbenim programom je nadaljevalMlajši mladinski pevski zbor Glasbene šole Zagorje, kije število pevcev v letošnjem šolskem letu še povečal, saj je bilo med zgoščenimi vrstami moč opaziti
veliko novih obrazov ter svežih, čistih glasov. Mladi pevci so na koncertu zapeli tri motivno različne pesmi: Boštjančičevo Lastovki v slovo, tehnično zahtevno Satt-neijevo Rožo božično ter božično pesem Sveta noč. Vesele božične praznikeje poslušalcem koncerta s
tremi znanimi božičnimi pesmimi zaželela tudi Komorna vokalna skupina Glasbene šole Zagorje pod vodstvom Francija Stebana; ob klavirski spremljavi Urške Vidic, spremljavi Jerneja Ramšaka na kontrabasu terlztoka Pepelnjaka na tolkalih so se pevci občinstvu predstavili z idilično pesmijo Happy New Year, z ameriškim ponarodelim napevom Oh, Happy Day ter s Pierpontovo božično pesmijo Jingle Beliš.
Praznično okrašena vratabožično - novoletnega koncerta je, kot že vrsto let, tudi tokrat zaprlMladinski pevski zbor Vesna, kije poslušalce pozdravil z ubrano melodijo pesmi Good Evening (Dober večer). Pod
Mlajši mladinski pevski zbor GŠ pod vodstvom F.Stebana.
vodstvom Riharda Majcna ter ob spremljavi Slavice Gregl je zbor pritegnil poslušalce s šestimi pesmimi: s Haybejevimaltls Easter (Velika noč je) ter He Had To Run
(Moral je bežati), s priljubljeno Webbrovo Memory (Spomin), s prekmursko narodno Vsi so venci vejli ter z ameriško popevko Barbar' Ann. Poleg zabavnihpesmijeprecej
večjo pomensko težo dobila skrbno naš tu dirana noviteta Folkej a Rabej a Rondes, ki predstavlja tip modeme zborovske pesmi ter zahteva dosledno natančnost ob prebiranju zapisa,
prefinjen občutek za ritem ter popolno glasovno ubranost v smislu nadgrajevanja posameznih glasov.
Jaša Drnovšek Foto: Tomo Brezovar

Hrastnik
Člani dramskega krožka, šolski pevski zbor in gojenci GŠ so ob dnevu šole in podelitvi priznanj 8. januarja nastopili na proslavi. V Hrastniku je bila proslava v ponedeljek popoldan, na Dolu pa v torek obli. uri. Predstavljena zgodba P1ŠTEK govori o Prekmurcu Pišti, ki seje znašel mned zasavskimi otroki. Odlično ga je upodobil Aleš Razpotnik. Mentorica: Manja Goleč.
F. M.
Trbovlje
MPZ Zarja Svobode Center iz Trbovelj pod vodstvom Blaža Rojka je 22. decembra ob 19. uri pripravil tradicionalni božično novoletni koncert, namenjen bolnikom, kot tudi osebju trboveljske bolnišnice. Teden prej pa so Zarjani peli v KD v Slovenskih Konjicah skupaj z ŽePZ Slovenske Konjice.
Delavska godba Trbovlje je 25. decembra ob 19.30 pripravila božično-novoletni koncert v DD Trbovlje. Koncert je veljal kot tretji v letošnjem koncertnem abonmaju
te godbe, udeležili pa so se ga tudi drugi poslušalci, ki so uspeli dobiti redke proste vstopnice. Za vsakokratni božično-novoletni koncert je v Trbovljah namreč veliko zanimanje, dvorana je vedno nabito polna navdušencev. Tudi tokratni koncert je vodil prof. Alojz Zupan -Vuj z njemu lastno zagnanostjo in z odličnih nastopom. Poleg koncertnih del je godba del koncertnega programa namenila popularnim delom, kjer se še posebej lahko izkažejo solisti iz vrst godbenikov.
MGL Svoboda je 21. decembra pripravila novo igrico za najmlajše -Sneguljčico, ki so jo uprizorili v dvorani Doma Svobode.
Relik Dadas je imel 18. decembra svojo letno konferenco, kjer so sprejeli tudi načrt za leto 1996. Na dnevnem redu je še vedno vprašanje tiskanja njihove monografije, ki so jo vrokopisu pripravili že pred dvema letoma.
GŠ Trbovlje je 22. decembra v DD pripravila skorajda tradicionalni božično novoletni koncert. Na njem so nastopili posamezni mladi glasbeniki, pa tudi komorne skupine, plesalci, zbori... Ob spremljavi njihovih učiteljev smo slišali klarinetiste, kitariste, violončeliste, pianiste in harmonikarje. Nastopili so tudi mladi baletniki, trobilni
\
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič Peter Brečko
Ker jaz vem
Vseeno mi je, če pomlad prihaja, novo leto, drug režim, če pada sneg in če dežuje, če zakajen slonim, pijan ležim, če teče Volga ali čas, če peščena ura prehiteva;
-	Tebe ni!
Vseeno mi je za ljudi, za Evropo, Atlantido, Černobil, za Laibach, Trefalta, Poljšaka,
Trobca, Čampla, Pegana prvaka kaj s tem dobim, kaj izgubim;
-	Tebe ni!
Vseeno mi je, če sem sam ostal, gazeč po poti krvavečih src, samo naprej, naprej v dalj, brez svetlobe in ljubezni, ki sem jo zaman iskal;
-	čakam tisočletje in še čez...
ansambel, orkester harmonikašev, jazz baletniki, pevski zbor Din-Don, pa tudi Orffova skupina. Slišali in videli smo številne mlade glasbenike, plesalce in pevce, pa tudi organizatoije po obsegu in izvedbi bogatega kulturnega večera.
T. L.
Zagorje
V petek, 12. januarja ob 18. uri bo v avli DD Zagorje otvoritev
razstave grafik akad. grafika Bojana Klančarja. Glasbeni program bo prispevala zagorska glasbena šola.
P.R.
Učenci inučitelji GŠ Hrastnik so
s prikupno glasbeno pravljico razveselili hrastniške in dolske naj mlaj še. Na koncu vsake predstave so pripeljali na oder tudi dedka Mraza, Vzdušje je bilo izredno.
B.K.
Bojan Klančar v Zagorju
V petek, 12. januarja ob 18. uri bo v avli DD Zagorje otvoritev razstave grafik akad. grafika Bojana Klančarja. Glasbeni program bo prispevala zagorska glasbena šola.
P.R.
Učenci in učitelji GŠ Hrastnik so s prikupno glasbeno pravljico razveselili hrastniške in dolske najmlajše. Na koncu vsake predstave so pripeljali na oder tudi dedka Mraza. Vzdušje je bilo izredno.
B.K.
Zvezde hrastniških pevcev
20. decembra je bil v dvorani DD Hrastnik božično novoletni koncert MPZ Svobode I. Zborovodja pevcev je prof. Vanjo Tomc in s pestrim izborom programa smo lahko slišali, kako odlične pevce imamo Hrastničani. Program je povezovala Manja Golce.
Koncert je bil zelo pester, med drugim so prepevali tako o gasilcih, jagrih, vojakih, s pesmijo završali pa tudi z Little big bandom GŠ Hrastnik in večer zaključili z Big bandom s pesmimi: Sveta noč, Božično drevo. Zvezde na nebu gore ter Jingle beliš. Posebej gre pohvaliti tenorista Franca Tomca ter baritonista Alojza Orožna, pa tudi Nejca Trstenjaka, ki dobro skriva, da igra trobento šele štiri mesece. Zal pa je bilo po mlačnosti ploskanja očitno, daje bil cilj marsikaterega obiskovalca: čimprej odbrzeti domov, kot da so šle zvezde hrastniških pevcev povsem mimo ušes. Kako prav je imel Bernard de Ventadour, kije 12. stoletju dejal: "Pesem nima vrednosti, če sev srcu pesem ne dvigne; pesem pa se v srcu ne more dvigniti, če ni v njem čiste ljubezni."
J. V.
/
Trbovlje - Uprava hbovdjškSl rokometaševje v	ja ostal le Jekoš. ki ho prvi trener do kune« sezone,
zadnjem trenutku, le 5 dni pred nadaljevanjem tudi v naslednji sezoni pa bo imel funkcijo v klubu,’' prvoligaškega tekmovanja, sklenila, tla bo moštvo v je odločitev uprave pojasnil Gojko Pešec, eden drugem delu prvenstva vodil dolgoletni domači itajpomoftibnejšth členov v Rudarjevi upravi, športni delavec, 55-letni Ivo Jekoš.	Novi trenerje moštvo, ki ga odlično pozna, na
Jckoš je bil nekdaj odličen rokometaš, kasneje pa	prvem treningu vodil že v ponedeljek, takoj po
tudi izvrstni sodnik. S kolegom Filipom Žibretom	uspešno opravljenih pogovorih. Zanimivo je. da
sta pravico delila celo v 1. jugoslovanski ligi. Že	vodstvo Rudarja pred sezono ni bilo zadovoljno s
kmalu seje podal v trenerske vode. Vodil je tako	predlogom Dušana Žagarja, da bi bil njegov
ženske kot moške ekipe. Rudarja pa je doslej že	pomočnik v letošnjem tekmovalnem letu Ive .fekoš.
nekajkrat rešil. Popularni Ivek velja v Trbovljah	Potem predlogu sta namreč ‘Izvisela" oba,trenersko
pravzaprav za nekakšnega dežurnega trenerja. Ko	palloo pa je prevzel Anton Bašič Žagar je po nekaj
uprava nima druge rešitve, potem trenersko palico	mesecih prevzel mladince m jih popeljal v finale
v roke vzame Jokaš, Mož. ki je znan kot velik	državnega prvenstva, Jekoš pa seje kotdelegat vrnil
mofivator,je pravilomatudj izjemno uspešen. Tako	v sodniško organizacijo. 1» kitko to, da je po vsem
je leta '85 Rudarja iz druge lige pripeljal v 1.	tem znova prevzel Rudarja?
slovensko ligo, nato pa v republiški konkurenci "V klub sem prišel kot 13-letni fantin sem v njem osvojil 2., 3. in 4. mesto. Pred tremi leti, ko uprava	že 42 iel. Moje srce je v Rudarju, zato mu po
prav tako ni hala zadovoljna z rezultati, je na vroči	najboljših močeh moram pomagati v lem težkem
trenerski klopi zamenjal Slavka Iveziča. Nekaj	položaju. Misluroda se lahko s temi igralci izognem
krogov pred koncem prvenstva je bil Rudar takrat	play offu in se uvrstimo do S, mesta. Žid se moram
na9. mestu, pod J ekoševim vodstvom pa sejo prebil	znova odreči delegatski in kontrolorski nalogi,
v play off in v četrtfinalu izločil Velenjčane,	Slovenski sodniški organizaciji se ob tej priložnosti
“V polfinalu smo nato zaradi manjšega števila	opravičujem, upam pa, da me bodo razumeli. Kot
danih golov v gosteh izgubili z Novo opremo iz	rečeno, sem na trboveljski rokomet zelo čustveno
Slovenj Gradca i n tako zaradienega samega zadetka	vezan. Želel ht pozvat i navijače, da nam pomagajo
zgrešili sodelovanje v Evropi. Osvojili smod, mesto,	prebroditi težave in še naprej vlako velikem številu
žal pa takrat šeni bilo pokala mest,” se zadnjega	obiskujejo naše tekme," je povedal Jekoš, ki je tako
vodenja trhoveijskih rokometašev spominja Jokaš,	razbremenil tehničnega vodja Aleša Matka,
ki je velik uspeh dosegel tudi v lanski sezoni, ko je	Medtem, ko Rudar ni imel trenerja, je bil namreč on
s trboveljskimi kadeti osvoji) 3+ mesto v Sloveniji.	tisti, ki je vodil treninge.
Uprava je imela sicer pred Jekošem razgovore s Ob koncu dodajmo še to, tla je Jekoš zamenjal tremi trenerji, vendar /, nikomer ni našla skupnega svojega bivšega trenerja Bašiča, s katerim pa že od jezika. ”Kasim Kamenica jebil predrag,Tone Tiselj	igralskih časov pravzaprav nista v ravno dobrih
je zaseden s treniranjem rokometašic iz Žalca, odnosih. Bo učenec uspešnejši od učitelja?
Zdravko Ačkun pa ni želel pre vzeti ekipe. Tako nam	S. F.
Šarbki so le enkrat na srečanju izenačili (1:1).
S. K.
Pirova zmaga
Povratno srečanje pokala Slovenije
Inženiring Šarbek - Fructal 31:29 (16:15)
Sportnadvorana Litija, gledalcev 400, sodnika Kalin in Korič (oba U).
Šarbek: Jere, Papež 5, Bilbija 3, T. Kogovšek 4, B. Kogovšek 1, Gradišek 8, Lubej 2, Sotenšek 1, Privšek 5, Dobravec 1, Mandelj, Doblekar 1.
Fructal: Peribonjo, Pajntar 6, Slabe, Boršo 5, Deržek 2, Kurbanovič, Vunjak 5, Rozman 6, Turk, Vidmar, Kranjc 5, Ostojič.
Povratno srečanje, v katerem so domači rokometaši lovili prednost 4 golov iz prvega srečanja v
ROKOMET
Visok poraz
Pivovarna Laško - Inženiring Šarbek 40:25 (19:11)
Športna dvorana Golovec, gledalcev 300, sodnika Wutej in Tomšič (oba MB)
Laško: Šafarič 6, Šantl 1, V ugrinec 9, Ivandija 4, Pajovič, Burdian 1, Stefanovič 12, Pungartnik 3, Perič, Tomšič 4, Podpečan
Šarbek: Jere, Papež 5, Kralj, Bilbija 5, T. Kogovšek 1, B.
Kogovšek 3, Gradišek 1, Lubej 5, Mandelj, Privšek 4, Dobravec 1, Doblekar.
' Litijski igralci na gostovanju v Celju pri državnih prvakih kaj več kot poraz niso mogli pričakovati. Domači so nastopili brez Puca in Levca (reprezentanca Evrope) in Straška, za katerega se je govorilo, da odhaja v Krško, še od prej pa sta poškodovana Šerbec in Jeršič. Pri Litijanih je manjkal le poškodovani kapetan Ulčar. Tudi tako oslabljeni prvaki pa z nerazpoloženimi Litijani niso imeli velikega dela. Kot da državni prvak ni dovolj velik motiv.
gms
Ajdovščini, seje pričelo kaj slabo za domače. Že na ogrevanju se je poškodoval kapetan in vratar ekipe Ulčar, ki tako ni mogel pomagati svojim soigralcem. Za malo presenečenje pa so poskrbeli tudi gostje, pri katerih se je po dolgi odstotnosti pojavil vratarPeribonjo. Sicer pa so le-ti pričeli precej bolje in v 4. minuti vodili s tremi goli prednosti, domači pa so prvič povedli v 10. minuti s 5:4. Gostje bi lahko to prednost še povečali, a so v enem samem napadu zapravili dve sedemmetrovke, pravzaprav jih je obranil vratar Doblekar. Domači so si prednost dveh zadetkov priigrali šele v 26. minuti, vendar so jo tudi zapravili. V1. polčasu smo zabeležili kar 12 izenačenj in igro brez prave obrambe.
Tudi pričetek 2. delaje bil dokaj izenačen. Domači so v napadu s težavo dosegali zadetke na precej ostro postavljeno gostujočo obrambo. Še najbližje temu, da ujamejo prednost gostov in jo celo presežejo, so bili v času od 40. do 43. minute, ko so si priigrali prednost 3 golov (22:19), a so jo v naslednjih 5 minutah po nepotrebnem zapravili. In s tem je bilo pravzaprav srečanje odločeno. Gostje, ki sicer niso briljirali, bi lahko celo zmagali tudi v drugem srečanju, saj so v 56. minuti vodili s 3 goli, njihova nezbranost in nekaj domačih protinapadov je zadostovalo za zmago, a žal premajhno.
S. K.
Za konec poraz Dolanov
Gorenje B - Dol 30:25 (16:11)
Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 80, sodnika Kumar (MB) in Bujdo (Miklavž).
Gorenje: Stropnik, Tamše 5, Gajšek, Majhen, Rožič 6, B. Oštir 8, Fricelj 5, M. Oštir 1, Gavrilovski 5, Oprešnik, Vivod.
Dol: Sikošek, Jagodič, Hribar, Piškur 2, Špacapan 1, Moljk 4, Sedeljšak, Kreže 3, Šteibucl2,Krajnc 1, Raušl 12, Paulič.
Kljub razmeroma gladki zmagi gostiteljev je bilo srečanje izenačeno in na zelo športni ravni. Prvi so povedli gostje, na kar so gostitelji z delnim izidom 5:0 prevzeli pobudo in odšli na odmor s prednostjo 6 golov. Začetek 2. polčasajebil na las podoben prvemu, s to razliko, daje bil zelo zgodaj zaradi tretje izključitve diskvalificiran Krajnc, kar seje precej odrazilo naigri dolske obrambe. Kljub temu so dolski rokometaši dve minuti pred koncem uspeli znižati prednost gostiteljev na
tri gole, kar pa je bilo tudi vse. V finišu so Velenjčani dosegli še dva gola in tako potrdili zmago. V povprečni ekipi gostov se je znova izkazal veteran Raušl, ki se je z 12 goli izenačil na čelu lestvice najboljših strelcev lige z Bedekovičem iz Pomurke Bakovci. Dodajmo še, da so Dolani po prvem delu prvenstva z osmimi osvojenimi točkami na 9. mestu.
J. P.
Polovičen uspeh
Trbovlje - Mladinci SPOT Rudarja so s polovičnih uspehom končali nastop v polfinalni skupini državnega rokometnega prvenstva te starostne kategorije. Na turnirju v Veliki Nedelji so pokleknili v srečanju z domačini - 24:26, nato pa premagali Lisco iz Sevnice 30:27. Ti dve tekmi pravzaprav nista odločali o ničemer več, saj so si varovanci trenerja Žagarja žal na prvih dveh turnirjih s 4 zaporednimi zmagami priborili 1. mesto in nastopili v finalu 3 najboljših slovenskih mladinskih ekip. Gostitelji zaključnega trenerja bodo prav trboveljski mladinci oziroma vodja te ekipe Miro Prošt. Po njegovih besedah bo finale na sporedu v nedeljo, 21. januarja v popoldanskih urah.
Mladi trboveljski rokometaši so z uvrstitvijo na najmanj 3. mesto v državi že dosegli zastavljeni cilj, seveda pa si želijo tudi žlahtnejše odličje od brona.
Dodajmo še, da sta bila v obeh srečanjih v Veliki Nedelji najučinkovitejša Sebastjan Podbregar in Rok Teržan. Podbregarje proti domačinom dosegel 9, z Lisco pa 11 golov. Teržan pa seje v L med strelce vpisal petkrat, sevniško mrežo pa je zatresel še dvakrat več.
KOŠARKA
Še en poraz
Litostroj-Iskra Litus 96:79 (44:41)
Ljubljana, športna dvorana Kodeljevo, gledalcev 120, sodnika Vindič (Tolmin) in Hafner (LJ).
Litostroj: Thaler 11, Lakovič, Smolič, Zakrajšek, Nikitovič 4, Razič, Madon 7, Stepania 12, Duščak 20, Bavec 17, Hartman in Ličan.
Iskra Litus: Kandžič 12, Bassin 9, Japič 1, Peterlin 13, Ivanovič 15, Peršič, Bošnjak 17, Stojakovič in Šetina 12.
Iskra Litus je izredno pomembno srečanje proti Litostroju v Ljubljani na Kodeljevem odigrala brez poškodovanegaAlojza Šiška. Igralci Litostroja, ki so bili že vnaprej prepričani v zmago, so v prvi polovici srečanja pokazali izredno slabo igro, kar so gostje iz Litije s pridom izkoriščali in polnili nasprotnikov koš. Domačim igralcem je uspelo do 16. minute samo dvakrat izenačiti in nič drugega, čeprav je Franci Volaj v 13. minuti izkoristil svojo prvo minuto odmora. Šele po 2. minuti odmora v 16. minuti je prišlo do preobrata, ko igralcem Iskre Litusa v 4 minutah ni uspelo niti enkrat zadeti nasprotni koš iz igre. Igralci Litostroja pa so dosegli delni rezultat 13:2 in odšli na odmor s tremi točkami prednosti.
V 24. minuti srečanja pri rezultatu 55:41 so bili upi Litijanov o zmagi pokopani, čeprav je tekma trajala še 16. minut. Najboljša igralca na parketu dvorane na Kodeljevem sta bila igralca Litostroja Duščak in Razič. Igralca, ki sta že podpisala pogodbi za litijski KK v letošnjem prestopnem roku, a v Litijo nista prišla igrati.
Lepa zmaga
Zagorje- Pivovarna Laško 85:77 (48:24)
Hrastnik, dvorana na Logu, gledalcev 350, sodnika Plut (Lj) in Mlinar (Cerknica).
Zagorje: Draževič 22, Galič 14, Čop 14, Rojko 16, Mlakar 5, Kofol, Koren 5, Poznič 6, Krajnc 3.
Laško: Golc, Čop 2, Starovasnik, Tovornik 37, Govc 6, Blagotinšek 7, Vajdič 2, Vujovič 13, Šoštarič 10.
Domači igralci so srečanje pričeli zelo odločno z dvema trojkama. Razliko so s hitro in akraktivno igro povečevali vse do konca polčasa. Igor Rojko _p Tovorniku onemogočil met na koš. Počasna conska obramba Laščanov je bila voda na mlin Zagotjanom. V 7. minuti je bil rezultat 19:6. Do tega časa je točke prispeval le Govc. Ko je pri gostih v igro vstopil Šoštarič, so dosegli nekaj točk s hitrimi protinapadi. Pri domačih so vsiigralci zelo dobro zadevali in izkoristili lahkomiselni nastop Laščanov. Nadigrali so jih v vseh elementih košarkarske igre. Razlika 24 točk je bila čisto zaslužena za Zagoijane, ki so z veliko borbenostjo in agresivnostjo končali 1. polčas.
V 2. delu so domačini napravili nekaj napak pri zaključku napada. Laščani so po odvzeti žogi hitro prišli v protinapad in napravili delni izid 12:0. Ob precejšnjem številu osebnih napak so morali popustiti v obrambi. S tem pa omogočili domačim branilcem, da so iz izdelanih akcij zadevali. V 12. minuti 2. polčasa je bil rezultat
61:48. Igor Rojko se je pri metu Tovornika poškodoval. Uspešno ga je zamenjal Jure Poznič. Z zelo dobrim izvajanjem prostih metov so držali prednost do konca srečanja.
D.G.
Osmi poraz Hrastničanov
GD Hrastnik - Elektra 77:81 (47:43)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 100, sodnika Rutar (MB) in Katarič (Slovenska Bistrica).
GD Hrastnik: Štefane 2, Deželak 3, Lapornik 4, Kellner 6, Baloh 17, Golotič 1, Lazar 2, Majes, Isoski 23, Leskovar 19.
Elektra: Brinovšek 11, Mrzel 17, Rupreht, Nikolič, Kovačevič 7, Divjak 4, Pečovnik 12, Selimo vič, Brešar 3, Plešej 27, Pučnik.
Ko so Hrastničani v 14. minuti povedli z 39:23, najbrž ni bilo nikogar v dvorani, ki bi podvomil v končni uspeh domačinov. Toda zgodilo se je ravno to. Zadovoljen z visokim vodstvom je trener Deželak dal priložnost nekaterim rezervnim igralcem in kolo gostiteljev je šlo strmo navzdol. Do konca polčasa so gostje znižali zaostanek na vsega 4 točke, po polčasu pa so izničili še ta zaostanek in na koncu povsem zasluženo zmagali in se tako oddolžili Hrastničanom za poraz v 1. delu prvenstva.
Igraje naravnost zaskrbljujoča in daje hrastnišlrim "gradbincem" kaj malo možnosti za obstanek v ligi. Kaj to pomeni za klub, ki je pred
gJEASlC

