lajSali in v pravosodje ono mehkoto spravili, da ge paglavci pravice nič kaj posebno več neboje; liberalci so uradne opravila strašansko pomnožili in jih tned gosposke, advokate in notarje tako razdelili, da mora človek v najnavadniših aadevab od Poncija do Pilata tekati, čas in denar tratiti, preden ko je ,,šreft" v redu, kar bi bil lebko uradnik na prvi mah napravil ter človeku pota in stroške pribrauil; liberalci so osnovali odboroT brez konca ia kraja, tako da bi moral kmet svoja opravila na klia obesiti, ako bi hotel premnoge postave preštudirati in v vseh odborih posedati; liberalci so naščuvali brezverske drhali po mestih zoper kat. ce.kev ter jib ačujejo po Bvojib židovskih ia drugih ničvrcdaib novinah vsak deu. In kaj je sad vsega tega? Hudodelstva brez konca in kraja, nesraranosti, da je grSza slišati, splošna nevarnost, goljufije, umori in samomori, da še svet nikdar kaj tacega vidil ni. Vse to se pod gospostvom liberalizma godi! Kdo — vprašamo dalje — slabi pri nas pravo doinoljubje? Kdodrugikakor lib eralni kolovodje, ki v svoji nemčurski prismojeaosti Prusom se uklaujajo, že tudi ua kmetih, kakor nedavno v Kozjem nWacbt arn Rheia" igrati velevajo iu Nemčiji napijajo! Kdo deia prav za prav razpor iu sovraštvo med avstrijskimi narodi? Nihčer drugi kakor natniki liberalci, ki T svoji uestrpljivi n^inikutarski strasti ia vladoželjnosti narodne pravice z nogami teptajo in se 8e Slovencem rogajo, ako tirjamo, da hocemo po naravnem potu naroduega jezika uapredovati in se omikovati. , To vae še ni zadosti; liberalci hote še bolj i pometati z vsera, kar nam je sveto in drago. ! Najveljavuiši liberalni listi že uapovedajo, iu za i njimi ponavljajo nemsko liberalni kandidati, da i ima pribodnji državni zbor iste postave zoper j kat cerkev sklenoti, kakor so jih na Bisinar- i kovo pritiskovanjo sklenili na Namškeni; da usta- j vaki pred ne bodo mirno spali, dokler ni naša duhovsčina popolnoraa od vlade odvisna; da se morajo kandidati d uho vskega staofi oigojevati ua libjralaih vsaučiliš ;ib in v konviktih (duho\'skib kasaruah); da se ima verski poduk 8 pobožnimi vajami in opravili vred (mo- ; litev, 8v. meša, prejemanje sv. zakrameutov) iz narodnih šol odpraviti, vpeljati pa za vse, ki liote | v zakon stopiti, ci vil u i z akon. j To vse nam je namenjenu, to um pa tudi j glasno opominja, ue držati križem rok, marveč | delati na vso moč, da liberalce povsod spod-i rin emo. Liberalei so sicer v mnogem oziru na boljem kot mi, ker imajo prosto roko ter niso v porabi Bredstev zbirijivi; ker jim je volilna postava silno ugodna ter jih podpira vlada, vzeta iz njih strauke; — nas pa podpira iu osrčuje zavedaost, da hoSemo pravico, ki bode z Božjo pomočjo prej ali slej gotovo zmagala, ako le mi svojo dolžnost storimo. Pogumno tedaj na volilno bojišČe pod ščitom gesla: Vae za Boga in domovino d v a g o! (Nekoliko po ,,W. Volksbl." Imajo li 6č. gg. kaplani volilno pravico? Kakor ongavi ,,Marbg. Ztg.", hoče slavno c. k. glavarstro marib. okraja gg. kaplanom volilno pravico vzeti. Po tem, kar je uradna ,,Gr. Ztg." štev. 203., dne 5. septb. 