Poštnina plačana v gotovini
Posamezna tevilka 6 din
DELAVSKA ENOTNOST
LETNIK XI., št. 50.
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE LJUBLJANA.
5. DECEMBRA 1952
S SEJE PREDSEDSTVA CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
DRUŽBENI PLAN
V SREDIŠČU NAŠE POZORNOSTI
Odpravijo naj se nesorazmerja v stopnjah akumulacije — Razvoj delavskega upravljanja je že prerasel določila Zakona o delavskem upravljanju podjetij po delovnih kolektivih — Naši sindikati odgovarjajo na klevetniško poročilo sekretarja Mednarodne federacije svobodnih sindikatov — V delovnih kolektivih ustanavljamo društva prijateljev prirode
Dne 26. in 27. novembra je v Beogradu zasedalo predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Seji je predsedoval tovariš Djuro Salaj.
Na zasedanju so med drugim razpravljali o predlogu družbenega plana za leto 1953, o odgovoru na poročilo sekretarja Mednarodne federacije svobodnih sindikatov, o položaju sindikatov v Jugoslaviji, o Društvih prijateljev prirode, o položaju delovnih žena in nekaterih organizacijskih stvareh.
DRUŽBENI PLAN ODRAZA POLITIKO NASE DRŽAVE
Največji del razprave je bil posvečen obravnavi o predlogu družbenega plana za leto 1953. Predsedstvo se strinja z osnovno razdelitvijo narodnega dohodha in meni, da delež narodnega dohodka, ki je namenjen za narodno obrambo, spričo pritiska Sovjetske zveze in njej podrejenih držav odgovarja politiki, ki jo vodi naša država in potrebam v tem mednarodnem položaju. V razpravi je prevladovalo mišljenje, da je pravilen način, na katerem temelji predlog družbenega plana, da namreč končne stopnje akumulacije določa okrajni odnosno mestni zbor proizvajalcev. Predlog družbenega plana dopušča znaten razpon v stopnjah akumulacije, določa povprečne stopnje za določene proizvodne panoge, za nekatera podjetja pa že tudi določa končne stopnje akumulacije. Predsedstvo Centralnega sveta smatra, da je treba stopnjo akumulacije, ki jo bodo določili zbori proizvajalcev, razumeti kot spodnjo mejo določenih gospodarskih uspehov, najmanj, kar naj vsak delovni kolektiv doprinese skupnosti. Morda bi kazalo stremeti za tem, da bi v družbenem planu sestavili še nekatere skupine sorodnih podjetij, za katere bi določili skupne stopnje akumulacije. Predlagalo pa je nekatere spremembe odnosov in razponov pri določanju stopenj akumulacije za nekatere proizvodne panoge. Pri tem je treba seveda upoštevati, da bi celotna vsota akumulacije ne bila ogrožena.
Na vsak način pa bo treba odpraviti kričeča nesorazmerja v uresničevanju stopenj akumulacije. Uresniče-vajne družbenega plana za leto 1952 je namreč pokazalo, da nekatera podjetja zaradi visoko odmerjene stopnje z veliko težavo uresničujejo predvideni dohodek, med tem ko so druga zlahka dosegla presežke plačnega fonda. Zaradi tega so imela nekatera podjetja mnogo ugodnejše tržne pogoje in konkurenčne možnosti, pogosto celo na račun drugih. Ob takem nesorazmerju so potem tudi nujno kršena načela nagrajevanja, ker so bili ponekod delavci za slabše delo in manjšo storilnost boljše plačani, kot drugod. Prenizke stopnje akumulacije pa tudi niso vzpodbujale k višji storilnosti dela. Predsedstvo Centralnega sveta poziva zato vsa sindikalna vodstva, predvsem centralne odbore sindikatov, da temeljito prouče predlagane stopnje akumulacije in skladov in vsa druga vprašanja določene proizvodne panoge ter se potrudijo, da se morebitna nesorazmerja odpravijo. Le tako bodo lahko zbori proizvajalcev določali realne stopnje akumulacije in skladov za vsako podjetje posebej.
Ko je predsedstvo Centralnega sveta razpravljalo o delu narodnega dohodka, s katerim naj razpolagajo delavci, delovni kolektivi ter občine in okrajne zbornice proizvajalcev, je zaključilo, da je treba v družbenem planu dati še več gospodarske vzpodbude delavcem, delovnim kolektivom in komunam.
Vse to pa nalaga sindikalnim odbornikom, da temeljiteje proučujejo pojave v našem gospodarskem življenju. Sindikalni odporniki naj proučujejo zakone politične ekonomije v skladu z našo družbeno stvarnostjo.
Centralni svet poziva vse sindikalne organizacije, delovne kolektive in delavske organe upravljanja, da temeljito prouče predloženi osnutek družbenega plana za leto 1953, saj je neprecenljivega pomena za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in dviga življenjske ravni delovnih ljudi.
NEKATERA VPRAŠANJA TARIFNE POLITIKE BO TREBA SE UREDITI TER DOPOLNITI ZAKON O UPRAVLJANJU PODJETIJ
Ko je predsedstvo Centralnega sveta razpravljalo - o obnovi tarifnih pravilnikov za leto 1953, je poudarilo veliko Vlogo, ki jo imajo sindikati v izvajanju
plačnega sistema. Če hočejo sindikati to svojo nalogo uspešno opravljati, morajo tarifna vprašanja poznati in zasledovati uresničevanje zaslužkov in skladov plač. V dosedanjem delu in reševanju tarifnih vprašanj je vzklila vrsta vprašanj, ki jih bo treba urediti z zakonskimi predpisi, ker so nekateri že zastareli. Predsedstvo bo sklicalo decembra posvetovanje republiških svetov in centralnih odborov, na katerem bodo razpravljali o teh vprašanjih.
Prav tako so tudi nekatera določila Osnovnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj že zastarela in bo treba zakon vskladiti z današnjo stopnjo razvoja delavskega upravljanja. Predsedstvo Centralnega sveta poziva vse sindikalne organizacije in po-
Volitve so neposredno pred nami. Se nekaj dni nas loči pa si bomo izvolili poslance, ki smo si jih na političnih zborovanjih naše socialistične zveze izbrali. — Delavci, bodimo primer politične zrelosti tudi ob teh zgodovinsko važnih volitvah!
sameznike, da pošljejo Centralnemu svetu ZSJ predloge za spremembo zakona.
ODGOVOR JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV NA POROČILO SEKRETARJA MEDNARODNE FEDERACIJE SVOBODNIH SINDIKATOV
Sekretariat Centralnega sveta ZSJ je sestavil odgovor na neresnično poročilo generalnega sekretarja Mednarodne federacije svobodnih sindikatov o položaju jugoslovanskih sindikatov. Ko je predsedstvo razpravljalo o predlogu, se je zavedalo, da čaka vsa svetovna delavska javnost na naš odgovor, in je predlog pisma v celoti sprejelo. Jugoslovanski sindikati so uporabili to priliko za to, da obveste delavce po svetu o razmerah pri nas in da obrazlože celo vrsto načelnih stališč.
POBUDA ZA USTANOVITEV DRUŠTEV PRIJATELJEV PRIRODE
Predsedstvo Centralnega sveta je sprejelo pobudo, da bi se tudi pri nas ustanovila društva prijateljev prirode. Ta društva naj bi seznanjala svoje člane s prirodo, lepotami naše zemlje, prirejala izlete in potovanja, morda bodo prevzela celo sindikalne počitniške domove. Predsedstvo je določilo svoje stališče do planinskih društev in zadolžilo sekretariat, da imenuje pripravljalni odbor, ki naj bi pripravil ustanavljanje društev. Taka društva imajo tudi drugod po svetu, v Zurichu pa je mednarodna centrala.
Predsedstvo je ugotovilo, da se sindikalne organizacije še premalo doumele družbeni pomen žena in njihovega javnega delovanja, o čemer je sklepal tudi XVI. plenum Centralnega sveta. Nekateri sindikalni odborniki so celo nasedli nazadnjakom in mislijo, da žena ni za javno družbeno življenje in da je njeno mesto doma- Zelo malo žena je še v delavskih organih upravljanja. Ženo naj se predvsem strokovno usposobi, le tako bo našla svoje mesto v družbi.
Ob zaključku zasedanja je predsedstvo Centralnega sveta sprejelo sklepe (objavili jih bomo v celoti v »Obzorniku socialističnega dela«) in se odločilo, da bo sklicalo XVII. plenum Centralnega sveta ZSJ za 12. in 3. decembra. Plenum bo v Beogradu in bo razpravljal o vzgojnem delu sindikatov, higien-sko-tehnični zaščiti in finančnem poslo-
Praznik domovine smo proslavili. Z delovnimi zmagami, svečanostmi in proslavami so nam bili izpolnjeni praznični dnevi. Naši radosti so se pridružili tudi ljudje po svetu. Iz mnogih držav, kot so Amerika, Anglija, Francija, Brazilija, Turčija, Grčija, Nemčija, Italija, Švica, Švedska, Norveška, Holandija in drugod, so tovarišu Titu in preko njega delovnemu ljudstvu naše domovine čestitali ob prazniku najvišji predstavniki omenjenih držav. — Na sliki vidimo tovariša Pavla Koviča (ob petindvajseti obletnici njegovega gledališkega delovanja) v vlogi Kantorja v Cankarjevem »Kralju na Betajnovi«, ki je bil uprizorjen na svečani akademiji v Ljubljani. Na tej akademiji je govoril tovariš Boris Ziherl
PRISPEVEK K RAZPRAVI O KULTURNO-PROSVETNEM DELOVANJU DELAVSKEGA RAZREDA
ttdo postavila Jarierc
Razmišljanja ob članku tovariša Ašerja Delcona, ki ga je objavil v prvi številki »Rad«, list za sindikalna vprašanja in vprašanja delavskega upravljanja
O delavski kulturi pri nas vse češče razglabljamo in razpravljamo. Kako tudi ne bi? Delavstvo postaja praktično gonilna sila našega družbenega delovanja. Vse bolj se namreč razvija delavsko upravljanje in se širi na najrazličnejša družbena področja. Z delavskim upravljanjem pa se seveda vse bolj širi krog delavcev, ki neposredno tvorno sodelujejo v družbenem delovanju in pred delavci se razgrinja vse širše obzorje družbenih vprašanj, o katerih imajo odločati. Taka rast družbene vloge delavskega razreda pa je neločljivo povezana z rastjo in uveljavljanjem delavske kulture.
V nekaterih razpravah in člankih o delavskem kulturnem in prosvetnem delovanju, ki so bili objavljeni v zadnjem času, zlasti pa še po ustanovitvi Zveze delavskih prosvetnih društev Svobod na Slovenskem, med katere prištevamo tudi članek tovariša Deleona, pa opažam, da nekateri tovariši uveljavljanje delavske kulture zožujejo prosveto delavcev. To
vanju. Razpravljali bodo tudi o prora- £?°se "torej^i-eklo”— česa naj se delavci čunu Centralnega sveta ZSJ za 1. 1953. nauče in kako jih moramo prosvetliti.
Nezadržno naprej
PO POTEH SOCIALIZMA
Ob letošnjem prazniku rojstva naše delavske domovine je bil predložen naši javnosti v razpravo osnutek novega ustavnega zakona o najvišjih organih
delavskih svetov preko drugih organov do zbornic proizvajalcev. Ti organi niso samo novost o našem družbenem življenju, ampak sploh v družbeni praksi na isnutek, ki so ga skoraj svetu. Ti organi postopoma prevzemajo eno polno leto pripravljali in izdelovali družbena opravila, ki so jih doslej iz-
zakonodajni organi skupno z vodilnimi pravniki in ekonomisti, so položene tiste bitne družbene spremembe, ki so se pri nas v zadnjem obdobju dogodile.
Morda nekdo izmed bralcev še ne ve dobro, kaj je to pravzaprav ustavni zakon in se bo potem celo čudil, zakaj je bil potreben toliki čas za pripravo osnutka novega zakona. Pa se zato najprej pogovorimo malo o temI
Vsaka država ima določeno družbe-
ključno opravljali pri nas drž. organi. In te je treba o ustavnem zakonu ugotoviti. Še več, treba je zagotoviti, da bo šel razvoj družbenih odnosov še naprej v tej smeri, to je o smeri neposrednega delavskega upravljanja. Delavska demokracija, kot jo pojmujemo pri nas, je namreč v tem, da delovni ljudje, ki po svojem družbenem položaju nosijo v sebi socialistično tvornost, res lahko uveljavijo to svojo silo. To pa je mo-
no ureditev. Kaj se to pravi! V deželi obstojajo določeni odnosi med ljudmi, obstojajo posebni državni organi, ki dovinska pravica delavskega razreda, uravnavajo in ščitijo uveljavljene razmere, obstojajo določila o pravicah in dolžnosti takih organov in vseh državljanov. V sodobnih državah so osa ta
delavske organe, državni organizem je doživel globoke notranje reorganizacije, organizacija komunistov je jasno odvrgla vse tiste stvari, ki bi njene člane ali javnost kakor koli zavajali v primerjanje te organizacije s partijami, ki svojo vodilno vlogo uveljavljajo >z državnih položajev<, in povedala, da se bodo komunisti bojevali za svoj politični vpliv tako, da bodo najbolj goreči zagovorniki najnaprednejših ukrepov in dejanj v danih prilikah. K osem tem ukrepom se je pridružil še osnutek novega ustavnega zakona. Ta osnutek uveljavlja dosežene spremembe, ki so nastale z uvedbo delavskega upravljanja. Težišče upravljanja daje samo-
goče le, če neposredno odločajo o vseh upravnim organom, medtem ko prepu-družbenih in javnih zadevah, to je z go- šča republiškim in zveznim le tista dovinska pravica delavskega razreda. opravila, ki so po svojem značaju skup-
rp ,	.	• j j ,	, „ na. To pa se seveda ne pravi, da vsak
Takemu pojmovanju delavske demo-	' dda	^ SDoje, Ne,
kracije, ki mu je duhovni predhodnik	* delujejo v okviru splošnih
Marks, nase družbeno življenje pa prah-	g	$o 7agotovlj/ne tež.
določila zapisana o posebnem ustavnem , n.a, P0,rcflteD- s,e perstavlja biro . dru%jyene skupnosti in socialistične-zakonu. Potemtakem ta zakon vsebuje	S* napredka. Pri tem je važno dvoje:
glavna določila o družbeni in. državni ureditvi v deželi. Dežele, ki uravnavajo svoje družbeno in javno delovanje s ta
tra, da je samo državni aparat nosilec socialističnega napredka. Tragedija takega pojmovanja pa je današnja Ru-
kimi zakoni, imenujemo ustavne drža- «>»	* i^no vidno, da je socia-
ve v nasprotju z državami, kjer vladajo llze™’ ‘j1 dal delavcem neposredne -	-	--	1 možnosti, da uveljavijo svoje težnje,
postal navaden državni kapitalizem.
Delavski razred je po svojih lastnih socialno ekonomskih težnjah nosilec so-
samozvanci. Seveda pa se tudi ustavne države razlikujejo med seboi: v nekaterih državah je z ustavnim zakonom uveljavljena kapitalistična družbena ureditev in so osi državni organi zavezani ščititi tako ureditev. Pri nas pa ustavni zakon ugotavlja doseženo socialistično preobrazbo dežele in zavezuje državne organe, da ščitijo in pomagajo socialističnim družbenim silam, da se razvijejo in popolnoma uveljavijo ter uzakonjuje take organe, ki so to v najvišje možni meri sposobni napraviti.
No. sedaj nam je pa že vsem jasneje. zakaj je pri nas potrebno spremeniti ustavna določila in tudi to, da se tako delo ne opravi kar čez noč. V zadnjem obdobju se je v našem javnem življenju pojavila cela vrsta novih delavskih samoupravnih organov — od
cialističnih družbenih odnosov in zato sfQjni±
da so pravice višjih organov res omejene na zaščito skupnih interesov, ki jih je treba ščititi prav zaradi pravilnega razvoja celote in zaščite normalnega razvoja posameznih lokalnih enot in da se preprečujejo vsi lokalistični, ozko-grudni pojavi, ki kažejo na nerazumevanje skupnosti, sicer pa morajo biti ti organi o svojem delovanju res samo-
mu ni potreben noben privilegiran birokratski sloj, ki bi mu kazal pot v so-
Čimbolj se bodo pri nas krepili socialistični elementi, tem hitreje bodo
d dnevni praksi. Poklicana pa je orga-
nizacija komunistov, da postopoma
vpliva na družbeno življenje tako, da
nekatere misli, ki jih bomo srečali v osnutku novega ustavnega zakona, ko ga bomo prebirali. Vsekakor prinaša ta zakon obilo novosti v ustavno prakso.
se krepi neposredno delavsko upravlja- ™*on ovuo novosti v usiavno praKso, nje, opravila državne uprave pa zmanj- ker odraza novosti. ki so pri nas nasta-
•-	---— j- l-----------• —le. V tem pogledu pa ni zanimiv samo
za naše družbeno življenje, ampak je pomemben dokument mednarodnega de-
šajo in ostanejo v tem, da brani socializem, pred napadi reakcionarnih sil in da zagotovi določeno družbeno disciplino.	' lavskega gibanja, saj uveljavlja tako
V tej smeri so bili pri nas naprav- stopnjo delavske demokracije, kot je do-Ijeni važni koraki — dobili smo nove slej še ni noben zakon na svetu.
Smatram, da so taka pojmovanja boja ža delavsko kulturo zelo enostranska in pomanjkljiva. Zanimivo je tudi, da tak način obravnave delavske kulture pisce zavaja v to, da se najčešče vrte le okrog organizacijskih oblik (ki naj bi bile delavcem čimbolj privlačne in dostopne, s čimer se seveda vsi strinjamo), zanemarjajo pa, čemu služijo te organizacijske oblike, to je, zanemarjajo zelo pomembne stvari.
Delavska kultura naj postane intelektualna zasnova našega časa
Katere pa so, po mojem mnenju, te stvari? Menim, da v obdobju, ki ga živimo, ne gre le za to, česa se imajo delavci naučiti (čeprav se zavedam, kako ogromnega, rekel bi usodnega pomena za razvoj socialističnih odnosov pri nas je prosvetljenost delavcev). Po mojem mnenju gre sploh za obče uveljavljanje načelnih, moralnih proletarskih norm, gre za praktično uveljavljanje delavskih, socialističnih družbenih hotenj in pojmovanj v javnem delovanju sploh. Stvar delavske kulturne tvornosti (po vsebini) in delavskih družbenih norm namreč v naših družbenih prilikah ne more in ne sme biti zgolj stvar delavskega razreda, čeprav je on razredno na njih najbolj zainteresiran, ampak obča stvar vseh slojev našega družbenega in javnega delovanja, intelektualna zasnova našega časa in nas vseh, ki ga živimo.
Tako pa je treba potem gledati tudi na kulturne in prosvetne organizacije delavskega razreda. Delavska društva in prosvetne organizacije ne smejo biti v naših družbenih prilikah svet zase, delavski svet, iz katerega delavci vplivajo na druge organizacije in družbene sloje, ampak morajo biti prosvetna žarišča, okrog katerih se zaradi nazorske, moralne privlačnosti delavskih, socialističnih načel zbirajo vsi družbeni sloji, od izobražencev preko fizičnih delavcev pa do kmečkih prebivalcev. Smatram, da je s takimi merili treba tudi vrednotiti družbeno vrednost Zveze delavskih prosvetnih društev Svobod, ki se je pred kratkim predstavila slovenski javnosti.
Dosedanje izkušnje nas uče, da povsod tam, kjer ne pojmujejo tako delavskih prosvetnih društev, občutimo neke nezdrave posledice. Mišljenje, da so delavska društva samo za delavce, daje potuho tistim, ki bi na vsak način želeli razdvajati delavska kulturna prizadevanja od ostalega kulturnega delovanja. To pa je seveda potuha onim, ki trdijo, da je vsaka tako imenovana plebejska, delavska kulturna dejavnost primitivna, proletkultarska, ki more životariti le po zaostalih zakotnih odrih in dvoranah in se mora sramovati pred resno kulturno dejavnostjo. Tej plebejski delavski kulturi, ki ji taki ljudje očitajo, da je neizbrušena, nedognana, po izraznosti groba, surova in primitivna, seveda tudi odrekajo, da bi imela kakršno koli družbeno legitimacijo, postavljati pred javnost zahteve o ideoloških zasnovah, moralnih težiščih, o oblikovni izraznosti in podobno.
Poleg tega pa taka naziranja objektivno tišče delavce v neko kulturno provinco, v nek samostojen »delavski svet« v slabem smislu te besede, to pa se pravi, v samozadovoljstvo in dejanski proletkultarski primitivizem. V takem kulturnem vzdušju seveda ni mogoče pričakovati, da bi si delavci želeli napredovati, širiti obzorje, da bi znali kritično presojati kulturne stvaritve in so nujno izpostavljeni nevarnostim raznih nazadnjaških Ideoloških vplivov. V javnih krogih pa so taki primeri samo dobrodošli onim, ki govore, da je proietkultovščina bolezen našega časa, in služijo v opravičilo tistim, ki se zaradi nazorskih razlogov ogibljejo delavskih kulturnih žarišč, da se izgovarjajo na proletkultovščino. Končno pa taka gledanja na delavska društva hvaležno zatočišče za birokratsko poseganje v kulturno dejavnost delavcev (zaradi nerazui ■ danosti jim predpisujejo programe, dovoli n jejo izbrana dela itd.) in za birokrat?,!; poseganje nekaterih prosvetarjev med ti< lavski razred in kulturno javnost. Seveda niti eno niti drugo ne rodi dobrih sadov
Za proletarska načela gre
Zahteva po delavski kulturni tvornosti je predvsem nazorska zahteva, zahteva po tei. da se v naši kulturni in javni dejavno izoblikujejo in uveljavijo proletarske načel ne zasnove, prbletarska moralna gledišča (Nadaljevanje na 4. strani.)
BESEDA BRALCEV
ŠE O NADURNEM DELU V PODJETJIH
In Klinu vsemu se zmagali
Na eni zadnjih sej predsedstva Republiškega odbora kovinarjev Slovenije so med drugim razpravljali tudi o nadurnem delu v podjetjih. V pismu, ki so ga poslali vsem kovinarskim kolektivom Slovenije, so posebno imenovali tale podjetja, kjer so delali nadure, ne da bi jih plačali s 50%: Metalna »Franc Leskošek«, Tovarna okovja Bistrica Limbuš, »Polstroj« Maribor, »Litostroj« in še nekatera druga.
Ker je v pismu posebej imenovan kolektiv bistriške tovarne okovja, bi rad povedal nekaj stvari o njem, kako živi in dela, kakšne težave premaguje, predvsem pa, zakaj se jc odločil za nadurno delo.
Letošnje spremembe z novim finančnim sistemom so delovni kolektiv bistriške tovarne okovja močno prizadele. Ni, da bi dejal, kvaliteta izdelkov ni bila ravno slaba, svojih izdelkov pa le niso mogli prodati. Zaloga se je večala, skladišča so postajala premajhna. Nekaj je bilo treba ukreniti. Nekaj delavcev so odpustili, dolžnike poterjali in štedili, kjer se je le dalo. Toda vse je bilo le kapljica v morje, saj se je nabralo gotovih izdelkov za 42 milijonov, za 27 milijonov dinarjev polizdelkov in kar za 64 milijonov dinarjev raznega materiala. Morali pa so napraviti po planu 400 ton okovja, kar je ob 800 % stopnji akumulacije za polovico preveč. Pisali so v Ljubljano, sami so šli v Ljubljano, toda vse ni nič pomagalo. Pa so si pomagali sami.
Dobro so proučili tržišče, napravili kataloge in razstavljali na velesejmih ter preusmerili proizvodnjo po potrebah tržišča. Avgusta so dobili prvič večje naročila za 30 milijonov dinarjev. Naročila so se množila posebno, ko je bila stopnja akumulacije nekaj znižana. Zaloge so kopnele, toda ne tako, kot
pametnega Ciofeisa boli srce, ho S® gleda 6
Tudi pri nas v Rečici ob Savinji precej govorimo, koga bomo volili v občinski ljudski odbor. Vsak si želi, da bi vodili občino pametni in napredni ljudje. Na zborovanjih se marsikaj pomenimo in grajamo, kadar je treba.
Zadnjič na primer sem poslušal razgovor treh tovarišev. Takole so povedali:
V Spodnji Rečici je medzadružna žaga, kjer je zaposlenih 8 delavcev. Ko ps^stopiš v pisarno, te pozdravijo kar tfife uslužbenci: knjigovodja, obrato-vodja in manipulant. Človek se kar začudi, ko vidi, koliko jih je v tako majhnem obratu. Predlagali so obratovodji, naj prime eden od njiju za delo, ker sta bila oba nekoč dobra delavca. Odkar pa sta prijela za svinčnik, jima delo nič kaj ne diši. Enega boli roka. drugega noga, pametnega človeka pa srce, ko to gleda.
Mislim, da mora danes vsak nekaj prispevati, ko z združenimi močmi gradimo našo bodočnost.	G. J.
O tem, kako si je delovni kolektiv bistriške tovarne okovja pomagal iz težav. — V skladišču je ležalo za 42 milijonov gotovih izdelkov, za 27 milijonov polizdelkov in kar za 64 milijonov raznega materiala- — Znašli so se, našli kupce, izpraznili skladišča, delali čez uro in zaposlili 30 novih delavcev. — Republiški odbor sindikata kovinarjev jih pozna le takrat, kadar jih lahko graja.
ZA IN PROTI
lemu, da bi zavarovanci sami plačah zdiavlienie
Že v osnutku splošnega zakona o družbenem varstvu je določilo, naj vsak zavarovanec tudi sam nekaj plača za zdravila,
- ščine. ...
oplicah,
so si želeli. Prodali so predvsem štedilnike, stiske pa še ni bilo konec. Pred dobrini mesecem so dobili večje naročilo za štedilnike. Roki dobave so bili kratki. Kaj so hoteli? Odločili so se za nadurno delo. Prav takrat pa je banka sporočila, da ne bo več izplačevala polnih plač, in so sklenili, da ne bodo zahtevali doplačila za nadure, da bi le dobili polne plače.
Pri vsem tem pa niso pozabili na začasno nezaposlene. Toda takrat niso mogli računati, da bodo naročila tudi
ALI 1E TO RES KRIVIČNO?
Pripombe k uredbi o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin
Med uslužbenci, ki so imeli ob izidu uredbe pogoje za starostno pokojnino, je izzvalo določilo 14. člena in tolmačenje tega določila v 61. členu uredbe bojazen, da bodo dobili ob upokojitvi nižji pokojninski razred od plačnega razreda, ki so ga dobili ob prevedbi 1. aprila 1952.
Določilo 14, člena uredbe namreč predvi-
napredoval v višji naziv 1. februarja 1952-Delovni staž za starostno pokojnino in potrebno starost je izpolnil 1. maja 1952. Pri prevedbi 1. aprila 1952 je bil preveden po nazivu, strokovni kvalifikaciji in službenih letih v IX. plačilni razred. Da bi mu ob upokojitvi bil priznan IX. pokojninski razred, bi moral služiti še do l. februarja 1954. deva, da se uslužbenci državnih organov in | Delovni staž bi se mu torej podaljšal za leto ustanov razvrste v tisti pokojninski razred, * m l mesecev.