lil
■F
....Uc„
pmv IMkltoMKr. » —	« »i- %-


lil

!CKiyC:<:K
.........
oštet, prav gotovo sodijo tudi okrepitve na e« strani in nekorektnost
emaja Odslej bo, upam, mnogo lažje. Kolarjeva raznovrstnost m
....
'J'n sezono igraš kot prerojen. Kakšni so pravzaprav tvoji.iljiV
prvenstvom ciljal na uvrstitev v višji rang tekmovanja, najbrž ni potrebno posebej poudarjati.
J. P.
Nov poraz hrastniških gradbincev
EkipaJanče-GD Hrastnik 72:69 (39:28)
Hrastnik - Košarkarji hrastniške Gradbene dejavnosti so v 15. kolu prvenstva vzhodne skupine B lige doživeli nov poraz in tako še naprej ostajajo brez zmage v 2. delu prvenstva. Tokrat jih je na gostovanju v Kotljah pri Ljubljani premagala tamkajšnja Ekipa Janče z razliko vsega 3 točk. Po izenačeni igri, v kateri so bili v 1. polčasu boljši gostitelji, v nadaljevanju pa predvsem po zaslugi razpoloženegaLeskovar-ja gostje, se je na koncu tehtnica nagnila v prid gostiteljev, ki so znali izkoristiti prednost domače dvorane. Ob Leskovarju, kije dosegel 24 točk, sta največ točk za goste dosegla Kellner -15 inŠtefane -11. Sodniški par Vesel - Weibl se ni izkazal in je -bil deležen precejšnje kritike.
J. P.
KEGLJANJE
Velik uspeh litijskega kegljanja
Litija - V soboto, 23. decembra je na kegljišču Konstruktor v Mariboru potekalo finalno tekmovanje v kegljanju za dečke in deklice od 7 do 15 let. Po sedmih odigranih turnirjih so se najmlajši še enkrat pomerili med seboj in odločili o naslovih za državno prvenstvo za leto 1995 v posameznih starostnih skupinah.
Po velikem uspehu lani sta letos člana KK Litija z osvojitvijo naslova državnih prvakov v igri dvojic ponovno potrdila svojo premoč. V skupini dečkov od 9 - 11 let sta Matijevič in Premk prepričljivo osvojila naslov državnih prvakov.
Kot da to ni dovolj, so jih tudi ostali udeleženci iz KK Litija dopolnili z odličnim kegljanjem. V kategoriji dečkov od 13-15 let je bil Klemen Selovski po 8 turnirjih drugi, Ivo Matijevič je bil v kategoriji 9-11 let prav tako drugi. V kategoriji dečkov 11-13 let pa je par David in Klemen Selovski osvojil prav tako 2. mesto in s tem srebro.
S. K.
ŠAH
Občni zbor
Trbovlje - ŠK Rudar Trbovlje je imel 28. decembra 1995 občni zbor
in dvoboj Stari-Mladi. Ekipa Mladi je premagala ekipo Stari na 12 deskah z rezultatom 13,5:10,5. To dokazuje, daje delo z mladimi obrodilo sadove. Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo 24 članov, so izvolili predsedstvo in člane predsedstva. Predsednik ŠK je Uroš Zalokar, podpredsednik Miran Skobe, tajnik Andrej Novak, manager Franc Kotnik, upravitelj šahovske sobe in inventarja Rado Bajda, člana predsedstva pa sta Franci Hvala in Rudi Komlanc. Vsi prisotni so imeli na razpolago poročilo za leto '95 in načrte za letošnje leto. Večina programa je namenjena otrokom do 14. leta Po uradnem delu programa je sledila manjša zabava.
U.Z.
Obdaritev otrok
Trbovlje - V okviru šahovskih šol v ŠK Rudar Trbovlje je predsedstvo ŠK Rudar Trbovlje v petek, 29. decembra 1995 obdarilo otroke, ki redno obiskujejo program izobraževanja v klubu. Na zaključek je prišlo 21 otrok od 25-ih. S seboj so prinesli sladice, tako, da je zabava potekala v prijetnem vzdušju.
U.Z.
Novoletni hitropotezni turnir
Trbovlje - V torek, 2. januarja letos je ŠK Rudar Trbovlje organiziral nagradni novoletni hitropotezni turnir. Sodelovalo je 14 igralcev.
Z odličnim rezultatom - osvojil je vseh 13 točk je leto 1996 pričel
mojstrski kandidat Uroš Zalokar. Odlično 2. mesto je osvojil Miran Skobe - 9,5 točk, 3. je bil gost iz Brežic Marjan Božič.
U.Z.
Mesečni hitropotezni turnir
Trbovlje - ŠK Rudar Trbovlje je uvedel novost na mesečnih hitropoteznih turnirjih. V letu 1995 se je igral Bergerjev sistem v dveh skupinah. Letos pa se bo igralo v eni skupini 9 kol po švicarskem sistemu.
Turnirji bodo vodeni računalniško. Na prvem tumiju je sodelovalo 21 igralcev. Prvo mesto je osvojil Uroš Zalokar z 8 točkami, 2. je bil Oto Krajnc st. iz Zagorja z 7,5 točkami, 3. Hinko Jazbec, 7 točk, 4. Bojan Kuzmič iz Sevnice, 6 točk, 5. Aljaž Dušak, 6 točk, 6. Janez Grčar iz Zagorja, 5 točk, 7. Alojz Vodeb, 5 točk, 8. Andrej Novak, 5 točk, 9. Rado Bajda, 4,5 točke, 10. Rudi Komlanc, 4,5 točke. Mesečni hitropotezni turnirji bodo vsak prvi četrtek v mesecu ob 18.00 uri.
U.Z.
ALBOB. EL HORIZONTE EHTREAKBESUSPESTJI
YEMllEZAffPPW
ESTAN SOMBRELAPAT

DELACOSAS.
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE INŽEULEDA. KAJ? IMENA.

