•o
Its
iO
-O
im
ï«n in !©
-r--
0\
90,6 95,1 95,9 100,3
Torkova joga pod krošnjami dreves
Št. 60/Leto 67/Celje, 31. julij 2012/Cena 1,30 EUR
Hitri konji, mokre majčke - to je letošnji Imeno
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Bilo je vroče, tudi zelo soparno, ampak trudili so se na vso moč
V zgornjem opisu se lahko prepoznajo tako nogometaši lokalnega derbija kot poslanci, ki so na bolj ali manj zasluženih počitnicah.
CELJE - Ogromno zanimanja za oskrbovana stanovanja
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Ko v slikah spregovori staro podstrešje
SMARTNO OB PAKI -Umrl je župan Podgoršek
VRANSKO - Po dveh letih le zelena luč za nova delovna mesta
ZVESTI NAROČNIKI
Od hoje po strehah do hoje po hribih
Kaj bo odmevalo jeseni?
ZA ZDRAVJE
Da vaša postelja ne bo samevala
2
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Poslanci na počitnicah
Prvih sedem mesecev poslanskega dela v znamenju izrednih sej - Sprejetih 71 zakonov, sprememb zakonov in ratifikacij ter 80 drugih aktov - Med devetdeseterico tudi 12 poslancev s Celjskega
Letos so se parlamentarne počitnice, ki praviloma trajajo od 15. julija do 31. avgusta, začele z enotedensko zamudo. Poslanci so morali pred odhodom na počitnice na izredni seji sprejeti še nekaj zakonov - a ene ključnih nalog, ki so si jo zastavili že ob oblikovanju državnega zbora v tem mandatu, vseeno niso spravili pod streho. Sprememba ustave in s tem vnos fiskalnega pravila v Ustavo Republike Slovenije sta bila namreč prezahtevna naloga, so ocenili predzadnji dan zasedanja in si tako vzeli čas do jeseni. »Da se,« kot je ocenil predsednik državnega zbora Gregor Virant, »pregrete glave malo ohladijo in se vsi spočijemo.«
Na vnos t. i. zlatega pravila v ustavo je namreč predsednik vlade Janez Janša nameraval vezati zaupnico svoji vladi, glede na preštete poslanske glasove pa je bilo na predpočitniški četrtek jasno, da dvotretjinske večine fiskalno pravilo ne bi dobilo. S tem bi - če bi premier Janša vztrajal z glasovanjem o zaupnici - Slovenija lahko ostala
Vsi »naši« s poslanskimi pisarnami
V štirih partnerskih organizacijah starejših - Zvezi društev upokojencev Slovenije, Zvezi klubov upokojencev MNZ Maksa Perca, Društvu upokojencev Mors in Društvu seniorjev Slovenije, ki skupaj štejejo le malo manj kot 250 tisoč članov - so v okviru projekta Starejši za skladni razvoj dolgožive družbe tik pred parlamentarnimi počitnicami pregledali, koliko od devetdeseterice je takšnih poslancev, ki so povsem »pozabili« na stik s svojimi volivci in v sedmih mesecih še niso poskrbeli za odprtje poslanskih pisarn.
Ugotovili so, da je takšnih poslancev v Sloveniji 22, med njimi pa ni nikogar s Celjskega. Še na začetku junija je bila slika precej slabša, saj je bila brez delujoče poslanske pisarne kar tretjina vseh poslancev. A v partnerskih organizacijah starejših niso zgolj preštevali delujočih poslanskih pisarn, ampak so tudi preverili, koliko so v njih poslanci tudi resnično dostopni ljudem. Med tistimi, ki jih v poslanski pisarni v času uradnih ur ni bilo mogoče dobiti, so našteli kar 29 poslancev, med njimi s Celjskega tudi Štefana Tisla (SDS).
IS
tudi brez vlade. Počitnice bi se tako poslancem še bolj odmaknile, v državi pa bi se spet vse vrtelo okrog oblikovanja nove vlade ali morebitnih predčasnih volitev, namesto da bi se končno posvetili reševanju še kako perečih finančnih in gospodarskih vprašanj.
V	znamenju izrednih sej
O delu državnega zbora v prvih sedmih mesecih veliko pove že podatek, da se je devetdeseterica poslancev ob svoji ustanovni seji, ki jo je za 21. december sklical predsednik države dr. Danilo Turk, doslej sestala le na štirih rednih in kar 17 izrednih sejah. Poslanci so v sedmih mesecih obravnaval 134 točk dnevnega reda, vsega skupaj pa so zasedali 36 dni, pri čemer so se zlasti izredne seje državnega zbora večkrat zavlekle tudi pozno v noč oziroma zgodnje jutro naslednjega dne.
V	tem času so bile seje državnega zbora iz različnih razlogov prekinjene 58-krat, od tega je bilo 30 prekinitev na rednih sejah in 28 prekinitev na izrednih sejah. Poslanske skupine so napovedale 27 ob-strukcij, od tega eno na redni in 26 na izrednih sejah. So pa poslanke in poslanci v tem času sprejeli 71 zakonov, sprememb zakonov in ratifikacij ter 80 različnih drugih aktov. Prvo poslansko vprašanje v tem obdobju je bilo zastavljeno sredi februarja, potem pa je sledilo še 292 vprašanj in pobud. Brez odgovora je do parlamentarnih počitnic ostalo 45 poslanskih vprašanj in pobud.
Ocena dela
Vprašanje, kako ocenjujejo učinkovitost državnega zbora v tem mandatu, smo zastavili tudi vsem 12 poslancem, ki so bili v državni zbor izvoljeni na Celjskem. Spomnimo, da je število 12 poslancev, izvoljenih na območju 33 občin Savinjske regije, ostalo nespremenjeno tudi po oblikovanju vlade, ko sta dva pri nas izvoljena poslanca postala ministra. Tako je Karla Erjavca (DeSUS) zamenjala Marija Plevčak, v številčni kvoti dvanajsterice poslancev pa smo namesto ministra Vinka Gorenaka s Šmarskega dobili v Radečah poslanko Damjano Petavar Dobovšek, ki je nasledila ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka.
Svoje delo in zlasti učinkovitost parlamenta v prvih sedmih mesecih poslanci sicer ocenjujejo različno, vseeno pa je osmerici, ki se je odzvala na naše vprašanje, skupno to, da bi se v tem času dalo narediti
Zaslužen oddih?
žavo in svet v še večjo krizo. Pri ljudeh povzroča tudi nezaupanje in apatijo. Še vedno pa se v državnem zboru nismo lotili tistih sprememb zakonov, ki bi povečale gospodarsko rast, zaposlenost in državljankam ter državljanom povečale zaupanje v politiko in državo nasploh.«
Sonja Ramšak (SDS): »Glede na to, da se je Slovenija v zadnjih treh letih pred nastopom tega mandata znašla v hudi gospodarski, socialni in predvsem finančni krizi, lahko ocenjujem, da smo poslanke in poslanci zdaj zelo zaposleni, predvsem pa izredno obremenjeni. Kajti vse predloge novih zakonov ali spremembe in dopolnitve zakonov, ki nam jih predlaga vlada v sprejem ali jih predlagajo posamezne poslanske skupine oziroma skupine poslancev, je treba najprej obravnavati v pristojnih oziroma zainteresiranih delovnih telesih in nato sprejeti še v državnem zboru. Zato delo državnega zbora ocenjujem kot izredno uspešno. Poslanke in poslanci smo doslej dokazali, da svojo funkcijo jemljemo zelo resno in strokovno in da s svojimi aktivnostmi pomagamo vsem nam, da čim prej izidemo iz tega težkega stanja.«
Matjaž Han (SD): »Kot poslanec imam doslej opozicijske in tudi koalicijske izkušnje. Tako ena kot druga vloga ima svoje specifičnosti. Sedanje delo opozicijskega poslanca je morda v razmerah, v katerih smo, še toliko težje. Glede na ravnanja koalicije, ki se velikokrat obnaša samovoljno ter nepripravljeno za diskusijo, je namreč odgovornost opozarjanja na škodljivost nedomi-šljenih usmeritev te vlade še toliko večja.«
več.
IVANA STAMEJČIČ, foto: arhiv NT (GrupA)
Jožef Kavtičnik (PS): »Državni zbor je v tem mandatu doslej zasedal večinoma na izrednih sejah. Odločitve moramo poslanci sprejemati po hitrem postopku in to onemogoča poglobljene in strokovno pripravljene razprave. S tem se tudi zmanjša možnost vključevanja stroke in javnosti. To ni dobro, saj je veliko več možnosti, da se storijo napake. Tak način dela je tudi nesprejemljiv za protikorupcijsko komisijo, ki nas je poslance opozorila na to, da so hitri postopki nevarni za pojav koruptivnih dejanj. Vladajoča koalicija se na to ne ozira in se sklicuje na krizo. Sam sem prepričan, da ravno to hitenje in neupoštevanje mnenj drugih (opozicije, strokovne javnosti ...) pelje dr-
Štefan Tisel (SDS): »V začetku mandata je bilo veliko naporov v državnem zboru namenjenih sprejemanju Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je uspešno prestal proceduro, tudi nekaj zakonov za izboljšanje pogojev gospodarjenja je bilo sprejetih. Tik pred parlamentarnimi počitnicami smo se ukvarjali s spremembami zakona za znižanje kazni v cestnem prometu ter s poenostavitvijo umeščanja objektov v prostor. Prav tako smo precej pozornosti namenili tudi spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih. Ocenjujem, da koalicija dobro deluje, tako da so zakoni, ki jih predlaga vlada, tudi sprejeti.«
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
3
Janja Napast (SDS): »Delo v parlamentu je učinkovito. Na sejah odborov koalicija deluje dobro in trdno, sicer pa pogrešam bolj strnjene razprave brez nepotrebnih vložkov. Do danes smo bili uspešni pri sprejetju nujnih zakonov, spodbudni pa se mi zdijo tudi sodelovanje in stiki z ostalimi državami.«
Stanko Stepišnik (PS):
»Državni zbor je v tem času delal veliko, kot da bi bili v kriznih razmerah. Večina zakonov smo zato sprejemali po nujnem postopku.«
Jakob Presečnik (SLS):
»V tem mandatu se je državni zbor ukvarjal predvsem z interventnimi ukrepi in to v glavnem na izrednih sejah. Glede na gospodarsko in finančno situacijo v državi bodo rezultati vidni kasneje. Upam, da bodo pozitivni.«
Marija Plevčak (DeSUS):
»Glede na izjemno težak finančni položaj države je treba sprejemati številne neprijetne ukrepe, zato se bo lahko učinkovitost le-teh merila šele čez nekaj mesecev.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT
Ogromno zanimanja za oskrbovana stanovanja
CELJE - V bloku v Kajuhovi ulici 15 je zasedenih vseh 27 oskrbovanih stanovanj, v družbi Nepremičnine Celje pa so zadnja dva najemnika v ta blok vselili v letu 2010. Trenutno je na čakalni listi kar 106 prosilcev za najem.
Kot poudarja direktorica družbe Nepremičnine Celje Danica Doberšek, število prosilcev sicer precej niha, se je pa od lani do letos povečalo z 82 na kar 106. Letno sicer prejmejo deset do 15 novih vlog, vendar so med prosilci za najem tudi takšni, ki mislijo veliko vnaprej. »Čakalna doba za vselitev v oskrbovano stanovanje je več let in tega se očitno zavedajo tudi ljudje, ki nam pošiljajo vloge,« pravi Doberškova. Ob izpraznitvi posameznega stanovanja se namreč pogosto zgodi, da tudi več kot deset kandidatov z vrha čakalne liste odkloni takojšnjo vselitev v oskrbovano stanovanje. Zanimivo je, da je največ povpraševanja prav po najemu oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Doma ob Savinji. V Celju so od leta 2008 starejšim na voljo tudi prilagojena stanovanja, ki so
jih v družbi Nepremičnine zgradili z republiškim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja v novi blokovski soseski Novi trg. V vseh 21 prilagojenih stanovanjih sicer živijo najemniki, vendar nekateri med njimi povprašujejo po možnostih za preselitev v oskrbovano stanovanje, ki je bližje Domu ob Savinji in s tem seveda tudi ponudbi le-tega.
Kot še ocenjuje Dober-škova, je trenutno čakalna doba za oskrbovano stanovanje v Celju že več kot pet let. Število prosilcev za najem nenehno narašča, novih dodelitev stanovanj v najem pa praktično ni, saj sta se zadnja dva najemnika v blok v Kajuhovi ulici 15 vselila predlani. »Prav zaradi tako hitro rastočega povpraševanja bo treba v Celju čim prej najti ustrezne rešitve in zagotoviti več oskrbovanih stanovanj,« še poudarja Doberškova.
IS
Foto: GrupA
V bloku v Kajuhovi ulici 15 je ves čas zasedenih vseh 27 stanovanj.
Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje.
V Šmarskem hramu je bila nekoč restavracija, v zgornji etaži pa je bilo več prenočišč. Po zaprtju vrat pred približno 15 leti so v spodnji etaži med drugim sicer uredili živilsko trgovino, a se je ta kmalu preselila.
Kako dolgo bo še propadal?
Šmarski hram, nekoč središče družabnega življenja Šmarčanov, že leta propada. Po denacionalizacij skem postopku je objekt zdaj ponovno v zasebni lasti, lastniki pa so na okno že pred časom obesili tablo »na prodaj«.
Šmarčani se sprašujejo, kaj bo morebitni kupec storil s propadajočim objektom. Ga bo obnovil in v njem morda ponovno uredil prepotrebna prenočišča ali ga bo do tal porušil in na njegovem mestu - v samem središču Šmarja pri Jelšah - postavil novo stavbo? Kot je znano, je bila v igri tudi selitev občinske uprave in upravne enote v objekt, a so občinski svetniki odločili, da bi bila ta investicija predraga. Karkoli se bo že zgodilo, pravijo Šmarčani, samo da stavba ne bo več žalostno propadala.
AD, foto: GrupA
mM
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Čigav bo žalski Juteks?
Žalska družba Juteks je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila sporočilo, da preko konzorcija prodajalcev že od decembra lani prodaja večinski delež v družbi.
Konzorcij prodajalcev sestavljajo Modra zavarovalnica, KD Skladi, Probanka, Banka Celje, Triglav Skladi in KBM Infond. Konzorcij prodajalcev je v petek sklenil pogodbo o prodaji več kot 52-odstotnega deleža družbe Juteks. Kot so sporočili, je konzorcij »po izvedenem postopku zbiranja nezavezujočih ponudb pozval ponudnike k skrbnemu pregledu družbe in po prejetih zavezujočih ponudbah strateških investitorjev ter po dodatnih pogajanjih v petek sklenil pogodbo o prodaji 52,42-od-stotnega deleža družbe Juteks pod odložnimi pogoji«.