’ •	—	-	•	Se hujša pa je stvar, če pogledamo, ka-
teri pokojninski razred bi dobil isti uslužbenec, če ne bi bil preveden 1. aprila 1952,
ki ustreza, plačnemu razredu, v katerem so bili ob upokojitvi, če so bili v tem plačnem razredu najmanj dve leti. Drugi pa se raz vrste v prvi nižji pokojninski razred.
Določila tega člena so v vsakem pogledu popolnoma pravilna in je dveletna doba, ki se zahteva, da jo uslužbenec prebije v istem plačnem razredu, po mojem mišljenju docela upravičena. Zakonodajalec je namreč smatral, da ne bi bilo prav. če bi uslužbenec, ki je neposredno pred upokojitvijo, dosegel višji plačni razred in v njem delal mogoče samo nekaj mesecev užival pokojnino po tem razredu. Zaradi tega je postavil dveletno dobo kot najmanjši staž, ki ga morajo uslužbenci prebiti v istem plačnem razredu, da si pridobijo pravico do tega pokojninskega razreda. Ni pa logično in prav, če bi se določila tega člena uporabljalo pred potekom dveh let od prevedbe, to je pred 1. aprilom 1954. To je zakonodajalec tudi upošteval. Določilo pa je le omilil, ni pa v prehodnih in končnih določbah uredbe omejil uporabljanje določila 14. člena na navedeni datum, temveč je določil, da se uslužbencem, ki so v dveh letih pred 1. aprilom 1952 napredovali v višji naziv, šteje v čas dveh let tudi Čas, ki so ga prebili v višjem nazivu pred letošnjim prvim aprilom. To se pravi, da mora uslužbenec, ki je napredoval po 1. aprilu 1950. prebiti v plačnem razredu, ki ga je dobil pri prevedbi 1. aprila 1952, toliko časa, da bo od tega napredovanja do upokojitve preteklo dve leti.
To določilo pa je preveč kruto, ker po
ker je imel po bivšem zakonu V grupo, bi mu priznali IX. pokojninski razred. Sedaj, po tolikih letih službovanja in po dveh prevedbah, pa bi dobil ob upokojitvi samo X. pokojninski razred.
Da bi se takim nepravilnostim izognili, smatram, da bi bilo spremeniti 1. odstavek 61. člena uredbe ali pa ga sploh črtati. V tretjem odstavku pa naj bi se črtale besede »razen uslužbencev iz prvega odstavka tega člena«, tako da bi določila tega odstavka veljala tudi za tiste uslužbence, ki so napredovali po 1. aprilu 1950 v višji naziv.
T. F.
Opomba uredništva: Kaj lahko konec koncev sklepamo iz pripomb, ki jih je povedal I tovariš T. F. k uredbi o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnini Sam sicer priznava, da je popolnoma v redu in prav, da mora prebiti uslužbenec najmanj dve leti v določenem plačnem razredu, če hoče biti po njem tudi upokojen. Pravi pa, naj bi za tiste uslužbence, ki so bili prevedeni med 1. aprilom 1950 in 1. aprilom 1952, to določilo ne veljalo. Ti bi morali namreč še precej časa službovati, če bi hoteli biti upokojeni po zadnji prevedbi. Kaj pa vi pravite k temni Nam se zdi, da bi bilo krivično, če bi za te uslužbence delali izjemo. Če bo moral vsak prebiti v določenem razredu, naj jih prebije tudi tisti, ki se danes poteguje za višji pokojninski razred. Vsak namreč to prav dobro ve in se je sam odločil. Tisti, ki
1U UU Iv VIl\f	JO (Jicvci; iuuiu, IVCI |JV- [nat UUUUP v o iu oo oam	juiovi, r. i
daljša nekaterim uslužbencem delovni čas | hoče višjo pokojnino, bo počakal še toliko skoro za dve leti. Na primer: Uslužbenec je časa, da bo imel pravico do nje.
ZA SINDIKALNI SVET V LAŠKEM NIKJER PROSTORA
NI UHO VAZNA SIVA«
Na plenumu krajevnega sindikalnega sveta v Laškem, ki je bil marca meseca so bili vsi prisotni prepričani, da se bodo nekje našli prostori za svet. Merodajni činitelji so tudi obljubili, da bodo poskrbeli, da dobi svet svoje prostore. Toda tekom leta so pozabili na svojo obljubo. Ugotovili so, da svet ni tako važna stvar, da bi potreboval svoje, vsaj skromno društveno zavetje.
Trenutno je pisarna sindikalnega sveta v gosteh v prostorih tekstilne to-
varne, ker je pač tajnik iz te podružnice. Ali res svet ni tako važna stvar: on združuje delavstvo rudnika, tekstilne tovarne, pivovarne, zdravilišča, trgovin in lokalnih ustanov in podjetij. Marsikaj lahko pomaga pri razvoju teh organizacij. Morda so odborniki včasih le preveč skromni — skromnost je lepa čednost, toda organizacija terja svoje.
C tem je vredno premisliti!
Lojze Lešnik, Laško
stran * 5 xn. 1952 DELAVSKA ENOTNOST
v bodoče prihajala. Vpraševali so se, ali naj za teden, dva zaposle nove delavce. Kaj pa, če bo dela spet zmanjkalo? — Odpustiti bi jih morali. In kaj je bolje: Ali naj delavci opravijo delo sami, ali pa naj dobe le minimalne plače? O tem je razpravljal tudi njihov sindikat, ki jc položaj dobro poznal. Prav zato je pristal, saj mora braniti pravice delovnih ljudi. Ne bi bilo seveda prav, če bi sindikalna podružnica podpirala tako odločitev za daljšo dobo na škodo začasno nezaposlenih. Bistriški kovinarji niso taki, da bi odjedali kruh tistim, ki nimajo dela. Nasprotno. Zagotovili so si cele plače, sprejeli pa so še 30 novih delavcev.
To so torej razlogi, zakaj je delovni kolektiv napravil 1760 nadur in ki si jih ni plačal s 50 odstotki. Različna podjetja si pomagajo različno. Bistričani so si tako in niso napravili nikomur škode.
Človeka, ki budno spremlja družbena dogajanja pri nas, bode v oči, da znajo odgovorni sindikalni odborniki poiskati podjetja le takrat, kadar iz gospodarske nuje kaj zagreše. Takrat pa, kadar iščejo pomoči, zanje nimajo časa. Je to prav? Ne bi bilo morda bolj prav, da pomagajo delovnim kolektivom ta-
vsak zavarovanec tudi sam nekaj plačati za zdravila, ker bi drugače ravnal z njimi, sam bi zahteval, da bi mu Jih zdravnik ne predpisal več. kot mu jih je potrebno. Dobro bi premislil, preden bi se odločil za zdravljenje v toplicah ali zdravilišču, ne bi tekal za prazen nič k zdravniku in ga obremenjeval. Nehalo bi se, ali pa vsaj močno omejilo tisto »letanje okrog zdravnikov« kot delajo marsikateri in na vsak način zahtevajo od zdravnikov, da jim predpisujejo taka in drugačna zdravila. Skratka, štedili bi, in to temeljito. Obenem pa bi preprečili, da bi delomržneži živeli na račun socialnega zavarovanja, na račun skupnosti.
Pa se oglašajo zagovorniki drugega predloga: prav, smo za štednjo in proti kakršnemu koli izkoriščanju socialnega zavarovanja. Le taka pot kot jo predlagate, ni prava. Poostrimo družbeno kontrolo, pa bo manj zlorab! Tak način bi šel na škodo tistih, ki iščejo zdravniške pomoči le takrat, kadar so jo zares potrebni. Da bi si taki privoščili drago zdravljenje in ope-
krat, kadar pomoči prosijo, ne pa da jih grajajo, ker so svojim delavcem za- , bolniške dopuste 7Ž ko ri se aj o ‘v gotovili polne plače. Gabrijel Gornjak | namene itd. Pametno bi bilo
sanitetne in ortopedske potrebščine, zdravljenje v bolnicah, zdraviliščih in toplicah, skratka, vsak zavarovanec naj sam nosi del stroškov zdravljenja.
O tem je posebno zadnje čase zelo živahna razprava. Nekateri se ogrevajo za ta predlog, drugim pa ni všeč. Vsak zagovarja svoje stališče z več ali manj tehtnimi razlogi. Poglejmo si, kaj pravijo eni in kaj drugi. Seveda v tem kratkem sestavku ni moči našteti vseh razlogov. Morda bo kdo v obrambo svojega stališča navedel še tehtnejše razloge kot jih bom tu naštel. Le!
Cimveč bo razlogov za eno ali drugo stališče, tem jasnejša bo stvar, tem lažje se bo odločiti.
Razprava okrog socialnega zavarovanja je stopila bolj v ospredje potem, ko smo ugotovili, kakšno škodo nam je povzročila letošnja suša. 144 milijard dinarjev ni malo.
Prikrajšani smo za nič več in nič manj ^	_________________—	.
kot za šestino narodnega dohodka,	kolikor	,	racijo? Sedaj v ambulantah	zasledimo bo-
smo ga predvideli v začetku leta. Socialne	{	iezen ze na začetku, če bi	morali ljudje
dajatve pa znašajo eno dvanajstino	narod-	sami plačevati, pa četudi samo del stroškov
nega dohodka. Torej precej več kot	v mar-	za zdravila in zdravljenje,	bodo prihajali
sikateri industrijsko razviti deželi. Od 885	........................
milijard dinarjev narodnega dohodka smo za letošnje leto predvideli okrog 76 milijard za socialno zavarovanje in otroške dodatke.
Ce odštejemo še narodni dohodek z zaseb-negd dela kmetijstva in c-brti, potem gre sedmina narodnega dohodka samo za socialno zavarovanje in otroške dodatke. Pri tem pa nismo šteli stroškov zdravstvene službe, ki so v razdelitvi narodnega dohodka računani posebej. No, irf nekateri menijo, da so izdatki za socialno zavarovanje in otroške dodatke tako visoki, da jih naše gospodarstvo ne prenese, posebno še sedaj, ko nas je tako močno prizadela suša. Pustimo sušo, že tako so izdatki za socialno zavarovanje visoki in bi jih bilo treba znižati. Danes pa, ko nas je prizadela suša, je dolžnost slehernega državljana, da tudi sam nekaj potrpi.
Drug razlog, ki ga navajajo zagovorniki prvega predloga, pa je tale. Ugotavljamo, da s sredstvi socialnega zavarovanja ponekje šarijo preveč na debelo, izdajajo preveč zdravil, največkrat jih bolniki niti ne porabijo. V zdravilišča in toplice hodijo tudi taki, ki zdravljenja niso nujno potrebni.
i------i—;*s"io v najrazličnejše
bilo, če bi moral
DRUGI IZGUBE POTRDILO — DELAVEC PA TRPI ŠKODO?
Drugič vzemi bolniški lisi
Dne 22. oktobra t. 1. sem predložil odgovornim upravnim uslužbencem v železarni potrdilo ,na podlagi katerega bi mi roralo podjetje plačati »šiht«. Sem namreč krvodajalec in na osnovi takega potrdila opravičen do plačanega »šihta«.
Nemalo pa sem se začudil ko sem ob prejemu plače ugotovil, da so mi namesto plačanega dne, zapisali »neopravičen izostanek« in mi odtegnili celo del otroških doklad. S pritrganim »šihtom« vred so me »olajšali« za 700 dinarjev. Toda, ne gre za 700 dinarjev. Ne! Gre, kakor pravimo, za princip. Je ali ni.
Ko sem se pritožil, so mi povedali, da se je moje potrdilo izgubilo. O tem,
Dopisu/te d Detausko enotnost
ali je prav, da mi odtegnejo moje upravičene dohodke, niso govorili. Napake niso popravili, ampak so mi svetovali (in to posredno) naj v bodoče, ko bom šel dajat kri, vzamem bolniški list. Razumljivo je, da po tem, kar so mi svetovali, lahko sklepam samo, da odgovorna uslužbenka ne pozna uredbe, ki določa obveznosti podjetja napram krvodajalcem. Mislim pa si, kaj bi mi rekla upravnica Zavoda za transfuzijo krvi. (ki mi je pred pol leta pripela na prsi značko »prostovoljnemu dajalcu krvi«), ko bi ji ob prihodu pomolil bolniški list. Prav gotovo bi se začudila, češ da sem bolan, kot sem se začudil
jaz, ko sem dobil namesto 700 dinarjev nasvet, naj drugič vzamem bolniški list. Pa brez zamere!
Franc Luzar, Želeče
zavarovanci le takrat, kadar bo že sila, ali pa že tudi prepozno. In kaj se bo zgodilo? Zdravstvena služba ne bo več tako učinkovita in večkrat ljudem ne bomo mogli več pomagati, ko bi jim sicer lahko.
To pa je le ena stran tega vprašanja. Ko smo sprejeli zakon o socialnem zavarovanju, smo sprejeli načelo, naj država v celoti nosi stroške socialnega zavarovanja. Saj se spomnite, da so del stroškov socialnega zavarovanja plačevala prej podjetja in ustanove, del pa sami zavarovanci. bi morali sedaj zavarovanci plačevati del stroškov zdravljenja, bomo spet na istem. Zavarovanec bo res plačeval samo takrat, kadar se bo sam posluževal pravic socialnega zavarovanja, načeloma pa je stvar ista: sam nosi del stroškov zdravljenja.
In se zopet oglašajo prvi: Nihče ne trdi, da mora zavarovanec plačati sam iz svojega žepa. Kaj pa sindikat? Kaj pa delavski svet? Naj sindikat in delavski svet plačata nekaj. Ti bodo že pogledali, komu bodo pomagali. Tistemu prav gotovo ne, ki bi hotel živeti na račun skupnosti! Denimo, da naj bi ti plačali v celoti delež, ki bi ga mora lplačati zavarovanec za zdravljenje v bolnici ali pa zdravilišču, tudi draga zdravila bi mu pomagali kupiti. Na ta način bo kontrola najučinkovitejša, ker bodo i sindikat i delavski svet materialno zainteresirani, da plačajo čim manj. Tudi delo zdravnikov in bolnic bodo dali na rešeto. Sicer pa naj bi zavarovanec ne plačal več kot četrtino ali pa še manj stroškov zdravljenja.
Takole torej zagovarjajo svoja stališča prvi in drugi Prav gotovo ima kdo še kakšen tehtnejši ugovor proti prvemu ali drugemu stališču za bregom. Na dan z njim!
V. J.
PRODAJANJU VOZOVNIC NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V SLOVENJEM GRADCU
ZaKai nisem mogel potovali?
Ker boleham, moram pogosto potovati v Slovenj Gradec na zdravniški pregled. Po pregledu imam navadno do odhoda dopoldanskega vlaka še toliko časa na razpolago, da grem na glavno postajo, ki je primernejša za čakanje. Tako sem napravil tudi dne 18. novembra. Na postajo sem prispel ob • 9.45, vlak pa odhaja ob 10.15. Bil sem edini potnik. Ob mojem prihodu v postajno poslopje je tamošnja ura kazala 5.30. Potniška blagajna je bila zastrta. Pred blagajno sem čakal pol ure, toda nihče ni odmaknil zastora niti 10 minut pred prihodom vlaka, kot je navada na'drugih postajah, da bi postregel potnikom z vozovnicami. Službujočega nisem ho-
tel motiti pri delu, ker sem bil prepričan, da vrši svojo službo pravilno in da bo izdajal vozovnice, ko bo pač čas. Toda motil sem se. Vlak je pripeljal in ker nisem imel karte, tudi odpeljal brez mene, čeprav sem čakal pred blagajno pol ure. Na to sem opozoril prometnega uslužbenca. Odgovoril pa mi ie> da službujoči ne more vedeti, kaj kdo dela pred blagajno, in tudi ne ve, kaj kdo hoče Jaz pa mislim, da bi prav uslužbenca moralo zanimati, kdo je pred blagajno in kaj hoče. Tega pa uslužbenec na glavni postaji Slovenj Gradec ne ve, zato mu je treba javno povedati.	Anton Godec, Ravne
PLENUM Republiškega odbora usnjarjev
Predsedstvo Republiškega odbora sindikata delavcev usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije sporoča, da bo 14. decembra ob 9. uri dopoldne v prostorih Republiškega odbora plenum sindikata.
Na plenumu bomo razpravljali:
1.	O vlogi in pomoči sindikalnih organizacij organom- delavskega upravljanja — o dosedanjih uspehih in pomanjkljivostih.
2.	O organizacijskih vprašanjih.
Predsedstvo
Republiškega odbora sindikata usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije
IZ MEDNARODNE POLITIKE
OKROG LETOŠNJEGA ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV
Temni oblahi se zbiralo
Petega novembra zjutraj so ameriške ra- howerjevi zmagi pa so sindikalni predstav-
1. _   ,x:l« Ar. 4 n r, n	: 1- _• : lil „11	4 — 4 „ „1 4 .. 1 ; J., er. n
dijske postaje sporočile, da je na predsedniških volitvah zmagal kandidat republikancev — generai Eiacnhoner. Komaj pet dni po repu bi ikavski volilni zmagi pa je odstopil generalni tajnik OZN — Trygve Lie in čez nekaj dni smo zvedeli, da je bila s pomočjo Združenih ameriških držav in Anglije izvoljeni v mednarodno znanstveno in kulturno organizacijo (UNESCO! fašistična Španija Pred nekaj dnevi pa smo slišali, da nameravajo zasedanje Združenih narodov preložiti za dva meseca, ker pač brez Eisenliowerja ne morejo reševati važnih svetovnih vpraša1 j
Mesec dni in tolike mednarodnih sprememb, toliko zaprek v mednarodnem sodelovanju, toiliko uspehov nazadnjaških sil. Mar so se nazadnjaške sile v svetu v zadnjem času res toliko okrepile, da si upajo tako odkrito nastopati proti mednarodnemu sodelovanju, proti silam napredka! Mar je volilna zmaga republikancev res toliko ško-dovala silam miru! Kaj se skriva za vsem tem, kam bo vse to pripeljalo že tako težak svetovni položaji Taka in podobna vprašanja se porajajo v naših glavah, ko zaskrbljeno gledamo v New York, Pariz in druga središča, kjer se predstavniki svobodoljubnih narodov bojujejo proti nazadnjakom, za miroljubne in socialistične odnose med narodi.
Ob izvolitvi generala Eisenbowerja za novega predsednika Združenih držav smo v našem časopisu zapisali, da bo ta volilna zmaga prav gotovo poživela boj vseh mogočih reakcionaiuih političnih skupin proti naprednim silam v svetu. In nismo se zmotili.
Predstavniki ameriškega kapitala, zbrani okrog republikanskih vročekrvnežev Tafta in Mc Carhyja so ob Eisenhowerjevi zmagi dvignili glave. Oni ocenjujejo republikan sko volilno zmago kot poraz delavskih organizacij. kot zmanjšanje vpliva vseh naprednih organizacij na ameriško javno mnenje. Mislijo, da so si z volilno zmago zagotovili proste roke, ne samo v ameriškem političnem življenju, ampak tudi v vseh mednarodnih organizacijah. . . -
Za vse to njihovo zmagoslavje Pa nosijo levji delež odgovornosti prav ameriške sindikalne organizacije. Mnogo delavcev, ki so organizirani v ameriške sindikate, je na volitvah obrnilo hrbet svojim sindikalnim voditeljem, ki so zahtevali, naj delavci volijo demokrate. Skoraj vse delavske žene so volile Eisenhow"eria, ker pričakujejo, da bo
ni (želja po ponovni razdelitvi sveta, težnja za nadaljevanje korejskega spopada, da di Kitajski povsem zaprli vrata v svet itn.j. , pomaga tem nazadnjaškim silam razmjau mednarodno sodelovanje v Organizaciji združenih narodov, ki je danes najmočnej-s steber miru in enakopravnih mednarodnm odnosov.	v
Odločna izjava Trvffve-Lio-a, da noče vec biti generalni tajnik OZN in odmev te izjave v mednarodnih političnih krogih. Pa so povsem razkrili te slabosti, ki resno gro zijo mednarodnemu sodelovanju.
V Združenih državah že več let preganjajo posebno skupino ljudi, ki jim pravu® rožnati« Ti ljudje se zavzemajo za miro-
niki jadikovali in izjavljali, da se bodo uklonili »narodni volji«, namesto, da bi ocenili svoje slabosti. V teh dneh pa se med ameriškimi sindikalnimi vrhovi vodijo ostri
osebni boji, za predsedniški mesti v dveh	...—
največjih sindikalnih organizacijah (CIO in ljubne demokratične svetovne odnose. >
1 t ,	. _ _ r x. "L. _i :_____: i. _:i „	________ ...1 „.... l-n o/uU nunmo ln rUltTUlf! S flhn rflZ *
AFL), nastopajočih reakcionarnih sil pa ne vidijo ali pa nočejo videti.
Vse te slabosti v sindikalnem gibanju pa izkoriščajo nazadnjaške sile v Ameriki, ki si s pomočjo svojih somišljenikov v Angliji, Franciji, državah Latinske Amerike itd. hočejo zagotoviti vpliv nad svetom. Sovjetska zveza pa s svojimi zunanjepolitičnimi naine-
Sovjetski državniki bi hoteli, da bi še vojna
gospodarsko sodelovanje in pomoč slabo razvitim deželam, za razvoj socialne zakonodaje v Ameriki, za gospodarske in socialni reforme, ki bi izboljšale življenski položaj ameriških delavcev Tako težnje so prav P**-sebno nevarne ameriškim reakcionarnim mogotcem, .ker ljudje, ki so njihovi nosilci, ne sodelujejo z nobeno svetovno politično skupino in jih zaradi tega ne morejo oceniti za agente neke tuje države, kot ocenjujejo »rdečkarje«. Za vse te težnje pa se zavzemajo tudi mati narodi, narodi zaostalih dežela in tudi ameriški delavci.
Republikanci že več let očitajo demokratom, da so nasedli težnjam »rožnatih« m tako »izdali interese Amerike«. Demokrat' so na te očitke odgovorili z ustanovitvijo posebnega »Mc Carranovega komiteja«, ki si je zadal nalogo očistiti ameriško ppl’*' tično življenje vseh pripadnikov »rožnatih6-Najprvo ie Me Carranov komite zaslišal vse ameriške prosvetne delavce in »očistil« vse »prc-tiameriške elemente« iz prosvetnih usta* nov Združenih držav. Ko je »očistil« tudi sindikalne organizacije, se jo skopat na ameriške uradnike v tajništvu Organizacij® združenih narodov.
Zakaj so se uradniki OZN zamerili skupini ameriških nazadnjakov!
Na lanskoletnem, pa tudi na letošnjem zasedanju Generalne skupščine Organizacij® združenih narodov so veliko razpravljali 0 gospodarski pomoči nerazvitim državam 'n o socialnih pravicah vseh ljudi na svetu-Nerazvite države so že lansko let<, zalite-' vale. naj Združeni narodi ustanovijo poseben sklad za ekonomsko pomoč, ker bi se 6 tem otresle vpliva tujega zasebnega kapi' tala na njihovo gospodarsko in politično življenje. Zahtevale pa so tudi, naj Združeni narodi izdelajo »pakt o gospodarskih in socialnih pravicah«. Predstavniki ameri' Škega kapitala pa so s pomočjo angleških, francoskih in ostalih kapitalistov ostro napadli take zahteve in izjavljali, da fak®
na Koreji nadaljevala, ker s tem zapirajo težnje pomenijo »vmešavanje v notranj® Kitajski vrata v svet. Tudi ameriški nazad- življenje Amerike«. Seveda so oni pod ten)
„4 — 1.4	— — 1 -. t :  7 r. Z rl. r, r. r* ev\r\ »notranjim -/1 xrl ion i n m A TT1 ari L O.A- ra^iimftll
njaki sanjajo o nadaljevanju korejskega spo
življenjem Amerike« razumeli socialni položaj ne samo
pada, o vojni s Kitajsko... A na Koreji gospodarski in --------------- ..	----
divja vojna vihra, umirajo Korejci, Kitajci Ameriki, ampak tudi v deželah, ki so pon in Amerikanci, trpi korejski narod. In vse vplivom ameriškega kapitala. Začel se J®
volile Hiisennowerja, Ker pricaKujejo, ua ^	m mcnaunM,	n	i«*#«.«..	i	...,
edino on rešil korejski spopad*. Ob Eisen- to zaradi osvajalnih namenov nekaj ljudi boj, ki dobiva vse ostrejše oblike.
V viharja revolucije rojena
je prva številka »DELAVSKE ENOTNOSTI^ izšla v šest tisoč izvodili
Partizani “pripovedujejo, kako in kje so tiskali delavski list
Ne vem, če bom znal vse tako napisati, kakor se je dogajalo. Tolažim se s tem, da so tudi partizani-grafičarji na marsikaj pozabili. Deset let je dolga, dolga doba. Ljudje smo že marsikaj doživeli in veliko spominov je odšlo v pozabo. Le kako naj jim vsak drobec ostane v spominu. Kako naj bi grajičarji vedeli prav za vse podrobnosti, če si marsičesa zanimivega niso zapisali. Strojnik Mihec je na primer pisal dnevnik in zaradi varnosti ga je moral uničiti. Zato so tudi Janez, Miha, Gustl, Grad in kar je še teh ljudi z nekdaj skrivnostnimi partizanskimi imeni, presneto brskali po svojih spominskih »registrih«, preden so se do nečesa dokopali. In vendar sem jim. hvaležen za vse, kar so mi povedali. Odkrili so mi utrinke iz rojstva našega delavskega lista. Odgrnili so zaveso, da sem vsaj nekoliko pokukal v njihovo črno-belo umetelnost, ki je v tistih časih, v jeku revolucije, rodila stoteren sad.
Tiskarski stroj v samokolnici
Menda ni bilo v partizanih ničesar tako skrivnostno zastrtega še tako zanesljivim očem partizanov, kakor bolnice in tiskarne. Stavci, strojniki in kar jih je teh poklicev, ki so se pečasi s tiskanjem in gradnjo tehnik, so bili pravi samotarji. Mali podzemski ali kletni prostori so bili zabasani s tiskarskim črnilom, črkami, papirjem, stroji, ozkimi pogradi in podobno šaro. Partizani grajičarji so živeli le za svoje delo. Le kratek čas so si mogoče tu ali tam pobrundali napev pesmice, se o čem pogovorili, kjer so imeli radio, poslušali vesti in nenehno tiskali, tiskali. C e pa je kdo le posumil, kje naj bi bili, jih je noč vzela, kakor jih je noč prinesla.
Tako je bilo tudi takrat, v drugem letu revolucije s »Podmornico* na Brdu. Italijane je nekaj pičilo, najbrž so kaj zasumili in mejo so premaknili. Komaj dobrih 50 korakov stran od tam, kjer je bila tiskarria »Podmornica« v kleti, so zastavili mejo. Tiskarjem to ni šlo v račun in zato pot pod noge. Dve noči so zaščitniki prenašali tiskarski material. Drugo noč bi se bili skoraj sami izdali. Nekemu zaščitniku je padla puška na tla. Odmev bi prav lahko slišali Italijani. Toda nič hudega se ni dogodilo. In tricikelj se je tam na klancu sesedel pod

PETER DORNIK
težo. Partizani so ga v rokah prenesli na-i prej, saj se je za njuni že plazil sij žaro-! meta. V kleti je ostal le še težji del tiskar-I skega stroja. Prenesli so ga v kopalnico. j Gospodar Lovro pa ga je iz previdnosti po-1 ložil v samokolnico in ga založil z opeko | Komaj se je zjutraj zdanilo, so petelinarji že rogovilili okrog bajte. Nekaj so zasumili.
prvo številko »Delavske enotnosti«. Časopis je bil nov. Glave, kakor pravijo tiskarji naslovu časopisa, še niso imeli. Iz česa jo izrezati. Ne linoleja in ne pravega tiskarskega noža niso imeli, stikali so in stikali. Končno so vendarle dobili kos linoleja in Janez se je lotil izrezovanja. Okorne, trde, toda z ljubeznijo izrezane črke so se vrstile druga za drugo. Glava je bila gotova. Janez je bil zopet v škripcih. Tiskarskih črk je imel le za 6 strani »Dela«. »Delo« pa je bilo že postavljeno in pripravljeno za tisk. Toda nov časopis je bilo treba čimprej stiskati. Brez večjih pomislekov je razdrl dve postavljeni strani »Dela« in začel iz drobcenih petitnih črk sestavljati prvo stran »Delavske enotnosti«.