Bil	NAPISANA SO NA PATINI

TRBOVLJE
f»«V AH I A, ) svobode 1 le, 61420 IHiovije stere. Mo 1 HU7 tel.: +386 601 26 333,26 056 VM JU»‘ 21 358,fax: +386 601 26 228
STVARI.
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
A
Uradni zastopnik za vozila CITROEN in FIAT v Zasavju
mmmm
AVTOSERVIS ŠPAJZER
Partizanska 51, 61420 Trbovlje, tel.: 0601/24 2
*	prodaja vozil CITROEN in FIAT
*	pooblaščeni servis za vozila CITROEN in FIAT
*	nudimo vam avtomehanične, avtokleparske in avtoličarske storitve
95
prodaja: rezervnih delov in dodatne
opreme
AX SPOT 1.1 3V AXIMAGE 1.1 5V AXIMAGE 1.5D5V ZXREFLEX 1.4 5V
.... 14.600 DEM .... 16.000 DEM .... 18.700 DEM .... 21.300 DEM
B3HK3E
PANDA TREKKING 4x4 PUNTO 3V
.... že od 17.400 DEM .... že od 17.100 DEM
na zalogi novi modeli FIAT BRAVO in FIAT BRAVA
BRAVO 1.4 S BRAVO 1 6 SX BRAVA 1.4 S
3V....22.500 DEM
3V  24.900 DEM
5V ..... 23.500 DEM
sreda : 7h -
sobota 8h
- 16h 1?h
‘ rabljena vozila ZX AVANTAGE 1.4, letnik 1991, cena 13.000
delovni čas: ponedeljek - petek 7h -15h
0 CIMOS INTERNATIONAL
DEM
Lepa dekleta, postavni fantje, ritmično pozibavanje pred vašimi očmi, glasba in ples. Kdo ne uživa ob pogledu na zgoraj našteto. V soboto, 20. januarja ob 18. uri, torej vabljeni v trboveljski Dom Svobode, kjer se bo zgodila prireditev Meka show glasbe, plesa in mode. Gostov ne bo manjkalo, igrala bo skupina Interval, prišla bo Viki, pa lanska slovenska naj manekenka Tatjana Tutan, članica Meke... Vseh imen pa ne bomo izdali. Program bosta povezovala Nataša Škrlep in Sašo Butkovec. Prireditev pa bo Meka izvedla v sodelovanju z Radiem Trbovlje, Kanalom 10 in seveda tednikom Zasavc.
Naj manekenka Slovenije 95 Tatjana Tutan v družbi Bojana in Janeza Bončine Benča. Zraven sta še drugo in tretjeuvrščeni Lea Turk in Ksenija Vlah.
Meka je v bistvu kratica za Modno estradni klub Adrija, ki ga vodi Bojan Manenica. Gre za modno in sploh estradno agencijo, ki se je v zadnjih letih prebila v sam vrh slovenskega šovbiznisa. Kdorkoli se čuti talantiranega na področju glasbe, plesa ali mode, selahkojavi. BojanManenica
Bojan s svojo modno skupino Meka.
je tisti, ki pomaga mladimkrojiti kariere na naštetih področjih. Verjeli ali ne je na začetku kariere pomagal celo Tatjani Matejaš Tajči, pa še vrsti drugih, ki se danes smehlajo z naslovnic glasbenih in modnih revij v Sloveniji. "Vrata Meke so odprta vsakomur, ki čuti, da ima talent na naštetih področjih," pravi.
Na sobotni prireditvi bo Bojan
predstavil opus delovanja Meke v Zasavju. Nastopili bodo manekeni, stari od pet do osemnajst let, ki so končali Mekino šolo za manekene in fotomodele v Trbovljah. Predstavljali bodo konfekcijo iz zasavskih butikov. Če še ne veste, Bojanova šola poteka v Trbovljah v dvorani pod loško cerkvico. Do sedaj sta se tam izšolali že dve generaciji. 4. februarja pa ste na avdicijo za nov tečaj za manekene in fotomodele vabljeni vsi starejši od petih let, pa vse do 25 leta. Avdicija bo v dvorani pod loško cerkvico v Trbovljah ob 11. uri. Poleg fizičnega izgleda, vzravnane drže in osnov ritmike, potrebujete še koš veselja do dela v svetu mode. Ne gre se igrati, kajti v Mekini šoli se lahko prizadevnim kaj hibo zgodi, da posežejo po zvezdah. Tudi vsem drugim šolanje koristi, naučijo se osnovne kulture vedenja. Bojan Manenica je dober pedagog. Pravi, da s šolanjem in pozneje znastopi kandidati pridobivajo na samozavesti. Pedagoško jih usmerja in se z njimi veliko pogovarja. Prav tako se pogovarja s starši in učitelji, saj se zaveda, da je potrebna vsesplošna razgledanost kandidata. Spodbuja izobraževanje in učenje jezikov. Tečaj traja eno leto. Poleg Bojana, ki je glavni pedagog in vodjaagencijedelapriMeki še kup zunanjih sodelavcev, fotografov, maskerjev, frizerjev, pedagogov, ki so se izšolali pri Bojanu in vseh drugih, ki so potrebni v modnem svetu. Meka je ena redkih modnih agencij v Sloveniji,
ki je s samim registrskim statusom imenovana v informativnem svetovnem biltenu. Tako dobijo kandidati, ki obiskujejo šolo Meka in opravijo izpit, tudi diplomo, ki velja tako doma kot v tujini. Vsak, ki se izšola, ne more biti maneken ali fotomodel. "Že med šolanjem se izoblikuje skupina posameznikov, ki izstopajo od ostalih. S takimi Meka pogodbeno sodeluje naprej, jim pomaga pri napredovanju, ustvarjanju imena. Seveda je tudi v našem interesu, da delamo z najboljšimi," pravi vodja Meke. "Na raznih tekmovanjih predstavlja fotomodel oziroma maneken sebe in ime agencije. Vsak fotomodel ima svojo ceno glede na svojo prizadevnost in svoje kvalitete." Bojan je zagrizen borec za lepot na tekmovanja, kijih tudi sam prireja doma in v tujini. Kot pedagog in koreograf za vzgojo mladih talentov na področju mode in fotomodelov se ukvarja osem let, kot organizator raznih modnih in glasbenih prireditev pa že 20 let. "Razna lepotna in druga tekmovanjazafotomodele, manekenke,... so osnova za pridobivanje samozavesti in stopnička pri napredovanju."
Bojan je profesionalec. Učil se je v Milanu in Parizu. Vzgojil je kar nekaj uspešnih slovenskih manekenk in fotomodelov. Zadnjih pet, šest mišic Slovenije je šlo pri vzgoji tudi skozi njegove roke, pravi. Pripomogel je delno tudi k vzgoji Janje Zupan. Občasno sodeluje z Metko Albrehtovo, za katero pravi, da je prava profesionalka. "V finalu lanskega tekmovanja za naj manekenko Slovenijeje imela Meka pet deklet med dvanajstimi najboljšimi v Sloveniji pa tudi zmagovalko Tatjano Tutanovo iz Velenja." To je vsekakor odraz kvalitetnega dela priznane slovenske agencije Meka, ki ima sedež v Celju, učne prostore pa v Škofiji vasi in v Trbovljah.
V Trbovlje ga je pripeljal splet različnih okoliščin. Glavno zaslugo pri tem pa ima gotovo njegov prijatelj
"Izredno všeč mi je Ciaudia Schiffer, ki sem jo spoznal v Milanu na nekem partyju," pravi Bojan Manenica. "Navdušile so me tudi Anka Senčar, Nina Gazibara in Bernarda Marolt."
TomažBožič. Bojan pravi, daimadobre pogoje za delo. Odziv je bil v začetku seveda klavrn, ker pa se zaveda, da uspeh ne pride zlahka, je vztrajal in tako bo ponovno pričel s tečajem. V Zasavju so ga podprli mediji in številni prijatelji, med njimi tudi Karli Kozole.
Kar se tiče samega modnega sveta se po Bojanovem mnenju stvari v Sloveniji popravljajo. Ko je pričel z delom je še oral ledino. Zdaj je prišlo do sodelovanja med raznimi agencijami in organizatorji raznih sodelovanj. Po izkušnjah sodeč sreče na izborih za miss sveta v San Cityju Slovenci žal nimamo. "Čakamo na to, da se bo zgodil velik boom in bo tudi Slovenka stopila v vrste svetovno priznanih manekenk. Je pa res, da gre v tem poslu za veliko promocijo države. Tega se drugje, celo v Hrvaški, zavedajo. Dokler Slovenija tega ne bo spoznala, tudi uspeha ne bo. Slovenijaimačudovi te lepotice, vendar je uspeh odvisen od organizacije in financ kompletnega aparata."
Tatjana Polanc
M
Ena izmed največjih skrivnosti športa je slalom. Že od nekdaj mi ni bilo jasno, kako tekmovalci in tekmovalke vedo, med katerimi količki morajo peljati. Ko sem se odločil, da grem bodrit naše punce na snežni stadion, sem upal, da bom skrivnost modro rdečih količkov na zasneženem pobočju razkril enkrat za vselej. Kako sem se zmotil.
Tekmovanje za pohorsko zlato lisico je nacionalni praznik. Bolje rečeno nacionalna ljudska veselica. Rečeno najbolje - izgovor za popivanje. Ko se človeku upre pogled na belo progo posajeno z nešteto količki, ki ji ljudsko izročilo pravi slalomska proga je jasno, da slalomist ne more biti vsakdo. Znati dobro smučati še ne pomeni, da lahko
Christine Andersson -velika zmagovalka slaloma za pohorsko zlato lisico
postaneš tudi dober tekmovalec. Zdi se mi, da mora imeti človek prirojen čut, instinkt, ki mu pove, med katerimi količki mora peljati, da ga nadležni sodniki ob progi ne diskvalificirajo. In verjemite, navadnemu smrtniku niti približno ni jasno, kje se mora peljati.
Je pa ta zadevščina precej jasna dekletom, ki so se pomerila na nedeljskem slalomu na mariborskem
Pohorju. Hop sem in hop tje med rdeče modrimi količki po strmini navzdol. In to po takšni, da se normalen človek niti po riti ne bi upal dol spustiti. Kakorkoli. Videti slalomsko tekmo za svetovni pokal je posebno doživetje. Pa čeprav se pri minus dveh stopinjah kakšnih deset tisoč ljudi trudi, da bi ti zastrli pogled. Hop, hop, dajmo Urška, dajmo Katja, dajmo Nataša, dajmo vse ostale... Vzdušje ob progi se da strniti v besedo - HRUP. Navijači gledamo na progo, gledamo na velik ekran in tulimp kolikor zmoremo. Temu se strokovno pravi navijanje za naše. Vmes se pridno grejemo s kuhanim vinom, pivom in ostalim alkoholom, ki kasneje nekoliko predelan konča cikel v gozdičku ob progi.
Po prvi vožnji (še vedno mi ni uspelo razkriti, kako dekleta vedo. med katerimi količki morajo peljati) nastane ob progi praznina. Le kdo bi buljil v sneg, če pa se iz množice šankov valijo prijetne vonjave kuhanega vina, čaja in naše narodne jedi - pleskavice v lepinji. Vendar smo gledalci ob pričetku drugega teka pripravljeni. Lepo se razporedimo ob progi in navijamo. Naša Nataša se navijanja tako ustraši, da sploh ne upa odstopiti. Z najboljšim časom druge vožnje se na koncu prebije na dvanajsto mesto. Hrup se stopnjuje, vsi napeto pričakujemo nastop Urške. Kar nekoliko smo razočarani (verjetno tudi vsi ob TV ekranih), ko pride na cilj "samo" šesta. Nič hudega, bo pa
Slalomske zmagovalne stopničke tokrat brez naših deklet
EHi Eder - vidno dobre volje po prvem
teku se pelje na Start drugega
drugo leto boljša.
33. slalomza zlato lisicojekončan. Ljudje se polni vtisov in maliganov počasi vračajo domov. Vreni, ki je spremljala svoje nekdanje tekmice je že zginila z drugimi tam nekje v VIP šotoru, kjer navadna raja nima vstopa. Na podelitev medalj čaka
samo še polovica obiskovalcev. Meni paše ved no ni uspelo razjasniti velike slalomske skrivnosti - kako tekmovalke vedo, med katerimi količki morajo voziti, da jih nadležni sodniki ob progi ne diskvalificirajo.
Tekst in foto: Jure Nagode
Hotaša Bokal - njena vrnitev v vrh?

Katja Koren je padla tik pred ciljem.
Sprehod v oblakih
(A V/alk in The Clouds, ZDA 1995,20th Century Fox / Continental)
Po vrnitvi iz (druge svetovne) vojne se sveže poročeni Paul (Keanu Reeves) z avtobusom odpravi na poslovno potovanje in tako sreča mlado & čedno Victorio (Aitana Sanchez-Gijon) ki je... recimo temu v težavah. Iz collegea se namreč vrača domov na trgatev v blagoslovljenem stanju. Brez moža. Očka Aragon (Giancarlo Giannini) nad takšnim razpletom dogodkov nikakor ne bo navdušen in Victoria od njega ne pričakuje niti kanček razumevanja. Paul je seveda gentleman in skuša pomagati dami v stiski tako, da se predstavi očetu kot njen (bodoči) mož, vendar se glava družine Aragon niti s tem ne more sprijazniti. Edini, ki modro kaže določeno mero razumevanja za mlade, je Don Pedro (Anthony Quinn), vendar brez blagoslova očeta...
Stvari se seveda še bolj zapletejo, ko se med "bodočima mladoporočencema"
razvnamejo čisto prave strasti & čustva, ki eksplodirajo v spoznanju, da želita dejansko ostati skupaj. Pedro je razdvojen med dolžnostjo, ki jo čuti do žene, in čustvi v dilemi: ali naj tvega vse, kar je kadarkoli ime za nekaj, kar si je vedno Telel.
Kdor je imel priložnost videti Kod voda za čokolado ve, da romantika (vsaj v Mehiki) še ni mrtva. Tudi v Sprehodu v oblakih se Alfonso Arau ne more odtrgati od svoje enkratne združitve realnosti in fantazije v nekakšnem magičnem realizmu. V prikriti
romantični družinski melodrami, ki temelji na italijanskem neok-lasičnem filmu Quattro passifra le nuvole/Štirje koraki v oblakih, poveličuje tradicionalne družinske vrednote. "Grozdje je biblični sadež in družino tesno veže skupaj zemlja in tradicija, stara več kot 400 let".
Izvirni scenarij je delo Vittoria de Benedetti, Picrra Tellnia in Cesarea Zavattinija, priredili pa so ga Robert Mark Kamen, Mark Miller, Harvey Weitzman in Stephanie Maislen. Kot koproducenta sta sodelovala tudi famozna
Victoria (Aitana Sanchez-Gijon) uči Paula (Keanu Reeves) leteli. Brez halucinogenih pripomočkov.
Aitana & Paul. Hmmm... pa še poročena
brata (David & Jery) Zucker, glasbo pa ima na vesti trikratni oskarjevec Maurice Jarre. V kino ne pozabite popeljati tudi partnerja!
Tommy
Dennis Quaid je združil moči z glasom Seana Connerya v junaškoepski zgodbi o govorečem zmaju Draču. Dragonheart je bil prestavljen kar za celo leto, da bi ILM (Industrial Light & Magic) zaključil računalniško generirane podobe, ki ne bodo zmaja le oživile, temveč mu bodo omogočile sinhrono govoriti z glasom Seanna Connreya. Nedvomno film z izrednimi računalniškimi efekti. Za ilustracijo: Jurski park je vseboval 59 računalniško generiranih posnetkov, Dragonheart pa jih bo imel 170. Režiserki stolčekje grelRob Cohen.
Ekranizacije klasičnih Shakespearovih del še kar nočejo pojenjati. Laurence Fishburne (What's Love Got to Do With It, Boyz N The Hood) je prvi temnopolti zemljan v zgodovini, ki bo na velikem platnu upodobil Othella v istoimenskem filmu. Ob strani mu bo stal Kenneth Branagh v vlogi Laga. Branagh je povedal, da se v režijo ne bo vmešaval (po tem namreč slovi), saj je svoj režiserski poklon Shakespearu že
The Juror bo postavil Aleca Baldvvina (The Gateway, Malice, The Hunt for Red October) v črne čevlje najetega morilca .Demi Moore (Disclosure, Indecent Proposal, Ghost) pa v elegantne visoke pete njegove tarče.
(U)biti ali ne (u)biti. To je zdaj vprašanje. Alec Baldwin & Demi Moore v filmu The Jurror.
Naslednji projekt Arnolda Schvvarzeneggerja boEraser. Igral bo ultra-tajnega vladnega agenta, ki briše življenjaljudem, ki so napačnim zagrenili življenje, ti pa morajo misliti, da so prvi mrtvi. Zapleteno? Težave se začnejo, ko mora varovali
Prvi
temnopolti
Othello
Laurence
Fishburne.
opravil. (Henry V, Much AdoAbout Nothing)
Annette Bering (Bugsy) se je vrnila z dobrim filmskim partnerjem Michaelom Douglasom v filmu o tem, kaj se zgodi, če postaneš predsednikova stalna spremljevalka. The American President že polni blagajne ameriških kinematografov. Annette bomo kasneje lahko občudovali v vlogi svakinje Richarda III v filmu Richard III.
žensko, ki je vohunila za lastno podjetje in na koncu postane vpletena tudi agencija za katero dela. Producenti so za režiserja izbrali Chucka Russella.
Leslie Nielson (Naked Gun) in Andy Griffith se bosta norčevala iz neskončne serije filmov Jamesa Bonda in Die Harda. Spy Hard bo izšel v distribuciji Buena Viste. Čas izdaje žal še visi v zraku.
Uri
nista-.
Še ena reptilska stvaritev iz laboratorijev ILMa - Drač iz filma Dragonheart.
PREMIERE V SLOVENIJI
4.1. Devet mesecev (Nine Months)
4.1. Don Juan De Marca
4.1.	Dangerous Mrnds
11 ,Nc imeJte mc za norca
(Nobody's Fod)
11 L Asštosins 1S.1 Basketball Diary
25.1.	Carin en 25.1. Desperado
1.2. Francoski poljub (French Kisa)
B.2. Seven