1871. pisala, to ne gre, in imajo gg. kaplani volilno pravico. V državni zbor se voli ravao tako kakor v deželni zbor, razen nekteiib razločkov, med katere pa na spada vpraSanje zastran gg. kaplanor. Glede njih pravice je pa tačas ,,Gr. Ztg." tako-le pisala: nPo deželnem ustavu od dne 18. januarja 1867 se štejejo med srenjčaae, iinajoče volilno pravico, vsi tisti, katerim po srenjskem redu, brez ozira na plačevanje davka, volilna pravica pripjida. V to vrsto se štejejo po §. 1. t. 2. s. v. za Štajersko vsi kot dušni pastirji služeči duhovniki. Ia po §. 10. (Drž. zak. od dnč 3. dec. 1863) spadajo duhovniki, ki imajo v srenji trpežno službeno masto, ksrenjčanom. V nasi kakor v drugib akofijah so pa kaplanije sistemizirana meata, na katere se kaplani kot dušai pastirji trpežao postavljajo tako, da postane na isti mah pravim srenjčanom vsak, kdor se za dušnega pastirja na sistemizirano mesto kot kaplan postavi. ,,Volilna pravica se jim torej odreči ne more." Ko 80 1. 1871 na Moravskem zopet nove volitve razpisane bile z namenom, da se v deželni zbor, ako mogoče, ustavoverna večina spravi, je neki okr. glavar gg. kaplauom volilno pravico odrekel, 5eš, da niso rtrpežno," ,,standig" na^ meščeni. Kaplani seveda niso mogli izsiliti svoje pravice; iz^ tega pa ne sledi, da je okr. glavar prav imel. če se le na čas gleda in ne na službo, potem tudi nijeden u r a d n i k trpežno nameščen ni, kajti vsak mora mesto zapustiti, ako se nenadoma prestavi. Tedaj imajo tudi vsi drugi uradniki trpežno alj stanovitno mesto le tako dolgo, dokler se ne prestavijo — ravno kakor gg. kaplaui. Postavni izraz: ,,trpežna služba" pomenja edino le to, da zlužba ni — provizoričua. Po tem takem ne moremo verjeti tega, kar nMbg. Ztg." pise, marreč zaupamo, da bode sl. glavarstvo gg. kaplanom volilno pravico v smislu §. 25. volilne postave pripoznalo. Volilni shod g. Seidl-a v Maribora, 24. septembra 1873. Poklicala ga je trojica mož: Gg. Brandšteter,Wrecl in žl. Gašteiger. Okoli 11. ure je bilo kakih 25 mož zbranib. G. žl. Gašteiger — imel je edini svoj klobuk ali prav za prav nemško kropnico: Cilinder na glavi, kar le jegovo neotesanost in zaničevanje zbranih volilcev kaže — ta gospod spregorori nekaj in zabteva, da se zboru izvoli predsednistvo. Izvolili so: dr. K o c m u t a (po rodu Slovenca) za predsednika, Wrecl-na za jegovega namestnika, Wiesthalerja pa za tajnika. Dr. Kocmut da besedo g. Seidlnu, penzioniranemu stotniku, ki se je takoj nazočim priporočati začel za poslanca. Pred vsem razlaga, koliko dobrega da je že storil. Po tej ponižni besedi pa je začel hudo kričati in razsajati. Celo jezen je postal na — mešnike. V svoji jezi je zašel v Rim in je začel obirati sv. Očeta zarad nezmotljivosti. (Kaplan od sv. Petra, g. Brglez, ugovarja rekoč: ,,nczmotljivost sv. Očeta ne spada semkaj k denešnjemu zbora". Predsednik, dr. Kocmut pravi, da se naj govornik ne moti, kdor hoče govoriti, naj prosi za besedo.) Potem nadaljuje gosp. Seidl, silno strastno udribaje po dubovnih. Piavi, da mešniki šolo zatirujejo. *) Trdi, da duhovni grozno veliko računijo od štole, da neusrailjeno iz ijudi iztirjavajo, kedar jim pogrebščin ne plačajo ali zapisane brnje ne dajo. Na dalje poudaija Seidl, da vere liberalci ne motijo, daveramorabiti, le norec je zoper vero. No g. Seidl, ako Vas je v teh rečeb