Šest tisoč izvodov
Komaj je bila sestavljena prva stran, jo je vzel Mihec v roke. V tiskarski stroj Tigl je vlagal pole papirja, dvigal in spuščal ročico. Gustl mu je vneto pomagal. Ko je bila prva stran stiskana, jo je Janez razdrl ali »razmetal«, kakor pravijo tiskarji, in sestavljal tretjo stran. Mihec in Gustl pa sta tiskala drugo. Tako so se vrstile strani za stranjo.
Tisoče drobnih črk, ure in ure napornega dela. Kup stiskanih časopisov pa je naraščal. V šest tisočih izvodih so tiskali prvi časopis. Viktor in Gustl sta se pošteno spotila, predno sta obsežne zavoje, dišeče po tiskarskem črnilu, zanesla v skrivalnico pod Bo-kavški grad. Sredi gozda nekje je bil zakopan sod. Tjakaj sta vedno polagala časopise, brošure, kar so pač tiskali. Kurir ni smel priti v bližino tiskarne, ni smel vedeti, kje tiskajo. Po skritih stezah ob robu pre-! padov, čez reke, mimo sovražnih bunkerjev, po cestah, kjer je mrgolelo fašistov in druge sodrge, so kurirji raznosili prvi delavski | partizanski	—
m en jen.
list tistim, ki jim je bil na-
Frnnce Prešern:
Qjdraul/ica
Prijaflji, obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in okd, ki vtopi vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!
Komu najpred veselo Zdravljico, bratje, č*mo zapet*? Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je
sinov sloveče matere.
V sovražnike 'z oblakov rodu naj naš’ga trešči grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrob e njih roke
si spone, ki jih še težč!
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast,
ko pred, spet naša bosta last!
Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
MladerCči, zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne v smrti strup; ker zdaj vas kakor nas,
jo srčno branit kliče čas!
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak.
Nazadnje še, prijaflji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zb rafti, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi
vsak, kar nas dobrih je ljudi! —
Tovariš Tone Seliškar, slovenski pisatelj in večletni urednik »Delavske enotnosti*
Slavko Krušnik-Mihec je na ročnem stroju stiskal prvo številko »Delavske enotnosti«. Tovariš Krušnik je sedaj direktor tiskarne Narodne banke v Ljubljani
Gospodar je hladnokrvno položil sinčka na samokolnico in jo odpeljal. Odpeljal je Italijanom izpred nosa del tiskarskega stroja, ki bi ga lahko stal glavo, če bi ga našli pri njem, in grajičarji ne bi mogli nadaljevati svojega dela.
Tajni vhod
»Podmornico petit«, ki, kakor pravijo, potlej ni imela več tega imena, so preselili v Kozarje. V Erbežnikovi kovačiji sta partizana Pezdir Ciril-Polde in Rudi Ganziti-Grad za njo pred časom pripravila novo bivališče. Polde je nekaj časa zidal podstavke za kozolec, še več časa pa je prebil v skrivnostni kleti. Pravijo, da je bil prostor prava mojstrovina. Vhod vanjo je bil tako zgrajen, kakor to ponavadi opisujejo pisatelji detektivskih in pustolovskih romanov. Nekakšni vzvodi, škripci in uteži in že se je človek pogreznil v klet. Tam, kjer je prej stal betoniran podstavek za brusilni stroj, pa je zazijala črna luknja. Ko je prišlec stopil v kleti na tla, je potisnil z roko vrata vhoda in nikjer ni bilo sledu, kam je izginil. V kovačiji pa je bila tudi posebna priprava, ki je skrivnostne prebivalce opozarjala na nevarnost Kadar koli so iskre švigale izpod Erbežnikovega nakovala, ali pa je škripal meh, se venkaj iz skrivališča ni prav nič slišal ropot ročnega tiskarskega stroja. Samotarji so se zaprli vase in živa duša, razen domačih, ki so jim preskrbeli hrano, ni vedela zanje. In v tem skrivnostnem kletnem prostoru je zagledala luč sveta prva številka »Delavske enotnosti«.
Na partizansko vižo
Viktor Avsenak-Janez T., kar je pomenilo tiskarski Janez, kakor so mu rekali partizani, se je smehljal. V rokah je vrtel porumenele, ob robu razcefrane liste prvega partizanskega delavskega časopisa. »Prava je, prava, tiskana pri nas v Kozarjih,« je potrdil. »Poznam črke in glej to glavo.« Pokazal je na naslov časopisa. »Delala nam je precej preglavic. Vse to je bilo narejeno na partizansko vižo. V tej besedi je zajeto vse. Veselje, iznajdljivost in prečute noči.« Z nasmehom mi je pripovedoval.
V novih tiskarniškihr prostorih so delali takrat Viktor Avsenak-Janez T., Slavko Krušnik-Mihec in Skodlar Ivan-Gustl. Sredi novembra 1942. leta so dobili šop rokopisov in naročilo, naj prej ko mogoče stiskajo
Sumljivi koraki
V tiskarni pod Erbežnikovo domačijo je bila stiskana te prva številka časopisa. Neko jutro, ko je zmanjkalo toka in so prebivalci dremali v pošastni temini, so jih prebudili sumljivi koraki. Zvok korakov je bil vse bližji, se oddaljeval, prišleci so se ustavili in se zopet približevali Belogardisti so vohljali okoli kovačije. Zvedeli so, da je pred
bivališču so imeli tiskarji vse, kar so po- , trebovali. Vodo so črpali z bencinsko črpal- j ko, svetili so s karbidovkami, v predalčkih , so imeli tiskarske črke, tu so bile pogradi, j tam sredi bivališča, nekje pa je menda stal ! tiskarski stroj »tigl«
Vesela druščina je bila to. Prenekatero I smešno so razdrli. V začetku so »tigl« poganjali z roko, pozneje pa so pripravo ne-
Prva številka »Delavske enotnosti* s tole naslovno stranjo je izšla dne 20. novembra 1942. leta v tehniki na Kozarjah pri Ljubljani
morala ostati prikrita. Niti člani okrožnega komiteja, še manj pa kdo drugi, ni smel vedeti, kje tiskajo partizansko besedo. Po nekaj mesecih domovanja v »Juliji« pa je slučaj le nanesel, da je nepoklicano oko opazilo prebivalce. Mojstri tiskane uporniške besede so se kaj hitro preselili. Pod Ble-gašem nekje pa je zopet pričel izhajati uporniški delavski časopis.
Križem po Sloveniji
Ponatise ali popolnoma samostojne izdaje prve in naslednjih številk »Delavske enotnosti« lahko zasledimo pozneje skoraj po vseh krajih Slovenije. Bile so ljubljanska, dolenjska, tržaška in gorenjska izdaja. Tiskali so jih Tehnika »Urška« na Rogu, v »Juliji«, pod Erbežnikovo kovačijo, v tiskarni »Triglav«, na Goteniškem Snežniku, pod Blegašem in verjetno še kje drugod. Tisoče številk delavskega lista je poneslo med delavce novega borbenega duha. List je postal trda vez med delavci v obratu in delavci v vojski. Bil je pobudnik borbe v tovarnah. Glasnik sinov do krvi razbičane domovine, ki jim je bila beseda Svoboda prečuden sad, vreden trpljenja, prečutih noči, dolgih poti, krvavih bojev, vriskov in veselja.
V šest tisočih izvodih je izšla prva številka. V dva tisočih izvodih je izšla gorenjska številka. Tisočh in tisoče številk. Z veseljem so Enotnost pričakovali delavci v vaseh in mestih, neustrašeno so jo nosili s seboj, čeprav bi zanjo dobili strel v glavo, če bi jo pri katerem koli odkrili fašisti. Posojali so jo drug drugemu, romala je iz tovarne v tovarno, delavci so zapisovali vanjo svoje misli in želje in kovali načrte. Tisoče budniških številk je krepilo v delavcih duha upornosti, tovarištva, junaštva in enotnosti.
meseci neznan človek nekaj zidaril okrog . bajte. Nekaj so zasumili. To pa je bilo tiskarjem kar dovolj. Ze naslednjo noč je mrak zabrisal sled za njimi. Preselili so se v nov bunker. Kakor pa vedo povedati preživeli člani kovačeve družine, so belogardisti še desetkrat premetavali po hiši in kovačiji, toda skritega tiskarskega prostora niso nik~ dar odkrili. »Enotnost« pa so začeli tiskati v drugih tiskarnah in tehnikah.
»Julija* in njeni prebivalci
Pobočje nad Logom v Poljanski dolini je dobilo v marcu leta 1944 nove prebivalce. To so bili skrivnostni ljudje. Stanovali so pod zemljo in mesece nobeden ni vedel zanje. Nad" njihovimi glavami je raslo drevje in le star štor je bilo treba premakniti, pa si prišel v podzemeljsko bivališče, v tehniko »Julijo«, kakor so jo imenovali. Ponoči so delali, podnevi pa spali in stražarili. V pre-
Ameriški predstavniki nastopajo v mednarodnih organizacijah z vsemi mogočimi podatki o »človekoljubnih« namenih zasebnega kapitala, ki »pomaga razvijati« gospodarstvo zaostalih dežel. V resnici pa so ti »človekoljubni nameni« le gonja za dobički Ln želja, da hi zasebni kapital vplival na gospodarsko in politično življenje v slabo razvitih deželah.
Uradniki tajništva OZN pa eo na zahtevo malih narodov zbrali podatke, ki prikazujejo te »človekoljubne namane« v povsem drugačni luči Poglejmo samo nekaj šteyilk.
Iz poročila generalnega tajnika Organizacijo združenih narodov, ki ga je pripravil za letošnje zasedanje, je razvidno, da umre letno v Združenih ameriških državah od 100$ ljudi le en človek; v Evropi pa umre 13 ljudi, v Aziji 28. na Daljnem vzhodu 32 in v Latinski Ameriki 17. Prebivalci Združenih ameriških držav imajo »pravico« živeti enkrat več časa, kot prebivalci zaostalih dežel.
Če cenimo pred vojno potrošnjo prehran-benih predmetov s 100 potem porabijo danes v Združenih ameriških državah za 25% več pre h ra n h en ih predmetov v Evropi za 11% manj, na Daljnem vzhodu za 13% manj, v Latinski Ameriki pa kar za 30% manj kot pred vojno.
Danes je povprečni dohodek na prebivalca v mnogih pokrajinah na svetu mnogo manjši kot pred vojno. V Burmi se je znižal od 75 na 40, v Ceylonu od 05 na 02, v Indiji od 83 na 70, na Filipinih od 029 na 500, na Japonskem od 197 na 07 (računano v nacionalnih valutah).
Poglejmo še za koliko se jo znižalo število kalorij, ki jih zavžije prebivalec dnevno. Prebivalec Ceylona zavžije danes dnevno 182 kalorij manj, kot pred vojno, v Indiji je padlo število kalorij od 1908 na 1702. v Jndokiai od 1862 na 1565, medtem, ko zavžije prebivalec Združenih ameriških držav povprežno 3200 kalorij na dan.
Torej je pravljica o »blagodatih ameriškega kapitala« res samo pravljica, ki ji nihče ne verjame. Prav posebno pa ji ne verjamejo predstavniki vseh tistih dežel, ki so te »blagodati« ua svojih plečih spoznali.
Zato ni čudno, da je na lanskoletnem zasedanju Združenih uarod o v 30 držav zahtevajo. naj Organizacija združenih narodov ustanovi poseben sklad za financiranje gospodarskega razvoja nerazvitih držav. Toda s tem bi ameriški kapital izgubil možnosti svojega vpliva In zato tudi ni čudno, da so ameriški bogataši na letošnjem zasedanju (gotovo jih je ohrabrila volilna zmaga) tak«- ostro nastopili proti vsem, ki se hočejo otresti gospostva mednarodnega kapitala. Ker pa so skoraj vsi ameriški uradniki v gospodarskem in socialnem oddelku OZN podpirali težnje malih narodov in nej-avzvitih dežel da bi gospodarsko pomoč izvajali Združeni narodi, so jih hoteli reakcionarni senatorji »podučiti«, kako naj delajo, da ne bodo »izdajali Amerike«.
Mc Carranova komisije je zaslišale vee ameriške uradnike m strokovnjake iz gospodarskega in socialnega oddelka OZN. Na teh zasliševanjih «e jih člani komisije po stavili pred dejstvo; — delati »za Ameriko«, ali »za OZN«. Obenem pa so ameriški časopisi (republikanci imajo v svojih rokah 90% vseh ameriških časopisov) ostro napadli sedež Združenih narodov, češ, da je središče »protiameriške propagande«, da »vnaša v Ameriko komunizem« in da je potrebno »generalih tajništvo izgnati iz Amerike«, če ne bo delalo tako. kot to zahtevajo ameriški bogataši. Mc Caranov komite je zaslišal tudi direktorja pravnega oddelka Združenih narodov Abrahama Kellerja, ki je po zaslišanju napravil samomor. Ker je Trygve Lie ob Fellerjevi smrti obdolžil ameriške senatorje, da izpod kopu jejo temelje Združenim narodom, so ga ti poklicali na zaslišanje. Seveda se Lie njihovemu pozivu ni odzval. 'Tedaj sp ameriške časopise polnili članki, v katerih je Trygve Lie imenovan »ruski agent«, »komunist« itd Razumljivo je, da Trygve Lie ob takih pogojih ni hotel biti generalni sekretar Združenih narodov. Pred dnevi pa je Lie svojo ostavko preklical. Najbrž je uvidel, da bi kandidati za generalnega tajnika, za katere so se zavzemali zahodni zaveznik- še poslabšali že tako slab politični položaj v svetu. Verjetno pa so tudi zahodni diplomati spoznali, da so se le preveč zaleteli.
Zanimivo pa je. da so tudi sovjetski diplomati dal- svoj delež k napadom na Trygve Lie-a in to prav tedaj, ko so ga ameriški sen a toni najbolj napadali Vse tako izgloda, kot h, hoteli sovjetski državniki koketirati z A meri kanci in jih prepričati, da bi si ponovno razdelili svet.
V zadnjem mesecu pa smo zabeležili še eno zmago svetovne reakcije, če lahko tako imenujemo sprejem fašistične Španije v mednarorno organizacijo za znanost in kulturo — UNESCO Res nas to nazadnjaško dejanje ni iznenadilo. Države Latinske Amerike (v prvi vrsti Argentina), ki gledajo v fašistični Špani j* e voj vzor. že d el j časa težijo. da bi vse mednarodne organizacije odprle vrata fašistični Španiji. Najprvo se jim je to posrečilo pri UNESCU-u Ln za zaradi tega, ker so jih predstavniki Amerike in Anglije podprli sami in z državnimi, na katerih predstavnike imajo odločujoč vpliv.
Vse napredne organizacije v svetu so ostro odgovorile na sprejem Franove Španije v UNESCO. Predstavnik Mednarodne socialistične mladinske organizacije je podal ostavko o a svoj položaj v tajništvu UNESCO a m isto sta napravila jugoslovanski delegat Ribnikar in brazilski delegat. Francoski socialisti so izstopili iz nacionalne komisije UNESCO-a v Parizu, urugvajske politične stranke so protestirale proti sprejemu fašistične Španije v to mednarodno organizacijo, vsem tem protestom pa so se pridružili tudi jugoslovanski narodi, še posebno pa jugoslovanski delavci.
Vse kaže, da je sprejem fašistične Španije v UNESCO tudi ena izmed spletk reakcionarnih vati Kanskih krogov, ki si hočejo s svojim ljubljencem fašistom Francom zagoitoviti vpliv v mednarodnih organizacijah. Ko je hotel UNESCO izdelati »znanstveno in kulturno zgodovino človeštva« so vatikanski vrhovi ostro ugovarjali. Zavoljo tega je odšel predsednik komisije za izdelavo te zgodovine Carrneiro k papežu in se mu — opravičil Kmalu nato pa so ob otvoritvi zasedanja UNESCO-a zaigrali cerkveno himno »Tebe boga h vadimo« kot dokaz, da se hočejo ravnati po vatikanskih načelih. Vse to nam govori, da je Vatikan pridobil pod svoj vpit v večino delegacij v UNESCO-u in da hoče izrabiti to organizacijo za svoje nazadnjaške namene
Ostavko pa je podal tudi generalni tajnik UNESCO-a Thorrez Bodet Delegacije zahodnih držav (v prvi vrsti ameriška in angleška) so se zavzemale za zmanjšanje proračuna te organizacije, delegacije majhnih in zaostalih držav, pa so se zavzemale za povečanje proračuna za dva milijona dolarjev Ker je pri glasovanju zmagala a.n-gloameriška skupina, je Bodet, ki se je vseskozi zavzemal za povečanje dejavnosti UNESCO-a, podat ostavko.
Razen vsega tega pa sta letošnji zasedanja Organizacije združenih narodov in UNESCO-a pokazali še mnogo drugih mednarodnih nasprotij. Eno izmed n a .i važnejših e je prav gotovo vojna na Koreji ki jo ame-’ riški pa tudi ruski državniki hočejo Izkoristiti za svoje zunanjepoltične namene. Indijska delegacije je na zasedanju OZN predlagala svoj načrt za mirno rešitev korejskega spopada S tem načrtom so se strinjali tudi kitajski državniki. Ko so sovjet; ski diplomati to zvedeli, so ostro napadli indijski predlog ter tako opozorili Peking, da ne sme brez njih sklepati prav ničesar o rešitvi korejske vojne. V Ameriki pa je vse več govorjenja, da je treba razširiti korejski spopad na Kitajsko. Novi predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa je predlagal, naj uporabi Amerike v Koreji Čankajšekove in _ japonske vojaške enote. Komandant Ameriške legije (organizacija, ki podpira Eisenhowerja) pa j e zahteval, naj Cankajšek s pomočjo Aroeri-kancev napade Južno Južno Kitajsko, Amerik anci pa nai si os voj e celotno Korejo.
Katerega od vseh teh predlogov bo osvojila. Eisenhowerjeva vlada, še ne moremo reči, prav gotovo pa je, da ne bo nobeden od njih zadovoljil ameriških mater, ki so volile Biseri hower j a, ker so pričakovale, da bo najhitreje končal vojno na Koreji.
Kam peljejo tak' pojavi v mednarodnem sodelovanju t K zagotovitvi trdnega miru, po katerem# hrepenijo vsi narodi sveta, k utrditvi prijateljstva med državami in narodi, prav gotovo ne.
Nad Organizacijo združenih narodov se zbirajo temni ^ oblaki. Toda mi upamo, da jih bodo združeni svobodoljubni narodi pregnali
kako poenostavili in na stroj privezali jermen. In ko je kateri od njih monotono vlekel jermen k sebi in ga zopet spuščal, mu je na misel kar sama od sebe prišla ta ali ona popevka. Pevec pa ni ostal osamljen. France Boštjančič-Boš, stari Hribernik s sinom in tudi Edo Bregar-Don so mu pomagali. Don je veselo druščino kmalu zapustil. Konstruktor prvega tiskarskega stroja na Gorenjskem, graditelj bunkerjev, nabavljač papirja in kar je Še bilo teh opravkov, je odšel drugam, kjer so ga bolj potrebovali. Iz Kranja pa je prišel gluhi stavec Ris.
Po ovinkih v tovarne, vasi in mesta
Med prvimi tiskanimi stvarmi o tehniki *Juliji« je bila tudi prva številka gorenjske izdaje »Delavske enotnosti«. Zadnje dni meseca marca enkrat so jo stiskali. Tiskarji so dva tisoč izvodov časopisa porazdelili na okrog tri sto naslovov. S spremnim pismom so jo odposlali partijskim komitejem, okrožju, frontnim organizacijam, celicam po vaseh in tovarnah. Spremno pismo pa so zahtevali nazaj, da so se prepričali, če je onaročnik« časopis res prejel.
Pot vseh štirih izdaj gorenjske »Delavske enotnosti« je tekla po ovinkih. Prva kurirska javka je bila le dobrih sto metrov daleč stran od tiskarne. Kurir Miloš pa je pešači? tudi po dve uri daleč naokrog po ovinkih, preden je na to javko, včasih pa tudi na katero drugo prinesel časopise. Tehnika je
Prvo številko »Delavske enotnosti« je stavil tovariš Viktor Avsenek-Janez T., sedaj direktor tiskarne »Jože Moškrič« v Ljubljani

Ob desetletnici obstoja »Delavske enotnosti« se sedanji uredniški zbor zahvaljuje vsem poznanim in nepoznanim pionirjem tega našega delavskega glasila, da so mu v najtrših dneh naše zgodovine utrli pot v slovensko javnost in mu dali pomembno revolucionarno veljavo. Zahvaljuje se vsem, ki so prižgali misel o delavskem sindikalnem glasilu in njim, ki so se za to misel ogreli in delali vneto zanjo, to je vsem sto in stotinam dopisnikov, stavcev, strojnikov, ilegalnih delavcev in kurirjev-partizanov, ki so pisano delavsko besedo ponesli v ogenj osvobodilnega boja in pomagali ta ogenj vnetiti v vseh delavskih srcih. Uredniški zbor se zahvaljuje vsem zvestim številnim sotrudnikom, prijateljem in naročnikom, ki mu pomagajo tudi v povojnih letih oblikovati naš delavski časopis, ki mora postati naš skupni delavski prijatelj, učitelj, vodnik in buditelj. — Na sliki: Člani uredništva »Delavske enotnosti« ob desetletnici obstoja lista
DELAVSKA ENOTNOST «■	1952 * stran g
PIŠEJO NAM
PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE NA JESENICAH
KOLEKTIV TOVARNE »METKA« V CELJU
kolektiv o katerem malo slišimo
Delovni kolektiv tekstilne tovarne »Metka« v Celju zelo malo slišimo, lahko bi pa o njem zelo veliko povedali, saj so bili pred kongresom ZKJ najboljši kolektiv med tekstilnimi kolektivi Celja in okolice.
O svojih uspehih niso radi govorili. Ko sem jih letos večkrat obiskal, so me vedno pregovorili, da nisem pisal o njih. Toda sedaj se nisem dal pregovoriti. Takole pripovedujejo:
>V začetku letošnjega leta smo imeli precej težav, preden smo vskladili proizvodnjo z novim finančnim sistemom. Lani smo izdelovali le 24 vrst proizvodov, letos pa 65. Cene našim proizvodom smo znižali za okrog 8 milijonov
dinarjev. Da je naše blago na dobrem
glasu,
začetku
CILKE NI VEČ
Pred dobrimi 20 leti je prišla Cilka Šušteršič kot snažilka v Dom sindikatov. Vsi, ki so kdaj zahajali v naš Dom, ki so delali v predvojnem ali povojnem času v strokovnih organizacijah, so jo prav dobro poznali. Poznali so jo kot dobro tovarišico, predvsem pa tudi kot zavedno pripadnico delavskega razreda. Njen mož Šušteršič je bil pred vojno predsednik sindikata stavbnih delavcev. Ze takrat sta ta zakonca sprejela pod svoj krov marsikaterega ilegalca. To sta delala tudi med vojno. Cilka je bila pred vojno članica Zveze delovnih žena in deklet in, kolikor je pač mogla in znala, je vedno uspešno delala za skupno stvar delovnih ljudi. Ko je že bila upokojena, je še vedno rada prihajala v društveni prostor sindikalne podružnice. Vedno je bila prijazna in vedra. Tesno nam je postalo, ko smo zvedeli, da Cilke ni več, da je ne bo več med nas.
Cilka, vsi, ki smo te poznali, te bomo ohranili v lepem spominu!	Jč
S PLENUMA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA NOVO MESTO
Gospodarska predavanja pripravljajo
Na zadnjem razširjenem plenumu okrajnega sindikalnega sveta Novo mesto so med drugim razpravljali tudi o gospodarski vzgoji delavcev. Sklenili so, da bodo v zimskih mesecih pripravili vrsto gospodarskih predavanj. Na seminarju se bodo delavci seznanili z osnovami politične ekonomije, govorili bodo o delavski in socialni zakonodaji, skratka razpravljali o vprašanjih gospodarstva. Tudi sindikalne podružnice v nekaterih podjetjih pripravljajo vrsto strokovnih predavanj za delavstvo.
>ove že to, da smo že v septembra prodali vso novembrsko proizvodnjo, za nekatere vrste blaga pa celo decembrsko.
Iz fonda za prosto razpolaganje smo dali mestnemu ljudskemu odboru 2 milijona 800.000 dinarjev za gradnjo novih stanovanjskih hiš, na zadnji seji delavskega sveta pa smo sklenili, da bomo dali še 2 milijona. Poleg tega pa smo dali mestnemu komiteju ZKJ 25 tisoč dinarjev, MO OF 25.000 dinarjev, za gradnjo smučarskega doma na Mozirski planini pa 100.000 dinarjev.«
Veliko so imeli povedati, kako na primer proučujejo probleme delavskega upravljanja, da je 50 članov sindikalne podružnice vpisanih v gabersko društvo »Svoboda«, da so pridobili 106 novih naročnikov za »Delavsko enotnost« itd.
Tudi za volitve v ljudske odbore so se dobro pripravili. Povabili so kandidata tovarišico Marico Frecetovo, da jim pove kaj o bodočem delu in načrtih mestnega ljudskega odbora. V zbor proizvajalcev pa bodo izvolili dve delavki.
-ma-
DELAVSKI SVET TOVARNE OKOVJA IN PLOČEVINASTIH IZDELKOV PRI RUŠAH JE IZVOLIL DELEGATE V ZBOR PROIZVAJALCEV
ENAJST NAJBOLJŠIH
V sredo je delavski svet tovarne okovja in pločevinastih izdelkov v Bistrici pri Rušah svečano zasedal. Člani sveta so razpravljali o delu v podjetju, ob zaključku pa so izvolili enajst najboljših članov delovnega kolektiva za delegate v zbor proizvajalcev. G. G.
Dan, hi go bodo Jeseničani dolgo pomnili
Praznik ustanovitve nove Jugoslavi- j je niso jeseniški kovinarji še nikdar tako slovesno in s takimi delovnimi uspehi proslavili kot letos. Dogradili so več obratov in jih izročili ta dan v obratovanje. Pet novih kavperjev s 75 metrov visokim dimnikom, nova pra-žilna peč za praženje rude, nova Sie-mens-Martinova peč in kisikarna na Javorniku, vse to je začelo obratovati na Dan republike.