17
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT
-	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I
-	besed), kjerbonapisantočennaslovpošiljatelja.Brezplačnoobjavljamole -I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo I
^akrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
J
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM garsonijero, 28 m2, tel.: 27-321.
PARCELO prodam, urejena dokumentacija. 1.200 m2, cena 300 DEM/m2 tel.: 061/881-894.
PRODAM dvosobno stanovanje. 64 in2, sončna stran, v centru Zagorja, tel., KTV, centralno toplotno daljinsko ogrevanje, vseljivo letos avgusta, tel.: 61-996.
PRODAM garažo, nad Strojegradnjo Trbovlje, tel.: 27-464.
AVTOMOBILI
PRODAM Citroen BX 1.6 TGS, 1. '90, rdeče barve, tel.: 73-738.
PRODAM 126 P 650,1. '88, reg. do 6/96, cena po dogovoru, tel.: 65-201.
PRODAM skoraj vse dele za "FIČKA", tel.: 43-565.
RAZNO
UGODNO prodam kompresor z raznimi priključki, tel.: 75-134.
PRODAM domače purane, cena
500,00	SIT/kg, tel.: 75-242.
PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje - raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri.
PRODAM poročno obleko za visoko, vitko osebo in dva zimska plašča, oba skupaj za 15.000,00 SIT, tel.: 76-321.
PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965.
PRODAM komb. voziček, stajico, otroški sedežgenguru, torbo za nošenje, avtosedež, tel.: 63-151.
PRODAM avtosedež, hodalico, stajico, otroški voziček, tel.: 42-175.
PRODAM raztegljiv trosed in dvosed, oboje za 100,00 DEM, tel.: 43-251.
UGODNO prodam električni pisalni stroj PHILIPS s širokim valjem, tel.: 64-250, dopoldan.
NOV strešnik Dravograd - 1.000 komadov - prodam ali menjam za 1.000 komadov modularne opeke ali teličko -govedo, tel.: 25-443.
PRODAM "ZIBRO KAMIN'' - peč na olje, 25% ceneje, moj naslov:
Čamber, V odenska 43,61420 Trbovlje.
PRODAM prtljažnik za smuči, tel.: 71-857.
PRODAM d ve postelji (1 m x 2m) in omari, ugodno, tel.: 44-332.
IŠČEMOklaviaturista, tel.: 64-285.
INŠTRUKCUE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719.
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, slovenski jezik, MA in FI za srednjo šolo, tel.: 64-285.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure.
INŠTRUIRAM MA in H za OŠ in srednjo šolo ter za 1. in 2. letnik
fakultete, tel.: 061/1261-282, Oto, študentski dom, soba 136. INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo, tel.: 26-671.
STORITVE
NEGO in pomoč na domu nudimo starejšim, slabotnim osebam in invalidom, tel.: 26-624.
RENT-A-CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386.
MONTAŽNE STORITVE ODSLEJ TUDI V ZASAVJU Okna, vrata, stopnice, pregradne stene, ograje, stropi, opaž, zimski vrtovi ne bodo več samo sanje. Postali bodo resničnost, če nas pokličete na tel.: 61-427, zvečer.
Varčevanje z energijo ni edini razlog za toplotno izolacijo zunanjih sten. Z njo vplivamo tako na ugodne in zdrave bivalne pogoje v zgradbi, kot tudi na njeno trajnost.
Toplotna energija prehaja skozi obodne konstrukcije zaradi temperaturne razlike med toplim zrakom v prostoru in hladnim zunanjih zrakom v smeri od višje k nižji temperaturi. Prehajanje toplote ne moremo zaustaviti, lahko ga le zmanjšamo z izboljšanjem toplotne izolacije obodnih konstrukcij. Karakte-ristična vrednost konstrukcije se imenuje toplotna prehodnost - "k vrednost konstrukcije", ki pove, koliko toplotne energije preide v časovni enoti (1 sek.) skozi površino 1 m2 konstrukcije, če je razlika temperatur zraka na obeh straneh konstrukcije 1 K.
"K vrednost" konstrukcije je odvisna od vgrajenih materialov. Nizko toplotno prehodnost obodnih konstrukcij dosežemo z vgradnjo toplotno izolacijskih materialov. Pri večslojnih konstrukcijah je potrebno paziti na razporeditev posameznih materialov, zlasti je pomemben položaj toplotne izolacije. V sak sistem razporeditve ima
svoje zahteve ter dobre in slabe lastnosti. Izbrati je potrebno optimalnega glede na način uporabe zgradbe. Napačna razporeditev lahko povzroči navlaženje konstrukcije in vse njene nezaželjene posledice.
Zahteve s področja toplotne tehnike za projektiranje konstrukcij in stavb pri nas ureja standard JUS U.J5.600 iz leta 1987, ki predpisuje največje dovoljene toplotne prehodnosti konstrukcij. Pogoji, ki jih določa standard, so minimalni, zaželjeno pa je, da so "k" vrednosti konstrukcij še manjše.
Primerjava varčnosti izoliranega in neizoliranega objekta je lepo vidna iz spodnje leve slike.
O tem, kako pravilno izolirati vašo stanovanjsko hišo, se sprašuje vsakdo izmed nas. Izbiro moramo prepustiti strokovnjaku. Prvi korak pa lahko že jutri storite sami, zato vabim vse, ki bi radi dobili strokoven, neodvisen in brezplačen nasvet o racionalni rabi energije v energetsko svetovalno pisarno na Gimnazijski 22 a vsak torek in četrtek od 16. do 17.30 ure. Za razgovor se lahko naročite na telefon: 72-380 ali 25-513.
Zoran Gračner, dipl. ing.
>	
d) n	
C	
(0	
c	
N	
0	
1	
NblZOLIRAN OBJ EK I
1638 I na 120 m2
1885 I na 187 m2
606 I na 25 ml
4700 litrov
3701 na 75 m2
IZOLIRAN OBJEKT
277 I
na 120 m2
590 I
la 187 m2
A 6161 na 25 ui2
1600 litrov
1171
na 75 m2

Don <?non nn^nljnjo
Pred približno desetimi leti je prek radijskih valov prvič zadonela pesem Mandarina. Marsikdo seje nad njo zgražal, še več pa je bilo tistih, ki so jo takoj vzeli za svojo. Z njo je na plan prišla tudi nova slovenska skupina - Don Juan. kot rečeno, to se je zgodilo pred (približno) desetimi leti. Skupina je od vsega začetka snemala hit za hitom. Preveč jih je bilo, da bi našteli vse. In od vsega začetka je bil gonilna sila skupine Branko Jovanovič - Brendi, ki je med drugim med "zvezde" poslal tudi Hajdi. Potem pa je kot strela z jasnega med ljubitelje skupine udarila novica; Brendi jih je zapustil.
Kot pravi Vojko Sfiligoj, so se razšli povsem prijateljsko. Nobenih prepirov, nobenega prerekanja, nič. "Brendije pač izrazil željo, da bi
nadaljeval s samostojno kariero in mi smo to sprejeli," pravi Vojc. Kaj kmalu so dobili novega pevca (prej je igral kitaro pri skupini Malibu) in nadaljevali z delom. Eden njihovih prvih posnetkov (brez Brendija) je bila pesem Boter. Čeprav je bilo veliko namigovanj, da so preostali člani skupine z njo "obračunali" z Brendijem, Vojc trdi drugače. Pesem namreč po njegovih besedah opeva štiri ljudi in njihovega "botra".
Četverica preostalih jekaj kmalu izdala tudi novo CD ploščo. In imeli smo kaj slišati! Harmonike, ki smo jo bili vajeni, jekomajdaše za vzorec in tudi glasba sama se j e iz čiste pop produkcij e premaknila v malce bolj resne, bolj komercialno obarvane vode. In kakšna je nj iho va nadalj nj a usoda? Vojko odgovaija: "Po izidu CD plošče smo imeli kraj ši počitek, saj smo bili vsi preko glave zaposleni z drugim delom, jaz pa sem se še poročil (smeh). Zdaj je nastopov vedno več in ljudje nas imajo še vedno radi." Konec koncev, kdo pa se sploh lahko upre Don Juanu?
Tomaž A. Štojs
V eni od prejšnjih številk smo poročali, kako se jeskupina 4 fun odrezala na promociji svoje prve samostojne kasete. V naslednjem članku pa si lahko preberete nekaj več tudi o skupini sami.
Mineva dobro leto, odkar se je (predvsem) v glavi Aleša Dolinarja porodila ideja, daje zadnji čas, da tudi Slovenija dobi svojo dance glasbo. Ne smemo biti krivični. Ta stil (uspešno ali pa ne) so gojili tudi že drugi. 4 fun pa so že s prvima dvema pesmima osvojili slovensko občinstvo. Le kdo ne pozna pesmic Vzemi me in Najina ljubezen?
Po nekaj nastopih v diskotekah in na televiziji pa jih je zapustila pevka. Začele so krožiti govorice o razpadu skupine. Vendar se fantje niso dali. Pridružil sejimje Boštjan Grabnar (prej je bil pri skupini 2B, aranžersko in drugače je pomagal tudi Pop designom, Heleni Blagne...). K sodelovanju so povabili tudi novo pevko Karmen Stavec, ki je solo petje študirala v Berlinu. Rezultat je bil kaj kmalu viden. Jaz potrebujem več (sicer pesem skupine Monroe), Kraljica noči in Vodnjak željaso naradijskih postajah kaj hitro postale "železen"
repertoar.
Stekli so pogovori z založniki in Goran Šarac jih je vzel pod okrilje svoj e založbe Megaton. Naslov CD ter kasete je 4 U, oziroma Za vas. Podatki o prodaji kaset ter CD govorijo sami zase. 5.000 prodanih kaset v manj kot mesecu dni, ter
1.000 prodanih primerkov CD. Kaže, da je tudi naše občinstvo željno dobre slovenske dance glasbe. Stvari pa gredo naprej z nezmanjšano hitrostjo. Tako člani skupine 4 fun že pripravljajo nov posnetek. Ko pade noč je naslov pesmi, ki je seveda posvečena
božičnim praznikom. V kratkem bodo posneli dva videospota, seveda se pripravljajo tudi na predstavitev svojega prvenca. 4 fun je s ploščo 4 U gotovo zadel v polno.
Tomaž A. Štojs

ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO
ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO
Spi Z MANO
(SIeep u/irh me, ZDA - 1994,
MGM / Niko)
Ljubezen ali prijateljstvo? Večna tema & dilemaodnoso v med spoloma odkar pomni Hollywood. Eno dekle in dva fanta tokrat v parih ne dajo treh možnosti (Threesome), še dve sta vprašljivi, ker prijateljstvo nima ničesar skupnega s posesivnostjo, genetiko in matematiko. OK, strastni matematiki in genetiki bržkone sodijo med izjeme.
Sarah (Mag Tilly), Joseph (Craig Sheeffer) in Frank (Erič Stoltz) nam sicer pripovedujejo enostavno zgodbo, vendar hkrati postavljajo povsem banalen ljubezenski zaplet na novo družbeno raven, ko tradicionalno družinsko razmerje počasi spodriva prijateljstvo.
Problem Josepha in Franka bi bil najbrž enostavno rešljiv s čisto
preprostim kloniranjem Sarah,	težko predstavljamo razdelitev ene	tehnološkega stališča. Kloniranja pač
drugače si zaradi ustaljenih	ženske med dva moška. Frank je pač	še ne obvladamo. Joseph Sarah že
družbenih norm namreč izjemno	prepozen. Ali prezgoden. S	ima in takšno vmešavanje še tako
dobrega prijatelja v ljubezenske zadeve je boleče. Za vse. Hja... razen mogoče za ego oboževane Sarah.
Spi z mano je zgodba o navidez nerešljivem ljubezenskem trikotniku, polna duhovitih domislic, dialogov in posrečene improvizacije. Scenarij je skupinsko delo šestih prijateljev, ki so se že med pisanjem očitno dobro zabavali, režijo paima na vesti Rory Kelly. Zabava seje, če občutek ob gledanju filma ne vara, še stopnjevala med samim snemanjem in dosegla subjektivni vrhunec z nastopom igralca & režiserja, ki se na reklamnih plakatih filma SIeep with me sploh ne pojavlja (Quentin Tarantino). Če ste že videli Top Gun, ga boste morali pogledati še enkrat. Vsaj v glavi, če že ne na videu. Vendar tokrat skozi oči duhovite interpretacije odnosov med glavnimi igralci, kakršno ponuja Tarantino. Še ena zanimivost. Pod rubriko žanr je kino distributer (Cankarjev dom) zapisal:	"nehollywoodska
romantična komedija". Hmmm. Ocena: ****+
Tommy
aasaaaaaaaaaa ******** ■■«■■■ • • » « K * * * a • a m * a a • 9 m a * a M a a a * * m * a u a a a a e a m * m« a
ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO

Teleskop Avia banda
Čeprav so člani skupine Avia band dobesedno prenatrpani z nastopi, kljub temu najdejo čas za snemanje novih pesmi. Ob remiksih pesmi, ki jih imajo vedno več, so posneli tudi čisto novo pesmico. Njen naslov jeTeleskop, kljub vztrajnemu povpraševanju pa nam ni uspelo izvedeti, kdaj bo nova kaseta tudi izšla. Žal.
TAŠ
Avia band snema novo kaseto?