Po neuradnih informacijah naj bi šlo za strateškega partnerja iz zahodne Evrope, medtem ko višino kupnine ocenjujejo na več kot 20 milijonov evrov. V ožji krog ponudnikov naj bi se uvrstili štirje investitorji, dva iz finančnega
sektorja in dva strateška vlagatelja iz zahodne Evrope. Kolikor je znano, francoski Tarkett, ki se je že lani zanimal za nakup Juteksa, zavezujoče ponudbe ni oddal. Transakcija bo predvidoma končana v nekaj mesecih, ob izpolnitvi odložnih pogojev in po končanem potrdilnem skrbnem pregledu.
Načrti novega lastnika še neznanka
Kupec večinskega deleža v Juteksu bo moral objaviti tudi prevzemno ponudbo in preostalim delničarjem ponuditi možnost izstopa iz lastništva. V naslednjih tednih bo predvidoma tudi znano, kakšne načrte ima novi lastnik z Ju-teksom oziroma ali je družbo kupil zgolj zaradi njegove proizvodnje v Rusiji ali pa namerava razvijati tudi proizvodnjo v Sloveniji.
Očitno prodaja Juteksa ne gre povsem v skladu z načrti, saj so zaradi predvidenih sprememb v lastniški strukturi družbe že v četrtek odstopili
V Juteksu, ki sicer že nekaj časa ne posluje najbolje, se ukvarjajo z izdelavo talnih oblog.
štirje člani nadzornega sveta. Odstopili so predsednik nadzornega sveta Juteksa Borut Bratina in člani Boštjan Dre-
venšek, Davorin Zavasnik in Boštjan Aver. Zaradi odstopa bodo morali v Juteksu izvesti nadomestne volitve, nadzor-
niki v odstopu pa bodo svojo funkcijo opravljali do imenovanja novih članov nadzornega sveta družbe. V nadzornem
svetu ostajata predstavnika zaposlenih Igor Goronja in Igor Robida.
US, foto: Arhiv NT
Referenduma za blok 6 ne bo
Referendumska zgodba v povezavi z blokom 6 je bila v minulem tednu skoraj podobna kriminalki.
Spomnimo, da bi morali za pobudo za razpis referenduma za izdajo državnih poroštev za najem 440 milijonov evrov kredita za gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj zbrati 2.500 podpisov. Potem ko je že kazalo, da pobudniki referenduma, združeni v koalicijo Ustavimo Teš6, ne bodo zbrali zadostnega števila podpisov za vložitev po-
bude, so v sredo nekaj minut pred iztekom roka v državni zbor le dostavili skoraj tri tisoč podpisov. Že v četrtkovih večernih urah so se pojavili dvomi glede zakonitosti, saj naj bi pobudniki prezgodaj začeli zbirati podpise. V petek pa se je po podatkih notranjega ministrstva izkazalo, da je bilo za pobudo za zahtevo za razpis referenduma o zakonu o državnem poroštvu za posojilo za gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj zbranih le 2.151 podpisov. »To je premalo za veljavnost pobu-
de,« je povedal predsednik državnega zbora Gregor Virant, ki je tudi razglasil, da referenduma ne bo.
Neuspela referendumska pobuda o zakonu o državnem poroštvu za posojilo za gradnjo bloka 6 je po navedbah šoštanjske termoelektrarne izrednega pomena. Kot pravijo, se bodo zdaj lahko nemoteno nadaljevala dela pri projektu gradnje šestega bloka, prav tako bodo nemoteno lahko tekle aktivnosti za črpanje finančnih sredstev.
Energetski sistem pod lupo
Novi skupščini v celjskem gradbincu
Upravni odbor družbe Ceste mostovi Celje je v petkovem uradnem listu za 29. avgust objavil sklic skupščine.
Na njej naj bi delničarji odločali o predlogu, da nekdanjim članom upravnega odbora Marjanu Vengustu, Vidi Oberžan in Leni Korber ne podelijo razrešnice za lani. Članom Zdravku Zveru, Petru Šepetavcu in Vojku Stermecke-
mu, ki so nasledili omenjeno trojico, bi razrešnico podelili. V CMC so upravni odbor menjali oktobra lani, odpoklic pa naj bi bil posledica nesoglasja glede nadaljnjega razvoja in poslovanja družbe.
Skupščina se bo seznanila tudi s poročilom o poslovanju za lani ter odločala o predlogu, da bi bilančna izguba za leto 2011 v višini malo več kot 10 milijonov evrov ostala nepo-
Spet o dokapitalizaciji
Delničarji Pivovarne Laško bodo na skupščini 29. avgusta po neuspelem januarskem poskusu spet odločali o dokapitalizaciji.
Uprava predlaga dokapita-lizacijo v višini 35,5 milijona evrov. Kot razlagajo v upravi, je za dolgoročno stabilno po-
slovanje dokapitalizacija Pivovarne Laško skorajda nuja. Lastniki se bodo seznanili tudi z lanskim poslovanjem pivovarne. Ta je lani ustvarila več kot 15 milijonov evrov izgube, ki naj bi jo »pokrili« iz kapitalskih rezerv. Lansko poslovanje so zaznamovale
Delavci Poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje so tudi letos opravili redni letni pregled energetskega sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline.
Letošnji redni letni pregled energetskega sistema Šaleške doline, ki je trajal
od petka do nedelje, je stal skoraj 200 tisoč evrov. V poslovni enoti so v 72 urah odpravili vse najbolj znane kritične točke na energetskem razvodnem omrežju in razdelilnih energetskih objektih. Gre za napake, ki bi lahko v prihodnji ogrevalni sezoni povzročile motnje
energetske oskrbe pri porabnikih toplotne energije. Prav tako so v tem času opravili še nekatera nujna gradbena in strojna pripravljalna dela na novem jašku za izvedbo nove energetske postaje. Vse uporabnike bodo na sistem ponovno priključili v nedeljo v večernih urah.	Us
KMETIJSKI NASVETI
krita. Spomnimo, da je CMC v precejšnjih finančnih težavah in da je 29. junija podal predlog za prisilno poravnavo, ki bi ga moral dopolniti v 15 dneh. Sodišče sklepa glede začetka prisilne poravnave ali stečaja, ki sledi, če predlog za prisilno poravnavo ni ustrezno dopolnjen, do zaključka redakcije na spletni strani Ajpesa še ni objavilo.
Za isti dan je sklicana tudi skupščina hčerinske družbe Voc, za katero poleg podelitve razrešnice upravi predlagajo, da bi milijon evrov bilančnega dobička ostal nerazporejen.
obresti, saj jih je družba plačala za več kot 15 milijonov evrov, in slabitve finančnih naložb v višini dobrih 17 milijonov evrov. Poleg tega bodo lastniki družbe odločali še o razrešnici upravi in nadzornemu svetu za lansko delo.
Orehova muha
Orehova muha je predstavnica družine sadnih muh. Gostitelja sta navadni in črni oreh, po nekaterih podatkih tudi breskve in glog. Ta ško-dljivka se je razširila po vsej Sloveniji.
Odrasla muha začne letati sredi julija oziroma v začetku tretje dekade julija. Odrasle osebke prepoznamo po štirih prečnih širokih progah na krilu, zadnji dve se na spodnjem robu stikata v obliki črke v. Ličinke (žerke) so umazano bele do umazano rumenkaste barve, brez glave in brez nog in jih v večjem številu najdemo v počrneli lupini oreha. Odrasle žerke merijo do 1 cm. Žerke vr-
tajo zavite rove v zeleni lupini oreha in tkivo se spreminja v zdrizasto črno gmoto. Žerka zapusti plod, pade na tla in se v tleh zabubi.
Zaradi delovanja škodljivca se počrnela lupina prisuši na lupino oreha in lahko jo odstranimo le z grobo mehansko obdelavo. Počrneli plodovi predčasno odpadejo ali ostanejo na drevesih vso zimo. V prizadetih orehih so jedrca pogosto slabše razvita, saj žerke poškodujejo prevodna tkiva. Skozi odprtino pri peclju tanini in druge snovi prodirajo do jedrc, ki lahko porjavijo. Poškodovana mesta pogosto služijo kot vdorna mesta za različne glive in bakterije, ki še dodatno prizadenejo jedrca. Zgodnejši je napad, večja je škoda.
Kaj storiti za zmanjšanje škode?
Zatiranje oziroma zmanjševanje populacije orehove muhe je možno s pomočjo nekemič-nih in kemičnih metod. Izvajanje nekemičnih metod pride zlasti v poštev pri lastnikih posameznih dreves, posajenih na vrtu ali v strnjenih naseljih. Kot učinkovit se je pokazal ukrep prekrivanja tal pod krošnjo oreha z vlakninasto prekrivko (npr. lutrasil, vrteks ...), ki jo pritrdimo s klini. Prekrivko položimo julija in jo odstranimo
konec septembra (preprečimo izlet odraslih osebkov iz tal in odlaganje jajčec v zeleno lupino). Na ta način se poškodbam zaradi muhe ne izognemo povsem, saj lahko oplojene samice priletijo s sosednjih dreves ali z večje razdalje. V strnjenih naseljih je za večjo učinkovitost zmanjševanja škode priporočljivo, da vsi lastniki orehov izvajajo enak ukrep zatiranja. V avgustu in septembru je priporočljivo izpod dreves odstranjevati orehe z zasušeno lupino ali orehe z mehko, zdrizasto in počrnelo lupino, v kateri so žerke. Teh orehov ali poškodovanih lupin ne kompostiramo, ampak jih uničimo. Priporočljiva je tudi jesenska ali spomladanska plitva obdelava tal pod krošnjami dreves.
Kemično zatiranje orehove muhe z insekticidi priporočamo predvsem v nasadih. Insekticida ne uporabimo »na pamet«, ampak si pomagamo s spremljanjem orehove muhe z rumenimi lepljivimi ploščami. Plošče v sredini julija obesimo v senčni del krošnje in insekticid uporabimo približno 14 dni po začetku leta orehove muhe oziroma ko opazimo, da se je ulov glede na prejšnji pregled podvojil.
IRIS ŠKERBOT, svetovalka specialistka II KGZ Celje
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
5
Po dveh letih zelena luč za nova delovna mesta
VRANSKO - Svetniki so na zadnji seji, ki so jo zaradi čakanja na soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje zamaknili krepko v poletni čas, potrdili odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za širitev poslovne cone Čeplje. Za odgovor je Arso, kljub temu, da je podjetje Gomark zaradi novih naročil nujno potrebovalo nove proizvodne in skladiščne prostore, potreboval kar dve leti.
Podjetje Gomark, v katerem je zaposlenih šestnajst ljudi, je pred leti kupilo stavbno zemljišče. Ker so želeli čim prej graditi dodatne prostore, so
sami naročili izdelavo OPPN. Zapletlo se je, ko so vlogo za sprejetje OPPN oddali na Arso. »Naša vloga je neupravičeno obstala na mizi, njeno
reševanje pa se ni premaknilo dve leti,« pove direktor podjetja Gomark Matjaž Gosak, ki je v teh letih z različnimi vzvodi poskušal pospešiti postopek. Arso je namreč po letu 2010 začel podrobno pregledovati vloge, povezane z zemljišči, v bližini katerih je bil kakšen vodotok. Po Go-sakovem mnenju je napaka države, da ni zagotovila dovolj ljudi, ki bi bili sposobni
reševati tovrstne vloge. Župan Občine Vransko Franc Sušnik je razočaran nad delovanjem agencije, ker so odlok, ki bi moral biti sprejet leta 2010, lahko sprejeli šele na zadnji občinski seji in s tem onemogočali gospodarsko rast v občini.
Podjetje je v teh letih utrpelo visoke oportunitetne stroške, saj se ni moglo širiti. Kot je povedal Gosak, so
LAS »Od Pohorja do Bohorja« med najboljšimi v Sloveniji
ŠENTJUR - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je ob koncu programskega obdobja 2007-2013 desetim najuspešnejšim lokalnim akcijskim skupinam (LAS) v Sloveniji dodelilo dodatna nepovratna sredstva iz ukrepa Leader. Gre za del programov za razvoj podeželja za iztekajoče se finančno obdobje. Med desetimi najuspešnejšimi je tudi LAS »Od Pohorja do Bohorja«. Tako so pridobili dodatnih 68 tisoč evrov.
Pri nas deluje 33 tovrstnih so delili glede na dosedanjo interesnih skupin, ki skrbijo uspešnost pri črpanju sred-za skoraj celotno slovensko stev iz programa Leader v podeželje. Dodatna sredstva tem programskem obdobju.
LAS »Od Pohorja do Bohorja« sicer povezuje občine Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče. Z dodatnimi sredstvi je za različne projekte trenutno na voljo nekaj več kot 127 tisoč evrov. Javni razpis - vse informacije in pogoje najdete na spletni strani Razvojne agencije
Kozjansko (RAK) s sedežem v Šentjurju - je odprt do zadnjega avgusta. Vse primere dobrih praks in predstavitev 32 zaključenih Leader projektov je RAK izdala v posebni predstavitveni brošuri, ki je poleg slovenščine na voljo tudi v angleškem jeziku.
StO
veliko sredstev porabili za nakup zemljišča, zato niso imeli niti možnosti, da bi kupili dodatnega, na katerem bi lahko širili dejavnost. Stanje so, kolikor se je le dalo, reševali, čeprav zaradi stiske s prostorom ne tako, kot bi si
želeli. Po dveh letih bo podjetje, ki letno ustvarja 20-odstotno gospodarsko rast, tako le lahko razširilo svojo proizvodnjo in skladiščne prostore ter zaposlilo nekaj novih delavcev.
ŠO
Skupaj bo lažje
DOBRNA, VOJNIK - Skupni občinski upravi proračunskega računovodstva, ki jo imata od lani občini Vojnik in Vitanje, se bo kot vse kaže z novim letom pridružila še Občina Dobrna. Župani treh občin, ki jih že povezujeta medobčinski inšpektorat in redarstvo, so namreč v začetku julija podpisali pismo o nameri.
Z odlokom o ustanovitvi skupne občinske uprave proračunskega računovodstva so se na zadnjih sejah občinskih svetov Dobrne in Vojnika že strinjali. Njen sedež bo v Vojniku. »S tem bomo med dru-
gim dobili večje možnosti za hitrejše reševanje finančnih problemov, povezujemo se prav tako zato, da smo kadrovsko boljše zasedeni in tako uspešnejši,« odgovarja župan Vojnika Beno Podergajs. Za skupno opravljanje proračunskega računovodstva je predvideno sofinanciranje države v višini 50 odstotkov odhodkov v preteklem letu za plače zaposlenih, za prispevke delodajalca za socialno varnost ter še za nekatere izdatke za blago in storitve. Občina Dobrna je nastala leta 1998 z odcepitvijo od Občine Vojnik.