S POSVETOVANJA KRAJEVNEGA SINDIKALNEGA SVETA V RUŠAH
Delavcev ni bilo na sestanku
pa sc it« razpravi prccci poznale
V Rušah je bilo pred dnevi posvetovanje odbornikov krajevnega sindikalnega sveta in odbornikov sindikalnih podružnic. Razpravljali so o volitvah v občinske ljudske odbore in zbore proizvajalcev. Nekatere sindikalne organizacije so se za volitve dobro pripracile, druge pa so delavcem premalo pojasnjevale, kako važne so letošnje volitve za naš nadaljnji razvoj. Grajali so primer, ki se je dogodil v Smolniku. Delavci prvič niso prišli na zbor volivcev
Delavski svet tekstilne tovarne »Metka« v Celju
DELEGATE ZA ZBOR PROIZVAJALCEV SO IZVOLILI
Pred volitvami v občinske ljudske odbore bodo imeli delavci še več skupnih
zborovanj
V vseh podjetjih v Radljah ob Dravi l lavcem ni vseeno, kdo bo v zboru pro-
so bili že nekaj tednov sem živahni sestanki. Delavci so razpravljali o volitvah in o delegatih in kandidatih. De-
S KMETIJSKO GOZDARSKEGA POSESTVA KOČEVJE
Na Dan republike le zagorela električna luč
Delovni kolektiv kmetijsko gozdarskega podjetja v Kočevju je praznik Republike proslavil na poseben način. V glavnem so dokončali letošnji program elektrifikacije posestev. Obenem pa so proslavili tudi zaključek glavn« sezone gospodarskih del v letu 1952 Skoraj v vseh obratih, stanovanjih in gospodarskih poslopij je za 29. november zasvetila električna luč. Elektrificirani niso še nekateri najbolj oddaljeni obrati, kakor sta Polom in Stari log, kjer pa bo še najbrž letos zasvetila elektrika.
Kljub velikim težavam, ki so jih imeli delovni kolektivi kočevskih posestev, lahko s ponosim postavi med ostale najboljše kolektive v industriji, saj predstvavljajo gospodarski objekti, na primer na Mlaki ogromno kmetijsko »tovarno« ki proizvaja žive produkte«. Danes imajo okrog 900 krav in z nj'hovim mlekom zalagajo novo urejeno mlekarno v Kočevju. V svinjakih je
GRADIS JE POKLONIL DVESTO TISOČ DINARJEV ZA TISKOVNI SKLAD »DELAVSKE ENOTNOSTI«
Upravni odbor gradbenega industrijskega podjetja Slovenije Ivana Matije \Iačka je na svoji seji 27. novembra 952. leta sklenil, da bo poklonil za tiskovni sklad »Delavske enotnosti« 200 tisoč dinarjev.
Upravnemu odboru in vsemu kolektivu se za ta prispevek iskreno zahva-
ljujemo.
UPRAVA
več kot 250 plemenskih svinj in še okrog 2500 prašičkov različne starosti. Letos jim je krompir posebno dobro obrodil, saj so ga pridelali okrog 250 vagonov. Okrog 150 vagonov so ga prodali, precej pa je semenskega. ki ga je prevzela Semenarna v Ljubljani.
Vse kaže, da se tudi na Kočevskem bližajo boljši časi Seveda so še težave, manjka jim stalnih delavcev, premalo je stanovanj itd. Letos so si zgradili novo kopalnico, okrog gospodarskih objektov pa so začeli graditi ceste Tovariši iz knjigovodstva vedo povedati, da tudi finance dobro kažejo in da bodo oh koncu leta lahko izplačali ves zaslužek delavcem m uslužbencem.
Z nečem se pa lahko še posebej postavijo. Imajo svoj časopis — Vestnik kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje. Urednik pravi, da bodo z listom seznanjali delavce in uslužbence r. gospodarskimi vprašanji posestva, pisali bodo o delu sindikalnih organizacij, pa tudi na strokovno izobrazbo ne bodo pozabili.
.Vse to kaže, da delovni kolektivi kočevskih posestev razumejo svoje naloge in se dobro zavedajo, ds se bodo morali stalno usposabljati kajti mehanizacija kmetijstva zahteva vsestransko sposobnega človeka.
F. M.
izvajalcev, zato so tjakaj poslali najboljše. V vseh podjetjih so izvolili 40 delegatov. Odborniki krajevnega sindikalnega sveta so te dni večkrat obiskali kolektive. Sindikalnim organizacijam in delavskim svetom so pomagali pri volilnih pripravah, delavcem pa so na zborovanju razlagali pomen letošnjih volitev. Pred volitvami v občinske ljudske odbore nameravajo delavci v Radljah prirediti še več zborovanj. 1. S.
in zato je nekdo predlagal za kandidata nekdanjega lastnika parne žage v Rušah Kaudeka, ki pri delovnih ljudeh ni preveč dobro zapisan. Seveda so na drug zbor volivcev delavci prišli in kandidatno listo ovrgli.	G. G.
PODVELKA
ZA DAN REPUBLIKE SO ODPRLI SINDIKALNI DOM
Delavci tovarne lepenke v Podvelki so se na Dan republike zbrali v novem sindikalnem domu. Cez tisoč delovnih ur so vložili v to, da so lahko v novem sindikalnem domu svečano proslavljali praznik naših narodov. V načrtu pa imajo, da bodo kupili še kinoaparaturo.
S.
RUSE
DVA NAJBOLJŠA SO IZVOLILI ZA DELEGATA
Pretekli teden je zasedal delavski svet tovarne dušika v Rušah. Volili so delegate za svet proizvajalcev, razpravljali o delu v podjetju in o družbenem planu za naslednje leto. Največ glasov sta dobila tovariša Franjo Stupar in Ivo Hajnrih.	fj.
Po odkritju spominske plošče padlim v NOB in po razvitju prapora na prometnem oddelku, so se številni jeseniški železarji zbrali v veliki dvorani metalurške šole. Proslavo je odprl predsednik delavskega sveta tovariš Dante Jasnič. Glavni direktor železarne je opisal delo kolektiva v zadnjem letu in naštel velike uspehe z dograditvijo novih obratov. Zastopniki novih obratov so prižgali ob žari bakle in z njimi zanetili ogenj v novih obratih.
Slovesnosti so prisostvovali tudi številni gostje: član CK ZKS tovariš Stane Kavčič, Albert Jakopič, Mirko Zlat-ner, tajnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tovariš Mavricij Bore, predsednik sindikata metalurgov tovariš Jože Plevnik in drugi. Tajnik Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo tovariš Bore je predal predsedniku upravnega odbora železarne prehodno zastavo tekmovanja delavskega upravljanja v trajno last. Po proslavi so odkrili v martinarni spominsko ploščo padlim martinarjem, odtod pa so krenili proti Javorniku k odkritju spomenika. Spomenik stoji v bližini železniške postaje in je viden daleč naokrog. Borec z dvignjeno puško v roki stoji na lepo izdelanem marmornem podstavku in je delo akademskih kiparjev Renka in Tršarja. Odkritju spomenika je prisostvovalo več tisoč ljudi. Govoril pa je član CK ZKS tovariš Tone Dolinšek. Spomenik sta odkrila direktor železarne in mati štirih padlih partizanov. Po odkritju spomenika so si ogledali še kisikarno na Javorniku.
Tako so Jeseničani v resnici najlepše proslavili Dan republike. Polde Ulaga
TUDI V »PAPIRINVESTU«
SO ŽE VOLILI
Pri podjetju »Papirinvest« so imeli pred dnevi volilno zborovanje. Pogovo-vorili so se o volitvah in izvolili inženirja Dušana Cejana in Janka Lajevca kot delegata za volitve v zbor proizvajalcev.	B. J.
KAKO SE V SLOVENJEGRAŠKEM OKRAJU PRIPRAVLJAJO
DELAVCI $0 ZBOROVALI
Zadnje čase je politično življenje v okraju Slovenj Gradec zelo razgibano. Več kot sto drobnih sestankov je bilo po podjetjih in posameznih obratih, tudi v večini kmetijskih zadrug so že izvolili svoje delegate v zbor proizvajalcev. Posebno živahna so bila zborovanja v Prevaljah, Kotljah, Doliču, Mislinji, Muti in Vuzenici. V Slovenjgraškem svetu bodo zastopani tudi mladinci in žene. Ponekod so s kandidaturo žena kar težko prodrli, ker nekateri še vedno mislijo, da naj bo žena samo za štedilnikom.
V ponedeljek zvečer pa je bilo v Radljah veliko zborovanje delavcev Tako zborovanje je bilo tudi v Slovenjem Gradcu, kjer sta govorila kandidata tovariš Ivan Janžekovič, sekretar okrajnega komiteja ZKS, in Ivo Sker-lovnik.
CEMENTARNA TRBOVLJE
Nekatera dela so prelezita za žene
Izvolili so svojega zastopnika v svet proizvajalcev
Pred kratkim je zasedal delavski svet trboveljske cementarne. Potem, ko so poslušali poročilo o gospodarskem položaju podjetja, so razpravljali še o marsičem. Tako so na primer govorili o tem, da si bodo morali nabaviti nove stroje, če bodo hoteli obdržati proizvodnjo na isti višini. Velike težave imajo s plačnim fondom, ker ga gre precej za plačevanje nadur. Široka pa je bila razprava o zaposlitvi žena. Ugotovili so da so nekatera delovna mesta pretežka za žene, kakor na primer razkladanje
Ali si že izpolnil dolžnost do svojega lista?
Poravnaj naročnino in opozori tudi tovariša, naj stori isto! Koliko novih naročnikov si pridobil?
mavca, kjer morajo dvigati tudi do 50 kg in še več, ali pa delo pri pečeh, kjer je 70 stopinj vročine. Tudi za noseče žene bodo morali bolj poskrbeti, kajti primer Žagarjeve se ne sme več ponoviti.	K. D.
IZ RUS IN BISTRICE
VEC PREDVOLILNIH SESTANKOV SO IMELI
Priprave na volitve so predvsem zadnje dni razgibale vse volivce Ruš in Bistrice. V Bistrici so bili že trije predvolilni sestanki, prav toliko pa jih je bilo v Rušah. Razen tega pa so bili predvolilni sestanki tudi v vseh večjih podjetjih. Na vseh teh sestankih so delavci razpravljali o delu občinskih ljudskih odborov in o delu zborov proizvajalcev. Za kandidate so postavili najboljše volivce.	G. G.
V	slovenjgraškem svetu proizvajal-
cev bo sorazmerje izvoljenih odbornikov takole:	industrija jih ima 24,
kmečke zadruge dravske, mežiške in mislinjske doline 3, enega imajo kmečke delovne zadruge, enega državno posestvo in po enega še obrtniki, gostinci in trgovci.	M—H.
IZ KEMIČNE TOVARNE CELJE
vse Člane delavskega sveta
SO IZVOLILI ZA DELEGATE
V	kemični tovarni Celje je bil pred dnevi množični volilni sestanek. Na sestanku so se pogovarjali, kdo naj bi bil delegat za volitve v zbore proizvajalcev. Kolektiv je končno sklenil, da naj bodo delegati vsi člani delavskega sveta, razen tega pa so za delegate izvolili še sedem dobrih delavcev.
CELJE
ZMAGOVALCI TEKMOVANJA V POČASTITEV VI. KONGRESA ZK JUGOSLAVIJE
Komisija pri okrajnem sindikalnem svetu v Celju je ocenila uspehe, ki so jih. podjetja dosegla v tekmovanju v počastitev VI. kongresa KPJ. Na prvo mesto so se uvrstila sledeča podjetja. Železarna Štore. Tovarna emajlirane posode, tekstilna tovarna »Metka«, Tovarna pohištva, trgovsko podjetje »Potrošnik«, gradbeno podjetje »Beton«, tovarna barvil »AERO«. železniška postaja, Cestogradnje in celjski poštarji.
P.
HIDROMONTA2A MARIRBOR
Proslavili so Dan republike
Na predvečer praznika Dneva republike je imel kolektiv »Hidromontaže« v Mariboru svečano akademijo na čast desete obletnice prvega zasedanja AVNOJ v Bihaču. Slavnostni govor je imel tovariš Batič, kulturne točke pa so izvajali pionirji Sarhovega odreda — vadnice, ki so obenem tudi čestitali delovnemu kolektivu k Dnevu republike.
PRISPEVEK K RAZPRAVI O KULTURNO-PROSVETNEM DELOVANJU DELAVSKEGA RAZREDA
Mo poslavlja jaricrr
izmišljanja ob članku tovariša Ašerja Deleona, ki ga je objavil v prvi številki »Rad«, listu za sindikalna vprašanja in vprašanja delavskega upravljanja
(Nadaljevanje s 1. strani) temu odgovarjajoča oblikovna izraznost v celotnem kulturnem in javnem delovanju. Zveza delavskih prosvetnih društev Svobod pa si je zadala nalogo, postati pobom!k za taka načela.
To je seveda daleč od očitkov tistih, ki zlonamerno trdijo, da zahteva po delavski kultur! pomeni, da je treba sedaj vleči vso našo kulturno tvornost na raven često še nezrelih, nedognanih. naivnih kulturnih prizadevanj delavskih amaterskih skupin (v čemur vidim ne zlo našega časa, ampak kulturno socialno dediščino časa Izpred nas, ki 3 • mi zdravimo), ki često zaostajajo za intelektualno dozorelostjo kulturne tvornosti.
Posledice takih očitkov so dvojne: V naši kulturni dejavnosti umetno ustvarjajo mnenje, da je delavstvo po svoji miselni, čustveni socialni in splošno družbeni zasnovi zaostalo in neplodno, torej za kulturne in lavne oblikovalce nezanimivo, in ga je treba kvečjemu učiti. Za takimi očitki pa se v isti sapi krije poizkus odrekati socialističnemu svetovnemu nazoru njegovo veliko veljavo m poizkus oddvojiti kulturne oblikovalce od delavcev, češ da oni ne predstavljajo zanimive tematike, da o ideoloških in moralnih
vrednotah, ki bi bile vredne oblikovanja, sploh ne govorim.
Druga posledica pa je. da delavce zavedejo taki pogledi v to, da zapadejo v obrambi svojih človeških in nazorskih vrednot v drugo skrajnost — da zanikajo kulturno vrednost vsemu, kar niso napravili delavci, kjer neposredno niso delavci predmet obdelave, ali celo česar delavci ne razumejo. Vse take kulturne stvaritve ocenjujejo kot nazadnjaške, meščanske in smatrajo, da so delavcev nevredne. Seveda jim to onemogoča resno in tehtno presojo kulturnih vrednot in jih zapira v razmeroma ozko delovanje. Najmanj, kar povzroči tako stališče, pa je, da si delavci ne žele napredovati, ne potrudijo se, da bi umetnine razumeli, da bi jih znali kritično presojati in so potem kaj lahko žrtev raznih neuveljavljenih »kulturnih veličin« in njihovih »nazorov«.
Ta zahteva po temeljitejši delavski kulturni tvornosti, ki nam je rodila na Slovenskem »Svobode«, pa je prav tako daleč od očitkov nekaterih, da gre samo za novo organizacijsko spremembo, izmenjavo naslova, za tipiziranje kulturnega delovanja, kot skuša ugotavljati v svojem članku tudi tovariš Deleon in kakor so tudi pri nas nekateri ustanovitev napačno doumeli.
Sodobno Življenje — tematika, dostojna najbolj tenkočutnih mojstrov
Zahteva po delavski kulturi je daleč od obeh očitkov — ne eno, ne drugo ne drži. Gre pa za to da mora postati delavski razred kulturni tvornosti in javnemu delovanju izvor nazorskih in moralnih zasnov. Tega pa se mora globlje zavedati delavstvo in ostali kulturni in javni delavci. Ce povzamem: Z razpravami c delavski kulturi je treba nenehno opozarjati našo kulturno javnost na družbeno nazorsko zanimiv proces, ki ga prinaša v naše življenje delavstvo, proces, ki je poln takih doživetij, čustvovanj, iskanj, vrlin m senčnatih strani, ki so lahko naj hvaležne j še gradivo najbolj tenkočutnim mojstrom, kulturnim oblikovalcem. Delavstvo pa je treba vzgajati, da se vse globlje zave samega sebe in da spozna dogajanje okrog sebe tako, da ga zna napredno usmerjati.
V tem smislu gre za delavsko kulturo: kulturni oblikovalci se morajo lotiti oblikovanja sodobnega življenja, ki vpije po oblikovalcih, delavci, ki pa nosijo v sebi vrline in slabosti, razdrobljene v sto in stotisočerih glavah in srcih, pa bodo ob teh delih laže našli sebe in ob tem napredovali.
Seveda pa delavski razred ne sme čakati, kdaj, se bo vse to samo po sebi zgodilo, zlasti to ne more danes pri nas, ko živi eno največjih socialnih revolucij, kar jih človeštvo pozna. On ne more čakati, kdaj bodo delavci iz šol prišli zadostno prosvetljeni, prav tako pa ne more čakati, kdaj bo dobilo družbeno delovanje delavski pečat samo po sebi. kdaj dobe nazorske vrednote delavskega razreda v vsej družbi praktično veljavo. Za vse to se mora delavski razred bojevati. Vsega tega seveda ne doseže samo z delavskim upravljanjem v gospodarstvu in praktičnem uveljavljanju proletarskih načinov gospodarjenja (ker se mora celo tega naučiti). Uveljavljanje delavcev v gospodarjenju spremlja globok družben spopad med naziranji pogledi, moralnimi pojmovanji in vrednotami, ki obstojajo v družbi. Vse to se mora odraziti v duhovni tvornosti našega časa, ki mora biti delav-
stvu njegov vodič. In za to se delavstvo danes bojuje — to je danes njegov kulturni boj.
Delavski razred ima moralno pravico, da trka na vest vseh kulturnih in javnih delavcev in da zahteva — nič drugega, kot da izklešejo podobo našega časa. V tej podobi bo našel samega sebe in svoja hotenja, ker bo v nasprotnem primeru podoba medla in slaba. Kar bo senc, jih bo skušal odstraniti, ob vrlinah pa se bo plemenitil in rastel kot človek. Pomagati taki rasti, j* po moji sodbi najplemenitejše kulturno opravilo našega časa. In samo to Je tisto, pa nič drugega, kar delavci pričakujejo, da jim bo obrodila zahteva po delavski kulturi.
Pionirsko prosvetno delo delavskih društev
V	boju za tak kulturni program se delavci združujejo v delavskih prosvetnih društvih V teh delavskih prosvetnih žariščih se delavci in vsi, ki so jim delavski, socialistični nazori blizu, zbirajo za dosego določenih kulturnih hotenj. Seveda je mnogokdaj treba v takih društvih začeti z abecedo razumevanje kulturnih stvaritev, mnogokdaj je treba v delavcih šele netiti zanimanje za kulturne stvaritve ,treba jih je spoznavati s temi družbenimi vrednotami, ob naprednih kulturnih stvaritvah jih je treba celo zainteresirati, da začno razmišljati o človeških in družbenih vrednotah.
V	tem je pionirsko delo teh društev, ki celijo socialne kulturne rane preteklosti in hude v članih čut za spoznavo družbenih vrednot. Vse to pa seveda ne pomeni, da je za taka društva »vse dobro«, ker pač člani ne poznajo boljših vrednot. Se manj pa je pravilno, da razni »kulturniki in pro-svetarji« v takih društvih preizkušajo svoje sposobnosti. Ne, v takih društvih morajo delovati najbolj zreli kulturni delavci in z najtanjšim posluhom izbirati kulturne stvaritve, ki jih skušajo članom približati. Tega se morajo zavedati delavski prosve-tarji in sploh vsi kulturni in javni delavci
Samo r takim pionirskim prosvetnim delom je mogoče doseči, da bodo tudi tisti delavci, ki so bili nekdaj zapostavljeni, !
prišli do svojih pravic, da bodo na enakem z ostalimi prebivalci, v tem, da bodo kulturno razgledani kot oni To bo seveda vsem delavcem omogočalo, da bodo postavljali samostojno svoje kulturne zahteve in težnje, da bodo samostojno presojali in vrednotili kulturne stvaritve.
Delavska društva niso samo za delavce
Zato pa seveda delavska društva ne morejo in ne smejo biti v cehovskem smislu »delavska«, ampak po svojem namenu. Potem seveda delavska društva niso samo za delavce, ampak so to društva, ki delajo v korist in napredek delavske kulture. V njih je mesta in prostora za vse. ki so naklonjeni socialističnim hotenjem delavstva, oziroma, ki hočejo ob takih pogledih rasti in napredovati.
S takim programom se je predstavila slovenski javnosti tudi Zveza delavskih prosvetnih društev »Svoboda«, Vsi, ki dobro mislijo in ki so to doumeli, so jo zato pozdravili. Nekateri pa ustanovitve Svobode niso razumeli tako kot je zasnovana in družbeno utemeljena, temveč so videli v stvari samo novo organizacijsko obliko. Zato so začeli vrednotiti Svobode zgolj z organizacijske strani in so zelo zaskrbeli za pestrost kulturne samodejavnosti ter nad uniformiranjem in tipiziranjem organizacije. Take bojazni je povedal v svojem članku tudi tovariš Deleon
Tovariš Deleon v svojem članku piše takole: ». . . potem so čudne težnje, da se od zgoraj določajo imena, da se predpisujejo načini za organiziranje posameznih društev, da se kulturna društva uvrščajo v ,vrsto' . . . itd. . . Komu služijo kakršne koli bariere, kakršna koli omejevanja, postavljanje v vrsto in poenotenja? . . . Taki pojavi, ki jih je precej, ničemur ne služijo.«
In vendar! Menim, da je nemogoče takole obsoditi tak korak kot ga na Slovenskem predstavlja Svoboda. Dokončno sodbo o tem koraku bo prinesla bodočnost, že danes pa mislim, da se da trditvi tovariša Deleona ln njim, ki podobno mislijo, ugovarjati s temile dejstvi.
STRAN ★ 5. XII. 1E52
DELAVSKA ENOTNOST
IZ NAŠIH ORGANIZACIJ
S PLENUMA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KMETIJSKIH IN GOZDNIH DELAVCEV SLOVENIJE
ČIDO IRDI. »1 DELAVCEV NE ZANIMA POLUlhA?
Prejšnjo nedeljo se je v Mariboru v prostorih kluba kmetijskega tehnikoma sestal razširjeni plenum Republiškega odbora sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev Slovenije.
Pogovorili so se o uspehih, ki so jih imeli v prejšnjem letu., in težavah, s katerimi se še bore. V razpravi so ugotovili, da so tarifni pravilniki bili v glavnem dobro sestavljeni m brez večjih napak. Najbolje so seetavili tarifni pravilnik v gozdnih gospodarstvih, kmetijsko gozdno posestvo Kočevje, Vinogradniško gospodarstvo v Radgoni, na posestvu v Beltincih itd. Od najnižje do na j višje tarifne postavke je razpon 1 do 2.5 kar odgovarja pravilnemu nagrajevanju po delovnih mestih. Manjše napake so napravili, ker so skoraj povsod predlagali precejšnje povišanje zaslužka uslužbencem, predvsem tistim z nižjo strokovno izobrazbo. Zelo redkokdaj pa so pri sestavljanju tarifnega pravilnika sodelovali vsi člani kolektiva. Sklenili so. naj Republiški odbor sevi a j, ko bo potrjeval nove pravilnike za le»o 1953, ne potrdi tistih pravilnikov, ka-terim ne bodo priloženi zapisniki množičnega sestanka delovnega kolektiva z vsemi pripombami, ki jih bodo delavci dajali k pravilniku.
V mesecih od aprila do septembra so prekoračili tarifne postavke za 5 do 15%, to pa zaradi tega, ker se. v letni sezoni opravljajo najvažnejša kmetijska dela, vtem ko bodo zaslužki v zimskih mesecih verjetno celo nižji od predvidenih po pravilniku. Pre-oei zabavljanja je bilo, ker so državna posestva izplačevala čez vse loto le štiri pe-
Skoraj na vseh posestvih bodo izplačali celoten zaslužek za vse leto nazaj. — Gospodarska vprašanja in izobrazba sta jih najbolj zanimala
tine zaslužkov. No, skoraj na vseh posestvih pa bodo sedaj oh koncu leta lahko izplačali celoten zaslužek tudi za nazaj, gozdna gospodarstva pa so izplačevala stalno ves zaslužek. Dobro bo razmisliti, ali je nujno, da bi kmetijska posestva še v bodoče izplačevala le 80% zaslužka, ali pa bi lahko izplačevali cele plače.
Precei govora pe bilo o tem, da so sindikalne organizacije in delavski sveti vse premalo spremljali gospodarski in finančni položaj podjetij. Zalo so predlagali, naj bi v vseh podjetjih ustanovili stalno tarifno komisijo.
V drugem delu razprave so se pogovorih o vzgojno političnem delu med kmetijskimi delavci, čuti se namreč, da delavci v kolektivih le malo berejo časopise, da pa jim tudi sindikalni odborniki niso povedali, kaj I se dogaja doma in po svetu. Nekateri se celo izgovarjajo, da delavcev ne zanima po-| 11 tika- Dogovorili so se. da bodo pozimi, ko l na kmetijekih in gozdnih posestvih n.i dela, bolj vneto študirali. Republiški odbor je že pripravil osnutke predavanj z vseh področij stroke, ekonomike in politike.
Člane plenuma še posebej skrbi vzgoja mladine, žena, predvsem pa vzgoja otrok. V nekaterih kolektivih se je precej razpaslo pijančevanje in se dogodi, da zapravijo starši za pijačo plačo in če otroške dodatke. otroci hodijo pa raztrgani v šolo. O tem je vedel tovariš iz Ljutomera precej povedati Da bi mladino zaposlili v pro-
KOLEKTIV NARODNE BANKE V ŠKOFJI LOKI
Sšrohomo inanle Sc ono
Tudi nameščenci podružnice Narodne banke v Škofji Loki so se trudili, da bi po svojih močeh čim lepše dočakali šesti kongres ZKJ. Začeli so že maja meseca. Najbolj so si prizadevali, da bi se čimbolj strokovno usposobili.
Ker je bila spomladi utrditev družbene evidence ena najvažnejših gospodarskih nalog Narodne banke, so šli člani sindikalne podružnice pogostokrat med člane delavskih svetov in upravnih odborov. Tolmačili so jim nove ukrepe in jim pojasnjevali napake, ki so jih nekatera podjetja zagrešila, ker niso poznala dovolj predpisov za poslovanje z Narodno banko.
Pri vsem tem pa sindikalna podružnica ni pozabila na strokovno izobrazbo svojih članov. V začetku septembra je 12 mlajših uslužbencev sklenilo pogodbe s svojimi starejšimi tovariši. S temi pogodbami so se le-ti obvezali, da bodo pomagali mlajšim uslužbencem pri njihovem strokovnem študiju. Svojo besedo so tudi izpolnili. Največ pa jim je pomagal tečaj, ki se je pričel 4. sep-
VSAKA PODRUŽNICA NAJ IMA ZAUPNIKA »DELAVSKE ENOTNOSTI«
Tovarišu Podvizu iz Goričan je zelo pri srcu delavski list. Na plenumu sindikata delavcev kemične industrije je veliko govoril o delavskem listu. Dejal je, da življenje in vzgoja delavcev ne more mimo delavskega lista. Zato je potrebno, da ima prav vsak delavec naročen delavski list. V kolektivu Goričane so pridobili 146 novih naročnikov za »Delavsko enotnost«. Največ zaslug za povečanje naročnikov ima član izvršnega odbora tovariš Kisovec.
Tovariš Pod viz je med drugim predlagal, da bi v vsaki sindikalni podružnici izvolili nekoga za zaupnika »Delavske enotnosti«. Zaupnik bi skrbel za širjenje lista, pobiranje naročnine in dopisovanje.
tembra. Vodilni uslužbenci so predavali o politični ekonomiji ter tolmačili razna vprašanja bančnega poslovanja. Tečaj so končali 30. oktobra, ko so tečajniki polagali zaključne izpite. V načrtu imajo še en tečaj, ki bo utrdil znanje tudi na področju družbenih ved. T. J.
stem 6asu, so skoraj povsod po Sloveniji organizirali nadaljevalne zim&ke tečaje in Sole. Na Svečini pa mislijo žene na krojni točaj, kjer bi se naučile tudi gospodinjiti in ka.ko je treba zdravo živeti.