Gotovo ste si kdaj zaželeli, da bi vaš jugo, bolhca (zastava 126) ali tičko (zastava 750 oziroma 850) imeli dvoje vrat več, daljinsko centralno zaklepanje, sončno streho, klimatsko napravo (brez možnosti nastavitve temperature), električni pomik prednjih stekel,... Vse to ima testni marati 800 DX city star. Ta je med najcenejšimi novimi avtomobili na slovenskem trgu skorajda idealna zamenjava za odslužene, zgoraj naštete zastavine modele. Hočeš nočeš se mi vseskozi vsiljuje nenehna primerjava malega Indijca prav z
Zastavinimi štirikolesci.
Maruti 800DX city star
Marutija poganja tri valjni motor prostornine 796 kubičnih centimetrov in največje moči 26 kilovatov. Motor je povsem klasičen, z ročnim čokom in zajutranje vžiganje zahteva kakšen obrat zaganjača več, kot če bi za vžig skrbela kopica senzorjev in kakšen X-tronic. Kljub temu vžiga zanesljivo, ročni čok pa se samodejno vrne v prvotni položaj, ko se motor dovolj ogreje. Odsotnost elektronike v motorju prinaša tudi to prednost, da bo manjše napake znal odpraviti vsak avtomehanik ali celo kak domač
mojster in ne bo treba vsako pokašljevanje motorja računalniško meriti pri pooblaščenem serviserju. Tudi pri porabi goriva je lahko marutijev motor zelo prijazen za lastnikov žep.
Štiristopenjski menjalnik je v mrzlem jutru prvih nekaj kilometrov hudo trd, ko pa se dobro podmaže, prestavlja brez težav in na doooooolgi ravnini požene marutija (po vgrajenem merilniku hitrosti) preko 130 kilometrov na uro. Tako menjalnik kot motor marutija ne
omogočata pretiranih pospeškov, vendar dajeta občutek, da marutiju pri vožnji navkreber moči ne poidejo tako hitro. Voznim lastnostim je prilagojeno tudi podvozje. Marati je zlahka vodljiv in se za svoje hitrostne zmožnosti zadovoljivo drži ceste.
Če je prvi vtis o marutiju zelo ugoden, pa voznika kmalu začnejo motiti malenkosti, ki bi jih konstruktorji zlahka spremenili na bolje (spet spomin na Zastavine modele). Volanski obroč zakriva pred pogledom dobršen del prezračevalnih nastavitev. Ročica smernikov zakriva vrsto stikal (gretje, pranj e in brisalec zadnje šipe, zadnja meglenka), ki so ponoči tudi neosvetljena. Odprtina za avtoradio je kakšen milimeter premajhna, tako da vgrajen radio "štrli". Preozek je predal na prednjih vratih, saj povprečna moška roka ne seže do dna, vanj pa komajda spravimo debelejšo beležko (k sreči ima maruti še nekaj predalov). Med slabosti marutija 800 bi lahko šteli še to, da zunanja ogledala niso nastavljiva od znotraj, ni opozorilne lučke za nizek nivo goriva v rezervarju, pedal zavore zahteva močno pritiskanje in težko nogo, gretje notranjosti ob mrzlih dneh komajda zmore svojo nalogo.
Nenavadne so tudi stikalne ročice. Za dolge luči moramo ročico potisniti stran od volana, za zasenčene pa jo spet pritegniti k sebi. Ročico za brisalce prednje šipe moramo vrteti za izbiro različnih hitrosti brisanja. Vendar če se nenavadne ročice nahajajo v vseh zastavah, zakaj bi to zamerili marutiju.
Med pohvalne malenkosti palahko štejemo opozorilni brenčač, če smo pozabili prižgane luči (čeprav je njegov zvok hudo zoprn) in luč za osvetlitev kabine, ki noče ugasniti, če so prednja vrata premalo zaprta.
Kako pa je s prostornostjo?
Več jo je, kot bi jo na prvi pogled pričakovali. Višjerasli vozniki se bodo seveda počutili neugodno, povprečno "razvita" bitja pa se bodo kolikor toliko ugodno lahko peljala tudi nazadnjiklopi. Sevedaje udobje zadnje klopi doseženo na škodo prtljažnika, ki je v osnovi velik le 160 litrov. Za povečanje prtljažnega volumna nam je na voljo po sredini deljiv naslon zadnje klopi, zlahka pa povsem odstranimo iz vozila cel zadnji sedalni del. Še najbolj se odstranitvi iz ležišča upira polica za zadnjo klopjo, za katero potrebujemo nekaj krepkih udarcev. Na ta način prtljažni prostor naraste na neverjetnih 1050 litrov! Hvalimo in grajamo lahko tudi vrata prtljažnika. Hvalimo zato, ker se odpirajo do odbijača, grajamo pa zaradi močnega zamaha, ki ga rabimo, če jih želimo zapreti.
Velika prednost marutija je tudi njegova majhnost (v merah) terodre-zan nos in zadek. Pri parkiranju ga lahko "stlačimo" praktično kamorkoli in ko se nam zdi, da bi morali spredaj ali zadaj že zdavnaj zadeti v kakšno oviro, je do ovire zagotovo še vsaj dvajset centimetrov prostora.
Če seštejemo vse prednosti in napake marutija 800, za svojo ceno (ki je pri nakupu avtomobila največkrat odločilna) še vedno ponuja dosti. Če z njim zamenjujemo kakšno odsluženo zastavo (našteto v uvodniku), se ne bomo pritoževali, saj smo navajeni manj udobnega avtomobila. K uspešni prodaji pa zagotovo pripomorejo tudi tisti, ki rabijo marutija za vožnjo do trgovine in po mestnih opravkih, za daljša potovanja pa jih v garaži čaka bolj udoben avto.
Tekst in foto: Jože Ranzinger jr.
Voznikov prostor: veliki in pregledni merilniki, vendar nepraktična razporeditev stikal
mmc
m
Prometni burkeži
Če Se premlevate kakšno leto
n
da je bilo v vseh treh zasavskih občinah letos število prometnih nezgod enako lanskim, glede na posledice pa slabše kot lani. Ali
vesto ......so prometno najbolj
nezgodni dnevi četrtek............in
vikendi, Ali Veste se pešci obnašajo previdneje kol prejšnja let a. A ii veste daje bilo storjenih manj kaznivih dejanj iti da je pod račje kriminalitete vseeno pestro: narašča število storilcev med mladoletniki, upadajo pa goljufije, tatvine m ropi, Manj je bilo kršitev nedotakljivosti stanovanj, več pa premoženjskih deliktov, število odvzetih avtomobilov je bilo lani manjše kot prejšnja leta, oparijo pa porast Sirjenja mamil. Zasavski policisti odkrijejo več kot 60 odstotkov osumljencev, kar je več od slovenskega povprečja. Kršenje javnega reda 'm miru je za Zasavce najzanimivejše področje, takoj za prekrški v pi ometu. Tu gre predvsem Za nedostojno vedenje do uradnih oseb. za nesramno obnašanje do natakarjev, zmerjanje sosedov. V prometu so najbolj problematične me med 18.0(1 ih 24.00,ko sezgodi največ nesreč,
alkohola. Tudi gostinski lokali se velikokrat ne držijo zapiralnega časa. Po novem pravil ni kti jeta zakonsko orne jen do 22.00 ure v mestnih predelih. Med vikendi in prazniki lahko podaljšajo predvsem tisti izven mest, ki s tem ne motijo okolice. Policisti so prešli na nov, nekakšen ameriški sistem : delovanja, kar je pripomoglo k zmanjšanju kriminalitete. Manj
je bilotudi poškodb s petardami, ki sojih prejšnja leta v mnogih primerih metali celo v sosedovo okno. Letos pa jih je bilo dosti prinesenih na Pl’ in uničenih. Začuda je za svojevrstno prometno varnost '‘poskrheta" poledica, ko so tudi previdnejši koraki končali na zadnji plati.
.•.•.vaaaV.ay.vy.:.xw:.V.v^y.vy.v<:.;Wy	•.
■vbi&Si&i

Promet
Trbovlje - 6. januarja so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Bevškem. Trčila sta dva avtobusa. Pri tem je nastalo za približno 500.000 tolarjev škode, voznika avtobusa P.C. pa čaka predlog sodniku za prekrške.
Hrastnik - l.januaijaob 16.50 je Z.P. vozil osebni avtomobil po regionalni cesti proti Riklovem mostu. Na zasneženem vozišču ga je zaneslo v betonski oporni zid. Pri tem je na vozilu nastalo škode za 100.000 tolarjev.
Hrastnik - 4. januarja je L.I. na Cesti 1. majazaradipolediceizgubil oblast nad vozilom. Zaneslo gaje v nasproti vozeče vozilo. Zaradi trka je na obeh vozilih nastalo za 130.000 tolarjev škode.
Zagorje - 8. januarja se je na magistralni cesti Zagorje - Litija zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Voznik K.R. je vozil proti Litiji. Pred tunelom na tej cesti gaje zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na nasprotno stran vozišča, po kateri je s tovornjakom peljal T.L. Kljub umikanju tovornjaka je prišlo do hudega trčenja. K.R. iz Zagoija je zaradi ran, ki jih je dobil v nesreči, med prevozom v bolnišnico umrl.
Kradejo kot srake
Trbovlje - 25. decembra je neznanec vlomil v bife pod telovadnico Partizan. Razbil je steklo in odnesel tri suhe klobase.
Trbovlje - 28. decembra je A.L.
policiste obvestila o tatvini kolesa. Neznanegakolesaijaše iščejo, A.L. pa j e oškodovana za25.000 tolarj ev.
Trbovlje - 2. januarja je J.M. prijavil tatvino motorja. Policisti so motor našli in ga pet dni kasneje vrnili.
Trbovlje - 4. januarja so bili na PP obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo. Vlomilecjojepošteno razmetal, odnesel pa ni nič. Isti dan je o vlomu policiste obvestil tudi P.F. in povedal, da pogreša sto nemških mark.
Metal je petarde
1.	januarja je O.Š. iz Kisovca policiste obvestil, da mu je na Silvestrovo sosed na balkon metal petarde. Policisti so ugotovili, daje razigrana druščina, ki se je zbrala doma pri Ž.F. res metala petarde na sosedov balkon. ZaŽ.F. je bil podan predlog sodniku za prekrške.
Zaljubljen kuža
5. januarja so zagorski policisti na savskem mostu opazili nemškega ovčarja, ki seje očitno izgubil. Pes sije najbrž (glede na to, da ječas gonitve) hotel poiskati kakšno (juhico, pa ni več znal domov. Ko so policisti ugotovili, da nemški ovčar ni napadalen, so ga spravili v službeni avto. Noč je preživel v garaži PP (če ne bi bil pes, bi verjetno napisali, daje bil pridržan do streznitve). Nasled nj i dan pa so s pomočjo znamkice na ovratnici našli lastnika in mu psa vrnili.
•XyNyXyč!yX;yyIyXyXyXyXy!
jxjx<j5:jxV:jbxjxjxjxixjxy:|x:X;:y::X::
V vengah

xjxpxj
L—............ ,otoj_r


Aufhiks



nm
cesto, pretrgani električni kabli in listale nevšečnosti niso
„aše junake ni1. Vra/nlkf sr.
srsrutK
svoj način.
!§!!!!§§!!
Jb Taleje še lanska. I ).m ▲ pred bo žičnim Večerom je blestel V.D. Žalil je mimoidoče, tulil in počel same glasne reči. Ko so ga modri
Še njih. Pogled izkušenih mo/.
streznitve.

j* Drugega jantuuja sta si voščila srečno novo leto i)/Z. in O.M. Težava je
bila samo v lem. da sta si namesto v roke, segla v lase. Drug drugemu sta zaželela, da
.V.\j\V.V,y,,,V.V.V.V.YV.'.V.1AV.'.V.V.V.V.VAr.1.1.1.V.V.'Ay4.'|'.V.'.
b, letos Živeta v prijaznejših
medsosetiskih odnosih in se ne bi več kregala zaradi ženske.

li
lahko koljejo, še bom
je mislit četrtega na vse zgodttj Trboveljčan C.L. Š.M, nad to idejo ni hi) preveč navdušen m ga jezatožii ustreznim organom. Ko se je vrnil do svojega zasneženega avtomobila, ki je obtičal v snegu, je bil presenečen. C.L. mu ga je brezplačno sfriziral in mu s lem prihranit 100 tisočakov.
damovine izkazovala H.M„ In K.K. Menita sta, daje ena izmed državnih zastav umazana. Snek, stajo z droga m
preden sta to uspela'postoriti, so jima jo zaplemb. Kaj veš.
doh.oia ,e simi., Čutar,,...........
diževmh simbolov...............za...
plemenito de,.,nje n,m- imeli
X*X-X-X-X”-X-X-X-XXX-XXkXX"XXXX-XX-XXXXvXXX-
posluha. i:i|||||||S;j|ipi ;	,
: : :