BJ
ZVESTI NAROČNIKI
Od hoje po strehah do hoje po hribih
Navdušena planinca iz Vojnika hodita po različnih domačih in tujih gorah - Novi tednik je pri hiši 63 let
Marija in Štefan Zupanc, navdušena planinca iz Vojnika. Na njuni domačiji na to med drugim opozarjata velika spominka, ki sta ju prinesla s planinskih izletov po Gorskem kotarju in Velebitu.
»Hribi nama pomenijo življenje. Ko sopiham navzgor in nato pridem na vrh, čutim notranje zadoščenje,« pravi dolgoletni naročnik Novega tednika Štefan Zupanc z Gmajne v Vojniku. Podobno občuti njegova življenjska in planinska sopotnica Marija.
»Če se le da, greva v hribe ali zdravilišče, dokler sva še toliko zdrava,« je zadovoljna soproga, ki je blagajničarka Planinskega društva Vojnik. Ta zadolžitev pomeni precej dela, več kot bi človek mislil. V hribe sta začela zahajati razmeroma pozno, pred dvema desetletjema, ko se je najprej navdušila Marija, saj je Štefanu do takrat zadostovala redna hoja po strehah stavb, v službi seveda. »Treba je spremeniti okolje in družbo, vse po malem je treba za neko krajše obdobje spremeniti,« meni danes. Letos sta bila tako na pohodu od Vojnika na Šentjungert, iz Vojnika na Sv. Uršulo nad Dramljami, na Rosskoglu v Avstriji, na Matajurju, Volovji rebri, v dolenjskih stenah Sv. Ane, na Kriški gori, po Bosni in Hercegovini ter Srbiji, izlet na Jalovec je preprečilo slabo vreme ... »Povsod je lepo, a zame je lepo, če je na višini še zeleno ter raste
lepo planinsko cvetje, golo skalovje ima prav tako svoj čar,« je še povedala Marija. S soprogom sta bila na vrhu Triglava kar desetkrat, tudi po gorah Italije, Dalmacije ter v Švici na Malem Mattterhornu. Kakšno nedeljo se rada odpravita od doma peš še do planinskega doma vojniških planincev na bližnjem Sv. Tomažu ali do turistične kmetije Pohole, oboje je oddaljeno kakšno uro hoje. Cenita prav tako zdravilišče, v Moravske Toplice redno hodita že dve desetletji ter jih tako dobro poznata, da sta se z nekaterimi domačini že spoprijateljila.
Obrt je nasledil sin
Danes sta oba v pokoju, v službi in doma je bilo treba veliko delati, dela še vedno ne zmanjka. Naročnik Štefan se je najprej izučil za tesarja, pozneje je opravil delo-vodsko šolo ter postal gradbeni delovodja v Ingradu, nakar je bil obrtnik, ki se je ukvarjal s tesarstvom in z zidarstvom. Danes obe dejavnosti nadaljuje njegov sin, ki jima je dodal še krovstvo. Soproga Marija je bila najprej zaposlena kot trgovka v vojniškem marketu, pozneje v pisarni fakturnega od-
delka blagovnega centra. Doma ju še vedno spremlja veliko dela, Marija vstaja že ob šestih zjutraj, v hudi vročini ob petih, da zalije vse potrebno. Nato med drugim razvaja hišne ljubljenčke, odide v trgovino, poklepeta s prijateljicami .
Njun reden spremljevalec je Novi tednik, ki je pri hiši že 63 let, saj ga je naročil že Marijin oče. »Časopis kar leti iz rok v roke,« je povedal naročnik, saj ga berejo še drugi domači. »Najprej pregledamo zadnje strani, jaz že zjutraj, ko ga dobimo, žena ob kavi ali med kuhanjem kosila,« je dodal Štefan Zupanc. »Moram reči, da so v časopisu zelo zanimivi prispevki, iz naših krajev seveda. Res, treba je biti informiran, vedeti, kaj se dogaja okoli nas.« Cenita zdravniške in kuharske nasvete, zanimajo ju predstavitve zdravilnih zelišč, črna kronika. »Pred dvajsetimi leti me o zdravilnih zeliščih ni veliko zanimalo, danes je drugače,« se spominja naročnik. Danes jih zakonca posebno rada nabirata med planinskimi izleti, tam, kjer še ni toliko različne nesnage.
V okolici Vojnika, kjer živita, sta zadovoljna. Omenjata, da se je v
kraju v zadnjih letih zelo veliko postorilo, zgradilo ali obnovilo, pogrešata še večjo dvorano, saj je obstoječa v kulturnem domu pre-
majhna. Rada se udeležujeta prireditev, včasih sta imela še gledališki abonma celjskega gledališča.
BRANE JERANKO
6
iz NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Umrl je župan Podgoršek
ŠMARTNO OB PAKI - V nedeljskih popoldanskih urah je preminil župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. Rojen je bil leta 1952, občino, ki je v času njegovega županovanja doživela precejšnji razcvet, je vodil tretji mandat. Med občani je bil priljubljen predvsem zaradi izjemnega posluha za sočloveka. Občino bo do novih volitev najverjetneje vodil podžupan Janko Kopušar.
»Županovanje je pomembna stvar. Biti župan pomeni namreč veliko odgovornost. Predstavlja velik napor, mnogo dela, sklepanje
kompromisov in tudi poligon za poraze. Po drugi strani pa predstavlja prestižno funkcijo. Potrebno se je privaditi tako dobrih kot slabih strani tega poklica. Biti župan je le še ena dimenzija vsakdanjega življenja,« je bil prepričan Alojz Podgoršek, ki je med drugim skrbel tudi za rodno kmetijo in bil tudi vinogradnik.
Osnovno šolo je dokončal v Šmartnem ob Paki, nato zaključil prometno tehnično šolo in je več kot tri desetletja vodil delovno enoto Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve v Rečici ob Paki. Bil je tudi član znamenite ekipe šmarskega nogometa iz leta
1981 - takrat se je senzacionalno uvrstila v tedanjo drugo jugoslovansko nogometno ligo in tako zabeležila enega največjih uspehov v svoji izjemni tradiciji. Vse svoje ljubezni je negoval tudi v času županovanja.
Vpis v žalno knjigo bo v prostorih občine Šmartno ob Paki možen od danes do četrtka. Žalna seja bo v kulturnem domu danes ob 18.00.
US
Kljub biomasi pomisleki
VOJNIK - Občina načrtuje v podružničnih šolah Frankolovo in Nova Cerkev postavitev kotlovnic na cenejšo lesno biomaso, vendar imajo v občinskem svetu kljub temu pomisleke. Največ bi privarčevali v frankolovski šoli, kjer uporabljajo trenutno najdražje gorivo, utekočinjeni naftni plin, saj bi prihranek znašal štiri tisoč evrov na leto.
V občinskem svetu so posamezniki vseeno imeli pomisleke, saj bo za morebitno novost na Frankolovem treba zagotoviti dodatne prostorske pogoje. Najmanj, nekaj nad tristo evrov na leto bi privarčevali v šoli v Novi Cerkvi, kjer so zamenjali oljni kotel pred dvema letoma, tam pa se posamezniki z načrtovanim uporabljanjem biomase bojijo morebitnih vplivov iz dimnika, ki bi bil
Inšpekcija do nadaljnjega zaprla
BRASLOVČE - Bazen Pingo v Orli vasi pri Braslovčah je nedavno dokončno zaprl svoja vrata, saj je inšpekcija izdala odločbo o prepovedi obratovanja. Lastnik bi namreč moral zaradi strogih zdravstvenih in okolj-skih standardov bazenski kompleks posodobiti, za kar pa nima denarja.
Kopališče Pingo je pred časom obiskala okoljska inšpekcija, ki je ugotovila nepravilnosti, med drugim tudi pri vhodni in izhodni vodi, ki naj bi vtekala v podtalnico. Odločilen za zaprtje bazena je bil obisk zdravstvene inšpekcije, ki je zaradi neizpolnjevanja strogih predpisov o kopalni vodi izdala odločbo o prepovedi obratovanja bazena in izdala kazen lastniku bazena v višini tisoč šeststo evrov. Po besedah lastnika bazena Stanka Cizeja je
Pogrešajo večjo dvorano
VOJNIK - V občinskem središču niso zadovoljni z dvorano kulturnega doma, ki je premajhna, zato morajo večje prireditve v tej občini pripravljati v večjih dvoranah na Frankolovem ter v Novi Cerkvi. V občinski upravi zato načrtujejo večjo dvorano, ki jo nameravajo zgraditi kot prizidek obstoječe.
Za pripravo dokumentacije namenjajo v letošnjem proračunu 58 tisoč evrov. Župan Beno Podergajs možnosti za gradnjo prizidka kulturnega doma zaenkrat ne vidi,
Sobotna noč lokarskih gasilcev
ŠENTJUR - Bogata gasilska tradicija v Lo-karjah pri Šentjurju vsako poletje poskrbi za gasilsko noč. Letos jo bodo pospremili z atraktivnim tekmovanjem in pregledom novih investicij.
Prvo avgustovsko soboto pred gasilskim domom v Dolah pripravljajo gasilsko tekmovanje moških in ženskih ekip. »Letos bomo izvedli tekmovanje v dveh disciplinah - suho vajo z motorno brizgalno po pravilih CTIF in hitro mokro vajo »LOESHENGRIFF« s sedmimi gasilci, ki je še posebej zanimiva tudi
za tiste, ki si vajo želijo samo ogledati,« je povedal predstavnik organizatorjev Janko Pušnik. V društvu so letos uredili tudi nadstrešek pred odrom oziroma nad plesiščem, ki je bil letošnja osrednja investicija pri vzdrževanju gasilskega doma in okolice. V soboto, bodo to pridobitev tudi uradno predali svojemu namenu. Večer se bo nadaljeval z zabavnim delom. Obiskovalce bodo zabavali Veseli svatje, lokarski gasilci pa bodo poskrbeli za bogat srečelov, hrano in pijačo.
StO
med stanovanjskimi hišami. »Ljudje imajo pomisleke predvsem glede tistega, česar ne moremo točno definirati,« odgovarja župan Beno Podergajs. Občinski svet je na zadnji seji kljub posameznim pomislekom sprejel odločitev, da občina lahko začne postopke, ki so potrebni za oddajo koncesije za ogrevanje iz kotlovnice na lesno biomaso. Prav tako so imenovali komisijo treh svetnikov za tehnično spremljanje.
Občini se namreč mudi, saj naj bi bil konec septembra objavljen razpis agencije za kmetijske trge za sofinanciranje. Pred objavo mora občina sprejeti posebni odlok, objaviti javni razpis za podelitev koncesije in izbrati koncesionarja.
BJ
zakonodaja na področju kopalne vode neprimerna, saj je enaka tako za zunanje kot notranje bazene. Zaradi neizpolnjevanja higienskih zahtev za kopalno vodo, ta namreč predstavlja tveganje za zdravje ljudi, je inšpekcija izdala ustno odločbo, ki začasno prepoveduje uporabo kopalne vode.
Kot smo pred kratkim že poročali, kopališče Pingo zaradi visokih stroškov vzdrževanja že nekaj let ne prinaša dohodka, zato lastnik tudi nima denarja za posodobitev. Po pomoč se je obrnil na občine Spodnje Savinjske doline, ki jim je predlagal, da bazen vzamejo v najem. A po besedah župana Občine Braslovče Branimirja Strojanška finančno stanje občin tega trenutno ne dopušča.
ŠO
vendar poudarja, da je pomembno, da ima občina projekt pripravljen, saj je lahko nepričakovano objavljen kakšen ugodni razpis za sofinanciranje. Prav tako so v kraju potrebna predhodna usklajevanja s kulturniki, z društvi in krajevno skupnostjo, v novi dvorani kulturnega doma v Vojniku pa naj bi bilo vsega skupaj 440 sedežev. V tej stavbi so lani izkoristili neizkoriščeno podstrešje, kjer so uredili prostore za potrebe domačega kulturnega društva, za kar so odšteli 155 tisoč evrov.	BJ
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
Kakšen je postopek oz. katere geodetske podatke izdajajo upravne enote?
V skladu s četrtim odstavkom 115. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 - Odločba US) poleg geodetske uprave izdajajo potrdila iz zbirko geodetskih podatkov tudi upravne enote.
Vsakdo lahko pridobi zbirne podatke o tem, pri katerih parcelah, stavbah in delih stavb je vpisan kot lastnik, a le osebno in po predložitvi osebnega dokumenta. Pravico pridobivanja zbirnih podatkov o lastništvu parcel, stavb in delov stavb imajo tudi državni organi in notarji za izvajanje uradnih nalog ter geodetska podjetja z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev za tovrstne namene. Druge osebe lahko pridobijo zbirne podatke o lastništvu parcel, stavb in delov stavb, če tako določa zakon. Za pridobitev zbirnih podatkov o lastništvu nepremičnin za druge fizične osebe je treba v zahtevi za izdajo potrdila iz zbirk geodetskih podatkov navesti pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov (10. člen Zakona o odvetništvu, deveti odstavek 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ...) in priložiti ustrezna dokazila, ki izkazujejo upravičenost do pridobitve osebnih podatkov.
Upravna enota Celje izdaja naslednja potrdila iz zbirk geodetskih podatkov:
1.	potrdila o parceli:
•	prikaz parcele: je potrdilo iz zemljiškokatastrskega prikaza, ki vsebuje podatke o parceli, za katero je izdelan, je grafični prikaz oblike parcele s prikazom lege parcele glede na sosednje parcele oziroma njihove dele, z oznakami parcel in s prikazom urejenosti mej;
•	načrt parcele: je potrdilo iz zemljiškokatastrskega načrta, ki vsebuje podatke o parceli, za katero je izdelan, je grafični prikaz meje parcele, ki je evidentirana s koordinatami zemljiškokatastrskih točk s predpisano natančnostjo v državnem koordinatnem sistemu, z oznako parcele in zemljiškokatastrske točke;
•	potrdilo o parceli: vsebuje identifikacijsko oznako parcele, površino, vrsto rabe s površinami, katastrski razred za katastrske kulture, površino zemljišča pod stavbo in identifikacijsko oznako stavbe, dejansko rabo, boniteto zemljišča, številko zemljiškoknjižnega vložka, prevzeto iz zemljiške knjige, številko stavbe, prevzeto iz katastra stavb, podatek o občini in naselju, podatke o tem, ali je parcela urejena, o katastrskem dohodku, lastništvu in upravljavcu, če je parcela v upravljanju, datum zadnje spremembe podatkov v zemljiškem katastru in navedbo virov podatkov v potrdilu;
2.	potrdilo o stavbi in delih stavb: vsebuje podatke o stavbi, delih stavb, upravnih aktih in izrečenih inšpekcijskih ukrepih ter navedbo virov podatkov v potrdilu;
3.	lastninski list: je zbir podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb, ki jih ima v lasti posamezen lastnik v Republiki Sloveniji. Vsebuje podatke o parceli, stavbi in delih stavb ali podatke o parceli ter stavbi in delih stavb;
4.	potrdilo o naslovu: vsebuje šifro in ime naselja, šifro in ime ulice, hišno številko, dodatek k hišni številki, šifro in ime občine, številko in ime pošte, šifro in ime katastrske občine, oznako stavbe in oznako parcele.