O marsičem so se še pogovorili. O otroških dodatkih, o socialnem zavarovanju zadružnikov, o volitvah v zbore proizvajalcev in občinske ljudske odbore, o delu delavskih svetov itd. Iz vsega pa je izzvenela ena sama želja, da bi tudi kmetijski delavci živeli kulturno in se v polni meri uveljavili v organih upravljanja.	F. M.
Tovariš Mile Smolinskij, eden od povojnih urednikov »Delavske enotnosti«
IZ MARIBORSKIH ČEVLJARSKIH DELAVNIC
Kršilcem KolcMimils pogodb
je treba stopiti na prste
Tri mesece je od tega, kar so bile sklenjene in podpisane kolektivne pogodbe med delodajalci in delojemalci zasebnega sektorja. Kaj lahko rečemo o izvajanju kolektivnih pogodb po treh mesecih? Precej primerov je, da kolektivne pogodbe kršijo na škodo delavcev. Poglejmo, kako je s kolektivnimi pogodbami v mariborskih čevljarskih delavnicah.
V marsikateri delavnici delajo vec kot 8 ur in to brez odobrenje inšpekcije dela. Delodajalci ne plačajo davka za nadurno delo, prav tako pa tudi ne socialnega zavarovanja. Marsikje zmanjšujejo akordni čas, ne plačujejo po tistem delovnem mestu, v katero spada opravljeno delo. sprejemajo šušmarje na delo ali pa jim dajejo delo na dom. Tarifne postavke niso izobešene na vidnem mestu, sprejemajo nove delavce brez vednosti sindikalne podružnice, socialnemu zavarovanju pa prijavljajo manjše zaslužke, kot pa jih izplačujejo.
Naj navedemo nekaj primerov. Pri čevljarskem mojstru Jožetu Bevcu so našli večkrat delavce, ki so delali še popoldne in zvečer. Ti pa niso zaposleni pri njih, temveč drugod. Seveda se izgovarjajo, da delajo le zase. Tudi pri Petru Horvatu. Francu Miklu. Jožetu Kresalu, Ivanu Moškonu, Ernestu Kroj-su delajo nadure. Prav ti tudi ne plačujejo delavcev po tarifni postavki. Dogodilo se je celo, da je delodajalec od-
Diofni praznih holehiiva
Grosistično trgovsko podjetje »Živila« najboljše v Sloveniji
Kolektiv grosističnega trgovskega podjetja »Živila« v Ljubljani je na predvečer Dneva republike pripravil lepo prieditev. Ta dan je bil za kolektiv prav za prav dvojni praznik. Kolektiv je prejel v trajno last prehodno tekmovalno zastavo. Dobil jo je od trgovskega podjetja »Prehrana«, ki jo je imelo pol leta.
Odborniki sindikalne podružnice delavcev in uslužbencev podjetja »Živila«
so zelo delavni. Za članstvo so pripravili številna strokovna predavanja, ki so jih člani kolektiva prav pridno obiskovali. Zanimanje za predavanja se je poznalo tudi v njihovem strokovnem delu. Iz leta v leto je bilo delo boljše. Stremeli so za boljšo izbiro blaga in kulturnejšo postrežbo. Zato si je kolektiv tudi priboril prehodno zastavo v trajno last.
A. P.
javil delavca pri socialnem zavarovanju, ko je šel na orožne vaje. Dal mu je potrdilo, da je zaslužil nekaj čez 9000 din na mesec, za ves čas orožnih vaj pa mu je izplačal le nekaj čez 11.000 dinarjev, ostalo pa si je sam zadržal.
Prav gotovo bi lahko takih primerov odkrili precej več, če bi delavci sami prijavljali kršilce kolektivnih pogodb. Vsekakor pa jim bo treba precej stopiti na prste.	Franc Macarol
S POSVETOVANJA ODBORNIKOV SINDIKATA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE
OSNUTKI USEDU niso dani pravočasno v razpravo
Rok za razpravo in pripombe na razne uredbe je dostikrat prekratek. Odborniki iz Maribora pravijo, da je šla uredba o plačah v zdravstvu
zato mimo njih
Pred dnevi je bilo v Ljubljani posvetovanje odbornikov mestnih odborov sindikata zdravstvenih delavcev Slovenije. Odborniki so na posvetovanju večji del razpravljali o organizacijskih stvareh. Predvsem so govorili, kako bi izboljšali delo sindikata v zdravstveni stroki in dobili trdnejšo povezavo z okrajnimi sindikalnimi sveti in drugimi strokovnimi sindikati, da bi bila zdravstvena služba čimbolj uspešna. Rečeno je bilo, naj bi zdravstveni delavci še bolj prisluhnili besedam delovnih ljudi o zdravstveni službi, ker bi tako lažje in dostikrat prej odpravili razne pomanjkljivosti. Grajali pa so tudi odnos nekaterih okrajnih sindikalnih svetov do sindikalnih podružnic zdravstvenih delavcev. Pravijo, da se odborniki okrajnih sindikalnih svetov na podružnice zdravstvenih delavcev le redkokdaj spomnijo. Bolj da so jim pri
srcu podružnice raznih podjetij in ustanov.
Med drugim je nanesel pogovor tudi na uredbe, ki so izšle zadnji čas. Odborniki večkrat opazijo hibe raznih uredb, toda šele potem, ko je uredba že uzakonjena. Prej pa imajo premalo časa, da bi dali na osnutke uredb in raznih pravilnikov svoje pripombe. Rok za razpravo in pripombe uredb in pravilnikov je namreč dostikrat prekratek, osnutki niso dani pravočasno v razpravo tistim, ki so jim namenjeni Odborniki iz Maribora trdijo, da imajo včasih za razpravo le en sam dan časa, potem pa se seveda o osnutkih uredb ne da razpravljati v širšem krogu; če pa že razpravljajo, pride tu le prevečkrat do raznih osebnih prerekanj. Pravijo, da je uredba o plačah zdravstvenega osebja zaradi prekratkega roka razprave v resnici šla mimo njih.	—ik
SELNICA OB DRAVI
Nič več nočejo bili zanmi
Člani kolektivov krajevnih podjetij v Selnici ob Dravi se niso mogli nič kaj pohvaliti s svojimi sindikalnimi odborniki. Nekaj časa so čakali, potem pa — kaj so hoteli — sklicali so izredni občni zbor.
Delal ni n rti izvršni odbor, pa tudi z nadzornim odborom niso imeli več sreče. Članarine ni nihče pobiral, marsikdo ni imel še članske izkaznice, zaradi česar ni mogel izkoristiti popusta na železnici, ko je šel na dopust. Sicer pa — kaj bi vam pravil. Predstavljajte si. da pri vas sindikalno delo zaspi, in lahko si mislite, kako so se imeli tovariši v Selnici ob Dravi.
Sedaj bo, kakor so sklenili, temu konec. Nič več nočejo biti zadnji na področju ruškega sindikalnega sveta. Če bodo mož beseda, bomo pa kmalu videli.	G. G.
IZ TOVARNE OKOVJA V BISTRICI
SVOJE DRUŠTVO SO PODPRLI
Upravni odbor tovarne okovja v Bistrici je na eni svojih zadnjih sej sklenil, da bo dal novoustanovljenemu delavskemu kulturnemu društvu »Svoboda« nekaj denarja za začetek. Takole je
TOVARIŠ Himm ŠE NISI VEDEL...
... da koloni ja gliv — kvasovk, (— enostanična bitja, nujno potrebna za izdelovanje kvasu —) ki šteje kakih 10 milijard kvasovnih stanic, dosega komaj velikost našega enodinarskega kovanca.
... da napetost tako zvanega črtnega bliska, najbolj pogoste oblike bliska sploh, dosega okrog 50.000 voltno napetost? (Za »vsakdanjo rabo«: gospodinjstva, razsvetljavo in podobno — uporabljamo pri nas večinoma tok z napetostjo 220 voltov!)
...da ima nogometni šport po najnovejših cenitvah na vsem svetu skupaj kakih 500 milijonov pripadnikov?
...da zračna plast, ki obdaja našo zemljo in omogoča življenje v njej, predstavlja zmes iz okrog 77% dušika, 20% kisika in 3% drugih žlahtnih plinov ter ogljikove kisline
... da 7 desetin površine na naši zemlji pokriva morje, medtem ko znaša kopno — celine, polotoki in otoki — samo 3 desetine skupne zemeljske po-v ršine.
...da je delavstvo na Mednarodnem socialističnem kongresu leta 1889 v Parizu sklenilo, Ha bo prvikrat praznovalo 1 maj leta 1890 kot manifestacijo za osemurni delavnik, delavsko zaščito, splošno volilno pravico in svetovni mir.
... da se je po uradni statistiki leta 1951 v Avstriji, ki je znatno manjša od Jugoslavije, pri delu ponesrečilo povprečno po 369 ljudi na dan.
...da ob zmernem telesnem delu delovanje človeškega srca v enem samem dnevu proizvede toliko energije, da bi z njo lahko dvignili kakih
20.000	kg težak tovor cel meter visoko.
... da kolesce, ki pogan ja kolesje pri navadni žepni uri, napravi na leto nič manj, kakor 158 milijonov nihajev,
sklenil: 10.000 dinarjev dramski sekciji ter po 5000 dinarjev pevski in šahovski sekciji.	G. G.
PODJETJA BODO V GLAVNEM ZAPOSLOVALA DELOVNO SILO
LE PREKO POSREDOVALNIC
Odbor za delo pri okrajnem ljudskem odboru Celje-okolica je te dni sklical sestanek predstavnikov podjetij iz Konjic, Loč in Zreč. Na sestanku so razpravljali o zaposlovanju, premeščanju in odpuščanju delavcev. Med drugimi so sklenili, da bodo podjetja v glavnem zaposlovala novo delovno silo le preko posredovalnic za delo:	V. L.
VELENJE
LJUDSKA UNIVERZA
JE PRIPRAVILA PRIJETNO PRESENEČENJE
V soboto, 22. novembra je Ljudska univerza v Velenju priredila zanimivo predavanje o problemih mednarodne organizacije dela. Predaval nam je minister LRS dr. Potrč. Posebno živahna je bila razprava in nam je tovariš Potrč pojasnil marsikaj iz socialnega zavarovanja, o pokojninah, vajencih itd. F. L.
SLOVENSKE KONJICE
DELAVCI V OBRTNIH OBRATIH BODO IMELI V ZIMSKIH MESECIH VEC PREDAVANJ
Pri volitvah za zbor proizvajalcev so obrtni delavci v Konjicah med drugim sklenili, da bodo v zimskih mesecih pripravili več predavanj iz gospodarskega in finančnega poslovanja pod-
če uro redno navijamo, da se nam ni- I jetij. Predavanja bodo delavcem prav koli ne ustavi.	■ eotovo koristila.	V. L.
gotovo koristila.
TOVARIŠU VIKTORJU IZ ZIDANEGA MOSTA
z vsakega dopisa naf diha Zivifcnfc
vit ve. Vidiš, prav zaradi teh tvojih splošnih ugotovitev je dopis tako slab, da je moral romati v koš.
Tvoj dopis bi prav gotovo objavili, če bi nam pisal, v katerem kolektivu so delavca poklicali v pisarno zato, ker je grajal prevelik razpon med tarifnimi postavkami delavcev in uslužbencev — in ga celo prijavili upravnim organom, da so ga zasliševali. S takšnim dopisom bi vsem delavcem, ki so takšen tarifni pravilnik grajali, le na tihem, pomagal Opogumil bi jih, da bi odločno nastopil proti birokratskemu sestavljanju in potrjevanju tarifnih pravilnikov.
Torej čim manj dopisov s splošnimi ugotovitvami in čim več takšnih, iz katerih diha življenje. Le tako se bomo prav vsi uspešno bojevali proti vsakršni samovolji in birokratizmu.
Uredništvo
Pred dnevi smo prejeli tvoj dopis, toda kakor vidiš, ga nismo objavili. Odromal je v koš. Mogoče boš nejevoljen, ker smo to storili, saj si vložil precej truda, predno si ga napisal. Razložimo si vzroke, zakaj dopisa nismo objavili.
Pišeš nam, da si že dostikrat slišal delavce, kako za vogalom grajajo to ali ono stvar, ki se je dogodila v tovarni, na sestanku pa molčijo. Molčijo menda zato, ker se bojijo, da se ne bi zamerili raznemu vodilnemu uslužbenstvu v podjetju. Bojijo se, da jih ne bi zaradi upravičene graje premestili na slabše | delovno mesto. Prav radi ti verjamemo, da se pri nas še kaj takšnega dogaja. | To seveda ni prav. Je vse graje — in j celo kazni — vredno. Sam praviš, da veš za več takšnih primerov in da imaš I tudi podatke za to. Toda ti, kakor pra- j viš, se omejuješ le na splošne ugoto- I

Enoten idejni program, ali organizacijsko tipiziranje?
Delavski razred ima samo en prosvetni program, ki odgovarja njegovim načelom. Ce smem primerjati, je v prosvetnem delovanju podobno kot v gospodarstvu! V gospodarstvu ima delavstvo en sam enoten program. Organi delavskega upravljanja so »delavski sveti«. To ime nam vsem skupaj simbolizira idejo, ki jo vsebuje delavsko upravljanje gospodarstva. Nihče niti v sanjah ne pomisli, da enotno ime »delavski svet« pomeni tudi šablono v praktičnem upravljanju. Kdor bi nekaj takega trdil, bi se mu ljudje čudili.
To primerjam s Svobodo na Slovenskem. Svoboda za nas na Slovenskem simbolizira enoten nazorski kulturni program in je iz predvojnega delavskega gibanja kot taka tudi že poznana. Ne morem razumeti, zakaj ne bi smeli videti v imenu Svobode nazorske kulturno politične koncepcije, kot jo lahko vidimo v imenu »delavski svet« za gospodarstvo, ne da bi mislili, da jo to organizacijska šablona, ki že zaradi skupnega imena nekaj duši, zavira, tipizira in podobno, česar se tako boji tovariš Deleon. Kdor je prisluhnil shodu Svobod v Trbovljah in kdor je prebral društvena pravila skrbno in vestno, temu se taka bojazen ne more poroditi.
Seveda pa je tudi pri nas na Slovenskem okrog ustanavljanja Svobod precej takih pojavov, ki na videz govore v prid bojazni tovariša Deleona. Ponekje so prosvetarji enostavno razpustili stara sindikalna društva in iz njih napravili Svobodo, drugje so sploh samo zamenjali table, ponekje so si Svobode vzele izključno pravico prosvetnega delovanja, marsikje v Svobodo sprejemajo samo fizične delavce in podobno. Vse to ni prav. Taki pojavi nas morajo zaskrbeti. To niso začetne težave, kot menijo nekateri, to so ostanki birokratske prosvetarske prakse, ki bi se radi vdinjali v Svobode. S temi pojavi se je treba krčevito spoprijeti, ker so ti pojavi dete nekaterih zbirokratiziranih prosvetarjev, ki v bistvu niso razumeli .pomena Svobod in hočejo v njih nadaljevati s staro prakso. Toda
prav taki pojavi govore — ne proti ustanavljanju Svobod, ampak proti stari, precej cehovsko ograjeni prosvetarski praksi nekaterih sindikalnih društev in prosvetarjev, ki so marsikje držali vso delavsko prosveto prav po cehovsko v zakupu. Ob ustanovitvi Svobod so se taki prosvetarji bodisi začeli »potegovati« za pravice sindikalnih društev, ki so jih smatrali za ogrožene, ali pa so se preselili v Svobodo, da bi tam prosvetarili po starem. Družbeno podoben pojav smo srečali ob izvolitvi delavskih svetov na gospodarskem področju.
V našem dosedanjem prosvetnem delovanju je bila cela vrsta slabosti (s tem ne trdim, da ni bilo veliko in celo lepih prosvetnih uspehov). Slabosti so obstojale predvsem v miselnem zapiranju delavstva v ozka, često skoraj povsem cehovska obzorja nekaterih sindikalnih društev, ki so marsikdaj služila sama sebi, ne pa neki jasni delavski politiki v našem javnem življenju. Enako pa je delavsko prosvetno delovanje bolehalo na celi vrsti organizacijskih slabosti, kot je bilo administrativno ustanavljanje društev, zapiranje pod okrilje sindikatov, določanje in predpisovanje delokroga, predpisovanje društvenih pravil, imen itd., kar je vsekakor škodovalo razvoju delavskih prosvetnih društev. V boju proti tem slabostim, ki so ponekje mrtvile odločnejše sodelovanje delavstva v splošnem javnem in kulturnem delovanju, je torej dozorela ideja Svobode.
Spravljati sedaj na tak ali drugačen način idejo Svobode na golo reorganizacijo prosvetnega derlovanja, ki ničemur ne koristi, in pri tem zanemariti splošne prilike, v katerih je do te ideje prišlo, je vsekakor vsaj površno ocenjevanje tega zanimivega pojava v našem družbenem življenju. Povsem nerazumljivo pa je, da nekateri utemeljujejo svoje odklonilno stališče do Svobode s tistimi pojavi iz našega kulturnega delovanja, s katerimi se bo morala Svoboda prav bojevati in z njimi dobesedno pomesti, kot so dirigiranje, predpisovanje oblik, formalna preimenovanja, razdeljevanja kompetenc, delovnih področij, proizvajanje prosvetarskih monopolov in podobno. V tem smislu je dobila Svoboda ob svojem nastajanju tudi obilo zelo jasnih napotkov.
Ali bo sindikat zgubil na svoji veljavi?
Tisti, ki imajo pomisleke ob ustanovitvi Svobode, menijo, da je kulturno politični program Svobode za sindikate v celoti sprejemljiv in da se lahko uveljavi v sindikalnih društvih. Strinjam se s takim ugovorom, J kar se tiče tistega dela, da je kulturno politični program Svobod za sindikate v celoti sprejemljiv, in menim, da se morajo , zanj z vso silo ogreti. Toda smatram pa, 1 da to še ne utemljuje trditve, da je zasnovo , Svobode možno uresničiti v celoti v obstoječih sindikalnih društvih, niti bi ne bilo to najbolj umestno.	i
Sindikat je razredno strokovna organiza- I cija, ki je vezana na tovarne in ustanove j in je predvsem dolžna razvijati med delav- I stvom temeljne prvine delavske zavesti. To se seveda nikakor ne pravi, da sindikat ne , sme do podrobnosti poznati celotnega j a v- • nega in družbenega dogajanja. Mora ga , poznati. Samo v tem primeru, če to doga- i janje pozna, vzgaja delavce tako, da znajo 1 potem sami uveljavljati v vseh obstoječih ( družbenih organih svoje napredne težnje in ' zahteve. Toda sindikat pa ni poklican, da neposredno »v imenu delavstva« vodi posa- i mezna področja družbenega delovanja, ampak da delavce usposablja, da to sami i delajo. V tem vidim jaz veliko vzgojno nalogo sindikatov, ki v pogojih delavske | demokracije uče delavce, da se znajo posluževati svojih pravic.	i
Nekateri tovariši to stvar razumejo drugače. Menijo, da mora vse vzgojno delo med I delavci neposredno opraviti sindikat. Morda je tudi tu iskati vzroka, da taki tovariši , ne morejo razumeti, zakaj se ustanavlja na 1 Slovenskem Svobode. Oni namreč trdijo, da se z ustanovitvijo Svobod jemlje sindikatom j njihovo glavno opravilo — vzgojo. Dobro se 1 spominjam, da so nekateri tovariši ob prvih volitvah delavskih svetov menili, da je sindikat tedaj izgubil »gospodarsko funkcijo« in mu ostaja le še »vzgojna«. To so si pred- | stavljali tako, da bo sindikat predvsem f skrbel za prosveto. No, če pa sedaj »odvza- j memo« sindikatu še to opravilo, mu pa potem nič ne ostane. V resnici pa sindikat I ni nič izgubil, niti ob volitvah delavskih i svetov, niti ne z ustanovitvijo Svobod. j Znebil se je morda le nekih opravil, ki jih
je prehodno vršil — ob izvolitvi delavskih svetov neposrednega vtikanja v operativno vodenjef podjetja, ob ustanavljanju Svobod pa prepisovanja vlog in not, prenašanja kulis, prodajanja vstopnic, ki so mu ostala še iz časov netenja zanimanja za društveno prosvetarsko delovanje. Družbeno razredna opravila pa se sindikatu vse bolj večajo, čim več stvari delavci neposredno vodijo.
Celotno naše družbeno življenje teži za tem, da o vseh družbenih stvareh delavci čim bolj neposredno sami odločajo. Ce to velja za vse družbene panoge, potem je tem bolj razumljivo, da mora veljati za društveno delovanje, ki je po svojem značaju, poleg družinskega življenja, najbolj intimno delovanje. V tem društvenem življenju se delavci med seboj zbližujejo in spoznavajo ter zbližujejo z ljudmi v svoji okolici. To seveda ne glede na to, kakšnim slojem posamezniki pripadajo. V tem smislu postajajo lahko delavska društva žarišča delavske kulture, v katera so na stežaj odprta vrata vsem, ki so naklonjeni delavskim socialističnim nazorom.
Po takem društvenem zbliževanju kličejo naše družbene prilike prav sedaj, ko smo začeli razvijati pri nas prve kali komune. Ponekje pa prav »sindikalni monopol« nad delavskimi društvi temu postavlja prepreke. Organizacijska podrejenost društev sindikatom predvsem umetno odteguje velik del delavcev okolju, v katerem žive in jih na silo veže v kraj, kjer je sindikat. To je namreč zato. ker sindikati društva organizirajo le tam, kjer imajo svoj sedež, delavci pa po pravilu ne stanujejo v kraju, kjer delajo. V takih društvih se potem seveda delavci ne razžive, kraju in ljudem, v katerih okolju žive, pa so odtujeni. V društvo se morajo delavci v prostem času često voziti ali hoditi po nekaj ur, kar je zelo neprikladno zlasti pozimi, ko je društveno delovanje najbolj razvito. Zato v
sindikalnih društvih večinoma prevladujejo nameščenci, ker navadno stanujejo v naseljih. kjer so podjetja.
Nečlani sindikata se v »sindikalnih« društvih vedno počutijo kot gostje, kar seveda rahlja medsebojne vezi in celo omogoča nekaterim »prosvetarjem«, da na ta račun dobro zaslužijo, »ker pač niso v sindikatu in je njihovo delo treba plačati«. Tudi izobraženci se redkokdaj vžive v društveno življenje, ker se ne smatrajo kot člani, kot del društva, ampak nastopajo bolj kot zgolj »vzgojitelji«.
Poleg tega pa so taka društva zelo pogosto samo privesek sindikata, v njih sindikalni odborniki ne delujejo kot društveni člani, ampak kot »odgovorni sindikalni odborniki«.
Take zapreke je treba odstraniti. In tako nalogo si je vzdela Zveza delavskih prosvetnih društev Svobod, ki bo vzpodbujala delavce, da ustanavljajo svoja društva povsod tam, kjer žive Pri teh prizadevanjih jo bomo seveda podprli. S tem seveda ni nikjer rečeno, da je treba odklanjati obstoječa sindikalna društva, če ne hranijo v sebi kali omenjenih preprek. V Zvezo se nasprotno lahko včlanijo tudi obstoječa delavska društva in ohranijo tudi svoja imena. Seveda, vse to v ničemer ne krni vzgojnih opravil sindikatov, ki so poklicani oblikovati napredno razredno zavest med člani, ki se mora seveda izražati tudi v kulturnem delovanju delavcev.
Kdo postavlja bariere? Pobudniki Svobod, po mojem globokem prepričanju, prav gotovo ne. V današnjih družbenih prilika n so bariere vse tisto, kar delavce v družbe nem delovanju odvaja od ostalih prebival cev, kar jih ne spaja z družbenim delo vanjem okolja, v katerem žive in ki mu morajo dati napreden pečat. Kaj takega pa se Svobodi ne more očitati.
Roman Albreht
DELAVSKA ENOTNOST =	1952 * stran 5 i
KULTURNI RAZGLEDI
JANEZ PUHAR — IZUMITELJ FOTOGRAFIJE NA STEKLO
OSKAR DEV
zvesti zbiralec narodnega glasbenega blaga
KLERIKALIZEM — SOVRAŽNIK
znanosti in napredka
2.' decembra se je ves slovenski glasbeni svet spominjal rojstva zaslužnega nabiralca in harmonizatorja slovenskih in zlasti koroških narodnih pesmi, skladatelja priljubljenih zborov in solospevov, zborovodje in glasbenega organizatorja — Oskarja Deva.
Oskar Dev se je rodil leta 1868 v Planini pri Rakeku, v isti hiši kakor pesnik in skladatelj Miroslav Vilhar. V domači družini se je sploh mnogo gojila glasba. Iz Devove hiše je izšla med drugimi tudi Oskarjeva sestra Mira Costaperarri, znana operna in koncertna pevka. Ljudsko šolo je obiskoval Dev o Črnomlju, gimnazijo v Novem mestu in Ljubljani, po dovršeni maturi pa je študiral pravo na Dunaju, Pragi in Gradcu. Po absolviranih študijah je bil poldrugo leto odvetniški koncipient v Postojni, nato pa je prestopil v sodno službo in je služboval kot sodnik na Brdu pri Lukovici, v Škofji Loki in Kranju* svojo sodniško kariero pa je zaključil kot višji sodni svetnik in predsednik trgovskega in civilnega senata mariborskega sodišča.
Dev je prejemal prve glasbene nauke v Črnomlju, kjer ga je poučeval v petju nadučitelj Setina, v igranju na klavir pa oče, ki je bil izvrsten pianist. V Novem mestu je pod p. Hugolinom Sattnerjem pel kot solist — altist, v Ljubljani pa je bil gojenec Glasbene Matice pod Gerbičem in Janušov-skym. Na Dunaju mu je bil glasbeni mentor Matej Hubad, poleg tega pa je. obiskoval cerkveno glasbeno šolo Ambrosius Verein pod vodstvom Julija Bohma. Kjer koli je bil, je iskal priliko, da je izpopolnjeval svoj glasbeni. talent, pri čemer je vedno videl pred seboj svoje bodoče poslanstvo v domovini, za katerega se je poleg ostalih študij vneto pripravljal. Ce je le mogel, je sodeloval v zborih, v kvartetih in orkestrih, ob vsaki možni priliki pa si je ustanovil svoj kvartet, kjer je gojil kot orožje proti naraščajočemu germanisti enemu pritisku izključno narodno in domoljubno pesem čital-rdške dobe. Imel je stike in poznanstva z našimi tedanjimi študenti v tujini, med katerimi je bilo mnogo naših poznejših vidnih glasbenikov.
Na Dunaju je med drugim prejel tudi solidno politično osnovo. Preživljal se je namreč kot vzgojitelj pri češkem grofu Bukvi, ki je bil znan med aristokrati kot (platoničen) socialist.
Ko se je vrnil med svoje ljudi, se je takoj zavedel, kakšno nalogo mu je naložila zaničevana, a prebujajoča se domovina. Povsod, kjer je služboval, je ustanavljal ali dramil iz spanja pevska društva, jih z veliko vnemo in izredno požrtvovalnostjo poučeval in prirejal uspešne koncerte. Skladal je zanje pesmi in solospeve, zapisoval narodne pesmi in jih v koncertni, vendar pa ljudski obliki harmoniziral in širil v svoji okolici.