"Hwi"	Sam
Že prvi teden po počitnicah bi morali imeti vsi šolarji delovno soboto. Vsi smo mislili, da se bomo tega dne učili, poslušali dolgočasne razlage profesorjev, se skregali med seboj zaradi raznoraznih malenkosti,...Todani bilo čisto tako, kot smo mislili. Učitelji so nas že v sredo (prvi dan pouka po počitnicah) obvestili, da bomo imeli v soboto športni dan. Z vidnim olajšanjem na obrazu smo se začeli prav zagreto zanimati kakšne možnosti za sprostitev bomo imeli tega dne. In ko smo ugotovili, da so učitelji poskrbeli za vse "naše okuse" je bilo naše razpoloženje na vrhuncu. Smeh, dobra volja,.., vse to seje slišalo, na hodnikih, v razredih,...
In s čim vsem so nam postregli? Najbolj zagreti smučarji so lahko odšli na Medvednico, kjer so si dali "duška" na smučeh. Tisti malo bolj umirjeni so se odpravili na pohod k Lovski koči ali pa so odšli v Lj ubljano, kjer so se lahko v Tivolij u nadrsaliin ugotovili koliko ur drsanja
jim še manjka, da bodo drsali brez padcev. Največ zanimanja pa je bilo prav gotovo za ogled tekme za Zlato lisico na Pohorju. Kar precej zasavskih srednješolcev je odšlo navijat za naše smučarke in bili so kar uspešni. Dobili so tudi nekaj avtogramov, poslikali naj lepše med najboljšimi, malo zapeli, spili kakšen čajček z rumom (za dobro voljo) in se popoldan premraženi, a dobre volje vmili domov.
Vsi smo lahko preživeli pester dan, pa čeprav smo bili na različnih koncih in smo počeli različne stvari. toda vsak se je odločil sam. Poleg tega pa so nam bili poleg vremena naklonjeni tudi profesorji.
Športni dan nismo imeli samo gimnazijci in ekonomci, temveč tudi "štromarji", gostinci in gospodinci.
V ponedeljek smo zopet pričeli drgniti šolske klopi in se brez vidnih zlomov in zvinov pogovarjali s sošolci, katerim smo pripovedovan svoja doživetja.
S.G.
^žžLiuAi, ne/ tpiibi,
tmAi/...
Počitnice so se končale in tudi na ljubezenskem področju se je v tem času zgodilo marsikaj zanimivega. In kot smo obljubili pred
novoletnimi pra macij o zaljubljeni!
Tina P. (Eu.) je n^šla svč
asih kar precej novih infor-
eč v svo
i princa: jeklened uTudiPo
ki ni prišel ponjo onjioku. Še vedno se na Pv/fn: ."i( jc še vedno
imata rad§$Mii Š. i n lST^ja I. ( srečna v ohiemir^voiepa sdčtfpaj s Klaro (Gim.), aHgjipela R. fOi tafff^veže inDamjan twEu ,).Tudi v Vrtincu j^vojim novj,
Karmi fEu.) je pu;
prijatgggjlajSfiSraa H.lEfM.) - to §n\> ugbtovi^vsobsto na Zlati lisici. Razšla JjL se Jaa\ Gl'(Eu.) jit Kos (TtelMN^e vedntxtraja romanca med Milanom H. (j 'eh.) injPolono P. (Cjim.). NovoJetoMa skupaj dočakaIaPetraŠ.(Eu .)inPswliK.. AndrejaK. (Eu.)inS.
G. sta še vedno skupaj, prav tako trni MirjamD((Eu.) in Sergej L..
To bo za enkrat vse, pa pazitsseja vas ne odkrije naše skrivno oko!
Črni tulipan
ifr G. (Trg.) S še vedno i!*:|mata še vednotfada Aljoša "'*• sta postaja&jsf. (Gim.) ^5t$>C<ltri^^žSTrgkajkri pojavila spren|^mi(i^^msylzvedeh). 'a Janija^U. (Ejfel^in se ogrekrai njegovega
msllmll wvo svetlo
Bilo je lansko jesen, ko so sc dobili skupaj in začeli razmišljati o tem, kako začeti z nečim, kar bi razpihalo prah s sicer že nekoliko uničenih, vendar otopelih študentskih sivih celic. Ne samo zaradi študentske populacije, tudi zaradi vseh ostalih mladih v Zasavju je bilo potrebno nekaj korenito spremeniti. In tako seje na božični večer leta 1994 rodil Študentski klub Zasavja -ŠKLAB.
Na ustanovni skupščini so za zabavo poskrbeli fantje skupine Orlekin tojebilprvi kulturnozabavni šok za zasavsko mladino. Odziv je bil - nepričakovano - zelo dober in Šklabovci so dobili še dodatno motivacijo za še večje podvige. Pozimi so pripravili enodnevno smučanje na Rogli, v februarju so proslavili kulturni praznik in v Knjižnici T. Seliškarja v Trbovljah pri pravih literarni večer. V gledališki dvorani DD Trbovlje so organizirali koncert Mladinskega pevskega zbor GŠ Zagorje in Mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj -prireditev je bila dobrodelnain denar
so namenih za nakup mamografa. Pripravili so brucovanje za vse novopečene študente z glasbenimi gosti Strelnikoff, Daddy’s Pudding in The Gitars. Lotih so se glasbenega projekta skupaj s skupino Orlek. Na "Plazu" v Zagorj u so pri pravih super mega žur, kjer so sodelovale znane glasbeneskupine: Demolition group, Lačni Franz, Bombe, Orleki in predskupini Ten High iz Prekmurja in domačini Not the same.
S koncertom Vlada Kreslina so spomladi začeh tudi z verigo rock večerov v Klubu Mesečina - saj veste, vsak prvi petek v mesecu je Šklabov petek. Čez poletje je šel tudi Šklab
na počitnice, pa še nekaj izpitnih rokov mu je ostalo, tako, da se je malo potuhnil in nabiral novo energijo. Jeseni je Šklabovcem uspelo izpeljati Šklabbal, ki je bil kljub nekoliko kislemu vremenuzelo uspešen. Na praznični torek, 26. decembra, pa so slovesno proslavih 1. roj st-ni dan malega "Šklabuca". V Domu Svobode so najprej izpeljah 1. skupščino, kjer so izvohh novo predsedstvo. Predsednik je še vednoBoštjan Baš, študent 3. letnika pohtologije, podpredsednikjože Vozelj in taj niča Tadeja Bučar. Izvohh so tudi člane upravnega odbora, nadzorne in disciplinske komisije.
Uradnega dela so se udeležili gostje (sicer samo trije, povabljenih je bilo več): zagorski župan Matjaž Švagan, trboveljski župan Janez Malovrh in Tomo Garantini. Ne smemo pozabiti, da je bil tisti praznični torek, sicer dan
samostojnosti, kot sodni dan, saj je čez noč zapadlo tohko snega, da so imeh tisti, ki so se vračali domov v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne, več problemov, kot običajno.
Kljub temu, pa je bilo ljudi, ki so bih željni dobre zabave, več. kot je kdorkoli pričakoval. Za topa selahko zahvalimo tudi pestri koncertni predstavitvi. Predstavile so se kar tri predskupine: debitanti na zasavski glasbeni sceni Let nad kukavičjim gnezdom, vedno manj nedolžne Razvaline, pa tudi znana slovenska skupina Big Foot Mama. Osrednji gost večera pa je bil Pero Lovšin z Vitezi obložene mize.
Konec dober, vse dobro. Tako je tudi Šklab dočakal novo leto in kljub temu, da ima že leto delovne dobe, se ne misli upokojiti. Ravno nasprotno, za letosima še več načrtov in še bolj drzne ideje.
Barbara Kužnik



Mladim
Zasavcem

, st- ne moremo kar tako a.
.
Hillih I
<lrugat	_	_____________
■1 številka še |,„ij dmrnitična ker ni luku ,m„.|, Klini ttmn
: -	b lj	’ k a toku debda« Kljub _tema
f	Mih- I,«,,.	....-M«	,, Mb, -k,M

Za pehar praznikov
Pred novoletnimi počitnicami smo imeli projektno delo z naslovom Za pehar praznikov. Pripravljali smo kratek program za starše, izdelovali smo prtičke, prisrčna voščila, s katerimi smo si voščili med seboj. Lepo smo okrasili razred, razstavili stare novoletne čestitke, vmes smo reševali tudi matematične naloge in križanke. Nekateri otroci smo odšli v cvetličarne, da so nam cvetličarke pomagale izdelati praznične ikebane. V petek smo priredili skupno zabavo in staršem pokazali, kaj smo se naučili v tem tednu.
Kristina Dobravc, 4. c OŠ A. Hohkraut
Kako se dela ikebana
Prijazna cvetličarka v cvetličarni Tilansija nas je naučila narediti ikebano. Najprej smo namočili gobo v posodo z vodo. Nato smo narezali borove vejice in jih napikali v gobo. Med borove vejice smo vtaknili tudi belo svečo. Okrasili smo jo z različnimi okraski. Med bor smo dali tudi dva božična cvetova, eno belo vejico in lovorjevo vejico. Ikebano smo poškropili s snegom in bila je gotova. Poskusite jo narediti tudi vi.
Maruša Eberlinc 4. b, PE A. Hohkraut
Kako so praznovali včasih
Dedek in babica sta mi pripovedovala, da decemberskih praznikov nista praznovala tako, kot mi danes, temveč bolj skromno.
Novoletno jelko sta imela okrašeno z okraski so bili narejeni iz papirja ali pa sta na jelko obesila piškote. Rekla sta, da so praznovali tudi Miklavža. Za Miklavža sta dobila suho sadje ali pa domače pecivo. Bila sta kar zadovoljna.
Tina
Moj dom
Na koncu vasi tam dom moj stoji, ob vznožju planine v kraju tišine.
Iz cerkvice fam že zvon se glasi Marija nas vabi:
"Zdaj molite vsi!"
Še k lastovkam trudna se k nam bo vrnila, pozdrave in pesmi s seboj bo nosila.
Lepota narave objema nas vse, korak zaustavi, prisluhni ji le.
Andrej Sopotnik, 5. c OŠ IK Izlake
Mojasuperigrača
Moja superigračaje navidez čisto navadna, majhna škatlica. Ampak v resnici ni navadna. Na pokrovu so majhne tipke, s katerimi znam upravljati samo jaz. Če recimo pritisnem rdečo tipko, škatlica raste in raste. Nazadnje se spremeni v veliko podmornico.
Nekoč sem podmornico preikusila na motju. Dolgo je tonila v globino. Naenkrat j e zadela v ogromno skalo. Pogledala sem skozi okno in zagledala čudna morska bitja, ki so bila pol ljudje in pol ribe. Nataknila sem si potapljaško obleko in odplavala. Hitro smo se spoprijateljili. Morska bitja so mi pomagala popraviti podmornico. Zahvalila sem se in jim podarila svojo igrico Gameboy. Srečnosem prispela na površje morja.
Moja najljubša tipka je mavrične barve. Če jo pritisnem, škatlica spet začne rasti. Nazadnje zraste v veliko raketo. Vstopim vanjo in že vzletim visoko proti nebu. Z mano gre tudi moj brat, ki mi pomaga raketo upravljati. Jaz sem kapitan. Naenkrat se raketa ustavi. Prestrašena pohitiva k oknu in se začudiva. Pred sabo zagledava planet, ki ima obliko velike hiše. Izstopiva iz rakete. Odprla sem škatlico in pritisnila mavrično obarvan gumbek. Raketa se je kar sam zložila nazaj v škatlico. Kmalu se nama približa čuden škrat. Je rumene barve, oči ima na pecljih. Ima strašansko veliko nog in rok. Kar slabo nama j e postalo, ko sva ga gledala. Z nekim čudnim jezikom naju je pozdravil. Kmalu za tem smo se dodobra spoznali in se o marsičem pomenili z gibi in kazanjem. Čas je hitro potekal, morali smo se poslovi ti. Prispela sem domov. Svojo super igračo sem zaklenila v svoj sef. Z bratom sva utrujena zaspala in sanjala o svoji podmornici, bitjih, raketi in o planetu Hiši.
Špela Rebolj, 5. c OŠ IK Izlake
Rdečelaska
Pred dvajsetimi leti se je rodila vnukinja Rdeče kapice. Ker je imela naravno rdeče lase, se je je prijelo ime Rdečelaska.
Nekega dne v pisani jeseni jo je mati poklicala k babici na< obisk. Mati ji je obljubila HI-FI stolp. Rdečelaska je oblekla trenirko in teniške copate. Hodila je proti predmestju, kjer je živela njena babica. Ko je bila na četrtini poti, jo je srečal raper, ki sej e peljal v rdečem Feirariju. Vprašal jo je, kam "tera". Rdečelaska mu je vse povedala. Raper ji je ponudil, naj se pelje z njim. Rdečelaska je privolila. Ko sta prispela in je Rdečelaska hotela izstopiti, jo je raper zvezal. Vdrl je v babičino hišo ter začel ropati dragocenosti in denar. Babica je bila namreč zelo bogata, saj je zaslovela s svojo zgodbo. Ravno na sredi ropa se je Rdečelaski posrečilo iz žepa potegniti svoj NOKIA prenosni telefon. Poklicala je policijo, ta je
brž prihitela ter aretirala raperja, šef policije pa je Rdečelaski podaril njegovega Ferrarija. Ko je Rdečelaska prišla domov, jo je v sobi, polepljeni s posterji, čakal Goldstarjev HI-FI stolp.
Matej S trmi jan, 5. c OŠ IK Izlake
Čarovnica in dežniki
Ko sem se včeraj zbudil, je bil zunaj deževen dan. Odločil sem se, da grem na sprehod, toda najprej je bilo treba poiskati dežnik. Brskal sem in brskal, ampak dežnika nisem našel. Potem sem poklical prijatelja ter ga vprašal, če je tudi on brez dežnika. Seveda, mi je to potrdil, tudi jaz sem ostal brez dežnika. Sklenila sva, da raziščeva ta primer. Trkala sva po vseh vratih, toda nikjer niso imeli dežnikov.
Naposled nama je ostala le še gozdna hiša čarovnice Metke. Pogledala sva za vogal in tam je bil cel kup dežnikov vsega sveta. Nenadoma se je prikazala Metka. Svetovala sva ji, naj odnese vse dežnike nazaj, drugače bova poklicala policijo. Obljubila je, da bo to storila.
Domen Škerbec, 4. a OŠ Trbovlje
NašaBurda
To zimo so v modo stopila škotska krila. K njim se podajo črni puliji in črne nadkolenke. Poleg vsega tega pa lahko, če se rada oblačiš damsko, nadeneš še črne rokavice.
Iz Anti talentov
Slovensko smučanje in skakanje doživlja v zadnjih štirih desetletjih nesluten razvoj, saj postaja športna dejavnost del vsakdanjega življenja. Mnogim pomeni smučanje ali skakanje beg iz vsakdanjega življenja, utesnjenosti, iz mestnega utripa v neokrnjeno naravo. Vsako leto je zaslediti vse več mladih smučarjev in skakalcev, ki se organizirano vključujejo v tekmovalno smučanje in skakanje. V Zasavju imamo danes v glavnem smučarske centre Marela,
Medvednica-Vrhe, Lontovž, Trotovnik-Dobovec in Smučarski skakalni center Kisovec, ki ob ugodnih snežnih razmerah omogočajo smučanje za zabavo in tekmovalno smučanje, pa skoke na smučeh, tako na snegu kot tudi na plastiki.
Začetki v petdesetih
V okviru Smučarskega kluba Zagorje je leta 1974 nastala Sekcija za skoke Kisovec. Smučarski skoki v Kisovcu imajo sicer že dolgo tradicijo, saj je bila že leta 1952 zgrajena prva skakalnica, ki je dopuščala skoke do 30 metrov. Z razvojem smučarskih skokov so to skakalnico večkrat obnavljali in povečevali. Zadnja obnova je bila leta 1992, hkrati pa so takrat zgradili še dve skakalnici za mlaj še skakalce. Največja skakalnica v Kisovcu dovoljuje skoke do 50 metrov, srednja skakalnica skoke od 25 do 30 metrov in najmanjša skakalnica skoke do 13 metrov.. Slednja skakalnica je tudi pokrita s plastično maso, kar omogoča skakanje tudi v poletnem času, ko ni snega. Predsednik Sekcije za skoke Stane Krajnik je povedal, daso za gradnjo 50-metrske skakalnice porabili približno 6000 udarniških prostovojnih ur, da so med tednom delali na skakalnici vsaj štirje, ob koncu tedna pa tudi do 25 ljubiteljev smučarskih skokov. "Vsa finančna sredstva, ki smo jih potrebovali za gradnjo te skakalnice, smo dejansko naprosili od raznih sponzorjev," še poudarja Stane Krajnikin dodaja, da niso bili deležni nikakršne pomoči s strani občine, države, telesno-kulturnih skupnosti ah Smučarske zveze Slovenije. 50-metrsko skkalnico so dokončali leta 1993, istočasno pa so pripravili tudi teren za 28-metrsko skakalnico, ki so jo dokončali v lanskem letu. "Lani smo začeli z gradnjo 38-metrske skakalnice, ki pa ni bila dokončana zaradi tehničnih razlogov, oviralo pa nas je tudi slabo vreme, "je povedal Stane Kraj nik. V letošnjem letu imajo v načrtu izgraditi nov sodniški stolp in shrambo za smuči, v roku 5 do 10 let pa tudi center za alpsko smučanje.
Branko Baš, tehnični vodja in trener, je povedal, da je bilo zanimanje za smučarske skoke v zagorski dolini ves čas veliko. Iz njihovih vrst so bili tudi reprezentantje v članskih in mladinskih vrstah. Vendar v zadnjih letih, ko zime niso bile ravno naklonjene
fioko Molovski, vodjo marketinge
smučarjemin skakalcem, tudi ni bilo večjih tekmovalnih uspehov. "Za naše delo in boljše rezultate," pravi Branko Baš, "bi v našem smučarsko skakalnem centru potrebovali plastično maso na srednji skakalnici, da bi lahko poleti skakali do 25 metrov tudi starejši fantje." Ker pa nimajo takšnih pogojev za skakanje, so prisiljeni voziti svoje tekmovalce na druge skakalnice po Sloveniji, kar pa predstavlja izredno velik strošek.
Knjiga o smučanju in skokih
SK Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec pripravlja ob 50. obletnici svojega obstoja knjigo o smučanju in smučarskih skokih v Zasavju. V knjigi so pripravili obsežen kronološki pregled razvoja in stanja smučarskega športa v Zasavju,
namenjena pa je vsem ljubitelejem skakalnega športa. Pri zbiranju podatkov so ugotovili, da ima smučarsko-skakalna dejavnost v Zasavju že zelo dolgo tradicijo. Uporabili so dokumente smučarskih delavcev v Zasavju, zapiske sej in drugih dokumentov, ki so bili na razpolago, tako pri posameznikih kot tudi v klubskih oziroma društvenih arhivih. V veliko pomočjimje služila tudi diplomska naloga Dušanke Kolčan in požrtvovalno delo Slavka Ajtiča. Zaslužni za izdajo knjige pa so Stane Krajnik, Branko Baš, Doko Matovski, Janko Roglič ter ostali bivšiin sedanji člani upravnega odbora.
Pomen knjige je velik, saj predstavlja dobršen prispevek k ohranitvi zgodovine smučarskega skakanja v Zasavju. Ideja o knjigi je nastala pred približno dvema letoma. Na sestankih Sekcije za skoke Kisovec je prišlo do pobude, da bi z obstoječimi podatki nekaj storili oz. jih združili. Na začetku niso niti najmanj pričakovali, da bodo sestavili tako obsežno knjigo. Knjiga bo namreč obsegala več kot250 strani in bo opremljena s približno 250-imi fotografijami. Doko Matovski, vodja marketinga, je povedal, da so poskušali na vse možne načine pridobiti čim več podatkov. "Za sodelovanje smo prosili bivše in sedanje sodelavce, člane ter ostale, ki so imeli kakršnokoli povezavo s tem športom. Na žalost prevelikega odziva ni bilo, pa čeprav smo večkrat pozvali k sodelovanju preko radia in
Branko Bol, tehnični vodjo in trener
preko vašega časopisa," je še povedal Doko Matovski.
Že od samih osnutkov knjige je finanačno pomagalo pri nastajanju
knjige podjetje Forum d.o.o. iz Zagorja ob Savi. Sama izdaja knjige pa zahteva še več sredstev, zato so se v sekciji odločili pripraviti večjo
Stone Krajnik, predsednik Sekcije za skoke Kisovec
akcijo, v kateri bodo pozvali občine in podjetja iz Zasavja za pomoč. Vsak sponzor bo tudi objavljen v posebnem delu knjige. Pričakujejo pa tudi pomoč s strani Ministrstva za šolstvo in šport in Smučarske zveze Slovenije.
Knjiga bo izšla predvidoma v drugi polovici februarja. Natisnjena bo v 5000 izvodih, dobil pa jo bo vsak smučarski klub v Sloveniji in tudi v tujini. Možno jo bo dobiti tudi v knjižnicah in v Smučarsko skakalnem centru Kisovec. Promocija knjige naj bi bila ravno ob otvoritvi 38-metrske skakalnice, ko bodo prisotni tudi znani domači in tuji skakalci. Doko Matovski je še povedal: "Naš namen ni, da bi s knjigo zaslužili, zato bo cena simbolična. Ker pa še neverno kakšni bodo stroški izdaje, ni mogoče povedati, kakšna bo točna cena."
Velik pomen centra
Smučarsko skakalni center v Kisovcu bo dokončan v roku dveh let in bo imel velik pomen ne le za Zasavje, ampak tudi za celotno Slovenijo. Smučarski klub Zagorje bo s tem centrom omogočil svojim in drugim tekmovalcem izjemno varno in kvalitetno skakanje. V svoje vrste pa želijo pridobiti fante, stare okrog 10 let, kijih smučarski skoki zanimajo. V klubu jim nudijo vso potrebno opremo za skakanje, strokovni trening in udeležbe na tekmovanjih širom po Sloveniji.
Anita Cesar
Žumra-
PtvTTTf
DESIDERIO DELLE TUE MANI NELLA PENOMBRA BELLA iti SAPEVANO BI ROVERE EJDIjjf BI MORTE. ANTICO INTERNO,
HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK V SOMRAKU OGNJA; DIŠALE SO PO GARBNU IN PO ROŽAH;
PO SMRTI. BAVNA ZIMA,