Po 32. točki 28. člena Zakona o upravnih taksah - ZUT (Uradni list RS, št. 42/2007 -u.p.b. in 126/2007) so potrdila iz zbirk geodetskih podatkov upravne takse prosta.
Promocijsko besedilo
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
NOVI TEDNIK
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
7
Ko v slikah spregovori staro podstrešje
Ivan Mirnik skozi pozabljene fotografije odkriva del celjske in osebne zgodovine
Ko smo pred časom v rubriki Na kolesih predstavili fotografijo enega prvih avtomobilov na Celjskem, se tudi najditelj še ni zavedel, da je to le prva v nizu fotografij, ki prikazuje knežje mesto v nekem povsem drugem času. Je pa Ivan Mirnik takoj vedel, da bo vsak košček družinskega mozaika skrbno hranil kot dediščino za svojega sina.
Ivan je po duši zbiratelj, ljubitelj starin in umetnin. To je tisti vzgib, zaradi katerega se je čiščenja podstrešja v stari hiši lotil s posebno zbranostjo in vestnostjo. »Na prvi pogled tam ni bilo nič takšnega, kar bi bilo vredno hraniti. Saj veste, kup smeti in stare šare, ki se skozi desetletja nabira na takih mestih. Zgolj temu, da sem prav vsak predmet skrbno vzel v roko, gre zahvala, da te stvari niso šle neopaženo v uničenje.« Stara in plesniva gostilniška denarnica je bila na primer že takšna, da ni bila več vredna svojega imena. A ko jo je Ivan odprl, se je v njej razgrnila cela paleta črno-belih spominov. Fotografije ljudi, ki jih že dolgo ni več, večinoma nimajo ne datumov ne imen, a vendar je Ivan s sklepanjem iz različnih dokumentov sestavil družinsko zgodbo svoje žene Irene in njenih prednikov. »To ni moje. To je za sina Aleša. Zdaj je mlad človek na višku kariere, svetovljan, ki potuje po celem svetu in ga to sicer ne zanima prav dosti. Toda vsakdo pride v življenju do točke, ko so njegove korenine, družinska tradicija in zgodbe prednikov spet pomembne,« je prepričan Ivan.
Enak pogled stoletja s fotografije na fotografijo
Največje odkritje je bila velika fotografija starega avtomobila pred Celjsko kočo iz leta 1930. Alojz Drofenik je osrednji junak sage, ki sega v konec 18. stoletja. »Družina izvira s Kristan Vrha pri Mesti-nju. Iz vsega, kar sem o njem uspel izvedeti, je jasno, da je bil Alojz izjemno napreden in podjeten človek svojega časa.« Rodil se je 22. maja 1886. leta. Zelo mlad je za boljšim kosom kruha odšel na Nemško. Očitno mu je uspelo. Fotografije ga namreč 30 let kasneje kažejo kot uspešnega celjskega podjetnika, ki je med prvimi ustanovil avtoprevozno in taksi službo. Avto s fotografije ima namreč registrsko tablico številka 2. Slika se je izvrstno ohranila tudi zato, ker je več kot 40 let ni obsijalo sonce. Potrpežljivo je čakala svojo priložnost in kot poseben dokument svojega časa ima danes tudi muzejsko vrednost. »Kopija bo visela v hotelu na Celjski koči. Podaril jo bom v imenu svojega sina, pravnuka
Alojza Drofenika, v spomin na njegovo pokojno mamo Ireno.« Tu se beseda Ivanu zatakne. Bolečina ob nenadni izgubi žene pred nekaj meseci je še preveč sveža, da ga ne bi vsakič znova zadelo. »To je tudi razlog, da čistim staro hišo, ker gre v prodajo.« Ob tem ga je spreletelo spoznanje, kako po čudežu genetike potujemo iz generacije v generacijo. »Ko primerjam sinovo in ženino fotografijo, ne morem mimo tega, da imata povsem enake oči. Irenin oče v mladosti in njen ded na tej fotografiji ... Lahko bi bila ista oseba.«
Brez dobrih korenin vsako drevo propade
Alojz se je v tujini poročil in prvi sta se mu rodili dve hčeri. Na tistih fotografijah, ki so opremljene z originalnimi označbami nemških fotografskih ateljejev, namreč sina še ni. Emil, Irenin oče, je bil rojen leta 1915. Ena od tastovih sester je kasneje v Celju živela na kraju današnjega avtocestnega uvoza. Veliko staro hišo je seveda povozil davek sodobnega časa. Tokratno popotovanje v času pri čiščenju starega podstrešja je v družinski arhiv uvr-
Alojz Drofenik je z delom v tujini prišel do kapitala, ki ga je doma uvrstil med prve celjske podjetnike.
Protokolarna družinska fotografija Drofenikovih izpred več kot sto let. Leta 1915 rojenega sina Emila na njej še ni.
stilo še tastov krstni list, tašči-no osnovnošolsko spričevalo iz leta 1928, nemško medvojno knjižico z družinsko statistiko, povojno potrdilo za koncesijsko opravljanje dejavnosti in nenazadnje še originalno gradbeno dovoljenje za isto
hišo iz leta 1952. »Zanimivo, kako so v devetih točkah natančno oblikovali vse zahteve v zvezi z gradnjo. Skoraj bolj učinkovito kot danes,« še doda Ivan. Kot posebno dragocenost Ivan hrani še star atlas iz leta 1912, ki mu ga je podaril dr.
Milan Podgornik. »Ob tem mi je dal še 32 originalnih fotografij evropskih mest iz tega časa. Posebne so tudi za to, ker so mojstrsko ročno retuširane.«
Da je kulturnozgodovinska dediščina izjemno dragoceno darilo naših prednikov, se vse
bolj zavedamo tudi kot narod. Kot posamezniki skoznjo ra-stemo in se oblikujemo. Hkrati negujemo spomine. Še posebej na ljudi, ki so nam v življenju veliko pomenili.
StO
Foto: GrupA
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
Kitarska glasba ponovno navdušila
Brane Mihajlović Kosta v celjskem Localu
Konec junija so se v atriju Prothasijevega dvorca v centru knežjega mesta začeli poletni koncertni večeri cikla LocalCoolTura, ki nastaja v sodelovanju med klubom Local in Hišo kulture Celje. Po nastopih energičnih zasedb Soul Funked Up in tango kvinteta Gamma, je v četrtek nastopil še celjski glasbenik Kosta in njegova skupina Kitarzani.
Brane Mihajlović Kosta, eden bolj znanih celjskih umetniških obrazov, je v četrtek v dve uti in pol dolgem koncertu navdušil goste v celjskem Localu. Koncert je pričel s polurnim solo nastopom, nakar so se mu pridružili še ostali člani skupine Kitarzani.
Kosta je pobudnik številnih glasbenih projektov in edinstven kitarist, ki je v svoji karieri je sodeloval z mnogimi znanimi glasbeniki, kot so Rade Šerbedžija, Pero Lovšin, Woody Mann, Toni Balocco, skupini Mi2 ter Kladivo, konj in voda. Med drugim je dvakratni dobitnik »Golden Slide Awarda« na festivalih v Nemčiji, sedem let zapored pa je nastopal na največjem evropskem resofoničnem festivalu Dobrofest Trnava. Znan je tudi po originalnem in prepoznavnem slogu igranja, ki ga je razvil skozi leta igranja in izdelovanja kitar, kar botruje odločnemu zvoku v živo, kjer z značilnim hripavim glasom pripoveduje glasbene pripovedke vsakdanjega življenja na povsem svojstven način, kar je ponovno dokazal na četrtkovem koncertu.
ŠO, foto: TimE
Gledališka režija njegovo življenje
Tomaž Krajnc, bodoči dijak četrtega letnika I. gimnazije v Celju, je igralec, pisatelj, scenarist in v prvi vrsti režiser. Da bo gledališče njegovo življenje, je začutil že kot deček, ko je s starši obiskoval otroške gledališke predstave. V osnovni šoli je postal igralec v KUD Zarja Trnovlje, kjer je spoznal, da ga bolj kot igra zanima režija. Do zdaj je izdal že tri knjige, četrta je na poti.
Režija je vaše najljubše področje. Kdaj ste se začeli spogledovati z njo?
Z delom režiserja sem se prvič srečal v prvem letniku gimnazije, ko sem postal član gledališče skupine Fedrinega gledališča. Takrat sem ugotovil, da me delo režiserja pri ustvarjanju gledališke predstave najbolj zanima. Do zdaj sem kot režiser sodeloval pri treh predstavah. V prvem letniku sem režiral Božansko komedijo Izidorja Štoka in v drugem letniku komedijo Razred Matjaža Zupančiča. Letos sem režiral avtorsko dramo, za katero sem scenarij napisal v drugem letniku kot projekt pri psihologiji.
Je drugače režirati predstavo, katere avtor ste
sami?
Ja. Kot avtor besedila o igri razmišljaš na drugačen način. Ko prebereš tekst kot režiser, ga začneš dojemati drugače. Za nekatere prizore, ki so se ti kot avtorju teksta
Tomaž Krajnc
zdeli zanimivi, ugotoviš, da so z vidika režiserja povsem neuporabni.
Kaj pa režija filma?
Letos sem se prvič preizkusil v režiji kratkega filma, kar je bila zanimiva izkušnja, saj sem ugotovil, kako velika razlika je med filmskim in gledališkim režiranjem. Filmsko ustvarjanje mi je bilo všeč, a gledališka režija mi je še vedno ljubša.
Naslednje leto boste končali srednjo šolo. Že veste, kaj boste šli študirat?
Moj cilj je vpis na študij gledališke režije na AGRFT v Ljubljani. Če mi slučajno ne bo uspelo, bosta gledališče in film ostala moja konjička, ki me bosta spremljala vse življenje.
Ste aktiven član KUD Zarja Trnovlje. Kdaj ste se mu pridružili?
KUD Zarja Trnovlje sem se pridružil leta 2007. Ravnateljica Osnovne šola Lava Marijana Kolenko je vedela, da me igra zanima, zato me je vprašala, če bi bil pripravljen igrati v otroški predstavi, saj so potrebovali igralce. Seveda sem se takoj strinjal. KUD Zarja Trnovlje je danes moj drugi dom. Naslednjo sezono se bom v Zarji preizkusil tudi kot režiser.
Izdali ste že tri knjige, četrta je na poti ...
V devetem razredu osnovne šole sem izdal prvo knjigo. Vse moje knjige so do zdaj izšle preko natečaja Z domišljijo na potep, ki ga za osnovnošolce in dijake razpisuje založba Smart-team. Vsako leto napišem roman z drugačno tematiko, saj se želim preizkusiti v različnih žanrih. Prva knjiga je bila ljubezenska drama Potovanje po ljubezni, sledila sta misteriozna grozljivka Brez izhoda in detektivski roman Skrivnosti iz letala. Letos sem na tečaj poslal psihološko dramo V pajkovi mreži, ki bo prav tako izdana.
Kje dobite ideje? Zavestno razmišljate o njih ali pridejo spontano?
Osnovna ideja oziroma tema za knjigo pride spontano. Njenega razvoja se lotim zavestno, da se lahko razvije v širšo zgodbo. Zgodi se, da se mi tudi kdaj zatakne
in nimam nobene prave ideje, kako naprej razvijati zgodbo. Takrat počakam in nadaljujem, ko začutim, da sem dobil nove navdihe. Do zdaj se mi je to zgodilo pri vsakem delu.
Kako uspete uskladiti šolo in kulturno udejstvo-vanje?
Več kot imam kulturnih obveznosti, ki me zanimajo, več energije imam. Kulturno udejstvovanje me napolni z energijo, da lahko uspešno opravljam obveznosti v šoli. Ko se zgodi, da se štirinajst dni na kulturnem področju ne dogaja nič, sem popolnoma izgubljen.
Kako gledate na sodobno gledališko igro, ki jo je Tone Partljič poimenoval kar predstava, katere scena in igralci gredo v en avto?
Komercialne predstave in stand up komedije mi niso preveč všeč. Veliko raje imam predstave z globljo vsebino, ki gledalcu pustijo razmišljati.
Kar nekaj ljudi ima o slovenskem filmu slabo mnenje. Kaj menite vi?
Nekateri starejši črno-beli filmi so mi zelo všeč, še posebej Samorastniki. Nazadnje sem gledal film Izlet, ki mi je bil všeč, saj je dobro zastavljen. A na žalost so v njem tipične stvari za slovenski film. V mislih imam pretirano dolge kadre, v katerih se igralci samo gledajo. Gledalec samo čaka, kdaj se bo zgodilo, a je na koncu razočaran, saj se ponavadi ne zgodi nič. To me tudi pri domačih filmih najbolj moti. Zanimivo je, da tega v starejših filmih ni.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA , julij 2012 -
Otroška knjiga, ki to ni
Še preden sem knjigo dala v roke svojemu desetletniku, ki se, kot marsikateri nadebudnež, sprašuje predvsem kako »ubiti čas« med počitnicami, sem jo na hitro prelistala. Že prvi stavki so nakazovali, da je to knjiga, ki kljub uvrstitvi v leposlovje za otroke in mladino, obravnava problematiko, ki bi morala biti zanimiva vsem, ne glede na emšo.