V Škofji Loki je imel salonski orkester, v katerem so delovali učitelji Lampe, Ažman in Zahrastnik ter Mileva Zakrajškova.
L. 1900 se je poročil z Antonijo Vičič iz znane narodne rodbine. Glasbeno vzgojo je prenesel tudi na otroke. Sin, dr. Miroslav, je izboren violinist, inž. arh. Saša pa odličen čelist. Oba aktivno delujeta v mariborskem glasbenem življenju.
Svoje dopuste je Oskar Dev vedno izkoristil za potovanja, na katerih je raziskoval in zapisovai narodne pesmi. V njegovih zapiskih so pesmi vseh slovenskih centralnih pokrajin, Primorske. Koroške ter mnogih drugih jugoslovanskih narodov. Največjo skrb je posvetil koroški narodni pesmi. Prepotoval je večkrat vso Koroško od skrajne Žile do Podjune in zapisal nad 400 pesmi. S tem se je uvrstil med naše najuspešnejše nabiralce narodnega blaga, kar je obenem ena njegovih največjih zaslug. Mnoge pesmi je otel pozabe. Posebna njegova zasluga pa je, da jc do teh pesmi zavzel izviren in neposreden odnos, jih okusno harmoniziral in šel celo eno stopnjo dalje, t. j., da je mnogim pesmim dal že koncertno obliko in jim pripomogel do uvrstitve med ostale naše glasbene bisere. V taki obliki je izdal pet zvezkov koroških (Zilja. Podrož) in drugih slovenskih in jugoslovanskih pesmi. Kdo ne pozna vedno lepe »Gor čez izaro«, »Dober večer, ljubo dekle« in »Meglice«, ki so se ravno z njegovimi harmonizacijami prve razširile med slovensko ljudstvo.
Kot glasbeni organizator si je Dev brez dvoma postavil največji spomenik v Mariboru, kjer je takoj po svojem prihodu leta 1919 ustanovil Glasbeno Matico, ki so ji sledile ustanovitve moškega in mešanega zbora, orkestra ter Glasbene šole. iz katere se je danes razvila priznana Srednja glasbena šola. Vse mariborsko glasbeno kulturno življenje med obema vojnama, ki je obsegalo kvalitetne vokalne, instrumentalne in vo-kalno-instrumentalne koncerte, je bilo povezano z imenom Glasbene Matice. Dev je sam vodil odličen moški zbor, s katerim je priredil mnogo turnej tudi izven ožje domovine. Vzgojil je mnogo zborovodij, ki delujejo še danes Zelo znan je bil tudi Devov oktet, pozneje kvartet. Za izredne zasluge na glasbenem polju sta ga Ljubljanska in Mariborska Glasbena Matica izvolili za častnega člana,
Dev se je močno uveljavil tudi kot skladatelj zborovskih skladb in solospevov. Glasbena zgodovina ga je postavila v dobo, ko so skladatelji našli osebno tvorno povezanost med značajem ljudske glasbe in sodobnim kompozicijskim slogom ter s tem pripravili pot moderni slovenski zborovski umetnini. Pri tem delu mu je bil vzoren vodnik dr. Gojmtr Krek, ki je Deva uspešno
ob Četrti mednarodni razstavi fotografij v Ljubljani
RES JE VREDNO OGLEDATI SI TO RAZSTAVO
Socialna motivika prevladuje. — Resnične umetnine iz zaostalih dežela in kolonij. — Jugoslovanski fotoreporterji so se postavili s svojimi deli
Že več dni je odprta v Ljubljani če- i Saarska oblast razstavlja samo eno sli-
trta mednarodna razstava fotografij. V zadnji številki našega lista smo že pisali o tej razstavi, prav pa je, da ji zaradi njene pomembnosti tudi danes posvetimo nekaj vrstic.
Med razstavljenimi deli je največ slik, ki obdelujejo socialna, globoko življenjska vprašanja. Res je tudi nekaj slik, ki so bile izdelane samo zaradi slike same, ne pa zato, da bi avtor z njo hotel nekaj povedati, prikazati z njo nek občutek, hotenje, občudovanje ali mržnjo. Te pa so, kakor pravijo prireditelji, razstave, razstavili samo zato, da bi prikazali razliko med resnično umetnostjo in med slikami, ki z umetnostjo nimajo nobene povezave.
Precej je na razstavi slik, ki izražajo protest proti socialnim krivicam, ki obtožujejo družbo, v kateri umetnik — fotograf živi. Človeku se zazdi, ko jih gleda, kot bi hrepenele po nečem boljšem, pravičnejšem in srečnejšem.
Tem slikam pa stoji nasproti nekaj slik jugoslovanskih avtorjev, ki iz njih že veje duh, po katerem hrepenijo slike iz kapitalističnega sveta. To so že slike, iz katerih diha nekaj novega. V ustvarjanju takih umetnin je tudi družbeno pomembna vloga naših fotoamatarjev.
Oglejmo si fotografske prispevke nekaterih dežel.
Nekaj slik iz Hong-Konga po svoji umetniški vrednosti nadkriljuje ostale. Pričajo nam o visokem umetniškem znanju Kitajcev iz Hong-Konga, ki so znali skoro vse čare starega kitajskega slikarstva na svilo prenesti na film. Tako danes kitajski fotoreporterji uveljavljajo svojo staro kulturo z novimi sredstvi.
Brazilija nam prikazuje bogastvo svojih motivov in svojevrstne južnjaške značaje svojih ljudi.
Slike iz Indije ne prikazujejo samo čarov Daljnjega Vzhoda, ampak nas tudi pritegnejo s svojo povezanostjo z življenjem naroda, s svojo vero v ljudi. Te slike res vzgajajo človeka. Oglejte si pastirja, kako ponosno, svobodnjaško koraka ob svoji čredi, ali pa od dela in trpljenja zguban obraz starke, ki človeka naravnost pretrese.
Indijskim slikam so podobne slike iz Malaje; visoko tehnično znanost pa nam kažejo slike iz Severne Amerike.
ko, toda ta je pretresljiv posnetek posledic zadnje vojne.
Zasluženo priznaje gre Avstralcu E. Bobertsonu, ustvarjalcu globoko doumetih prizorov iz vsakdanjega življe-
radi svoje socialne moči zapustijo njegova dela v človeku, ki jih gleda, globok vtis. Poglejmo samo sliko »V luški beznici«, ki jo danes priobčujemo. Ena sama obtožba gnusobe, v katero je pahnila kapitalistična družba toliko ljudi, obtožba te družbe, klic po novem življenju ... Ni čudno, da si je E. Robertson pridobil s takimi deli na tej foto
nja na oddaljeni avstralski celini. Za- I grajski razstavi zlato medaljo.
Umetnina avstralskega fotoreporterja E Robertsona »V luški beznici«, ki je razstavljena na IV. mednarodni razstavi fotografij v Ljubljani. Njen avtor je bil na razstavi odlikovan z najvišjim priznanjem — zlato
medaljo
Spomenik najveljega slovenskega pesnika Dr. Franceta Prešerna, ki ga bodo ob obletnici pesnikovega rojstva odkrili v Kranju. Kip sta izdelala kiparja Peter Loboda i* Franc Smerdu
kar ja v iznajdbi fotografiranja na steklene plošče. V nemško pisanem časopisu »Carnio-lias je 1813. leta Janez Puhar priobčil članek, v katerem trdi. da ima to iznajdbo že let« dni. V članku tudi v skopih obrisih razlaga svoj postopek.
Toda Puhar se je že pred tem ukvarjal s fotografijo. 1811. leta je »Carniolia« objavila Puharjev članek, v katerem pravi, da je izumil poseben način izdelave slik »napisanih stvari, litografij in jeklorezovc. Ko so ga pozvali, naj pojasni svojo iznajdbo, je 24. maja 1841. leta odgovoril v »Carnioliii, da ne bi dovolil poročila v časopisih, če ne bi imel za to trditev dovolj dokazov.
Puhar je za svoje izume žel več priznanj svetovno znanih znanstvenih ustanov. 1852. leta mu je francoska »Academie nationale• ponudila kandidaturo za sprejem e članstvo akademije in mu poslala diplomo, v kateri mu priznava prvenstvo odkritja načina fotografiranja na steklo Svoje slike je Janez Puhar pošiljal v London, Pariz in New York in povsod je žel priznanje. Nekaj njegovih slik se je ohranilo do današnjih dni.
Janez Puhar se je bavil s fotografsko znanostjo vse do svoje smrti 1864. leta. Se precej ' je iznašel, toda katoliška cerkev mu je onemogočala vsako resnično znanstveno delovanje. Vplivu klerikalizma je tudi pripisati, da so bila velika znanstvena odkritja Janeza Puharja pozabljena. Sele danes, ko. smo raztrgali okove mračnjaštvu, v katere je vklepal klerikalizem naše prednike, lahko damo Puharju tisto mesto, ki mu tudi pripada. In to je častno mesto med našimi znanstveniki in izumitelji.
FILM O OLIMPIJSKIH IGRAH v HELSINKIH ZE VRTE
TUDI FILMSKI PROIZVAJALCI SO DOSEGLI NOV »OLIMPIJSKI REKORD«
Pred kratkim so v Miinchenu že vrteli film o olimpijskih igrah v Helsin-kiju. Film so napravili v treh mesecih, kar je svojevrsten olimpijski rekord. Film o berlinskih olimpijskih igrah so delali dve leti, o londonskih (1948) igrah pa eno leto.
Oskar Dev
uvrstil med sodelavce »Novih akordov«. Devove skladbe so izšle v založbi Glasbene Matice v Ljubljani in tiskarne v Gorici,
i deloma pa v samozaložbi. Devovi samospevi so polni ljubkosti in nežnega nastrojenja. Melodija mu sama teče in spremljava se zliva s petjem v celoto. Po številu jih ni mnogo (Mak, Vzdih, Ptička, Pastirica, Kanglica, Snegulčica, Božji volek in Pismo), pač pa se po vrednosti uvrščajo med naše naj-priljubnejše skladbe. Poleg izvirnih samo-I spevov je priredil mnogo narodnih pesmi I za glas tn klavir.
i Plodovitejši je bil Dev v skladanju zbo-| rovskih pesmi. Njegove pesmi imajo tehtno I vrednost, iz njih se zrcali narodna duša,
| posebno pa so posrečene tiste, iz katerih veje t razigranost, dobrosrčnost, šegavost in bol ljudske duše. Najraje je komponiral za moške zbore, ki prav radi izbirajo iz Devove zakladnice:	Na poljani, Hrepenenje, Tihi
veter od morja, Kvišku plava, Se ena. . ., Pomladni viharji, Ah, ljubica, zdaj je dan | in Svetla noč. Za mešane zbore pa: Zarja, * : Svatba na poljani, Jutranje zdravje, Turek, Pomlad, Zajček teče in Meglica. Za ženski zbor ima pesem »Teče mi vodica«, znani pa sta še njegovi harmonizaciji nagrobnic »Vigred se povrne« in »Gozdič je že zelen«.
I Devove skladbe najdemo skoraj na vsakem koncertnem odru. Njegova skladateljska zapuščina ni zelo velika, toda kar je ustvaril, je dal v popolni obliki, okusno in premišljeno, da ga po njegovih delih uvrščamo med zaslužne slovenske skladatelje.
Kot človek je bil dobrosrčnež, trajen optimist, velik, narodnjak in predvsem do skrajnosti požrtvovalen in delaven. Skratka, bi je vzor človeka, moža in kulturnega delavca. Umrl je 2. avgusta 1932 v Mariboru, pokopan pa je v Ljubljani.
Radovan Gobec
V vseh priročnikih in knjigah, ki obravnavajo zgodovino fotografije, naletimo na trditev, da je leta 1847 Niepce de St. Victor odkril način izdelovanja fotografij na steklene plošče. Njemu na čast je ta način izdelovanja fotografij dobil ime »niepceo-tipi j a«.
Toda zgodovina fotografije je tukaj zašla v slepo ulico. Res ima Niepce velike zasluge | za razvoj fotografije, vendar on ni izumil | načina izdelovanja fotografij na steklene plo- . šče. To iznajdbo moramo pripisati onemu, ki mu po zgodovinskih podatkih tudi pri- | pada, to je Slovencu Janezu Puharju.
Janez Puhar je bil rojen 1814. leta v Kra- i nju. Izredno nadarjenega mladeniča so starši ' poslali v šole, kjer se je zlasti oprijel tujih J jezikov, matematike, fizike in kemije. Še posebno pa se je bavil s slikarstvom. Po J končani gimnaziji je materi na ljubo odšel j v lemenat in postal duhovnik. Toda kot duhovnik se je slabo počutil. O tem govori v I svojem pismu profesorju dr. Schratterju: .
. . »Druga kontaktna slika, rozeta, ki je kot ' negativ napravljena na enostavni žvepleni plošči, ima mnogo podobnosti z ledenimi rožami (v tem strašno pustem klerikalnem življenju mi namreč ne cvetijo nobene boljše).«
1838. leta je Puhar nastopil službo na deželi, kjer je imet mnogo časa za znanstvena raziskovanja. Primanjkovalo pa mu je k e-mikali j in podobnih preparatov za poizkuse, i Zato se je posluževal v glavnem snovi, ki jih je lahko dobil. Ves svoj prosti čas je prebil v svojem laboratoriju. čeprav so ga klerikalni krogi zaradi tega ostro napadali. Tako je izumil način slikanja na steklene plošče, a v javnosti je o njem spregovoril šele čez osem let. Klerikalno nazadnjaštvo, ki je tedaj vladalo v avstrijskih deželah in ki je
kruto zatiralo razvoj znanosti in napredka, mu ni dopustilo, da bi svoj izum objavil takoj, ko je bil prepričan vanj.
Revolucija 1848. leta pa je tudi v znanosti povzročila sprostitev ustvarjalnih sil. Proti koncu 1850. teta je Janez Puhar predložil svoj izum dunajski Akademiji znanosti, ki ga je sprejela in objavila.
V starih pisanih virih smo našli več podatkov, ki dokazujejo prvenstvo Janeza Pu-
U L T U R N I
ZAPISKI
, .•miiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiuiiimniniiiiinniiiiiuiuitntuunntiimHinmiHitmmittiMnHKiiHitminMBm
UMETNIŠKI FILM »FROSINA«
Lep uspeh makedonskih filmskih delavcev
Nekdo, ki ne pozna velikega razcveta makedonske kulture po naši ljudski revoluciji. bi težko verjel, a vendar je res — v naših kinematografih predvajajo prvi umetniški makedonski film »Froslna*. Nekoč, pred. leti zapostavljen narod, ki ga niti narod niso hoteli imenovati, ki ni imel niti svojih osnovnih šol in abecednikov, se je predstavil svetu s celovečernim umetniškim
filmom. Prvikrat v zgodovini filmske umetnosti smo zaslišali u filmu makedonsko besedo, prvič so se nam predstavili makedonski filmski umetniki. In lahko rečemo, da nam se niso slabo predstavili. Čeprav ima film še nekatere slabosti, vendar so ljudje, ki so ga ustvarjali, vredni pohvale.
Filmska zgodba je vzeta iz življenja makedonskega naroda v zadnjih štiridesetih
Prizor rs prvega umetniškega makedonskega filma »Froslna«. Partizanski komandant Goce je našel zatočišče pred fašističnimi preganjalci v domu makedonske
matere Frasi ne
6 stran * 5 xn. 1952 DELAVSKA ENOTNOST
letih, trpkega življenja matere Frosine, njenih otrok, ki so v bedi pomrli, njenega moža — pečalbarja, ki je romal po svetu s trebuhom za kruhom, dokler ga ni pobrala tujina, njenega sinka Klima, ki je edina sreča, up in nada matere Frosine. To je zgodba o narodu, ki se je uprl tujim zavojevalcem, ki si je z lastnimi rokami v neenakem boju pribojeval svobodo in za to svobodo žrtvoval tudi mnogo svojih sinov.
Povsem nas prevzame pretresljiva zgodba matere Frosine, ki v pouličnem boju za osvoboditev Ohrida izgubi svojega edinega otroka, ga objokuje in še mrtvega miluje, potem pa spozna, da so njeni otroci vsi, ki se bojujejo za svobodo, za boljše življenje. Ko spozna, da so vsi bojevniki osvobodilnega boja potrebni materinske nege, skrbnih materinih rok, zapusti svoj zapuščeni dom in gre s partizani.
Okvir dogajanj je pokrajina ob Ohridskem jezeru in mesto Ohrid samo. V filmsko zgodbo so vpleteni narodni običaji ob poroki, ob odhodu pečalbarjev v tujino, stari makedonski plesi, tako da nam film (ne vem, če ravno dovolj spretno) tudi prikazuje nekaj iz bogate zakladnice makedonske narodne kulture.
Ima pa film »Frosina« tudi nekaj slabosti. Menimo, da lahko očitamo tvorcem tega prvega makedonskega filma to, ker so zajeli preširoko obdobje, ki bi ga še tako spreten režiser zelo težko povezal v celoto Režiser Vojislav Nanovič je imel s tem težave, čeprav se je v filmih »Nesmrtna mladost« in »Čarobni meč« ukvarjal z istimi slabostmi. Film je zato preveč razdrobljen na več različnih zgodb, ki bi jih bolj kazalo obdelati posamezno. Posamezne stvari zato ostanejo v tem filmu premalo obdelane. Filmska zgodba nas vse bolj spominja na reportažo, kot pa na zaokroženo filmsko zgodbo.
V filmu je tudi sicer nekaj napak. Kaj se je dogodilo z Ljubo, Klimentovo izvoljenko, ki igra eno izmed osrednjih vlog v filmu? Okrog nje se plete družbeno zanimiva stvar, ki pa ostane nedovršena.
Tudi tehnično bo treba marsikaj izboljšati v bodoče. Ze tako temno ozadje (nočni boji, nočni ribolov) je še bolj temno slikano; še vedno je preveč navadnih fotografskih posnetkov, namesto da bi vsaka slika prikazovala doživeto razgibano dejanje, ki pritegne igralca, da filmu »z dušo sledi«, kakor pravimo. Te pripombe sevedo le ob robul
Res pa je eno, da je film »Frosina« eden izmed najboljših jugoslovanskih filmov in je še posebno kot prvi makedonski umetniški
film vreden vse pohvala.
OB OBLETNICI ROJSTVA NAJVECJEGA SLOVENSKEGA PESNIKA
Dr.FRANCETA PREŠERNA
Pred stodvainpetdesetimi leti se je rodil v Vrbi na Gorenjskem veliki slovenski pesnik in narodni budnik dr. France Prešeren. V dneh ob obletnici njegovega rojstva nameravajo v Kranju odkriti spomenik temu velikemu Slovencu. Spomenik sta izdelala kiparja pokojni Peter Loboda in France Smerdu. Visok je skoraj štiri in pol metra, stal pa bo na dva metra visokem podstavku in bo za Kranj — mesto, v katerem je pesnik dalj časa živel in tudi umrl, prava umetnostna veličina. Kip je vlit *v bronu in nam že slika, ki jo priobčujemo, govori o tem, kakšna mojstrovina je. Z odkritjem tega spomenika se nameravamo slovenski ljudje oddolžiti spominu našega največ j ega pesnika Franceta Prešerna.
Ob tej obletnici pa objavljamo v našem časopisu tudi znano Prešernovo pesem »Zdravljico«. V tej pesmi je Prešeren na preprost način izrazil svoje veliko domoljubje, vero v ustvarjalne in svobodoljubne
sile našega naroda in vero v lepšo prihod I nost slovenskih ljudi. V njej nazdra■
| svobodni duh lepši socialni in kulturni 1 aočnosti našega naroda in vsega čloues,
V njej prerokuje prijateljstvo med narod poziva mladino v boj za svobodo domačije, oznanja ljubezen in dobroto, ki bosta preobrazili človeštvo.
Prešeren je zložil to pesem ob »novini 1844. leta«. Namenil jo je za Poezije. Toda avstrijske oblasti so mu črtale četrto kitico. Tako okrnjene pesmi ni hotel objaviti. Zato je pesem prvič izšla v »Novicah« 1848. leta, ko je marčna revolucija pometla s cenzorji, ki niso dopustili objavljanja narodno bud-niških del.
Pesem »Zdravljica« je sto let budila naš narod, ga pripravljala na odločilni boj za tiste cilje, ki jih je v njej pesnik-jasnovidec napovedal. Njo smo recitirali in peli v najtežjih trenutkih in jo ohranili v naših srcih vse do današnjih dni kot eno izmed najlepših Prešernovih pesmi.
OB PRVI LETOŠNJI ŠTEVILKI
Beseda o »BESED 1“
Ko sem dobil v roke letošnjo prvo številko revije za književnost in kulturo »Besedo«, sem se bežno spomnil viharnih razgovorov, ki so lani spremljali izid vsake številke te revije. Pod tem vtisom sem jo odprl. Prebral sem uvod, ki ga je napisalo uredništvo. Ce se prav spominjam, so mi ostale od prvega začetka najbolj živo v spominu te-le besede: »Prepričani smo, da prizadevanja, ki žive v mladi literarni generaciji in v »Besedi«, podporo delavskega razreda še posebej zaslužijo. Ustvarila bo med mlado generacijo slovenskih književnikov in našim delavskim razredom vez, ki bo za obe strani koristna in plodna.«
Zelo sem bil vesel te misli. Mladi literarni rod išče zaslombe tam, kjer jo lahko dobi — pri delavstvu, ki ni zgolj mecen našega časa, ampak tista družbena sila, ki v naše življenje prinaša bogato, razborito, človeško globoko doživeto življenje, vredno in dostojno umetniškega oblikovanja. Menim, tun), Toneta Pavčka (Poezija v prevodih> in do je taka odločitev kroga, ki se je zbral j zapiske o. književnosti in gledališča.
okrog »Besede«, vredna, da jo pozdravimo. Iz nje diha, če nič drugega, vsaj družbeno zrelo hotenje. Seveda je na to pot treba srčno stopiti tn spotoma večkrat preceniti, ali v svojih delih iščemo v tisti smeri, kjer se kaj prida najde, kjer najdemo res duhovnih človeških vezi z delavskim razredom in njegovimi človeškimi vrednotami. Rad verjamem, da se tisti, ki so zapisali uvodne misli k prvi številki »Besede«, tega v celoti zavedajo, in prepričan sem, da bodo uspeli v svojem hotenju.
V prvi številki nam »Beseda« predstavlja nekaj pesmi Janeza Menarta (Poetska in Vešče), Jožeta Šmita (Moj jubilej in Dvojni cvet), Adc Skrl (Melanholija), Cirila Zlobca (Ženi, Gazelica in Hrepenenje), nadalje prispevke Borisa Grabnarja (Poglavje o morali), Janka Kosa (Preludij), Marte Gliha (Beseda z Jušem Kozakom). Igorja Sentjurca (Obrn-
GOSPODARSKE NOVICE
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TOVARNE TEHTNIC V CELJU
PREDLOGE KOLEKTIVA JE TREBA UPOSIEVATI
V tovarni tehtnic v Celju je bilo že nekaj časa sem precei negodovanja proti dosedanjemu direktorju. Na zadnjem množičnem sestaiku kolektiva na je to razpoloženje prišlo do izraza ob zahtevi, da je treba dosedanjega di lektor j a podjetja razrešiti njegove dolžnosti. Nič manj viharno pa ni bilo zadnje zasedanje delavskega sveta. Delavski svet je na svojem zasedanju razpravljal predvsem o direktorju in njegovem odnosu do delavcev, organov delavskega upravljanja, skratka do podjetja sploh. Na zasedanje delavskega sveta je prišel tudi zastopnik mestnega ljudskega odbora. Zastopnik mestnega ljudskega odbora je imel kar precejšnje pomisleke o takojšnji razrešitvi direktorja. Češ. da je treba za njegov odpoklic najti tehtne razloge. Olani delavskega sveta pa so mu jih naštevali.
Po izjavah članov delavskega sveta, ki so jih dajali na zasedanju, je direktor podcenjeval organe delavskega upravljanja. Skliceval je proizpvodne sestanke, kjer eo sprejemali sklepe brez vednosti upravnega odbora, oziroma sklepe upravnega odbora spreminjali po svoje Slo je celo tako daleč, da je želel imeti nov delavski svet in upravni odbor, ki bi se najbrž bolj uklonila njegovi volji in samovolji Med drugim je zahteval tudi to, da mora dobiti vse pru tožbe vložene na upravni odbor,^ delavski svet ali celo na sindikalno podružnico. Jalovo .ie opravičilo, češ. da hi s tem hotel biti direktor spoznan, kaj koga teži. saj bi o tem	prav gotovo slišal na zasedanju
upravnega od bora ali delavskega sveta. Predsednik upravnega odbora je nekoč dejal tole: če se o kakršni koli stvari dogovorita predsednik upravnega odbora in direktor,
Kolektiv in delavski svet Tovarne tehtnic v Celju predlagata, da je treba dosedanjega direktorja razrešiti. — Direktor je zahteval nove volitve za delavski svet in upravni odbor. — Mestni ljudski odbor ima pomisleke o zahtevi
kolektiva
je treba vse ostale v podjetju o dogovorjeni stvari prepričati. Direktorju so očitali, da ni upošteval sklepov organov delavskega upravljanja Že v avgustu je bilo sklenje-no, da je treba ustaviti delo na drobnih tehtnicah in preusmeriti proizvodnjo na težje tehtnice, za katero so že prejeli del akontacije. Sklepa pa tehnično vodstvo ni uresničilo. tako da delo na težjih tehtnicah zaostaja. Kaj slab odnos je imel tudi do delavcev. »radodaren« pa je bil z denarnimi kaznimi, ki jih je izrekel brez predhodnega opozorila, tako. da krivec niti ni vedel, kaj je kaznjivega napravil. Po živahni razpravi so člani delavskega sveta predlagali zastopniku mestnega ljudskega odbora, naj bi bil direktor takoi razrešen službene dolžnosti. Njega seveda ta dan ni bilo na zasedanje. Mogoče ni vedel za zasedanje, vedeli pa so člani kolektiva, ki so se zasedanja udeležili.
Na mestnem ljudskem odboru ne verjamejo vsemu, kar so delavci povedali Pravijo. da so v pod jeti j ih precejšnji osebni spori in da ne drži vse to, kar delavci govorijo. V podjetje mislijo poslati posebno komisijo ki naj hi raziskala vzroke spora med delavci in direktorjem, dvomljivo pa je. če so začeli stvari pravilno razčiščevati. Člani delavskega sveta so zahtevali, naj se vse razčisti kar na zasedanju delavskega sveta- Zastopnik mestnega ljudskega odbora pa je dejal, da bodo morali posamezni člani izjave, ki so jih dajali na zasedanju podpi-
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA V »ISKRI«
DciavsKl stel zahteva na vpogled F1ESECNA flNANCiVA POROČILA
Prodajno omrežje je treba razširiti tudi na tuja tržišča. — S stroji je treba previdno ravnati. — Za nemoten potek proizvodnje so potrebne najmanj trimesečne zaloge materiala. — Neumesten predlog glavnega inženirja
sati, ko bodo na mestnem ljudskem odboru zaslišani. Tej zahtevi so se člani sveta postavili po robu, češ, mar ni dovolj vero- , vo-i dostojen zapisnik zasedanja, ki bo javno * Po podpisan. Pripomnili so še, če je treba po- dovn sameznike zasliševati na mestnem ljudskem odboru, potem javno mnenje kolektiva res prav nič ne pomeni. Zastopnik mestnega ljudskega odbora .ie končno le dejal, da bo o razrešitvi direktorja razpravljala skupščina, v podjetje pa bo prišla posebna komisija.	P. Dv
P d fcl vozimo z eltKlriho
Misli ob razvitju sindikalnega prapora podružnice elektrolokomotivske postaje
Postojna
14. decembra bo sindikalna podružnica elektrolokomotivske postaje v Postojni razvila svoj sindikalni prapor. Približno takrat pa bo tudi pet let. odkar samostojno vzdržujemo električno vleko. Ob tej priliki hočem osvežiti spomin na vse dogodke iz te, za nas tako plodne dobe.