IN POTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD
»■RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz
	3 mm
	
U.MM ■Jk?IH	
	
ivfg	llf
m	mr
SERVIS
TRGOVINA
FINOMEHANIKA CELJE, Kocbekova 3 oddaja v najem
poslovni objekt v Trbovljah Trg svobode 17.
Pogoj najema je enoletno predplačilo najemnine. Ponudbe sprejemamo na naslov:
Finomehanika Celje Kocbekova 3 63000 Celje
do 20.01.1996.
(Informacije na telefon 063-27-911 ali 063-442-338, direktor Slakan)
d.o.o.
podjetje za založništvo, marketing in trgovino
Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
■\
J

NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošlj itc do 17.1.1996 na naslov:
UREDNIŠTVOZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 2.000 SIT, Vinko tisk Radeče
2.	nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 2.000 SIT, Vinkotisk
Radeče
3.	nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 2.000 SIT, Vinkotisk Radeče
4.	nagrada: I^aktična nagrada v vrednosti 2.000 SIT, Vinkotisk Radeče
5.	nagrada: Praktična nagrada v vrednosti 2.000 Sil', Vinkotisk Radeče
Izžrebanci nagradne križanke 46/95
Nagrajenci so objavljeni na strani 39.
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 18.1. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 46/95:
Rešitve so objavljene na strani 39.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
r	\
Vj^TlAkl
CRAftfJlA PLLAVN!CA Vinko PODLOGAR
Ulica talcev 3, 61433 RADCČE td.: 0<X>i/ai (65
tiskanje vseh vrst tiskovin v ofset tehniki knjigotisk zlatotisk
pretisk holograma sitotisk
izsekovanje etiket knjigoveštvo
V________________________________________/

M
Rešitve in nagrajenci iz božične številke
Rešitve (sponzor Video Zalokar Trbovlje): LOOS, STERNEN, GAŠPERMIHA, LO, SK, NAAB, ROSSANA, AVRA, KNUTA, E A K, READE, TRAGED, AVA, ATLANT, GADOLINIJ, KIJ, TOM, UZOL, RA, TIBERIJ, TI, ENEJ, TR, ERITEM, NAKANA, RIONI, EC, PSI, AJD, TABURET, RUM, PET,IMRE, SAPPORO, ELIPSOID, ANTIBES, RAST, REA, RAA, IKT.
Nagrajenci: 1. Walkman, Janko Hace, Naselje na šahtu 22, Kisovec; 2. 2 krat videokaseta, Fani Žvar, C. 9. avgusta 8D, Zagorje; 3. 1 krat videokaseta, Gelči Plahutnik, Prečna pot 20, Zagorje.
Rešitve (Božična nagradna križanka): MOGORE, KČ, SPRTOST, MLADOST, AVAGARDNER, ILIRSKABISTRICA, RAL, GALILELO, MAŽA, EROS, LEMEZ, IDEAL, ANAKREON, NAPRTITEV, NA, LJUBLJANSKABANKAZASAVJE, EDA, NOAH, IAN, KU, IKA, TI, ASIA, KSI, HEROIN, DM, AVALIT, VSOTA, AN, MANN, PRVOVRSTNEŽ, UKANA, ORLICA, OVARIJ, IE, POEMA, NEMIR, ADA, VIROVITICA, ANT AL, OMET, ICA, PIROMAN, AS, PEKA, ARE, DAJAK, AJVAR, POVORKA, EMA, IM, TVER, CAR, IRS, SITOST, ERATO, BP, HAOI, IDILA, NAT, AVNTI, OT, TULARE, KARE, LIŠAJ. VLAGANJE, NEŽA, IRITIS, SNAP, ASANA, SŽ, LEC, ANET, KABINA.
Nagrajenci: 1. 30.000 SIT, Žiga Drgan, Prečna pot 20, Zagorje; 2. 20.000 SIT, Tjaša Majdič, Gabrsko 64a, Trbovlje; 3. 10.000 SIT, Milica Kavšek, Podvine 44, Zagorje.
Rešitve (sponzor: Lisca Sevnica): PLANK, PP, RADIATOR, ALJAŽPEGAN, GRENKASOLZA, TAKTIRKA, JULEN, TRAVMA, LODI, AVANS, PRAG, KSI, OBARA, TI, ADEN, TS, SM, SALMONELA, OKULTIST, ABEL, ALAINPROST, TANK, ULANKA, USTER, AR, PINTASAN, ARABELA, OGER, VANJA V ALIČ, RACA, AREA, SLAVA.
Nagrajenci: 1. Komplet spodnjega perila, Marjan Dolanc, Pot Vitka Pavliča 12, Hrastnik; 2. Komplet spodnjega perila, Mihaela Žavbi, Gabrsko 27B, Trbovlje; 3. Nedrček, Anton Prosenc, Novi dom 42A, Hrastnik.
Rešitve nagradne križanke reklamne priloge Zasavc, št.9 (sponzor: Kmetijska zadruga Izlake); KRTAČA, KAŠA, ALENKA DOVŽAN, KAI, ANTENA, RO, HARARE, LAER, REED, OMET, NEC, ŽIČNICA, PODJETNEŽ, RED, ORKAN, EKSTREM, TEKOČI TRAK, TOM, ŽIVOTARKA, ELAINE, UZ, RAKA, VIČARKA, PELE, AKTER, STARK, ARENA, LUCIFER, HO, STIL, GERASIM, TROS, KAJA, ANNA, STAR.
Nagrajenci: 1. Bon v vrednosti 4.000 tolarjev KZI, Izlake, Joži Džombič, Trg pohorskega bataljona 6, Kisovec, 2. Bon v vrednosti 2.500 tolarjev KZI, Izlake, Zofija Klančnik, Trg revolucije 18, Trbovlje, 3. Bon v vrednosti 1.500 tolarjev KZI, Izlake, Sonja Hace, Kidričeva 2a, Zagorje ob Savi.
Denar ne prinaša sreče, pravijo. Očitno govorijo o denarju drugih.
Sasha Guitry
Saj je koristno leteti, a pristati je treba.
Eros Drusiani
Kakšna dežela je Italija: samo za trenutek nisem bil pozoren in nič se ni zgodilo.
Amerika je dežela, ki je šla od barbarskosti do dekadence, ne da bi se dotaknila civilizacije.
John 0'Hara
Vse hočemo! Prosim.
Stefano Disegni
Dve možnosti sta: ali je ta moški mrtev ali pa se je meni ustavila ura.
Groucho Marx
"Vidiš draga, ljubezen je ena stvar, seks pa druga."
"In tisto kar počneva midva, kako se imenuje?"
OVEN Največ bodo pridobili samski Ovni, ki bodo vse svoje kapacitete postavili na razpolago nasprotnemu spolu. Vendar pa novoletna poznanstva ne bodo dolgo trajala. Št.: 4.
BIK Poročeni in tisti z dolgotrajnimi vezami, bodo zelo zadovoljni, saj bodo njihove skrite želje postale resničnost. Izvrstni rezultati vas čakajo pri delu. Št.: 15.
DVOJČKA Življenje se vam bo spremenilo v pravi ljubezenski scenarij. Uživali boste s partnerjem, le na delovnem mestu vas čakajo manjši problemi. Št.: 23.
RAK Pojavili se bodo ljubezenski problemi, ki jih ne boste mogli takoj pojasniti, zato se boste počutili depresivno. Na delovnem mestu ne boste preveč zbrani. Št.: 14.
LEV Ne reagirajte na provokativne situacije svojih sodelavcev, saj oni še predobro vedo, kako ranljivi ste v tem času. V lj ubezni so možni občasni prepiri in nerazumevanje. Št.: 2.
DEVICA V medsebojnih odnosih boste zelo pikolovski. Zato ne pričakuj te, da bo druga stran razpoložena. Pomembno je, da ne delate odločilnih korakov, saj boste stanje le poslabšali. Št. 5.
TEHTNICA Vaša lepota je bila usodna za osebo, ki ste jo že prej poznali, aje niste imeli za dovolj resno. Potrudite se okoli te zveze, lahko bi trajala dalj kot pričakujete. Št.: 3.
ŠKORPIJON Dokaj zmedeno, zlasti na ljubezenskem področju, boste pričeli novo leto. Ne bo vam jasno ali je partner resen ali nekaj prekriva. Ne bodite preveč oprezni. Št.: 25.
STRELEC Ne bo se vam treba preveč truditi, da boste odpartneijadobili tisto, kar želite. Vse vam gre na roko in kaže, da bo tako ostalo še naprej. Št.: 13.
KOZOROG Izredna priložnost se vam bo ponudila, da s samim začetkom novega leta pričnete z delom, ki vam bo omogočil, dapreostali del leta v glavnem lenarite. Št.: 17.
VODNAR Ste vedregaduha in vedno pripravljeni na šalo. Tudi ljubezensko življenje bo dokaj podobno temu razpoloženju. Politiki in diplomati boste imeli čudovito obdobje. Št.: 6.
RIBI Še vedno ne dopustite, da vas ljubezen popolnoma prevzame. Opustite vsakršna sumničenja, saj je pred vami lepo ljubezensko obdobje. Pri poslu se boste dobro izkazali. Št.: 7.
Pericoli & Pirella

EHekappa
jpfi®p&a
17.1. -18.1.: LISICA IN PES (ris.), sre. in čet. ob 17.uri; 17.1. - 18.1.: JOHNNV MNEMONIC (ZF
grozlj.), sre. in čet. ob 19.uri;
TRBOVLJE
11.1.-12.1.: BOŽIČEK (kom.), čet. in pet. ob 17.uri; 11.1.: TO SO BILI ČASI (ljubez.), čet. ob 19.uri;
12.1.	- 15.1.: SPREHOD V OBLAKIH (ljubez.), pet. in pon. ob 19.uri, sob. in ned. ob 17. in 19.uri;
16.1.	- 18.1.: ZLATO OKO (akc.), tor. in čet. ob 17.uri in 19.uri, sre. ob 17.uri;
DOL PRI HRASTNIKU
13.1.	: BOŽIČEK (kom.), sob. ob 17.uri;
IZLAKE
14.1.	: MREŽA (grozlj.), ned. ob 19.15 uri;
ZAGORJE
HRASTNIK
11.1.-14.1.: BOŽIČEK (am. kom.), čet. ob 17.uri, pet. in ned. ob 15.uri; 11.1.-14.1.: OBLEGANI 2 (am. akc.), čet., sob. in ned. ob 19.uri, pet. ob 17.uri; 12.1,- 14.1.: CORR1NA CORRINA (kom), pet. ob 19.uri, sob. in ned. ob 17.uri;
11.1. -14.1.: MREŽA (grozlj.), čet. ob 19.uri, pet., sob. in ned. ob 17.uri; 13.1. -16.1.: VISOKO NAD OBLAKI (drama), sob., ned., pon. in tor. ob 19.uri; 17.1.: NIMAŠ POJMA (kom.), sre. ob 17.uri in 19.uri; 18.1.: SKUŠNJA (gledališki abonma -SLG Celje), čet. ob 19.30 uri;