Zgodba se začenja dramatično, z umorom medicinske sestre, soproge prodornega lokalnega novinarja, ki je za seboj pustila dvanajstletno hčerko Sade in desetletnega sina Femija. Ker njuna mama umre pod streli plačanih morilcev, ki so s tem želeli ustrahovati očeta, morata otroka na vrat na nos zapustiti svoj nigerijski dom, sorodnike, prijatelje in brezskrbno otroštvo, ki sta ga dotlej uživala v prostorni hiši, obdani z naravo in ljubeznijo bližnjih. Tudi njun oče je kot svobodomiselni novinar v življenjski nevarnost, kajti v Nigeriji vladata nasilje in kaos. Najprej s pomočjo sorodnikov rešuje otroka. Ilegalno ju spravi v London, kjer pa se njuna bitka za obstoj šele začne.
Ženska, ki jo je na letalu pretihotapila s ponarejenimi dokumenti in ju oblastem predstavljala kot svoja otroka, namreč takoj po prihodu v London preprosto izgine in ju pusti sama v slaščičarni z nekaj funti v žepu. Stric, ki naj bi živel v britanski prestolnici in bi ju moral počakati, je prav tako pogrešan. Skrb zanju tako prevzamejo Urad za mladoletne begunce, socialni delavci in rejniki. Ko oče izve, da je sled za njegovim bratom in otrokoma izginila in nista prišla v varne roke, se tudi sam odpravi v Veliko Britanijo, toda s slabo ponarejenimi dokumenti ga ujamejo in priprejo. Po spletu okoliščin, predvsem po zaslugi socialne delavke, ki je otroka uspela namestiti v prijazni rejniški družini, se razbita družina vnovič najde. Zdaj je Sade tista, ki rešuje očeta. Zaprli so ga zaradi ilegalnega vstopa, ona pa poseže po moči lokalne televizije in predstavnikom sedme sile zaupa kruto zgodbo svojega otroštva ter se loti reševanja očeta s pritiskom javnosti naj ga vendarle ne izženejo nazaj v Nigerijo.
Avtorica je s pomenljivim naslovom Druga stran resnice zajela temeljna etična vprašanja o tem ali obstaja kakšna druga stran resnice. Skozi očeta otrok pojasnjuje, da je lahko resnica samo ena, druga stran je vedno laž. Lažejo tisti, ki delajo krivice, nato pa krivdo zvrnejo na druge. Če se vendarle najdejo pokončni in pogumni ljudje, ki pišejo o resnici, pa običajno plačajo zelo visoko ceno. Očetu obeh otrok, ki sta morala odrasti tako rekoč prek noči v neprostovoljnem izgnanstvu zgolj zato, da bi preživela, je režim najprej uničil družino in mu zatem naprtil celo umor žene ...
O AVTORICI
Beverly Naiddo je pribljubljena britanska pisateljica, ki se je rodila in zrasla v Južni Afriki. Dežela apartheida v času njenega odraščanja in mladosti jo je tudi zaznamovala, saj je občutila privilegije, ki so jih imeli otroci belcev napram črnskim, tudi na svoji koži in se do njih kritično opredeljevala. Knjige Beverly Naidoo s poudarkom na apartheidu so bile dolgo celo prepovedane, za omenjeno delo Druga stran resnice pa je prejela kar dve knjižni nagradi.
BPT
Promenadni koncerti razvajajo ušesa
V Rogaški Slatini so ponovno poskrbeli, da je poletje kulturno obarvano. Ti tedni so predvsem v znamenju promena-dnih koncertov, ki so jih v petek nadgradili še z recitalom v spomin glasbenega mojstra profesorja Alberta Dermelja.
Promenadni koncerti že tradicionalno popestrijo sprehod po Zdraviliškem parku in slatinski promenadi. Dvakrat dnevno - ob 10. in 17. uri - vrhunski orkester Musica Camerata v paviljonu Tempel razvaja s klasično glasbo in tako bo še vse do 19. avgusta. Posebna poslastica je bil petkov recital violinistke Alenke Maier Popov in pianistke Vlaste Doležal Rus. Posvečen je bil 100. obletnici rojstva Alberta Dermelja, izrednega profesorja na ljubljanski akademiji za glasbo, ki je bil tesno povezan tudi z Rogaško Slatino. Bil je vodja salonske kapele in dirigent Zdraviliškega orkestra Rogaška Slatina, na recitalu pa so se ga spomnili s skladbami vrhunskih skladateljev Vivaldija, Schu-mana, Codalyja in Montija.
To soboto se v mestu vode in stekla začenja še Festival Musica, festival svetovne akustične glasbe. Obeta se sedem glasbenih dogodkov, prvi bo nastop šmarskega Big banda in orkestrov s Češke na Evropski ploščadi. Odigrali bodo številne svetovne uspešnice popularne glasbe in evergreenov.	AD
NOVI TEDNIK
AKCIJA
9
990191
■nn mM 9]
v

Našli smo jih že dvajset
Ekipa Novega tednika in Radia Celje že vse od leta 1965 s svojimi novoletnimi obiski v celjski porodnišnici razveseljuje mamice, ki so rodile prve v novem letu. Do zdaj se je tako nabralo že kar sedeminštirideset novorojencev Novega tednika in Radia Celje, ki smo se jih odločili poiskati in podoživeti spomine njihovih mater na rojstvo in otroška leta.
Akcija se je začela z obiskom Jurija Jakopa iz Nove Cerkve, ki je že reševal življenja, rad pa zaigra tudi na kitaro. Naslednja novorojen-ka, ki smo jo obiskali, je bila Adrijana Gajšek iz Dola pri
Pristavi. Dotaknila se nas je zgodba njene mame, ki si želi po dolgih letih spet videti svojega očeta. V Bezini pri Slovenskih Konjicah smo se mudili pri jekleni družini, kot je jekleno Uniorjevo orodje. No-
vorojenec Boštjan Bobik je
namreč tako kot vsa njegova družina zaposlen v zreškem Uniorju. Novorojenki Ingrid Horvat s Planinskega Vrha ne predstavlja težav niti vožnja s traktorjem, medtem ko Jan
Ločnikar iz Celja prisega na vožnjo s kajakom. Obiskali smo tudi nekaj nogometnih navdušencev. Ambrož Zupan iz Radeč igra nogomet s svojima sestrama, Darin Vitanc iz Prebolda pa se najbolje znajde v vlogi trenerja ljubljanskega nogometnega podmladka. Barbara Narat iz Šempetra v Savinjski dolini je aktivna članica turističnega podmladka. Urban Feguš iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini si je kot osnovnošolec želel izdelati bombo, Celjan Iztok Mikulin pa je prisegal na branje še tako zahtevne literature. Metki Senica iz Grobelnega krasijo stanovanje rože iz barvnih nogavic, ki jih izdeluje njena mama.
Neža Jan iz Žalca, s katero se je pogovarjal Tone Vrabl, pa najraje spi. Urban Kirar iz Gabrk je navihan osnovnošolec, ki najraje igra karte. Novorojenec Karli Kolenc s Polzele pa je preko Faceboo-ka po mnogih letih našel svojo mamo. Sofija Hrastnik iz Laškega je tako kot vsa njena družina predana glasbi in gledališki igri, Katja Kar-ničnik z Vranskega pa svoji činčili. Na zadnje smo obi-
skali do sedaj najmlajšega, štiriletnega Vida Krajnca iz Ločice pri Polzeli, ki je kakor vsa njegova družina navdušen športnik.
V kolikor poznate še kakšnega novorojenca, ki se je rodil prvi v letu v celjski porodnišnici, sporočite v uredništvo Novega tednika in Radia Celje ter s tem soustvarjajte zgodbo o iskanju naših novorojenčkov.
ŠO
»Najdeni« novorojenčki	
1965	Andrej Repar iz Košnice
1966	?
1967	?
1968	Metka Senica iz Grobelnega
1969	?
1970	Jure Jakop iz Nove Cerkve
1971	Karli Kolenc s Polzele
1972	?
1973	?
1974	?
1975	?
1976	?
1977	Robert Suholežnik iz Vojnika
1978	?
1979	?
1980	Boštjan Bobik iz Bezine
1981	?
1982	Adrijana Gajšek iz Dola pri Pristavi
1983	Arnej Savinek iz Prekope
1984	?
1985	?
1986	Iztok Mikulin iz Celja
1987	Urban Feguš iz Gorice
1988	?
1989	Darin Vitanc iz Prebolda
1990	Ingrid Horvat s Planinskega Vrha
1991	?
1992	Katja Karničnik z Vranskega
1993	Barbara Narat iz Šempetra
1994	?
1995	Neža Jan iz Žalca
1996	?
1997	?
1998	?
1999	Ambrož Zupan iz Radeč
2000	?
2001	Sofija Hrastnik iz Laškega
2002	?
2003	Jan Ločnikar iz Celja
2004	Urban Kirar iz Gaberk
2005	?
2006	?
2007	?
2008	Vid Krajnc iz Ločice pri Polzeli
2009	?
2010	?
2011	?
2012	?
Z vašo pomočjo bi jih radi našli še preostalih 28.
10
REKREACIJA
NOVI TEDNIK
Joga pod krošnjami dreves
V Mestnem parku v Celju še do konca avgusta vadba vsak torek zvečer - Joga v vsakdanjem življenju primerna prav za vsakogar
»To je postopna in sistematična metoda, ki zajema vsa področja in je primerna za vsako življenjsko obdobje, namenjena je prav vsem ljudem - ne glede na starost in telesni ustroj posameznika,« predstavlja program Joga v vsakdanjem življenju Tine Kovačič, predsednik celjskega društva s tem imenom. Sistem te vadbe, s katerim se Celjani do konca avgusta lahko srečajo vsak torek med 18. in 19. uro na glavni jasi v Mestnem parku, odpira vrata na pot klasične joge.
Joga v vsakdanjem življenju je vsestranski sistem. Ukvarja se namreč s telesom in hkrati posega tudi na duševno ter duhovno raven človeka. Najpomembnejši cilji Joge v vsakdanjem življenju so telesno, duševno, socialno in duhovno zdravje, člani društva pa opozarjajo tudi na pomen spoznanja božanskih lastnosti v sebi in razsvetljenja. Cilji so dosegljivi s telesnimi, z duševnimi in duhovnimi vajami, s polnovredno vegetarijansko hrano, z notranjim mirom, ljubeznijo in s pomočjo drugim živim
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
od 9. do 11. avgust ODBOJKA
Oaza Mozirje Open - tekmovanje trojk v odbojki na mivki v Športnem parku Mozirje, prijave do 3. avgusta na: www.odbojka.si, info: beachvolley.mozirje@gmail. com
18. avgust ŠPORTNO DRUŽENJE
Športomanija, prvič v Športnem parku Mozirje, prijave ob 8.30, začetek tekmovanj ob 9. uri. Discipline: tek trojk, nogomet, košarka, odbojka, šaljive igre, tekmovanje v pripravi praženega krompirja. Info: zagar.helena@ gmail.com
bitjem, s strpnostjo do vseh narodov, kultur in ver ter s čistimi mislimi in pozitivnim načinom življenja. Jogo v vsakdanjem življenju poučujejo po vsem svetu: v jogijskih in izobraževalnih središčih, zdravstvenih in rehabilitacijskih ustanovah, zdraviliščih ali športnih društvih.
Že najmanj pet let je tovrstna joga poleti prisotna tudi v parkih večjih mest. »Gre za predstavitev zdravega načina življenja v vsakdanjem tempu. Preprosto, da se znaš ustaviti, razmisliti,« pravi Tine Kovačič in dodaja, da
Jogo na prostem, pod krošnjami starih dreves na glavni jasi v Mestnem parku, so Celjani že pred leti zelo dobro sprejeli. Vsak torek se vadbe udeleži od 50 do 90 ljudi.
je to dobra popotnica za vse ljudi tudi za bolj dejaven življenjski slog in kasneje za aktivno starost. Celjani so se že prva leta lepo odzvali na vadbo joge v Mestnem parku in zdaj ob torkih zvečer prihajajo v velikem številu. »Od 50 do 90 obiskovalcev naštejemo in to je tudi zgornja meja za inštruktorja, saj je večjo skupino že glasovno težko obvladati.«
Vadeči potrebujejo le dobro voljo
Ljudje, ki se vsak torek med 18. in 19. uro pridružijo vadbi joge, ne potrebujejo ničesar. »Vadbene podloge jim posodimo mi, svetujem le, naj se čimbolj udobno oblečejo,« pravi Tine Kovačič in dodaja, da vadba joge odpade le v primeru slabega vremena. »Na mokri travi preprosto ne gre,« pojasnjuje in dodaja, da se je v letošnjem poletju to zgodilo le v zadnjih tednih. Julijska vročina ni bila ovira. »Tudi ko je bilo skoraj 40 stopinj, nam je prav lepo šlo pod senčnimi krošnjami.«
Sicer pa joga med Slovenci ni več novost in že nekaj let ne velja več za nekaj ekso-
tičnega. Joga v vsakdanjem življenju je celovit sistem, ki združuje različne jogijske tehnike, od asan do tehnik meditacije, sproščanja in dihalnih tehnik. Vaditi jo lahko začne kdorkoli in kadarkoli. Primerna je za vse starostne skupine, začetna stopnja tudi za bolnike, na primer po operacijah oziroma na začetku rehabilitacije, pri čemer jim pomagajo inštruktorji.
»Vsak človek v tem širokem razponu tehnik najde nekaj zase. Joga je način življenja, a naše društvo izvaja več različnih vrst programov,« pravi Tine Kovačič in dodaja, da je bilo doslej pri ljudeh največ zanimanja za programe joga za moč, ko želijo ljudje okrepiti določene mišične
Joga v vsakdanjem življenju je primerna za vse starosti, saj ne zahteva nadpovprečnih gibalnih sposobnosti. Vadbo omogoča tudi ljudem, ki niso dobro telesno pripravljeni, bolnikom, rekonvalescentom, invalidom ... Že samo ime pove, da lahko oziroma da naj bi po tem sistemu vadili vsak dan. Ker so stopnje sistema zasnovane v sodelovanju z zdravniki in s fizioterapevti, jih ob upoštevanju pravil in opozoril inštruktorjev lahko vadeči seveda izvajajo tudi doma.
skupine, doseči boljšo vzdržljivost, krepiti določene mišične skupine ter večjo psihofizično pripravljenost. Je pa joga primerna tudi za povsem specializirane vadbe, kot sta na primer joga za sklepe ali za hrbtenico.
Da ne postane dolgčas
Za ljudi, ki pridejo na vadbo, program začrta inštruk-
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE -
MIGAMO Z VAMI!
Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina
tor. Vsakič izbere nekaj drugega, da vadečim ni dolgčas in da se vadba ne ponavlja. Sicer pa je praviloma tako, da po začetnem sproščanju sledijo uvodne asane, ki so primerne za vsakogar - gre za ogrevanje telesa - potem pa malo težje asane, ki že zahtevajo različne položaje, ter po malo daljšem sproščanju še dihalne tehnike in za konec meditacija.