Ideja elektrifikacije železnic ni bila tuja tudi v predvojni Jugoslaviji. V glavni direkciji železnic v Beogradu je delala še 10 let pred začetkom druge svetovne vojne skupina za preučevanje elektrifikacije na inozemskih železnicah, ki bi na] izdelala tudi idejne osnutke za elektrifikacijo nekaterih naših prog. (Sušak—Srbske Mora-vice, Užice—Sarajevo—Metkovič.) Vse to pa je ostalo le na papirju. Elektrifikacija železnic je imela takrat mnogo nasprotnikov. Njeni največji nasprotniki so bili predvsem kapitalistični lastniki premogovnikov, ki so se bali. da bi jim elektrifikacija železnic pobrala mastne dobičke. In uspeli so
Po osvoboditvi pa so se stvari tudi na tem polju obrnile. K Jugoslaviji je bilo priključeno Slovensko Primorje in Istra. Potrebno je bilo organizirati prevzem teh prog. Ko je bil oktobra 1944 osvobojen Beograd, so ustanovili delegacijo, ki je po zavzetju Trsta odpotovala v Trst in začela popisovati železniške naprave v teh krajih. Zal pa so morale naše čete Trst zapustiti, bivša Julijska krajina pa je bila razdeljena na dve coni. Vojaška uprava JLA je ustanovila na Reki železniški inšpektorat, ki je upravljal železnice v coni B. V Trstu pa smo imeli koordinacijski odbor za vskladitev ititeresov . ene in druge cone. Pri ljubljanski direkciji pa smo Kmalu po osvoboditvi ustanovili poseben elektroodsek. N;jef’<?^a naloga je bila. da pripravi prevzem elektrificiranih prog in pripravi železničarje za prevzem službe od Italijanov. Razumljivo je, da je v prvem času opravljalo službo električne vleke osebje iz Trsta.
Direkcija v. Ljubljani je že avgusta 1945 organizirala prvi tečaj za strojevodje v Postojni, pozneje pa je priredila še več tečajev za strojevodje in asistente. Tako smo dobili prve strokovnjake za električno vleko. 4. februarja 1947 pa so že naši strojevodje sami vozili električne lokomotive. Vzdrževanje lokomotiv pa je še nadalje ostalo v Trstu.
Ne smemo pozabiti, da je bilo treba v prvem času po osvoboditvi usposobiti
Težave na svetovnem sladkornem trgu
Prav te dni se je mednarodna zveza proizvajalcev sladkorja obrnila na Organizacijo združenih narodov, naj bi sklicala mednarodno posvetovanje, na katerem naj bi se rešila »sladkorna kriza«. Sladkorja namreč ne morejo prodati.
V letih 1950 in 1951 so postavili na svetovni trg 11 in pol milijona ton sladkorja (pred vojno 9.8 milijonov ton). Proizvodnja v 23 državah, ki uvažajo največ sladkorja, je večja za eno tretjino, uvozijo pa le za eno desetino več sladkorja kot pred vojno. V 18 državah, ki sladkor izvažajo, pa so napravili za 28% več sladkorja, izvozijo ga pa komaj za desetino več kot pred vojno. Med izvozniki sladkorja je največ držav iz Srednje in Južne Amerike, torej z dolarskega področja in pomanjkanje dolarjev nedvomno močno vpliva na prodajo sladkorja. V nekaterih državah (Anglija, Japonska) je sladkor še vedno na karte, in bi samo v teh državah lahko prodali več kot milijon ton sladkorja, če ne bi bil racioniran.
Kot vse kaže, bodo cene sladkorju na svetovnem trgu padle, le deviz bo treba.
vozno mrežo. Na postajah Reka, Prestranek, Postojna itd. je bilo poškodovanih čez 200 drogov, vozni vodi so bili na nekaterih tirih potrgani v skupni dolžini okrog 40 km. V napajalni postaji Matulje je deloval samo en agregat, drugi pa že prej pod Italijani ni delal. Italijani se ga niso upali popraviti, popravili so ga naši ljudje.
Proti vsem pričakovanjem Italijanov so se naši strojevodje odlično izkazali. Imeli so manj okvar na lokomotivah in so jih tudi hitreje popravili kot pa italijanski, ki imajo dolgoletno prakso. V sredini decembra 1947 so prišle prve naše lokomotive, ki nam jih je morala odstopiti Italija po mirovni pogodbi, v kurilnico Divača. Na to obletnico si strojevodje elektrolokomotivske postaje v Postojni razvijajo svoj prapor.
To je le suhoparen pregled glavnih dogodkov v prvih začetkih naše električne vleke. Nemogoče je povedati, koliko truda in drobnega dela so. opravili pionirji nase prve električne vleke. Pomisliti je treba, da smo bili postavljeni na mah pred popolnoma nove naloge. Bili smo skoraj brez materiala in rezervnih delov, naši strojevodje pa so se morali hitro naučiti popravljati tudi električne lokomotive. Res je služba na električnih lokomotivah lažja in prijetnejša, vendar pa je treba električno lokomotivo temeljito poznati in še posebej negovati. Danes lahko trdimo, da smo prebrodili začetne težave in da smo si v teh letih pridobili toliko izkušenj, da lahko mislimo na daljnjo elektrifikacijo železnic z lastnimi močmi.	Inž. J.
Na enem od zadnjih zasedanj -delavskega sveta tovarne »Iskra« v Kranju so člani zahtevali od upravnega odbora, da poda članom delavskega sveta vsak mesec finančno poročilo podjetja. Upravni odbor je na zadnjem zasedanju delavskega sveta res poročal o finančnem položaju tovarne »Iskra«, iročilu o delu upravnega odbora, o ni in nedovršeni proizvodnji, prodaji blaga, kreditih m še o marsičem drugem, so člani delavskega sveta opozorili, kaj vse hi bilo potrebno v tovarni še storiti.
Člane delavskega sveta predvsem zanima. zakaj ni »Iskra« razstavljala svojih izdelkov na velesejmu v Grčiji in Turčiji. Z odgovorom niso bili zadovoljni. Komerciala
ZA PRAVIČNO DELITEV PRESEŽKA PLAČ
Nihče ne sme biti prikrajšan
Nedavno so na plenumu okrajnega | plač po učinku je udeležen vsak po-sindikalnega sveta v Solkanu opozorili j samezen član pri zaslužku kolektiva in na kaj čudno delitev presežka sklada po tem naj se ravna tudi njegova ude-plač. Pri podjetju »Primorje« v Ajdov- ležba pri delitvi dobička. To pa je tudi ščini je dobil direktor podjetja 60.000 1 edino pravilno in pravično merilo za
dinarjev presežka, inž Pavlič je dobil
45.000	din, predsednik delavskega sveta in predsednik upravnega odbora pa po
14.000	in 16.000 din, delavci pa so dobili le od 3000 do 6000 din presežka. Ali je takšna delitev presežka pravilna, je li v skladu s socialističnimi načeli nagrajevanja? Ali je vsak član kolektiva res dobil delež, do katerega je upravičen po svojem prispevku skupnosti? Na vsa ta vprašanja lahko odgovorimo samo z besedo: ne! Primer, kakor so delili presežek sklada plač v »Primorju«, pa ni osamljen. Zato se pomenimo nekoliko o načelih in načinih delitve presežka sklada plač.
Prav tako, kakor ne delimo zaslužka posameznim članom kolektiva na oko, velja to upoštevati tudi pri delitvi presežka. Presežek sklada plač ali dobiček, kakor ga največkrat imenujemo, ni nagrada, kakor smo jih delili pred leti, za razne delovne praznike. Presežek je del zaslužka, ki ga dobimo ob zaključku leta, takrat, ko je izračunana bilanca, ko je dokončno ugotovljen uspeh ali neuspeh podjetja. Zato ne gre deliti presežka z dviganjem rok, marveč ga je treba določiti s svinčnikom v roki, s točnim izračunom, da ne bo prav noben član kolektiva prikrajšan.
Delitev presežka bo pravilna in pravična takrat, kadar izračunamo, s kolikim deležem zaslužka po učinku dela je vsak delavec ali uslužbenec udeležen v skupnem zaslužku kolektiva. Odstotek, ki smo ga dobili po tem_ izračunu, nam kaže, s kakšnim deležem
RAZMIŠLJANJA O STORILNOSTI DELA V RUDNIKIH
Pflmcrialmo se z boljšimi od nas
V Belgiji nakopljejo petkrat več premoga na moža kot pri nas. — Storilnost dela v naših rudnikih je še vedno manjša kot pred vojno
Kadar po naših podjetjih razpravljamo o stopnjah družbenega prispevka, kaj radi vsaj na eno oko gledamo na druga istovrstna podjetja po Jugoslaviji Jezimo se če imajo drugod nižjo stopnjo akumulacije Ce bi se jezili, ker imajo drugod prenizko, bi človek še nekako razumel Toda včasih si mislimo iB pritiskamo na vse kljuke, da bi nam znižali stopnjo akumulacije, češ, tudi tam imajo nizko. O tem pa bi rad povedal nekaj besed.
Jugoslavija jo še zelo zaostala država. Tudi takrat, kadar imamo boljše proizvodne možnosti kot na primer v kakšni drugi državi, teh ne izkoriščamo. Tovariš Miha Marinko je na šestem kongresu povedal primer Litostroja. To podjetje ima modernejše stroje kot tovarna Voigt v Zahodni Nemčiji, proizvodnost dela pa je za polovico manjša, Zvišanje produktivnosti dela zavisi še od marsikaterih drugih čini tel jev. ne pa samo od strojnega parka in tehnične opreme podjetja. Ce hočemo torej meriti proizvodnost dela v naših tovarnah, se ne smemo ozirati po tistih, kjer je/ proizvodnost še manjša, temveč jo primerjati s proizvodnostjo, kakršno dosegajo v indu strijsko visoko razvitih državah, kakršna je povprečna v svetovni proizvodnji. Le takrat ne bomo svetovnemu trgu plačevali več »davka za našo zaostalost«.
Poglejmo, kakšna je storilnost dela v naših premogovnikih! 2e na prvi pogled bomo opazili, da daleč zaostajamo za dru gimi evropskimi državami. Se več. nismo dosegli niti storilnosti dela iz leta 1939 Tega leta fl939) smo proizvedli v vseh slovenskih premogovnikih 250.9 ton na za po slenega. leto-s pa 219.9 ton Samo pri rja vem premogu je proizvodnost dela za skoraj petino manjša kot pred vojno
Eden izmed vzrokov za nizko storilnost na število zaposlenih oseh je takoj očivi-den Medtem ko je prišlo pred vojno na 100 delavcev nekaj manj kot 6 uslužbencev, jih je bilo 19,50 leta 15	19.52 pa nekaj več
kot 7 uslužbencev
Primerjajmo proizvodnost dela sloven ski h rudnikov s storilnostjo v nekaterih evropskih državah V Sloveniji smo nakopali lani povprečno 220 ton na v rudnikih zaposleno osebo, na Nizozemskem so nako-
IDEJA DELAVSKEGA UPRAVLJANJA SE ŠIRI
Ncmsha viada zavira delavsko upravllanic
pali 272 ton, v Posaarjn 276, v Angliji 323. v Belgiji pa kar 1192 ton.
Kaj nam te številke povedol Se precej nam manjka, da bi dosegli p"ovprečno storilnost dela v zahodnih državah. Bes so rudniki n. pr v Belgiji neprimerno bolje opremljeni, res je pa tudi, da je pri nas slabša organizacija dela in pri nas povprečen rudar ne zna toliko kot kje na zahodu
Vzeli smo le rudnike za primer. Nedvomno hi prišli do istih zaključkov tudi v drugih proizvodnih panogah Stremeti moramo torej naprej, ne pa da se primer jamo z zaostalejšimi. Na to pomislimo, kadar se razgovarjamo o stopnjah akumulacije I
udeležbo članov kolektiva pri delitvi presežka potem, ko je že plačan davek na dobiček in je ostanek denarja namenjen za razdelitev med člane kolektiva. Imamo še krajši način izračunavanja. V prvem primeru bi morali pravzaprav izračunati za vsakega posameznega delavca ali uslužbenca, s kakšnim deležem je udeležen pri zaslužku kolektiva. Lahko pa se poslu-žimo krajšega načina, ki bo pokazal prav takšne številke. Ugotoviti moramo, v kakšnem odnosu je za delitev namenjen presežek sklada plač nasproti skupnemu zaslužku po učinku. Odstotek, ki smo ga dobili na ta način, nam prav tako kaže, kolikšen znesek presežka naj dobi vsak posamezen član kolektiva pri »končnem zaslužku«.
Ce bomo upoštevali te misli pri delitvi presežka, se bomo izognili primerom, da posamezni člani kolektiva dobijo velike zneske na račun ostalih, ki ne dobijo tistega, kar jim po učinku dela pripada.	P-
Slikarji, ki včasih obiščejo delovne kolektive. najdejo tamkaj lepe motive za svoje risbe
France Slana: Delavca pri tekstilnem stroju
je namreč pred velesejmi tarnala o prevelikih stroških češ, da ni deviz. Člani delavskega sveta niše smatrali, da je take opravičilo dovolj tehtno, saj je na tujih tržiščih nastopile dosti manjše podjetje »Mi-hajlo Pupin« iz Beograda. Delavski svet je zahteval, da upravni odbor razišče, kdo je kriv za to, da »Iskra« ni razstavila svojih izdelkov na velesejmu in si tako odtegnila vrsto kupcev. Člani sveta so sklenili,_ da_ je treba prodajne mrežo v državi razširiti z vrsto novih industrijskih prodajaln v Zagrebu, Novem Sadu, Reki itd.. Podjetje pa naj prične s prodajo svojih izdelkov tudi na tujih tržiščih zlasti v Grčiji in Turčiji.
Eden od članov delavskega sveta je opozoril, da je treba čimprej pričeti s proizvodnjo po tekočem traku. Proizvodnjo po tekočem traku je treba pričeti _ vso j pri ne-katerih najvažnejših pro7,ivodih. Storilnost dela in proizvodnja se bosta s tem vsekakor dvignili. V »Iskri« že delajo na preusmeritev proizvodnje Po tekočem traku. Seveda je delo zamudno, zahteva precej načrtov in tudi stroški ne bodo majhni. To pa e« jim bo vsekakor obrestovalo. Na tekočem traku bodo najprej začeli izdelovati novo vrsto števcev, pozneje pa 6e druge proizvode, ki so v delu skozi vse teto.
V	proizvodnji imajo večkrat nevšečnosti zaradi pokvarjenih strojev. Oddelek za vzdrževanje jih včasih predolgo popravlja. Toda tega ni kriv samo oddelek, marveč tudi delavci, ki premalo pazljivo ravnajo s stroji. Člani delavskega sveta so grajali takšen odnos do strojev in zahteval1 od upravnega odbora, naj malomarno ravnanje s stroji prepreči s primernimi ukrepi. _
V	»Iskri« se večkrat dogodi, da zastane proizvodnja pri tem ali onem proizvodu zaradi pomanjkanja materiala. Sploh imajo v »Iskri« precejšnje nevšečnosti z materialom, ki ga dobijo iz tujine. V škripcih so za devize, včasih jim ga tovarne prepozno pošljejo, mogoče, da ga tudi sami kdaj prepozno naročijo. Delavci in delavke so ze večkrat grajali tehnično vodstvo, ker ni bil material pravočasno naročen. Člani delavskega sveta so prisluhnili umestnim pripombam delavcev in na zasedanju razpravljali o tem. Naročili so komercialnemu oddelku, da mora stremeti za tem, da bo preskrbel devize in naročij material v pravem času za dogotovitev najvažnejših proizvodov. Materiala mora biti na zalogi vsaj za 3 mesece, tako da teče proizvodnja nemoteno naprej.
Res včasih predsedniki upravnih odborov ali tudi delavskih svetov izgubijo precej časa, da opravijo to ali ono stvar. Se vec pa je izgubljenega z raznimi sestanki. V »Iskri« so sestanki med delovnim časom menda kar pogosti. Na to je opozoril eden od članov delavskega sveta. Predlagal je, naj hi sestanke prestavili na popoldanski delovni čas. Nič kaj preveč umesten pa ni bil predlog glavnega inženirja. Ta je dejal, da sedanji predsednik upravnega odbora, ki je menda tudi vod j a delavnice, izgubi zaradi dolžnosti, ki jih ima pri upravnem odboru veliko časa in se ne more posvetiti delu v obratu tako kakor bi bilo treba. Zato je glavni inženir predlagal, naj bi v bodoč-1 ne volili ra predsednike odborov ljudi, ki imajo odgovorne naloge v podjetju. Do tu je predlog glavnega inženirja dober. Ni pa umestno, da je predlagal, naj bi bil predsednik upravnega odbora plačana oseba.
Z RAZŠIRJENE SEJE MESTNEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA
Šolo za gospodarsko izobrazbo delavcev mislijo osnovati
šolanje bo trajalo predvidoma pol leta
Na zadnji razširjeni seji predsedstva Mestnega sindikalnega sveta v Ljubljani so med drugim razpravljali o ustanovitvi šol za gospodarsko izobraževanje delavcev. Na seji so izvolili komisije, ki bodo pripravile vse potrebno za ustanovitev šol. Šolanje bo trajalo približno pol leta, pouk pa bo dva ali trikrat tedensko. Sole so namenjene delavcem, da se seznanijo z gospodarskimi vprašanji. Dokler ne bodo pridobili izkušenj, bodo ustanovili le nekaj razredov šol za gospodarsko vzgojo delavcev v Mostah, Šiški in središču mesta. Izdatke za šolanje bodo krili kolektivi iz svojih sredstev.	S.
SOCIALNA POLITIKA
POGLEJMO Š E OR (J G O PLAT
IUD1 NED MUS IE IREBA MPMVIII REP
Niso vsega krivi zdravniki. — Ne tri, temveč »sedemdnevniki« so danes problem. — O »poklicnih bolnikih«. — Škodljivce in izkoriščevalce socialnega zavarovanja je treba kaznovati! — Zakaj so podatki o bolniku tajni?
Kadar govorimo o socialnem zavarovanju i tudi, ^aj delajo zdiavniki. V podjetjih nam-in naši zdravstveni službi, le preradi vidimo I reč le preradi samo zabavljamo čez zdrav-samo delo zdravnikov Res je. Tudi med mka, ki je bolniški dopust odobril v zavod
1 ali ambulanto se pa le redko kdo potrudi. Zdravnik le prevečkrat klone pred nasil-
Zahodnonemški sindikati si ves čas po drugi svetovni vojni prizadevajo, da bi dobili dela ve čim večjo besedo v upravljanju gospodarstva. Posledica teh prizadevanj je bil zakon o soodločanju v upravljanju v državnih rudnikih ter v državnih železarnah in jeklarnah Toda čim boli raste moč zvezne zahodno« črnske vlade, tem ^ manj je pripravljena popuščati delavcem Vendar je ideja delavskega upravljanja v Zahodni Nemčiji tako močna, da je ni mogoče zaustaviti
Julija je izšei nov zakon ki daje pravico delavcem, da soodločajo tudi v podjetjih zasebnih delniških družb. Seveda pa daje ta zakon delavcem mnogo manj pravic, kot jih imajo v državnih rudnikih, jeklarnah in železarnah. Pripravljajo pa še zakon, ki bo uredil delovne odnose v podjetjih javnih ustanov
Res je v novem zakonu ideja delavskega upravljanja precej medla. Poglejmo si, kakšne organe upravljanja postavlja v podjetjih in kakšno besedo imajo.
Svet podjetja določa delovni čas. odmore med delom kraj in čas izplačevanja delavskih mezd, sestavlja načrt •etnega dopusta, upravlja socialne ustanove podjetja, sestavlja dej ovni red. določa norme in načela nagrajevanja ter premešča in odpušča delavce
Gospodarski odbor je nekaj novega v za ho d n o ne mš k i delovni zakonodaji. Njegova dolžnost je, da posluša poročila o metodah
proizvodnje, razpravlja o proizvodnih načrtih, o gospodarskem položaju podjetja, prodaji itd. V njem je polovico predstav nikov sveta podjetja, polovico članov oa postavi deladajalec.
Skupščina podjetja je prav tako samostojni organ ki se sestaja na vsake tri mesece. Posluša poročilo sveta podjetja o delu v teh mesecih Ne more pa sveta zamenjati, niti ne more vplivati na gospodarska. socialna in personalna vprašanja v podjetju
V nadzornem odboru je tretjina delavcev. ostali dve tretjini pa dolači delniška družba.
Svet podjetia pa ne more dokončno odločati o gospodarskih vprašanjih. Če delniška družba nekaj sklene, ne more preprečiti; da bi se sklep delniške družbe ne izvršil. Kadar se ne morejo sporazumeti, se lahko svet podjetja pritoži, vendar je postopek za pritožbo zeio zamotan.
Na nedavnem kongrevsu zveze nemških sindikatov, ki je bil od 13. do 17. oktobra v Berlinu, so sindikalne zveze pokazalo, da so pripravljene se odločno zoperstaviti vsem poizkusom zvezne vlade, da bi poslabšala in zmanjšala vlogo delavcev v upravljanju podjetij. Ker pa nekateri sindikalni voditelji niso dovolj odločno zastopali delavskih pravic, so jih odstavili. Zamenjali so dosedanjega predsednika Zveze nemških sindi-katov ter izvolili predsednika Zveze kovi-
nariev, ki je po*znan kot odločen sindikalni vedno tako. da v zavodu le bolj pazijo, voditelj.	1 kakšni so ti bolniki, kot pa v podjetju,, pa
zdravniki se najdejo taki. ki marsikdaj ne delajo prav. le tega za večino naših zdravnikov ne smemo reči Vendar se tudi naj-vestnejšemu zdravniku primeri, da pogreši. Zaradi tega ga pa še ne smemo obsoditi.
Vsega pa tudi niso krivi samo zdravniki
Med nami zavarovanci je že tako, da vidimo samo zdravnika Kako on živi, kakšni so njegovi delovni pogoji, pa malokdo pomisli Saj se # dogodi tudi tako, kot se je pred nedavnim* nekemu zavarovancu. Zbolel je, šel k zdiavniku, ta ga je poslal delat. češ. da mu nič ni. Domov ie šel in ko so ga obiskali tovariši, so morali hitro po rešilni avto. Kaj je bilo? Vnel se mu je slepič, v bolnico ie prišel prepozno, ker se mu je že razlil v bolnici so mu takoj pomagali in je le za las ušel smrti.
Pa bi zamerili zdravniku, ki ga je prvič pregledal? Rekli boste, seveda. Počasi! Ce bi bil ta zdravnik eden tistih maloštevilnih, ki mu je malo mar, kaj in kako dela, bi rekli z vami: kriv je in kriv bi bil bolnikove smrti Toda tudi zdravnikovo delo je težko, V marsikateri ambulanti mora zdravnik pregledati po 80 pa tudi do 120 bolnikov v eni ordinaciji Za podroben pregled ni časa. Pred vrati se že drenjajo drugi in kakšno nerganje je v čakalnici, če se kdo kaj dalj zadrži. Ce se potem dogodi tako, kot se je temu bolniku — je »kriv zdravnik«. ne pa razmere, v katerih dela.
Tudi med nami so »garjeve ovce«
Vsega pa seveda ne gre opravičevati s prezaposlenostjo zdravnikov Marsikaj bo bolje, ko bomo imeli več zdravnikov. Nekaj se da pa že sedaj napraviti. Kaj, boste rekli? Tistih dolgih vrst v čakalnicah, bi bilo lahko precej manj, če ne bi za vsako malenkost hodili okrog zdravnikov. Malo se udariš ,ali urežeš v prst in že moraš k zdravniku Ne morda zaradi tega. da bi se bal, da bi se ti kaj zgodilo, ali da res iščeš zdravniške pomoči. Bolj zaradi tega, da bi ti dal zdravnik 7 dni bolniškega dopusta. Tistih »trodnevnikov« je sedaj precej manj, vsak hoče že kar 7 dni ostati doma, saj tako ali tako podjetje plača prvih 7 dni bolezni. Ce bi dobil vso bolniško oskrbnino pri zavodu za socialno zavarovanje, bi bilo takih manj. Ker pa je žal še vedno tako, da v zavodu le bolj pazijo,
nežem, saj bo »tako in tako podjetje pl< čalo«, kot da ne gre vse iz sredstev socialnega zavarovanja.
Med takimi ki podaljšujejo vrste v čakalnicah ambulant pa je tudi nekaj, kako bi dejal, »poklicnih bolnikov« Ti poznajo vse paragrafe, poleg tega pa imajo še dobršen kos brezobzirnosti in namazan jezik, proti kateremu se le malokateri zdravnik uspešno postavi po robu. saj tvega svoj ugled in sloves Cim se bliža pomlad in lepo vreme, že so pri zdravniku in le redkokdaj jim spodleti, da ne bi dobili dva, tri mesece bolniškega dopusta. Ima že kakšno težavo, na katero se izgovarja Da bi se kdaj zares pozdravil, na to niti ne pomisli.
Dovolj je bilo besed!
Kaj bi vam našteval vse primere. Sami ‘jih poznamo Nek ženski je na pnmerd uspelo, da je celo leto vlekla socialno zavarovanje in ko so ji po letu dni prišli na sled, so ugotovili, da podjetja, kjer je bila zaposlena, že zdavnaj ni več. Drugi na primer je dobil jopič, ker je imel baje poškodovano hrbtenico Jopiča ni nikdar oblekel. V času bolniškega dopusta pa se je celo zaposlil drugod. Ko ga je komisija poslala na delo. je šel k drugemu zdravniku, mu vse zamolčal in dopust potegnil še za tri tedne itd., itd.
Vidite, ob vsem tem se je vredno zamisliti. Tudi med zavarovanci bo treba napraviti red in take. ki radi žive na tujih žuljih, privleči na dan ter jih kaznovati, v hujših primerih pa tudi postaviti pred sodišče. Naj občuti, da se z nami ne da šaliti. Vzemimo mu za nekaj časa pravice do socialnega zavarovanja, potem se bo prekleto premislil vleči nas vse skupaj za nos in živeti na naš račun.
Vsi pa smo v teh rečeh kar preveč popustljivi. Ugotavljamo, kakšnega še malo pokaramo, kaj več se le redkokdaj komu dogodi. To gre pri nas vse preveč po domače. Ti nam pijejo kri in prav na te se
skoplje kakšen birokrat in nam jih postavlja za vzor češ. poglejte jih, vsi zavarovanci so taki Jih bomo še pustili?
Zastopnik zavarovancev naj bo res zastopnik
Človeku da misliti še nekaj. V vseh zdravniških komisijah so tudi zastopniki zavarovancev, odnosno predstavniki sindikata. Mar ti mirne duše gledajo take reči? Niso morda prav ti poklicani, da javno ožigosajo primere izkoriščanja socialnega zavarovanja in da zahtevajo, da se vsakogar. kogar zalotijo, tudi postavi pred sodišče in kaznuje? Največkrat se vsa stvar neha samo pri tem, da tak zastopnik zavarovancev vstane na kakšni konferenci in postavlja »problem«. Da pa bi povedal: ta in ta je tisti, tega primite, to pa že težko slišiš. Se več! So tudi taki. ki menijo, da so razprave zdravstvenih komisij tajne, da ne smejo povedati niti imena, niti zavarovančeve bolezni.