1.	-1. SOLZE- Damjana G olavšek (5)
2.	- 2. SIMPATIJA - Simona Weiss & VVerner (3)
3.	- 4. KAVBOJI IN INDIJANCI - Čuki (2)
4.	- 3. BICIKL - Leteči potepuhi (4)
5.	- /. BOGNEDAJ DA BI CRKNU TELEVIZOR - Adi Smolar (1)
1.	-1. IT‘S RAINING AGAIN - Loft (4)
2.	- 2. FATHER AND SON - Bozyone (5)
3.	- 4. GOLDENEYE - Tina Turner (2)
4.	- 3. THUNDER - East 17 (3)
5.	- /. WHEN LOVE & MATE COOLIDE - Det Leppard (1)
y&yy.
■ 8 Glasujem za:
Moj naslov:
I * __________________________________________________________________________________
. Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11 a, 61420 Trbovlje I do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.
Razstave
Zagorje - V DD Zagorje bo v petek, 12.1., ob 18. uri otvoritev razstave grafik akademskega grafika Bojana Klančarja. Sodelovala bo Glasbena šola Zagorje. Razstava bo odprta do 31.1..
Prireditve
Litija - V športni dvorani bo 12. januarja ob 19.30 uri izbor Slovenke in Slovenca leta.
Meka show
Trbovlje - V Domu Svobode Trbovlje bo 20. januarja ob 18.00 uri Meka show mode, glasbe in plesa. Nastopili bodo manekeni šole Meka za manekenke in fotomodele, ansambel Interval, Viki, lanskoletna naj manekenka Tatjana Tutan in drugi. Vabljeni!
ČETRTEK 11.1.1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STR ANI.20.00 PRELUDIJ,
20.15	SKUP ZMETAN - Pregled
aktualnih dogodkov iz preteklega meseca
PETEK 12.1.1996
09.00	VIDEO STRANI, 10.00 SKUP ZMETAN - p, 11.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00PRELUDU.20.15 ŽEBLJIČKI (Razvedrilna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 16.12.1996 13.00VIDEO STRANI,16.00 NOVOLETNI 3x3 - reportaža Kanala A
PONEDELJEK 18.12. 1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANL20.00PRELUDIJ.
20.15	ŠPORT ZA ŠPORT (Gregor Kita predstavlja zasavski šport) TOREK 19.12.1996
09.00	VIDEO STRANI, 10.00 ŠPORTZA ŠPORT (p),10.25VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI,
20.00	PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA vprašanji) SREDA 20.12.1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ,
20.15	RADIO ZOS (Gost Meta Malus)
ČETRTEK 11.1. 1996
20.00	VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
Naša bodočnost
V trboveljski bolnišnici so se od 17.12. 1995 do 7.1.1996 rodili:
17.12.	Aljoša Hočevar, sin Rok:
18.12.	Neža Gomaz - Repovž, hči Jana:
19.12.	Renata Kralj: hči Vita; Snežana Medved; sin Rudi:
20.12.	Mojca Komonaj, sin Blaž;
21.12.	Marija Pavšek, sin; Ksenija Doler, hči; Vera Markovič, sin Marko;
Marija Pižmoht, hči Manja;
22.12.	Binca Brečko, hči Ana - Marie;
23.12.	Dragica Hacin, hči Tina; Irena Ravnikar - Hriberšek, hči Tania;
24.12.	Alenka Mikuž, hči Anja.Darja Gojgič, hči Tinajsmeta Bukvarevič.
hči Lejla;
27.12.	Karmen Lončar, hči Klavdija;
28.12.	Ivica Sajnikar, hči Sara;
30.12.	Nataša Udovc, sin Žiga;
31.12.	Milka Brkovič, hči Samanta.
1.1.1996 Gordana Berčon. sin Patrick;
2.1.	Simona Čančar, sin Boštjan, Andreja Verdinek, hči Adrijana; 3.1.
Marija Poznajelšek, sin Tine;
4.1.	Marija Pušnik, sin David;
5.1.	Dragica Medved, hči Tea; Derva Dodžič, sin Miralem:
6.1.	Cvetka Ferlež, sin Gregor; Andreja Otrin, sin Sandi:
7.1.	Terezija Špiljak. hči Irena; Mateja Šikovec, sin Aljaž: Štefka Jerman,
sin Klemen; Petra Auser, sin Anže.
V letu 1995 seje v trboveljski bolnišnici rodilo 558 dojenčkov, od tega je bilo 275 deklic in 286 dečkov. Zasavcem v plenicah srečno pot v življenje!
Iskreno čestitamo!

PETEK 12.1.1996
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA. 20.30PONOVITEV VIDEO BOOM40
SOBOTA 13.1. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER
NEDEUA 14.1.1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER
PONEDELJEK 15.1.1996
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO,
20.30	INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ ZDOPOLNITVAM1
TOREK 16.1.1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE. 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT
SREDA 17.1.1996
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ČETRTEK 11.1.1996
8.30	VIDEOSTRANI.10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI. 18.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLII. 20.10 MINI PET, 20.30 EPP, 20.35 POZOR, SNEMAMO, 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN. 21.15 NE ZAMUDITE
PETEK 12.1.1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI.18.00SRED A NA ETV (p),	20.00 ZASAVSKI
MAGAZIN (p). 20.30 EPP. 20.32 NE ZAMUDITE, 20.35 3-2-1-START (p), 21.05 REPORTAŽA O IZDELOVALCU HARMONIK ALOJZU RESNIKU (p), 21.35 NE ZAMUDITE
SOBOTA 13.1.1996
8.30	VIDEOSTRANI
NEDEUA 14.1.1996
9.00	KNJIŽNI MOLJI (p), 9.10
MINI PET (p), 9.30 EPP, 9.35 POZOR, SNEMAMO (p), 9.45 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.15 ALEKSANDER JEŽ SHOW 2. DEL(p), 11.40 NE ZAMUDITE
PONEDELJEK 15.1. 1996
8.30VIDEOSTRANI,20.00 3-2-1-START, 20.30 EPP, 20.35 NE ZAMUDITE, 20.45 KULT & URA,
21.30	NE ZAMUDITE
TOREK 16.1. 1996
8.30	VIDEOSTRANI. 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP, 20.03 NE ZAMUDITE, 20.05 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA ANSAMBEL ORLEK,21.30 NE ZAMUDITE
SREDA 17.1.1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40,20.45 EPP, 20.47 NE ZAMUDITE
ČETRTEK 11.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL. OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ, 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK 12.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30GLASBENE NOVOSTI,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SOBOTA 13.1.1996
8.00	DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00
TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE,
15.15	RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
NEDEUA 14.1.1996
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 1230 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00ČESTITKEPOSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
PONEDELJEK 15.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA,15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU,
18.00	ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK 16.1 .1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA ,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP,
17.00	ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00NOČNI PROGRAM
SREDA 17.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 1415 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
ZASAVJE
1? F,TV sporeda Tudi na televiziji ETV Zasavje smo komaj preživeli novoletne praznike. Pred njimi je bilo dela ogromno, pa tudi med prazniki vsaj nekateri niso počivali. Predvsem
tehniki, saj je bilo treba precej oddaj še zmontirati, pa tudi program je kljub praznikom tekel iz studia povsem normalno.
Ob zaključku leta so sodelavci televizije ETV pripravili kar nekaj letnih pregledov. Tako je Marjeta Drnovšek strnila dogodke minulega leta v prispevekzaZasavski magazin, Jure Nagode je potegnil iz arhiva Sfrizirane pogovore, ki so še posebej presenetili tiste, ki so se na kabelsko televizijo priključili med letom.
Pregled kulturnih dogodkov minulega leta je pripravila redaktorica kulture Romana Benko, pregled športnih pa redaktorica športa Marjeta Drnovšek.
V novo leto pa so televizijci ETV Zasavje startali s polno paro. Že ta teden v torek je bila na sporedu prva oddaja KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA. Oddaja bo na sporedu vsak torek ob osmih zvečer, Karmen pa bo v njej v živo predstavljala znane obraze zasavske

m
Policajski
Zakaj imajo policaji okrog televizorja zategnjenoelastiko?Zato, da so oddaje bolj napete.
Zakaj eno kravo molze 10 policajev? Dva jo držita za vime, osem pa jo dviguje in spušča kravo.
Stava
Zagorjan in Trboveljčan stavita, da bo Zagorjan skočil z nebotičnika. In res. Zagorjan gre pred nebotičnik in položi na tla mokro brisačo, potem pa se povzpne na vrh in skoči. In mu ni nič. Potem se pa Trboveljčan razjezi in še on skoči. Pri padcu si razbije glavo in reče Zagorjanu: "Prokleti bumbar, a mi nisi mogel povedat, da se je brisača posušila!"
Popravek
"Zakaj pa jokaš, Gregec?" "Mamica, v šoli sem zakoličil iz matematike, slovenščine in angleščine!" "Ne joči, Gregec! Boš že popravil ocene..." "Saj sem poskušal, pa je nastala velika packa!"
Ga ni
"Dečko, ali tu stanuje gospod Komarček?" "Ja, stanuje,...ampak trenutno ga ni doma!" "Aha, razumem... Kaj mogoče veš- bojutri doma?" ... "Očka! Ali boš jutri doma!?"
Oglas
Vdova objavi v časopisu oglas: "Iščem hišnega prijatelja." Naslednji dan nekdo močno potrka na njena vrata. Ko odpre, zagleda vdova moškega z berglami!" Vi niste pravi! Iščem vitalnega moškega!" in ga odslovi. Moški pa se ne da: "Pa sploh veste, s čim sem potrkal?"
in slovenske glasbene in zabavne scene. Na račun bodo prišli tudi gledalci, saj bodo lahko sodelovali s svojimi vprašanji. Še bolj zanimivo pa bo sodelovanje v nagradnih igrah, saj so nagrade naETVZasavje vedno precej zanimive.
Prihodnji teden seobetavtej oddaji domači gost - ansambel ORLEK. Fantje so pred novim letom izdali novo CD ploščo in VLADO POREDOŠ terkompanija imajo prav gotovo kaj povedali.
Rrosinec
Trboveljčane preseneti, da se v novem letu niso zbudili z blokiranim občinskim proračunom. V navalu dobre volje, saj jim je škrti Gaspari odkašljal par sto milijonov, so iz Avstrije takoj naročili en silni komunalni stroj, ki zna vse: ceste pometati, pa sneg Urezati in še čuda drugih stvari. Ja, za Princa pa že mora biti skoraj kraljevska mašina.
5večan
Vse zasavske komune že imajo nove šefe. Na vrh svetniškega vrha so se povzpeli sv. Marjan Dolanc v Hrastniku, sv. Franci Rokavec v Litiji, sv. Slavko Potrata v Trbovljah in sv. Janez Vovk v Zagorju. Seveda bodo vsem v čast in večno slavo zgradili primerna svetišča: prvi so bili tudi tokrat Zagorjani, ki so občino že obnovili in povzdignili v sv. Janeza komuno.
Sušeč
Trboveljska ofenziva na državne položaje, imenovana Stare na novo, se nadaljuje. Potem, ko so ex predsednika občinske vlade Franca Beravsa spravili za direktorja državne energetske agencije, so ex šefinjo prostora Dubravko Oberžan posadili na šefovski stol v pisarni ministra Deželaka. Nekaj kasneje se bo še ex župan Franc Majnardi presedel za krmilo cestarskega Audija.
Mali traven
1. aprila so si eno izvimejših šal privoščili hrastniški steklarji: v Savo so spustih par kubikov mazuta. Do večerapaje bilo že vsem jasno: od gasilcev in policajevdo no vinarjevinljubiteljskihfirbcev, daje bistvo te potegavščine, da sploh ni potegavščina. Tako so glažarji dokazali, da niso le mojstri stekla in svetlobe, ampak tudi črnega humorja.
Veliki traven
Metri litijske cestne afere so vse daljši, milijoni proračunskega primanjkljaja pa tudi. Eni odstopijo, druge bi odstopili, pase ne dajo, tretji bi odstopih, pajim nedajo... Politiki počastijo 850 letnico Litije z nenehnimi prepiri, osnovnošolci pa v tem mesecu postanejo državni prvaki v malem nogometu, nekaj kasneje pa bodo viceprvaki še v košarki.
Rožnik
Na dan trboveljskega občinskega praznika se pocenijo telefonski priključki. Za celo četrtino. Eden trboveljskih liderjev, ki se po večinskem vzorcu ni ravno proslavil, Miran Kramberger, je medtem pač postal eden glavnih Telekomovcev. In namesto obsežne pokore in v znak sprave... Priključki so potem šli za med, saj je to čas silnega razmaha dragega telefonskegaše-še-šepetanja.
Mali srpan
Za Trboveljčani so se v praznovanj e vrgli še v Hrastniku. Ker so bile vse velike praznične stvari že popisane, le droben dogodek, ki seje po praznični noči odvil v tamkajšnji menjalnici.
Hrastničanka: Teh 100 mark bi zamenjala za tolarje.
Uslužbenka: Žal, tole je ponaredek. Poklicala bom pohcijo.
Hrastničanka: Potem pa prijavite še, da sem bila posiljena.
Veliki srpan
Zadnji so na praznični vrvi zabingljah še v Zagorju. Pripravili so najdaljši spisek prazničnih novotarij, vse skupaj pa zaokrožili z letalskim mitingom in ultramaratonom, ki ga je po slovenski planinski transverzali pretekel Radovan Skubic. Med manj znanimi obeležitvami pa je bila vloga za stečaj podjetja S IZ, kije bila sodišču vročena prav na praznični dan.
Kimavec
Tegamesecaje bil zrak nasičen z nogometnimi trenerji, kar ob takratnih uvrstitvah zasavskih enajsteric niti ne čudi. Najprej je letel Milan Ocvirk pri Rudarju, vendar svoj polet, kljub igralskemu štrajku, končal z doskokom nazaj na trenersko stolico. Let Vinka Žibreta v Zagorju je bil manj spektakularen: ko so vsi gledah v zrak, seje na trenerski stol vsedel Danilo Bantan.
Vinotok
Letni pregled bi seveda ne bil popoln brez katere od naših številnih zmag. Največ jih seveda slavimo v vinskem mesecu. Preden so se jih lotih tudi trboveljski pleharji, so si ne vem katerič že prisvojili lovoriko najboljših v državi slovenski. V rubrikah Saj ni res, pa j e, seje že naslednji dan pojavil zapis, daje petdeset Trboveljčanov ubrano trobilo v isti rog.
Listopad
V mesecu, ko marsikaj dol leti, je bilo shodov, da dol padeš. Od Litije do Čateža seje trlo patricij ev in plebejcev, da so drug po drugem hodih, v Trbovljah pa so nametalskem shodu drug drugemu v ušesa tulih. Na istem prostoru uprizorijo shod tudi rejci malih živali s svojimi ljubljenčki vred, medtem ko se bolj resne zverine demonstrativno odločijo za stekhno.
Gruden
In počasi se je končalo leto, ko smo vsaj dvakrat na mesec kakšno okroglo obletnico poplaknili. Enim je v srce seglo čitalništvo v Litiji, drugim knapovščina v Zagorju, tretjimbolnišnica v Trbovljah, četrtimobrtništvo v Hrastniku... Petim pa kakšne druge sorte okroglina; konec koncev, ni vse v letih.
Rdeči Revir
fTTTTT
V fffff
'ftft
ŽIVLJENJSKI KROG
Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav
zavarovalnica triglav
ssj:
II
1
ŠI
Celje - skladišče
ZO Banka Zasav
Trbovlje
iiiiiiiiiiiiiiiiii
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d 5000003459,1
COBISS o
fl
c
p
I
I
I
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
m
■



1 NAROČILNICA ,^„K
J	ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi .
I	tel.: 0601/64 250, 64 166; 1ax: 0601/64 494	|
Naročam časopis ZASAVC
Datum rojstva .......................................
d
I kraj .................. poštna St. ............. j
/ Ulica I11I1I........ ia'afcn............ |
. _ . .
datum	. . . . . . . podpis .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
^	sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	j
I