Joga sicer »ni stvar za enkrat na tri mesece«, saj je, če si želimo pozitivnih učinkov, ki jih vsekakor prinaša, treba neprekinjeno delati dlje časa. A kot pravi Kovačič, je vseeno »bolje enkrat tedensko kot nič«. In lepo je, ker se začne postopno, potem pa človeka tako ali tako potegne, da sam želi stopnjevati.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Delovni čas BobKarta: vsak dan od 11. do 19. ure
Št. 60-31. julij 2012
PRIMERNO ZA VSE STAROSTI •HITROST URAVNAVATE SAMI
NOVI TEDNIK
FOTOREPORTAžA
11
Vroče poletne temperature niso utrudile le konj, temveč tudi mladine, Kljub temu, da je dogajanje spremljal pester zabavni program, so največ zanimanja obiskovalcev požele galopske dirke. ki se je hladila še v tako majhni senci.
Hitri konji, mokre majčke ... to je letošnje Imeno!
Pod streho 6. konjske dirke Konjenice Virštanj -Obsotelj e
Na hipodromu v Imenem so tokrat že šestič zapored pripravili galopske dirke, ki se jih je udeležilo do zdaj največ konjskih rejcev in obiskovalcev. Če je lanske zaznamovalo oblačno vreme, so si tokrat organizatorji lahko oddahnili, saj je poletno sonce dodalo piko na i pripravi ene največjih športno-zabavnih prireditev v Obsotelju.
»Vesela sem, da nam je bilo vreme naklonjeno. Letošnje dirke si je do zdaj ogledalo največ obiskovalcev, v celem dnevu kar deset tisoč ljudi,« ni mogla navdušenja skriti predsednica Konjenice Vir-
štanj-Obsotelje Aleksandra Fabjan Ivačič. Številni obiskovalci so se tudi letos med posameznimi dirkami zabavali ob spremljevalnem programu. Že tako razgreto ozračje, temperature so se povzpele krepko čez trideset stopinj, je dodatno segrelo simpatične članice konjeniškega kluba. V oprijetih majčkah in kratkih hlačah so oprale in skrtačile konja ter pri tem pritegnile tisoč in en pogled. Tisti najbolj radovedni obiskovalci, ki so si »horse wash« želeli ogledati čisto od blizu, niso bili deležni le najboljšega razgleda, temveč tudi vode, ki so jo soustvarjalci pro-
grama z vedri radodarno delili med občinstvom. Za vse tiste, ki raje kot na osvežitev z vodo prisegajo na rujno kapljico, so poskrbeli šentjurski »furmani«, ki so s šesterovprego s 150 let starim vozom pripeljali vino iz Šentjurja. Mlajša generacija je raje prisegala na vožnjo s popolnoma novimi »john deere«, s katerimi so med drugim po vsaki dirki zrahljali tekmovalno stezo.
Vedno boljši
Župan Občine Podčetrtek Peter Misja zaradi pomanjkanja časa letos na hipodrom ni prijezdil, kot je namreč pred
iiHiitfl
Spremljevalni program se iz leta v leto spreminja, spretnostno jahanje pa ostaja sestavni del dirk že vsa leta.
nekaj leti, je pa zato pozorno spremljal dogajanje: »V občini Podčetrtek imamo veliko prireditev, vsekakor so konjske dirke ena najbolj zanimivih, saj so namreč uvod v poletje v Podčetrtku. Dogajanje je vrhunec doseglo s tekmovanjem polnokrvnih angleških konj, ki so formula ena v ga-lopskih dirkah, saj dosežejo hitrost tudi do 70 kilometrov na uro. Tekmovalo je tudi nekaj domačinov, med njimi Gregor Ivačič, ki se je preizkusil v galopski dirki arabskih konj in najbolj prestižni kategoriji, dirki polnokrvnih konj. Ivačič, do zdaj je na konjskih dirkah
V galopski dirki polnokrvnih konj je na 1.100 m slavil Angel Angelov, na 1.600 m Petra Okorn in na 2000 m Is-tvan Kozma. V galopski dirki hladnokrvnih konj sta bila najhitrejša kobila Heineke in Gregor Ivačič. Rekreativni konj Neron je do zmage ponesel Francija Sinkoviča in športna kobila Almissa Teodorja Kolariča. Peter Požar je s kobilo Yuna Bint Hawi slavil v kategoriji arabskih konj. Največ spretnosti sta pri ovirah prikazala konj Nazir in Urban Sušec, Blaž Kolar pa je bil skupaj s ponijem Pepi-jem prvi v galopski dirki ponijev.
v Imenem tekmoval že šestkrat, si tako kot vsi slovenski trenerji in rejci konj želi, da bi se galopske dirke v Sloveniji čedalje bolj razvijale in bi nagrade za najboljše »pokrile« vsaj del stroškov, ki jih imajo tekmovalci. »Veseli me, da so
konji v Imenem vsako leto bolje pripravljeni in tudi dirke so vedno na višji ravni. Za Imeno je namreč značilno, da se tekmovanja udeleži vedno veliko obiskovalcev, kar za druge dirke po Sloveniji ne velja.«
ŠO, foto: TimE
npi*
I
V""*! M— ""
«t/-T'". C* ■'
iL ^ "
y-1*» t*
I
_- -- -
Simpatične članice Konjenice Virštanj-Obsotelje so letos poskrbele za enega zanimivejših delov prireditve - »horse wash«.
»Furmani« so ob prihodu radodarno delili vino, ki so ga na tradicionalen način pripeljali iz Šentjurja.
Organizatorji so poskrbeli, da dehidracija obiskovalcev ni bila težava.
Ob bok Mariboru navkljub remiju
Začelo se j
Drakšič in Đukičeva izgubila prvi borbi,
V 3. krogu 1. SNL sta bila v soboto dosežena dva remija (Celje - Rudar 1:1, Koper - Triglav 0:0), v nedeljo pa tri zmage gostov (Olimpija - Gorica 1:3, Mura - Maribor 1:3, Aluminij - Domžale 0:1). Celjani so še naprej neporaženi, Velenjčani so tudi na drugem gostovanju osvojili točko.
Celjska obramba je prejela prvi gol v tej sezoni.
Dobro glede na vročino
Miha Korošec je pred skokom oviral Christiana Bu-balovića in sodnik Žganec iz Ljubljane je pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec je bil v 18. minuti kapetan gostov Uroš Rošer: »Po katastrofi z Olimpijo smo bili pod velikim pritiskom. Morda smo imeli nekaj več lepših priložnosti. Bistveno je, da nismo izgubili. Zadovoljni smo, v soboto moramo doma premagati Aluminij.« Le minuto po prejetem zadetku so Celjani izenačili. Lepo je v kazenski prostor podal Gregor Bajde, še tretji gol v treh krogih pa je uspelo doseči Romanu Bezjaku. Nato je še asistiral za morebitno vodstvo, a se je po strelu
Celjski in velenjski nogometaši so se v 1. SNL doslej pomerili 56-krat, tri zmage več imajo Celjani. Največ golov je na lokalnem derbiju padlo novembra leta 1995, kar 10, ko je Rudar na Skalni kleti slavil s 6:4. Rudar je najvišje zmagal s 4:0, oktobra leta 2009 v Areni Petrol. Celje pa je ekipo Rudarja s 4:0 premagalo leta 1994, s 5:1 pa pred dvema letoma.
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Gobec, Krajcer, Žitko, Korošec - Vrhovec, Kolsi
-	Medved, Močič, Bajde
-	Bezjak. Igrali so še Mo-čivnik, Gaber, Romih.
Tekma z Rudarjem je bila glede na neugoden datum solidno obiskana.
Medveda izkazal vratar Rozman. »Velenjčani so igrali podobno kot Domžalčani. Težko je igrati proti njim, vsaka napaka te lahko drago stane. A tudi mi bi se lahko nekajkrat bolje odzvali. Vremenski pogoji so bili izjemno neugodni, s točko smo lahko zadovoljni,« meni Bezjak, ki ostaja edini strelec moštva v novi sezoni. »Zadolžen sem za zadetke, vesel sem seveda, da se mi je odprlo. Glede mojega morebitnega novega kluba pa ni še nič znanega.« Rudar je preko vratarja ali Bu-balovića pošiljal dolge podaje v napadalno polovico, nato pa lovil odbite žoge. To mu je kar dobro uspevalo, Celjani pa so igrali po tleh in vse skupaj je bilo gledljivo. Ko pa so gostitelji proti strnjeni sredinski postavitvi gostov postajali vse manj natančni, so Velenjčani pretili preko protinapadov, obenem pa prevzemali pobudo. V kar
Rudar (4-4-1-1): Rozman
-	Rošer, Berko, Bubalović, Jahič - Klinar, Šindik, Rotman, Podlogar - Firer
-	Bratanovič. Igrali so še Črnčič, Krefl, Bizjak.
Gregor Bajde (ob njem je Sebastjan Berko) je z levico poslal krasen predložek pred vrata Rudarja in Bezjak je nemudoma izenačil.
šestminutnem dodatku (sodnika Žganca je zgrbil krč v mečni mišici) je Črnčiču uspel izjemen projektil, na drugi strani je Bezjak zahteval enajstmetrovko (avstrijski sodnik Gro-belnik bi jo dosodil), Gobec pa je s kota skušal presenetiti, a je bil Rozman pozoren.
Prosta dneva
Škoda, da sta glavna ustvarjalca (Močič; Klinar) zaradi izčrpanosti igrišče zapustila že po dobri uri igre. Trener gostiteljev Marijan Pušnik je šokiral z objektivnostjo: »Svojim fantom čestitam za veliko točko. Rudar je bil boljši, imeli smo srečo, da nas ni premagal. Prikazal je dobro, agresivno igro. Mi ji nismo uspeli kljubovati. Ko so gostje igrali na >preskok<, pa smo izgubili veliko dvobojev. Velenjčane ob koncu sezone pričakujem povsem blizu Maribora. V zadnjih dveh tednih sem narekoval močan ritem na treningih, morda je bil prehud za moje mlade fante. Zato jim namenjam dva prosta dneva.« Danes bo Pušnikova četa odigrala prijateljsko tekmo v Šmartnem ob Paki s tamkajšnjim drugoli-gašem. Verbiča še vedno muči živec ob stegenski mišici, Matej Centrih bo počasi ozdravel, v Novi Gorici pa bo pravico nastopa imel Nejc Plesec.
Povsem drugačne volje kot pred tekmo je bil po njej Milan Đuričić: »Po debaklu z Olimpi-
Med polčasom so trije gledalci izvajali enajstmetrovke. Proti vratarju Mujčinoviču je bil najboljši - Mariborčan. »Prišel sem gledat prijatelja Leona Črnčiča,« je dejal.
jo smo morali na gostovanje k ekipi, ki je edina po dveh krogih imela vseh šest točk. Naša mladost je uspela preko vseh ovir, obenem pa je še daleč od potenciala, ki ga zagotovo ima. Sam bom potrpežljiv.« Vprašanje je, če bodo drugi. Doslej so Đuričića čakali, obenem pa spet prevetrili ekipo. Ob jezeru so priznali nezadovoljstvo nad sojenjem na tekmi z Olimpijo. Izrazili so dvom, da so že bile na delu višje sile.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Olimpijske sanje judoista iz Griž Rokija Drakšiča so bile hitro prekinjene. 25-le-tni član celjskega Zdežele Sankakuja je bil v prvem krogu prost. Nato je po štirih minutah boja v končni prijem dobil Venezuelca Val-derrama, ga držal 25 sekund in ga premagal z iponom.
Roki je izpadel v osmini finala kategorije do 66 kilogramov.
V	povsem izenačenem obračunu ga je izločil Madžar Mikloš Ungvari, kasnejši finalist.
Kot vaterpolo, rokomet ...
Zaradi pretirane agresivnosti sta bila oba tekmeca kaznovana po poldrugi minuti. Roki je vseskozi korakal proti Madžaru, zato je precej nejasno, zakaj se je dve minuti in pol pred koncem nemški sodnik Andreas Hempel odločil, da Rokija kaznuje za neaktivnost.
V	drugi polovici borbe se je Ungvari le branil in tudi precej umikal, proti črti in tudi preko nje, a kaznovan ni bil. Rokijevi obupni poskusi, da bi strl trikratnega evropskega prvaka, niso obrodili sadov. Delil si je 9. do 16. mesto, kot krivca za poraz je omenil sodnika, kar
pri celjskih judoistih ni v navadi. Z njim se je strinjal trener Marjan Fabjan: »Ni mi jasno, čemu druga kazen!« Nepravično je prevesila tehtnico in prinesla ogromno razočaranje športniku, ki je v zadnjih letih vse podredil nastopu v angleški prestolnici. Očividci trdijo, da je imel solzne oči še pol ure po koncu boja. In potem nas spomin vrne osem let nazaj, k največjemu uspehu, ko je Urška Žolnir osvojila bronasto medaljo. Tik pred tem pa se ji je pripetila krivica, ki ji ni para. V polfinalu je vodila proti Avstrijki Claudii Heill. Iztekale so se zadnje sekunde, finale in z njim srebrna medalja je bil v žepu. Tri sekunde pred koncem je Avstrijka Urško potiskala proti črti, nato se je čas iztekel ... Sodnik je nakazal dodatno odločitev. Žolnirjeva je bila kaznovana zaradi neaktivnosti in je doživela poraz! Madžar se je tokrat umikal minuto, pa ni bil kaznovan. Dvojna merila vnašajo dvome v judo. Škode pa mu ne prinašajo (navkljub vse večji podobnosti z vaterpolom ali rokometom glede vpliva sodnikov), kajti v močnejših nacijah zanimanje ne pade,
Urška Žolnir bo nastopila danes.
Sreda bo prost dć bo na vrsti Ana V
Kam (ne) gre Omić?
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
LESTVICA 1. SNL		
MARIBOR	3 2 10	6:2 7
CELJE	3 2 10	3:1 7
GORICA	3 2 0 1	7:5 6
DOMŽALE	3 2 0 1	3:2 6
TRIGLAV	3 111	1:1 4
OLIMPIJA	3 10 2	7:5 3
LUKA KOPER	2 0 2 0	0:0 2
RUDAR	3 0 2 1	2:7 2
MURA 05	3 0 12	3:7 1
ALUMINIJ	2 0 0 2	0:2 0
Košarkar laškega Zlatoroga Alen Omić, ki je odigral vidno vlogo na domačem evropskem prvenstvu mlajših članov, je tik pred odhodom iz mesta ob Savinji.