Ko smo se te dni obrnili na zastopnika zavarovancev v zdravniški komisiji ljubljanskega zavoda za socialno zavarovanje in ga prosili, naj nam pobliže pove probleme, o katerih ie govoril na prvem zasedanju skupščine ljubljanskega zavoda, je bil sprva pripravljen povedati, potem se je pa menda po posvetovanju z ostalimi člani komisije, premislil. Dejal je, da bo komisija že sama zbrala vse podatke
Človek se nehote vpraša, čemu ta skrivalnica. Ali morda zastopnik zavarovancev ne sme samostojno presojati, kaj je prav in kaj ne, komu sme kaj povedati in komu ne. Sploh pa je vprašanje, če naj tajnost zdravniških podatkov še velja. Ne morem si predstavljati, kako naj delavski svet ali pa sindikat odkrijeta škodljivca, če ne bosta vedela in če ne smeta zvedeti, za kakšno boleznijo »boluje«. če so imena tajnost. Strinjam se, da ni treba sedaj vse vprek obsojati. Treba je dobro premisliti, da se komu ne bi zgodila krivica. Kadar pa krivca izsledimo, ali naj potem molčimo? Ce je vse res tako. kot je povedal na skupščini ljubljanskega zavoda, potem ni nobenih razlogov, da teh primerov Javno ne ožigosamo, saj tudi zasedanje skupščine ni za zaprtimi vrati. Ce pa ni res, potem . . . Čemu naenkrat zaprta usta? Zastopanja interesov zavarovancev si ne predstavljamo tako.	V. Jo
DELAVSKA ENOTNOST
5. XII, 1952 STRAN
DELAVSKO GIBANJE PO SVETU
SOVJETSKI DELAVCI V BOJU Z BIROKRACIJO
,NE POZABITE, DA SMO Ml GOSPODARJI"
upijejo sovjetski birokratje, ker delavci zahtevajo, da bi upravljali tovarne. — Sovjetski časopisi ostro napadajo take zahteve. — Birokracija se boji, da ne bi izgubila svojega vladajočega položaja
Na kongresu KP Sovjetske zveze je Ma-lenkov ostro grajal nižjo in srednjo birokracijo (na ramena teh ljudi je naprtil vso soodgovornost za napake) in predpisal takle recept:
» . .. Povečati moramo osebno odgovornost voditeljev vseh organizacij in ustanov, resno izboljšati delo kontrolnih organov, da bodo na to delo postavljali ljudi, ki bodo brez napak varovali interese države.
Po teh besedah Malenkova delavci ne morejo pričakovati prav nič dobrega. Res ni prav ničesar rekel proti delavcem, toda iz vsega njegovega poročila zveni, da med delavci nekaj ni v redu. In res. Med delavci se je razpasla neka posebno težka »nalezljiva bolezen«. Sovjetski delavci zahtevajo pravico upravljanja podjetij. Malenkov ni zastonj dejal v svojem poročilu, da je »najbolj nevarna teorija o odmiranju države.«
Ostrina, s katero napadajo »Pravda« in drugi časopisi težnje delavcev, da bi upravljali tovarne, dokazuje, da te zahteve niso malenkostne, da delajo birokraciji sive lase. Ce bi bilo to manjši primeri, bi jih sovjetski državniki prepustili »v nadaljnjo obravnavo« NKVD in ne bi polnili z njimi strani glavnega partijskega glasila. Obenem pa nam je vsa ta gonja proti delavskim zahtevam dokaz, da je prav na tem mestu birokracija najbolj občutljiva.
Sovjetska birokracija • je prvič javno obsodila težnje delavcev po samoupravljanju letos poleti. V »Pravdi« je 3. julija v poročilu o moskovskem plenumu partije, med drugim napisano tudi tole:
»Največja napaka v tekmovanju je, da se v podjetjih pod krinko novega načina tekmovanja na veliko predaja državna lastnina
Belgijske sindikalne zveze zahtevajo
da bi bile zastopane v odboru za delo Evropske skupnosti premoga in jekla
Belgijske sindikalne zveze so pred nedavnim protestirale pri Visoki oblasti Evropske skupnosti premoga in jekla ter zahtevale, da tudi njihovi zastopniki sodelujejo v odboru za delo Visoke oblasti. Predstavniki sindikalnih zvez bodo obiskali predsednika Visoke oblasti Jeana Monneta (izg. Žana Moneja), mu razložili svoje zahteve in priporočili, naj prouči položaj belgijskih rudarjev in kovinarjev.
nekaterim delavcem in delovnim kolektivom v takoimenovano »socialistično varstvo«.
Iz zgoraj navedenega lahko vidimo, da ta »največja napaka« ni samo redek pojav, ampak so delavci že kar cela podjetja prevzeli v »socialistično varstvo«.
9. julija pa je »Pravda« obravnavala to zadevo že kar v uvodniku:
»Še vedno niso uničeni nekateri birokratski odklonil in slabosti v organizaciji tekmovanja. Med take izmišljene novosti spada tudi predajanje državne in kolhozne imovine posameznim delavcem, kolhoznikom in delovnim kolektivom v takoimenovano »socialistično varstvo«, ustanavljanje organov »družbene kontrole« na železnicah, ustanavljanje organov »samokontrole« v tovarnah, ki otežkočajo tehnično kontrolo nad kakovostjo proizvodnje. Partijske organizacije naj ostro nastopijo proti vsem takim in drugim ka-binetskim (!) izmišljotinam, ki odvračajo delavce od glavnih nalog tekmovanja«.
Zanimivo je, da so se vsi ti pojavi opazili v sovjetski javnosti prav v času, ko so delavski sveti v Jugoslaviji sprejeli v svoje roke popolno upravljanje tovarn in ko je ideja samoupravljanja prodrla med delavce v mnogih državah na svetu. »Pravda« pa kot verni služabnik sovjetske birokracije imenuje take težnje »izmišljene novosti«, »ka-binetske pogruntacije«, ne more pa skriti dejstev, da delavci kljub nasilju, ki obstoja, le mislijo s svojo glavo.
Tudi »Boljševik« se je vmešal v razpravo o socialističnem varstvu tovarn. Avgusta meseca je v svoji 15. številki objavil članek pod naslovom: Socialistična lastnina — osnova moči in bogastva Sovjetske zveze«. Ko je v tem članku zmetal v en koš pojme: državna, splošno ljudska in družbena lastnina, je podprl »Pravdo« nekako takole:
»Dolžnost vseh partijskih sovjetskih in sindikalnih organizacij je, da pravočasno odpravijo vse, kar je postranskega in birokratskega v socialističnem tekmovanju, kot je ponekod nezdrava navada predajanja družbene lastnine delavcev v »socialistično varstvo«.
Ker sta že »Pravda« in »Boljševik« povedala svoje mišljenje, se je tudi »Trud« ojunačil. 31. avgusta je objavil feljton, v katerem se je pobavil s tekmovanjem. V tem feljtonu pravi med drugim tudi tole:
»Elementi formalizma v vodstvu tekmovanja so se pokazali tudi v tem, da so se v mnogih podjetjih razvile takšne izmišljotine, kot so jemanje proizvodnih sredstev v »socialistično varstvo« in pravice delavcev, da proizvode prodajajo brez in mimo tehnične kontrole«.
Čeprav vemo, da bo sovjetska birokracija z vsemi svojimi sredstvi preganjala taka socialistična pojmovanja, vendar nam obstoj in razvoj teh pojmovanj razumljivo govori, da
je tudi v Sovjetski zvezi vzplamtel boj med proizvodnimi silami in proizvodnimi odnosi, med proizvajalci in onimi, ki si prisvajajo presežke njihovega dela. Porušeno je »soglasje v sovjetski družbi« o katerem Stalin veliko govori, porušene laži o brezrazredni komunistični družbi, ki jo bodo »kmalu zgradili«. Gibanje delavcev za samoupravljanje podjetij se je začelo, a končalo se bo kljub nasilju sovjetske birokracije — z delavsko zmago.
ameriški Časopis o delavskem gibanju v zda
Ameriški delavci naj se pošteno zamislilo
nad delovanjem svojih organizacij
Zakaj so republikanci zmagali v vseh delavskih središčih? — Birokratizem v ameriških sindikalnih vrhovih. — Ameriški delavci pred novimi nalogami
Prelistaval sem neka ameriški časopis in našel tole trditev:
Povprečen Američan je zelo slabo politično razgledan. Posebno slabo so razgledani ameriški delavci. Danes je v Ameriki 16 milijonov organiziranih delavcev, ki so včlanjeni v več organizacijah. Vse te sindikalne zveze so podpirale Stevensona in demokrate, a kljub temu so demokrati propadli v vseh
INDIJSKI senatorji o jugoslovanskih izkušnjah S SOVJETSKO ZVEZO
Resnica prodira v svet
Iz izkušenj, ki jih imajo jugoslovanski narodi s Sovjetsko zvezo, so se naučili, da jim trgovski odnosi s sovjetsko Rusijo ne prinašajo nobene koristi
V indijskem parlamentu so pred nedavnem razpravljali o predlogu in form biro je v-skih poslancev, naj bi se Indija povezala s Sovjetsko zvezo m Kitajsko. Med razpravo se je oglasil tudi socialistični poslanec Šri Redi, ki je delal, da se Indija lahko od jugoslovanskih izkušenj s Sovjetsko zvezo marsikaj nauči« in da je »sovjetska gospodarska blokada Jugoslavije zadosten dokaz, kako neresnične so trditve o dobrinah, ki jih lahko nudi Sovjetska zveza državi, s katero trguje«.
Zaradi odločnega nastopa socialističnih in nekaterih kongresnih poslancev, ki so z jugoslovanski izkušnjami dokazali, da jim trgovina s Sovjetsko zvezo ne more prav nič koristiti. so indijski informbirojevci svoj predlog preklical L
PISMO IZ AVSTRIJE
Težak položaj avstrijskih delavcev
Vsak dan je več brezposelnih. — Beda se seli v delavske hiše. — Delavci in • bližnje parlamentarne volitve
Te dni sem dobil pismo od znanca iz Avstrije. Med drugim ie pisal tudi o veliki brezposelnosti, ki grozi avstrijskim delavcem. Tovarne vsak dan odpuščajo delavce. Pričakujejo, da bo v zimskih mesecih nad 300 tisoč delavcev brez dela. Res dobijo nezaposleni nekaj podpore, toda s to podporo pride v delavsko hišo tudi beda. Saj še s plačo navaden avstrijski delavec težko živi.
Za parlamentarne volitve, ki bodo v začetku drugega leta. se delavci nič kaj preveč ne zanimajo Predvolilna zborovanja obiskuje komaj četrtina volivcev. Ljudje pravijo, da se tako ne bo moglo ničesar spremeniti, pa naj zmaga ta ali oni. Klerikalna Ljudska stranka ima med delavci zelo
malo pristašev, toda tudi socialdemokrati ne zagovarjajo dovolj odločno delavskih zahtev. Kljub temu pa bodo delavci volili socialdemokrate. Je vseeno boljše kot pa nazadnjaške klerikalce.
Tako mi je pisal znanec in menim, da je prav. da glavne misli iz njegovega pisma objavi tudi naš delavski časopis. G. V.
Generalni tajnik Organizacije Združenih narodov Trygve Lie, ki je pred nedavnim zaradi ostrih napadov ameriških nazadnjakov na Združene narod. e podal ostavko. Ker je pred dnevi to ostavko preklical, ho ostal generalni tajnik Združenih narodov vse do zasedanja Generalne skupščine 1954. leta
KAKO SOVRAŽIJO VATIKANSKI POGLAVARJI JUGOSLOVANSKE NARODE
Vojni zločinec v kardinalskem plašču
Vrhovi katoliške cerkve nameravajo povišati vojnega zločinca Stepinca v kardinala. — Nekateri menijo, da bo Stepinac odšel v Rim. — Še vozno karto hi mu kupili, samo da bi čimprej zapustil našo domovino
Vatikanski list »Osservatore Romano« poroča, da bodo 12. januarja najvišji cerkveni predstavniki povišali več škofov v kardinale. V seznamu novih kardinalov so večinoma italijanski škofje, ki so se odlikovali kot dobri služabniki Vatikana. Med njimi pa je tudi ime jugoslovanskega vojnega zločinca Alojza Stepinaca.
Celo v Rimu ocenjujejo to dejanje kot namen Vatikana, da še bolj zaostri odnose z Jugoslavijo, Nekateri celo menijo, da se bo po imenovanju za kardinala Stepinac preselil v Rim. Toda težko, da mu bo to Vatikan dopustil. Le koga bi potem uporabljal kot »mučenika« v Jugoslaviji, s katerim bi dokazoval, da naši narodi preganjajo vero.
OB OBISKU PREDSTAVNIKOV ZAHODNONEMŠKIH TEKSTILNIH DELAVCEV
.Odkrito vam povem, da vam zavidamo'
Delegacija zahodnonemškega sindikata tekstilnih delavcev obiskala več zagrebških tovarn. — Predsednik nemških tekstilnih delavcev se zavzema za tesno sodelovanje med jugoslovanskimi in nemškimi delavci
Že več dni potuje po naši domovini delegacija sindikata tekstilnih delavcev Zahodne Nemčije. V zadnjih dneh so si ogledali več tovarn v Zagrebu in obiskali Republiški svet Zveze sindikatov Hrvaške, kjer so se pogovorili s sindikalnimi voditelji hrvaških delavcev. Med pogovorom je predsednik sindikata tok stilnih delavcev Zahodne Nemčije izjavi*, da z velikim zadovoljstvom gleda na napredek jugoslovanske industrije. »Mi smo v kapitalističnem svetu, zato moramo drugače delovati, kot vi, ki imate oblast. Odkrito vam povem, da vam zavidamo . .! Prepričani šmo, da bo naš obisk še izboljšal naše odnose. Zelo bi se veselili, če bi se čimbolj zbližali in tako razvili čimbolj prijateljsko in plodno sode-ovanje,« je dejal predsednik nemških tekstilnih delavcev.
Delegacija sindikata tekstilnih delavcev Zahodne Nemčije bo še nekaj dni potovala po naši domovini. Predstavniki nemških tekstilnih delavcev se hočejo, kakor sam'
izjavljajo, dodobra spoznati z resničnim položajem jugoslovanskih delavcev, da bodo lahko pripovedovali svojim članom o vsem, kar so si jugoslovanski delavci že dobo-jevali.
»Koncentracijsko taborišče naj grade sindikalno organizirani delavci«
Tudi Amerika ni brez koncentracijskih taborišč. Vladni krogi se seveda močno jeze, če jih kdo tako imenuje. Bolj jim je pri sren, če govore le o »varnostnih ukrepih«.
Tako koncentracijsko taborišče so napravili tudi v Allenwoodu v Pensilvaniji. Med vojno so zgradili tam ogromno tovarno tri-nitrotoluola, po vojni so jo opustili. Stavbe so dali na razpolago ministrstvu pravosodja. To je tovarniška poslopja preuredilo v koncentracijsko taborišče. Zanimivo je, da se pravzaprav nihče ni preveč razburjal, ko so urejali koncentracijsko taborišče. Večina ljudi celo iz bližnje okolice ni niti vedela za to. Novinarji pravijo, da namenoma nočejo pisati o tem. Ko so vprašali sindikalnega odbornika sveta za gradbeništvo in obrt Ameriške federacije dela, se tudi ni nič razburjal. Bolj ga je zanimalo, kakšni delavci so zaposleni pri gradbenih delih. »Konec koncev.« je dejal, »naj bi federalna vlada gradila taborišča s svobodno, sindikalno organizirano delovno silo . ..«
Imenovanje vojnega zločinca Stepinca za kardinala pa nam tudi dokazuje, kako globoko pokvarjeni in protinarodni so najvišji cerkveni krogi. Odlikovati človeka za to, ker je izdal svoj lastni narod ,ker je zakrivil smrt tisočev Hrvatov in Srbov — kaj takega zmore samo Vatikan.
»DEMOKRACIJA« V ZDA
ZAMOREC KAZNOVAN KER JE POGLEDAL BELO DEKLE
Sodišče ameriškega mesta Vanceville je obsodilo nekega črnca na 6 mesecev zapora pogojno. Sodilo ga je po zakonu, ki predvideva kazen »če človek samo namerava izvršiti zločin«.
Zamorca je obtožilo belo dekle, staro komaj 19 let. V svoji obtožbi pravi: »Srečala sem ga na cesti in gledal me je tako čudno, da sem se ga ustrašila.« Torej zamorec niti pogledati ne sme belega dekleta.
Obsojeni je poročen in ima 9 otrok.
industrijsko močno razvitih državah. To pomeni, da se člani sindikatov ne ravnajo po zaključkih sindikalnih organizacij. V državah New York, Ohio, Pennsylvanija, West Virginija, Illinois (država, kjer je bil Stevenson guverner), Michlgannu in Kaliforniji, ki so glavna delavska oporišča, je dosegel Eisenhovver največjo volilno zmago. Senator Mc Carthy, ki je znan po vsej Ameriki kot najbolj nazadnjaški republikanski senator, je zmagal z veliko večino v državi Visconsin, čeprav je imel za nasprotnika priljubljenega demokrata in čeprav so sindikalne organizacije nasprotovale Mc Car-thyjevi kandidaturi.
Iz tega lahko sklepamo, da prav nič ne pomenijo razne resolucije, ki so jih sprejemali na sindikalnih zborovanjih. Delavci toliko časa ne bodo upoštevan činitelj v ameriški politiki, dokler ne bodo obračunali z birokratskimi voditelji in dokler ne bodo samostojno politično zaživeli, da bodo lahko odločilno vplivali na ameriško javno mnenje. Dotlej pa bodo le nasedali eni ali drugi skupini, ki potrebuje delavske glasove samo zato, da bi prišla na oblast.
Tako ameriški časopis. Zanimivo je, da so naša mnenja povsem enaka. Res je samo od ameriških delavcev odvisna nadaljnja usoda Amerike in vpliv, ki ga Amerika ima na ostali svet. Želeli pa bi, da bi delili to mnenje z nami vsi ameriški delavci. Pa še nekaj! Nekateri ameriški sindikalni voditelji tako radi uče nas, kako in kaj naj delamo, kaj ko bi to napravili najprej doma!
IZ BOLIVIJE
Nočejo, da bi jim tujci gospodarili
Z orožjem so pregnali ameriške strokovnjake
Delavci Bolivije so z orožjem pregnali ameriške strokovnjake z nacionaliziranih rudnikov kositra. Res bo zaradi tega proizvodnja kositra precej manjša, toda bolivijski delavci nočejo, da bi jim gospodovali ameriški strokovnjaki.
Ali se ne dogajajo podobne stvari tudi v državah Vzhodne Evrope? Najbrže se imperialisti drug od drugega uče.

»Grozilno pismo« kenijske organizacije Mau-Mau. Takole obesijo mrtvo mačko pred hišo belca, ki jim je odvzel zemljo. S tem mu zagrozijo: — Ven iz Kenije ali smrt
OB KONGRESU IZRAELSKE SINDIKALNE ORGANIZACIJE
V IZRAELU SO ODLOČNI
Izraelske mladinske organizacije bodo izstopile iz Svetovne federacije demokratične mladine. — Tudi Arabci so lahko člani Histadrutha. — Podjetja
upravljajo tudi delavci
Histadruth, splošna sindikalna zveza Izraela, je nekaj posebnega v sindikalnem gibanju. Ni le zaščitna organizacija delavcev, temveč tudi največji podjetnik v deželi. V njej je včlanjena tretjina vsega prebivalstva, če pa prištejemo k njim še družinske člane, potem vpliva Histradruth na polovico vsega prebivalstva Izraela. Ima 375 kmetijskih zadrug (kibucev), 715 industrijskih in prometnih podjetij, ki ustvarjajo četrt milijarde funtov dohodka na leto.
Razumljivo je, da ima tako velika organizacija odločilen vpliv tudi na politiko države, saj je večina ministrov članov Histadrutha. prav tako pa tudi na kulturno življenje dežele. Histadruth ima namreč sam svoja lastna gledališča in koncertne dvorane ter široko mrežo (1740) prosvetnih ustanov, ki jih obiskuje 130 000 ljudi.
Ne smemo pa misliti, da je Histadruth organizacija, ki združuje ljudi enotne politične smeri. Edino, kar prebivalce Izraela združuje v Histadruthu, je želja, da deželo čimprej dvignejo iz zaostalosti, sicer pa so člani različnih strank Najmočnejša je socialdemokratska Mapai, dalje levo usmerjena socialistična Mapam in skupina komunistov (Maqu).
Žene čikaških steklarjev demonstrirajo pred upravnim poslopjem tovarne, v kateri so bili zaposleni njihovi možje. Sedaj njihovi možje že enajst tednov stavkajo, ker jim lastniki tovarn nočejo odobriti večjih plač. Ah, ti »blažena ameriška demokracija«
8
STRAN * 5. XII. 1952
DELAVSKA ENOTNOST
DEJAVNOST NOVE SOCIALISTIČNE LJUDSKE STRANKE INDIJE
SOCIALISTIČNO GIBANJE ZA GOSPODARSKI RAZCVET DRŽAVE
Indijski socialisti se zavzemajo za sodelovanje z vsemi strankami, ki želijo gospodarski napredek Indije. — Prostovoljne delovne brigade študentov naj bi pomagale na vaseh. — Kaj je s predlogom Socialistične stranke o enotnosti
sindikalnega gibanja?
Pred nedavnim smo pisali, da sta se Socialistična stranka Indije in Ljudsko delavska stranka združili. Enotna stranka je objavila program, v katerem se zavzema za sodelovanje s kongresno vlado v vsej tisti dejavnosti, ki lahko omogoči izboljšanje življenjskega položaja delovnih ljudi Indije. V zadnjih dneh so indijski socialistični voditelji začeli izvajati ta program.
Generalni sekretar združene indijske Socialistične stranke, Ašoka Mehta, je predlagal predsedniku indijske vlade Nehruju, da bi sklical konferenco vseh indijskih političnih strank, na kateri bi razpravljali o izboljšanju gospodarskega položaja. Na tej konferenci naj bi se indijske politične stranke pogovorile, kako bodo delovale, da bi čimbolj pomagale ustvariti program gospodarskega napredka. Ašoka Mehta je predlagal, da bi ustanovili prostovoljne delovne brigade študentov, ki bi pomagale izboljšati gospodarski položaj na vasi. Ašoka Mehta je
govoril tudi o sindikalni enotnosti. Dejal je, da je Socialistična stranka že zdavnaj predlagala kongresni sindikalni centrali, naj se indijski delavci združijo v enotno sindikalno organizacijo, toda na ta svoj predlog še do sedaj ni dobil odgovora.
Pred kratkim je bil kongres Histadrutha, ki je jasno odkril nasprotja in različna gledanja na notranja, pa tudi zunanjepolitična vprašanja. Glavno, o čemer so razpravljali, je: posebna vloga sindikatov kot delodajalcev in ostra nasprotja med levico in desnico. Generalni tajnik Nam ir, ki je bil še pred kratkim izraelski poslanik v Moskvi, je v otvoritvenem govoru ostro napadel levico, predvsem Mapam, češ da simpatizira s Sovjetsko zvezo. To sklepa iz tega, ker je Mapam organiziral v zadnjem času vrsto »divjih« stavk, ki so bile bolj naperjene proti Histadruthu kot pa proti delodajalcem. Zahteval je. da je treba vse take elemente, ki se ne podrejajo sklepom večine, izključiti iz sindikalne zveze.
. V razpravi na kongresu sta si močno skočili v lase Mapai in Mapam. Razprava je dosegla višek, ko je neki predstavnik Mapaia vprašal Mapam, če bi ta stranka branila deželo v primeru, da bi Sovjetska zveza napadla Izrael Sklenili so, da njihova organizacija delavske mladine izstopi iz Svetovne federacije demokratične mladine, ki je pod sovjetskim vplivom. Prepovedali so »divje« stavke in so mnenja, da je povečanje plač možno doseči samo s povečanjem proizvodnje. Povabili so tudi arabske delavce, da pristopijo k Histadruthu, ki je bila doslej čisto židovska organizacija. Prvič v zgodovini arabskega delavskega gibanja bodo ti delavci socialno zavarovani za starost, bolezen in nesrečo. V podjetjih Histadrutha bodo še bolj poostrili kontrolo in v upravnih odborih bo zastopana polovica delavcev iz tega podjetja, polovica pa članov Histadrutha, ki jih bo določil izvršni odbor.
Končno Je poslal kongres tudi pismo so-kateri zahteva, da dovoli
vjetski vladi.
vsem Zidom, da se preselijo sebno razburjenje je nastalo
ko so predlagali, da pošljejo pozdrav cionističnega gibanja Romunije, ki
Izrael. Fona kongresu.
'X>dji
,	-	.	era je
romunska vlada zaprla
Kljub vsem razprtijam med strankami je kongres sklenil precej važnih stvari. Mapam pa seveda ne bo opustil hoja. Njegov vpliv na delavstvo, predvsem v mestih, močno pojenjuje.
»JUNAK DELA« JIM JE UŠEL
Prepozno so se spomnili
Sodarja Willyja Knoblacha je vzhodnonemška vlada proglasila za »junaka dela« in ga nagrada z 10.000 markami. Pozdravno pismo mu je poslal celo predsednik vlade Grotewohl.
Ko so obiskali Knoblacha posebni odposlanci vlade, da bi mu sporočili to »veselo« novico, so našli prazno stanovanje. »Junak dela« je prejšnji dan zapustil Vzhodno Nemčijo in odšel v — Zahodno.
SOVJETSKI OFICIR UBIL ŠTIRI NEMŠKE DRŽAVLJANE
Ubijati in krasti — to so jih naučili birokratje
Na Bavarskem je sovjetski oficir ubil v vlaku štiri potnike. — Policija prepo-prepovedala potnikom, da govorijo o tem divjaštvu — Tako torej »osvobaja« sovjetska armada evropske narode
Nek sovjetski oficir je na Bavarskem konec novembra v restavraciji brzega vlaka ubil štiri potnike. Bil je pijan in ko mu natakar ni hotel prinesti alkoholnih pijač, je potegnil pištolo in streljal na potnike. Najprvo je ubil natakarja in nekega nemškega policaja. Potniki so potegnili za zasilno zavoro, medtem pa je sovjetski oficir divjal po vagonu in streljal v vsakega, ki ga je videl. Nekega mladeniča je ustrelil v
trebuh, neki ženi. ki je držala v naročju otroka, pa je stopil na glavo in streljal vanjo. Ko je policija raziskala vso to divjaško dejanje, je zabičala potnikom, da o tem nikjer ne govore.
Tako torej! Kaj takega znajo. Sedaj vidimo, kakšne ljudi je vzgojila sovjetska birokracija. Ali so to tisti tako opevani »novi stalinovski ljudje«? Da, to so.
Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Predstavnik Jože Jurač. Odgovorni urednik Roman Albreht. Tisk tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprava: Miklošičeva cesta 22 v Ljubljani — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo 22-538 in 23-031, uprava 20-046. Poštni predal 284. Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani št. 604-90321-4. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 25 din, četrtletna 75 din, polletna 150 din in celoletna 300 din.