pamet srečala, bi bilo že dobro, toda dokazov od Vas in liberalae stranke hočemo. Naposled poudarja, da mesniki med ljudi trosijo, kakor da svitli cesar nebi bli z dozdajnimi poslanci zadovoljui. **) H koncu je še bral Seidl nekaj iz bukvic, katere neučcni stotnik gotovo ni razamil. Kajti v rWegweiser filr Wabler der Rechtspartei" še uiti besedice ni o Slovencih druga, kakor da se jim naj praviee dajo, katere jim gredo. G. predsednik da zdaj besedo g. Brglezu. Vendar ga vpraša, kdo da je? Ta odgovori: Jan. Brglez, kaplan pri sv. Petru pod Mariborom. Ta pogumni gospod govori mirno in resno, da bo ga le krivičui napadi g. Seidlna primorali za besedo prositi. Kar zadeva šolo, pravi g. Brglez, zabteva vsak pameten človek, da se otroci v njej dobro podučujejo in izrejajo. Ali k temu je treba, da duhovni in svetni učitelji lepo zastopno in složuo delajo. Vera brez djanja je prazna in jalova. Liberalci pravijo, da vere ne motijo, in vendar je g. Seidl sam grajajoS minietra prašal, zakaj je grdega zasramovalca in tujca Zimmeimaaa iz dežele nagnati dal. Da bi meaniki zastran štolarnib plačil debelo računili in z ljudmi nneusmiljeno" ravnali, govorniku ni znano, akoravno je že 7 let mežnik in so mu po razliSnih jegovib štacijouih ljudje še zdaj dolžni. Oa že ni nikogar tožil. Sicer pa raešniki računijo po višej 100 let stari tarifi Marije Terezije, akoravnd dohtarji, notarji in drugi gospodje cel6 druge in nove tarife imajo. Zastran brnje pa jc ta: Kar je brnje pisane, ta bo zdaj skoro odpisana. Pri prostovoljni brnji pa je tako, da kadar bo kmet kaj pridelal, bo tudi kaplanu uekaj rad dal; kedar pa ničesar ni, pa nimata obadva nič. Gledč nezmotljirosti sv. Očeta je g. Seidl pozabil razločiti |med piavo in krivo ali izmišljeno nezmotljiIvostjo. Kdor z vsemi liberalci vred misli, da so papež sv. božja oseba, je ubogi nevednež. Naj si kupi bukvice škofa Cverger-ja: nUeber die Unfeblbarkeit d. beil. Vaters." Ako g. Seidl misli, da bi se naj zoper postopače in potepuhe bolj ostro postopalo, mu v tej reči noben pameten človek ugovarjal no bode. Žalostao je, da število ničvreduežev rase od dne do dne, česar so pa 1 i b e r a 1 n e postave krivo. Zdaj poprime zopet g. Seidl besedo. Skuša | tehtne besede g. Brgleza pobijati. Vendar Mi se | mu je le slaba godila. Govoril je čudno zmedeno in plabo. Najvažniše reči je popolnem izpustil. Še besedice ni vedel črhnoti. Le o Zimermanujo rekel, da ga je zagovarjal, ker je bil vendar le — č 1 o v e k; alj bil je Seidl v ocitni zadregi. Zato mu hiti Frice na pomoč. Poprime besedo, bvali Seidl-na, in ga priporoča za poslanca. Ali med tem je veliko možev odšlo. Ljudje niso bili nič prav zadovoljni. Stevilo ljudi je od prvib 25 nazoSih sicer naraslo do 50 mož; naposled je pa kakib 30 bilo za Seidl na. Ali med tenii je bilo mnogo mestjanov, ki na deželi pravico voliti nimajo. To je slabo znameuje za g. SeidPna. Jegov nasprotnik, naš narodni kandidat, gosp. J. P a j k, 80 ne bo dal veliko motiti. *) Menda zato, ker ondi mladež zastonj podučujejo, kder še liberalci učitelja postaviti ne gleštajo. Pis. **) Zakaj pa nobeni poslanci še niste svojih let do»lužili? Zakaj so vas pa vselej še pred časoia domu poglali? Pis. :j!|>!