20 - letni Omić je že nekaj mesecev zanimiv nekaterih klubom. Vse glasnejše so govorice, da naj bi svojo športno pot nadaljeval pri ljubljanski Olimpiji. Ponudbo naj bi prejel tudi od Budućnosti. Dogovarjanje na relaciji Ljubljana - Laško je bilo najmočnejše v obdobju, ko je bil športni direktor Olimpije Slobodan Subotič. Ljubljančani naj bi se sicer v teh dneh ozirali po avstralskem centru Aronu Baynesu. Zanimivo bo spremljati, kakšna bo prihodnost 216 cm visokega Omića, ki ima z Zlatorogom še veljavno pogodbo. Laščani, ki imajo že sestavljeno moštvo za novo sezono, bodo s pripravami začeli 15. avgusta.
Trenja ...
Alen Omić je po končanem EP mlajših članov prejel povabilo selektorja članske vrste Božidarja Maljkovića, da se pridruži njegovim varovancem na pripravah, vendar se je
vse skupaj pošteno zapletlo. Omić naj bi po naporni klubski in zatem še reprezentančni sezoni dal prednost šoli. To je bojda povedal že pred začetkom EP. Zdaj ga s Košarkarske zveze Slovenije obsojajo, da je zavrnil igranje za Slovenijo. Najbolj glasen je direktor Matej Avanzo, ki ga nekateri že pozivajo k odstopu, ko naj bi bil glavni akter slabega sporazumevanja oziroma sodelovanja s košarkarji. V preteklosti je bilo tega že veliko, zdaj se to ponavlja, zato so spremembe več kot potrebne. Po besedah Omićevega mene-džerja Enesa Trnovčevića je Avanzo grozil, da 2O - letni košarkar ne bo več smel igrati za Slovenijo. Ob tem je bilo še nekaj polen pod noge, vendar je Avanzo vse skupaj zanikal. Nekaj resnice prav gotovo mora biti, potem ko nas k takšnemu razmišljanju nagiba primer Emirja Preldžiča, ki je bil v podobni situaciji, zdaj pa nosi dres Turčije. Upamo samo, da trenutni položaj ne bo škodil karieri mladega in perspektivnega Omića. Namesto njega je selektor Maljković vpoklical Celjana Mateja Krušiča.
MITJA KNEZ
e s krivico!
danes v boj Žolnirjeva
Roki Drakšič je bil fenomenalno pripravljen, a se je moral od OI posloviti po drugi borbi.
saj so uspehi - večji ali manjši - permanentno prisotni.
Najstarejša in najmlajša
V včerajšnjem dopoldanskem programu je nastopila
in za tekmovalke v judu, v četrtek pa elenšek.
Celjanka Vesna Đukič. Spopadla se je s svetovno prvakinjo izpred dveh let, Japonko Kaori Macumoto in doživela poraz. Debitantka na OI se je v kategoriji do 57 kilogramov dobro upirala prvi nosilki. Japonka je od samega začetka napadla in skušala borbo zaključiti z iponom, a je Đukićeva zdržala vseh pet minut. Macumotova je na koncu slavila s prednostjo vazarija.
Danes bo nastopila Urška Žolnir, v četrtek Ana Velen-šek. Urškin največji uspeh smo že omenili. 30-letna šampionka (do 63 kg) se bo ob 10.51 spopadla z Nemko Malzahn, s katero ima negativen izkupiček: »Težko ocenjujem svojo pripravljenost. Moje telo je drugačno, kot je bilo pred štirimi leti, še posebej pa kot pred Atenami leta 2004. Čutim razliko. Toda sem izkušenejša, in tudi močnejša. Če me ne postavljajo med fa-voritinje, mi odgovarja. Pred SP v Rotterdamu sem bila po
Zagovor diplome med ligo prvakov
Bodoči biokemik bo skrbel še za hitrejšo celjsko igro
mnenju mnogih v najožji konkurenci favoritinj za zmago, pa sem pristala na petem mestu. Moj cilj se je kvalitetno boriti, resnejših poškodb pa nisem imela.« Kategorijo višje je 21-letna Ana Velenšek. Najprej ji je glavo mešala ljubezen, nato je vanjo dobila udarec. »Dogodka se natančno ne spomnim. Sklonila sem glavo, moj nasprotnik na treningu pa je dvignil koleno in sledil je udarec pod oko. Bila sem v šoku, a pri zavesti. V bolnišnici me niso zadržali, toda doma sem morala biti dva dneva pod budnim nadzorom. Posledic ni, upam, da mi je v kratkem času uspelo nadoknaditi zamujeno na treningih. Na svojih prvih olimpijskih igrah konkretnih ciljev nimam. Če bi se lahko, bi se čim kasneje želela srečati s Francozinjo Tcheumeo. Fant? Dogovorila sva se, da se v času priprav in do odhoda v London ne videvava. Razume me, sliši-va se po telefonu.«
DEAN ŠUSTER, foto: TimE
Košakovi dva naslova
Na članskem, mladinskem in kadetskem državnem prvenstvu v Kopru so nastopili tudi plavalci celjskega Neptuna.
Med mladinkami je Anemari Košak postala državna prvakinja v disciplinah 50 metrov hrbtno in 50 m delfin. Druga je bila na 50 prosto in 100 hrbtno. Aljaž Guzej si je na 100 delfin priplaval srebrno medaljo, na dvakrat daljši razdalji pa je bil četrti. Med kadetinjami je bila Hana Firšt četrta na 200 mešano, med članicami pa je Jana Koradej osvojila peti mesti na 200 hrbtno in 100 prsno.
DŠ, foto: SHERPA
Celjski rokometaši so odigrali prvo pripravljalno tekmo. Na Madžarskem so premagali Pler z 32:30, ko sta se oba polčasa končala s 15:16. Najboljša strelca sta bila Gašper Marguč s sedmimi in Vid Poteko s petimi goli.
Na svoji prvi tekmi v celjskem dresu je Sebastian Skube dosegel en gol. Na predstavitvi moštva pred novo sezono je bil tak, kot je vselej, tih, neopazen. Na igrišču je tudi tih, a zelo opazen. Čeprav je visok le 189 centimetrov, se znajde tudi na mestu levega zunanjega napadalca, saj je hiter in prodoren. Nase je opozoril pri trebanjskem Trimu, zadnji sezoni je odigral za koprski Cimos - jeseni je v skupini lige prvakov v Sankt Peterburgu iz enajstih poskusov dosegel devet golov.
Se spominjate, kdaj ste si kot otrok prvič zaželeli zaigrati za Celje Pivovarno Laško?
Vsakdo, ki je v mladih letih po televiziji gledal rokomet, si je želel, da bi zaigral za Celje. Meni se je želja izpolnila. Upam, da bomo nadaljevali uspešno tradicijo, vesel sem, da bom del te zgodbe.
V Zlatorogu so se nekajkrat opekli glede izbire okrepitev, ko igralska kakovost sicer ni bila sporna, pač pa človeška. Očitno je sedaj značaj igralca v ospredju.
Na sestanku z direktorjem in trenerjem sem bil seznanjen, da je pri iskanju novincev v ospredju celostna podoba, torej ne le kakovost na igrišču, temveč tudi izven njega. To je bilo izrecno poudarjeno. Seveda sem zadovoljen, da zadoščam tem kriterijem. Trudil se bom, da bom zaupanje upravičil.
Žreb skupine v ligi prvakov je bil za vaš nov klub precej neugoden, obenem pa je prinesel zelo atraktivne tekmece. Se strinjate?
Pričakovati naše napredova nje iz skupine je povsem real no. Nasprotniki so zelo močni in atraktivni, v Zlatorogu bodo
gostovali najboljši svetovni rokometaši. Priložnosti za dokazovanje in napredovanje bo dovolj.
Kako napreduje vaše pisanje diplomske naloge?
Po pričakovanjih in načrtih, kajti manjka le še malo, pa jo bom dokončal. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo bom diplomo iz biokemije zagovarjal predvidoma v mesecu oktobru.
Pri 25 letih in pol boste zgodnjim športnim uspehom dodali hitri zaključek zelo zahtevne fakultete. Boste hiteli tudi na igrišču? V Kopru se je zdelo, da vas nekateri niso uspeli spremljati, bo celjska igra hitrejša?
Ekipa Celja Pivovarne Laško je mlajša in upam, da bo tudi bolje pripravljena, kot je bila koprska v prejšnji sezoni. Tre-
ner Matić goji hitro igro, menim, da se bom znal prilagoditi, saj je hitrost ena izmed mojih odlik.
Kakšno bo letos razmerje moči med Gorenjem, Celjem in Cimosom?
Zdi se mi, da so moštva še bolj izenačena kot v zadnji sezoni in da bodo derbiji še bolj napeti in negotovi.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
V Celje se bo prvič, odkar ga je zapustil, vrnil Edi Ko-kšarov. Njegov nov klub, Če-hovski medvedi, je namreč na pripravah na Rogli in bo med njimi odigral prijateljsko tekmo s Celjem. Srečanje bo v ponedeljek ob 18. uri v dvorani Zlatorog.
Sebastian Skube
Dvo mesečna karta za neomejen obisk fitnesa ali aerobike 75,50 eur V prodaji še do 31.7.2012 Vabljeni v klimatizirani center za zdravje in rekreacijo Top-Fit
14
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Z ritmom v (nemirni) duši
Dejan Tamše živi v ritmu tolkal - Po Carmini Burani spet Bum fest
Dejan Tamše je izjemno komunikativen, odprt človek. Za svojo življenjsko pot je izbral glasbo, a ne kakršno koli. Odločil se je za tolkala in prav po njegovi in zaslugi ostalih članov »njegovega« Slovenskega tol-kalnega projekta (SToP) so postala tudi na naših tleh tolkala veliko več kot ritmično glasbilo za orkestrsko spremljavo. Postala so solistično glasbilo in hkrati s SToPom in številnimi drugimi tolkalnimi skupinami, ki nastajajo po vsej državi, izreden komorni sestav, ki ne le da izvrstno igra, ampak zna tudi zabavati.
»Zgodba o meni kot tolkalcu sega v otroštvo v Šoštanju, kjer sem obiskoval osnovno šolo in naredil tudi prve korake v glasbeni šoli. Izhajam iz glasbene družine. Stari oče je poučeval v glasbeni šoli in vodil šoštanjski pihalni orkester. Po stopinjah starega očeta je šel tudi oče in tako je bilo logično, da grem tudi sam po tej poti. Začel sem s šestimi, sedmimi leti z bobni pri Karliju Pungartni-ku, a takrat me je glasba najprej spremljala postransko. Kot najstnika me je zanimalo mnogo stvari - šport, taborniki ... Bil sem polno zaposlen otrok in še nisem vedel, kam me bo zanesla pot,« je pogovor začel Dejan Tamše.
Zakaj ste se odločili prav za bobne, ste hoteli ugajati dekletom?
Ko sem začel, se deklet še nisem zavedal. Pritegnile so me parade godbenikov. Zlasti tista zadnja vrsta, kjer so igrali bobnarji. Znali so vse vrste trikov s činelami, paličicami ... To me je potegnilo ... Velike oči ...
Je bilo doma hudo, ko ste vadili? Bobni so glasni ...
Bobni so bili pri hiši že prej, bili so jih navajeni že od očeta. Igral pa sem seveda tudi klavir, ki je bil stranski predmet. Samo s tolkali se uho in posluh ne razvijeta dovolj, zato je dobro imeti vzporedno še kakšno melodijsko glasbilo, kar ob ritmu razvije tudi harmonsko podlago.
Brat je pa »ušel« v šport.
Tudi on je bil do konca osnovne šole priden učenec glasbene šole, nato se je odločil za šport. Takrat je v Šoštanju učil Miro Požun in on je krivec, da se je brat usmeril v rokomet in je morala glasba v drugi plan.
Kako je šel študij in kako je prišlo do SToPa?
Najprej sem v Velenju končal srednjo glasbeno šolo. Imel sem odličnega učitelja Dareta Gorenca in kasneje Martina Bajdeta. Dala sta mi odlično podlago za akademijo. Problem je bil v tem, da so v Velenju ves čas obljubljali tudi akademski program . in ga še danes. Računal sem, da bom počakal na to domačo akademijo in dokončal študij v Velenju, zato sem imel nekaj let premora, v katerem sem se ukvarjal z mediji, pisal in poročal. Končno sem šel študirat na ljubljansko akademijo, opravil sprejemni izpit in ekspresno diplomiral v treh letih.
Zdaj se ukvarjate tudi s poučevanjem.
Pred 15 leti sem postavil na noge tolkalski oddelek v Žalcu. Začel sem s petimi, šestimi učenci, naslednje leto jih je bilo 10, od takrat naprej pa je vpis na tolkala v Žalcu prevelik in učenci morajo čakati na sprejem, čeprav učiva že dva. Zmogljivosti so že več kot deset let povsem polne. Krivo je to, da nisem zgolj učitelj, ampak vztrajam pri nastopanju in izobraževanju na drugih področjih, predvsem pa omogočam aktivno igranje v
Dejan Tamše v akciji
SToPu. Prav zaradi SToPa je štajerski konec - naveza Celje-Žalec-Velenje - najmočnejši v Sloveniji. Toliko tolkalcev, kot jih imamo na tem koncu, ni nikjer.
Od kod toliko zanimanja za tolkala pri mladih? Je to zgolj ritem ali tudi razvoj tolkalnih glasbil, ki postajajo vse bolj melodična?
V prvi vrsti je to, da smo v SToPu tolkalci, ki prihajamo iz treh glasbenih šol - Celjan Damir Korošec, Tomaž Lojen in Davor Plam-berger iz Velenja in jaz iz Žalca. Naše pojavljanje, privlačen in profesionalen nastop so vzor za mlade, ki vidijo, kako atraktivno se da nastopati tudi zgolj s tolkali, ki so resen inštrument. Če želimo, so lahko zelo klasična, če hočemo drugače, tudi zelo smešna, atraktivna za oči. Tisto, kar lahko prikažejo tolkala, je težko doseči z drugimi glasbili. Prav zadnje generacije so neverjetne. Čisto vseeno je, katero glasbilo vzamejo v roke. Obvladajo tolkala, ob njih pa vsaj še nekaj drugih glasbil. Takšni naj bi bili glasbeniki. Odlično se morajo počutiti na več frontah in z več glasbili ter s številnimi žanri.
Je pa najbrž težko z nastopi - nekatera tolkala so zelo velika, družina se množi. V SToPu imate najbrž težave s koncerti. Za prevoz glasbil kombi ni dovolj velik.
Tudi če smo samo štirje, imamo lahko program takšen, da rabimo tri kombije. Lahko pa imamo tak program, da gremo zgolj z enim osebnim avtom ... pa nastopimo s kuhalnica-
mi, z lončki, s pisalnimi stroji, z vžigalniki in rekviziti, z glasbo telesa naredimo koncert. Res je, da je tolkal ogromno in da so draga. Če je program takšen, da rabiš vse, je kriza največja. Najbolj se veselimo nastopov na odrih, kjer imajo vsa glasbila že tam. Najtežji del poklica je prenašanje inštrumentov. Tega si ne želi noben glasbenik.
Ne deluje pa le SToP, tu je še Šus in še marsikatera tolkala zasedba že v bližnji okolici, v glasbenih šolah .
SToP je nastal že leta 1999, predvsem zaradi tega, ker smo bili tolkalci takrat v manjšini in v ozadju. Na površje nas je prišlo kar nekaj, ki smo hoteli komorno muziciranje tolkalcev spraviti na višjo raven. Dotlej smo vsi tolkalci igrali po orkestrih tisto, kar je bilo napisano. Včasih si bil v zasedbi, včasih ne. Ko so prišli sodobnejši programi, je bilo tolkal vse več. Tolkalci pa smo želeli igrati tudi sami kot zasedba. Želeli smo si za nas napisane literature, želeli delati priredbe in s tem oditi na oder. To nam je uspelo. Najprej smo igrali obstoječ program, potem smo dobivali vse več posebej za nas pisanih del, tudi slovenskih skladateljev, ki jim je to bil poseben izziv. Tako se je začela ta zgodba.
Kaj pa Šus?
To je naš mladič, ki je nastal potem, ko smo imeli SToPovci odlične dijakinje. Zdelo se nam je škoda, da bi jih kar tako izpustili iz rok. Ustanovil sem sedemčlansko dekliško tolkalno skupino in pet let je bila ta zgodba
zelo uspešna, tudi z veliko nagrado v belgijskem Nerpeltu, kjer so zmagale »cum laude«, pri čemer je bila starostna omejitev 19 let. Lani so se dekleta raztepla pa svetu, kar sploh ni slabo. Ena študira na Dunaju, ena v Zagrebu, tri v Ljubljani, ena končuje doktorsko disertacijo iz muzikologije. Nemogoče jih je dobiti skupaj za kakšen večji projekt, a vseeno se tu in tam dobimo in kujemo načrte za naprej.
Nikakor ne moremo mimo uspešne predstave Carmine Burane v Velenju. Zakaj ste se odločili za to delo?
Leta 2010 smo bili povabljeni na izvedbo Carmine v takšni zasedbi. A zbori so bili ljubiteljski. Kljub temu je dobro zvenela. Od takrat sem si želel isto, a na višji ravni. Nisem pa našel poti, kako spraviti skupaj skoraj 150 ljudi in logistično vse speljati ter finančno rešiti. Takrat se je čudežno pojavila EPK. Zakopal sem se v razpise in našel tržno nišo. Dobili smo razpis, potem se je začelo plesti. Želel sem tri ali štiri koncerte, a vsak producent se je ustrašil stroškov. Ostal je, za zdaj, le velenjski Titov trg.
Je bilo težko usklajevati delo s kar štirimi zbori?
Eden od teh je poklicni zbor, ki to redno poje, o ostalih treh sem se posvetoval z dirigentko Martino Batič. Strinjala se je z izborom. Delali smo posamično. Najprej z zbori, potem skupaj in s solisti. Vaj je bilo veliko. Logistično smo reševali tako, da sva se z dirigentko vozila na zborovske vaje, da ni bilo treba skrbeti za prevoz celotnih zborov. Zadnje vaje so bile seveda skupne in takrat smo sestavili vse kamenčke.
Kaj pa Dejan Tamše zasebno - imate podjetje, s soprogo sta zelo dejavna ...
Sam sem zelo raznovrsten, pravijo mi multipraktik. Zanimajo me tudi druge stvari, ne zgolj glasba. Zanima me šport, bil sem novinar na tem področju. Zadnje čase me zanimajo modni dogodki. Tako soproga kot svak delujeta v tej branži. Žena ima salon lepote, njen brat frizerski salon. Dejavnost se je začela zelo razvijati skozi modne revije, foto »sessione« in »stylinge«. Smo pač v takšnem času, da je videz zelo pomemben. Ker pa so moje sposobnosti predvsem organizacijske, jima z veseljem pomagam po tej poti tudi z vodenjem, s promocijo in še čim. To počnem z veseljem, ker se oddaljim od vsakdanjika.
Kaj pa odklop?
Najlepši je z družino, sploh med počitnicami, ko otroka nista eden v vrtcu in drugi v šoli. To je čas za bazen, vožnjo s kolesom, za poležavanje, risanje. No, tudi to rad počnem, slikam namreč na platno. Čas za odklop je. Tudi potovanja, ki so naša strast, sodijo v to. To je sprostitev, možgani se izklopijo, vklopijo se celice za uživanje.
Umetniki ste takšni, da vas po premieri projekt več ne zanima in že se vam plete nekaj novega. Tudi vam?
Meni bi se zdaj moral plesti Bumfest, ki bi moral biti programsko že končan. Prav zaradi Carmine se je to zavleklo. A od 18. do 20. januarja Bumfest bo, četudi vse skupine še niso potrjene. Druga želja je, da bi s Carmino nastopili še v Križankah. Ni me strah, kritike so bile dobre in verjamem, da bi tudi z ne povsem poklicno zasedbo naredili čudovit koncert in napolnili Križanke.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
PORTRET
15
Na Triglavu šestkrat, vzponov na Boč ne šteje več
Obiskali smo prejemnico letošnjega občinskega priznanja ob prazniku Občine Rogaška Slatina
Darinka Turnšek je zaljubljena v planine. Tam se sprosti, v njih najde svoj notranji mir. Učiteljica planinarjenje in lepote gora že desetletja predstavlja mlajšim generacijam, kot ena od ustanoviteljic Planinskega društva Boč Kostrivnica pa je poskrbela, da je v Kostrivnici planinstvo še kako priljubljeno. Za njeno delovanje in aktivnosti ji je Občina Rogaška Slatina ob občinskem prazniku podelila občinsko priznanje.
»Pogled v dolino, rože, narava, zrak in mir so tisto, zaradi česar rada hodim v hribe in gore,« je po prejemu priznanja povedala Darinka Turnšek. Ko smo jo prejšnji konec tedna obiskali v Kostrivnici, kamor se je iz bližnjega Kačjega Dola zaradi službe preselila leta 1979, nam je zaupala, da je začela planinariti konec srednje šole. Takrat je spoznavala predvsem hribe v Zgornji Savinjski dolini, od koder je imela sošolce. Prizna, da so se takrat v gore kdaj odpravili z zelo pomanjkljivo opremo, a so vedno vedeli, kje so meje, in niso pretiravali, zato na srečo tudi poškodb ni bilo. »Od takrat so hribi in gore stalnica v mojem življenju,« pravi in dodaja, da je kmalu pridobila tudi licenco za planinsko vodnico, ki jo pridno obnavlja vsaka tri leta.
Planine približala številnim otrokom
Kmalu zatem, ko je prišla v Podružnično osnovno šolo Kostrivnica, je začela s podporo vodstva šole voditi planinski krožek in privabila lepo število otrok. Hodili so na bližnje in daljne hribe, se učili o naravi in se družili. Še dobro se spominja, da so se do vznožja hribov vozili z vlakom. »Čeprav smo si še tako dobro poračunali, kdaj se moramo zbrati, da ne bomo zamudili vlaka, smo na koncu vedno tekli nanj. Ampak pri otrocih je pač tako, zbor moraš popestriti s kakšno igrico in čas hitro beži,« pravi. Pedagoške izkušnje pridejo, kot poudarja, še kako prav pri vodenju otrok v planine in pri skrbi za zabavo in disciplino na taborih, na katere se mladi kostrivniški planinci podajo vsako poletje. Turnškova pri tem poudarja, da so planinski tabori za otroke odlična izkušnja, saj tako čas preživljajo na zdrav način, učijo se o naravi, ob tem pa se učijo tudi odgovornosti, saj prevzemajo določene naloge. Šolski planinski krožek živi še danes, a je Darinka Turnšek mentorstvo predala mlajši kolegici Klavdiji Strniša, na izletih in taborih pa kljub temu še vedno nikoli ne manjka.
Poti na bližnji Boč ima Darinka Turnšek v malem prstu.
Prav ta teden se Darinka Turnšek kot planinska vodnica odpravlja na tradicionalni tabor, ki ga pripravljajo PD Boč Kostrivnica, PD Sloga Rogatec in PD Zagorje ob Savi. Tabor bo v Dovjem, da spomin ne bo zbledel, pa bodo ob koncu tabora tudi letos izdali bilten, v katerem otroci zberejo svoja doživetja.
Ponosna na domače planinsko društvo
Turnškova je bila ena najbolj zaslužnih za ustanovitev Planinskega društva Boč Kostrivnica. Društvo, ki je prav letos praznovalo 20-letnico, danes združuje okoli 150 navdušencev planinstva, kar je za majhen kraj, kot je Kostrivnica, zelo veliko. Izletov in pohodov ne manjka, člani prav tako urejajo sprehajalne poti v okolici kraja, dobro pa skrbijo tudi za izobraževanje. Poleg Turnškove je še šest članov društva planinskih vodnikov, eden je še pripravnik.
S posebnim navdušenjem nam je Darinka Turnšek razkazala planinski dom, ponos Planinskega društva Boč Kostrivnica. Dom je zrasel ob podpori slatinske občine in s številnimi prostovoljnimi urami članov. »Moški so opravljali težja dela, ženske smo bile zadolžene predvsem za barvanje in takšna opravila. Bilo je zahtevno, ampak s skupnimi močmi in z veliko volje nam je uspelo,« razlaga in pravi, da se planinci tam še posebej radi sestajajo.
V hribih najde rože za čaje in likerje
Poleg šolskih izletov in taborov ter društvenih pohodov se Darinka Turnšek najraje odpravi na nekajdnevne ture s sorodniki in prijatelji. Pokukala je že tudi izven meja države, na Velebit in Glossglockner, a, kot zagotavlja, nič ni lepše kot slovenske gore. Že dobro shojene gozdne poti ima rada, a še bolj uživa v skalah in med klini. »To je posebno doživetje, takrat namreč posebej hitro pridobivaš višino,« pravi. Žigi v njeni planinski knjižici
-	pravzaprav jih je že preveč za eno knjižico
-	pričajo, da je vrh Triglava osvojila šestkrat, tudi na najvišje ostale slovenske gore se je že povzpela. Najpogosteje seveda »zagrize« v domači hrib, Boč. »Nimam rednega urnika ali cilja, kako pogosto se moram povzpeti na Boč, grem, ko me pač prime,« razlaga.
Turnškova obisk hribov zelo rada izkoristi tudi za nabiranje zdravilnih rož, iz katerih dela čaje in zeliščne likerje, morja pa v poletnih vročih dneh, kot pravi, prav nič ne pogreša. »V hribih se lažje diha in človek se malo shladi.« Sicer pa Darinko Turnšek le še nekaj mesecev loči do upokojitve in pravi, da bo takrat planinarjenje še bolj zaznamovalo njen vsakdan kot doslej. In prav tako njena druga strast, gobarjenje.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
NE PREZRITE
Samo, da delam, četudi zastonj?!
Prekerne zaposlitve danes niso več izjemna, temveč skoraj pravilo, ki se ga poslužujejo praktično vsi delodajalci, poudarja Goran Lukič iz Sindikata Mladi plus, ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Vse več delodajalcev se zateka k študentskemu delu, zdaj ko so se koncesije za tovrstno delo nekoliko povečale, pa od mladih zahtevajo ureditev statusa samostojnih podjetnikov. Številni mladi so prisiljeni
delati preko avtorskih pogodb, da o prostovoljnem pripravništvu ne govorimo.«
Sprašujemo vas: Kaj mislite o prostovoljnem pripravništvu? Vaš razmislek, dolžine največ 1000 znakov, nam pošljite do srede, 1. avgusta na e-naslov: tednik@nt-rc.si in objavili ga bomo v tokratni, naši temi.
Darinka Turnšek pred lovskim domom Velikonočnica, ki ga je pred približno petimi leti v Dreveniku na višini 550 metrov postavilo Planinsko društvo Boč Kostrivnica.
V petkovi številki Novega tednika
3. 8. 2012
16
ZAZDRAVJE
NOVI TEDNIK
Kako premagati nespečnost?
Tudi vaša postelja zaradi nespečnosti ponoči sameva?
Higiena spanja
Specialist družinske medicine Klemen Poznič poudarja, da lahko sami največ storimo za to, da bomo dobro spali. Obstaja več pravil, ki so jih strokovnjaki opredelili s pojmom higiena spanja.
Med spanjem je treba poskrbeti za mirno okolje, brez hrupa. Najbolje je, da spimo v temi in v sobi, v kateri je primerna temperatura. Izredno pomembno je udobno ležišče, prav tako stalen urnik spanja. To pomeni, da je treba v posteljo vsak dan ob isti uri, prav tako se je treba zbujati vsak dan ob isti uri. Spanje podnevi ni priporočljivo. Pred spanjem ne smemo piti veliko tekočine, saj bomo morali ponoči na stranišče, kar krati kakovosten spanec. Izogibati se je treba živil in pijač, ki vsebujejo kofein. Čez dan moramo biti aktivni, zato da smo zvečer utrujeni in lažje zaspimo. Prav tako težave in skrbi pustimo pred vrati spalnice, če ne gre drugače, si pred spanjem privoščimo meditacijo.
Nespečnost je nekoč veljala predvsem za težavo starejših ljudi, dandanes pa je, kot ugotavlja zdravnik Klemen Poznič, vedno pogosteje prisotna med mlajšimi generacijami. K temu prispevajo predvsem dejavniki iz okolja - način življenja, ki prinaša veliko stresa in skrbi. Tako je izredno pomembno, da si zna človek vzeti čas zase in za svoje zdravje.
Kakovosten in reden spanec je pomemben za človekovo dobro duševno in telesno počutje, dolžina spanca, ki jo potrebujemo za spočitost, pa je odvisna od posameznika. In kaj narediti, ko spanec ni takšen, kot bi moral biti? Z nespečnostjo se spopada približno 12 odstotkov ljudi.
Strokovnjaki so dolgo mislili, da telo med spanjem počiva. A to ni res, prav med spanjem se v našem telesu namreč dogajajo številni procesi. »Možgani so med spanjem izredno aktivni, naše telo pa spanec po drugi strani potrebuje za regeneracijo,« pravi specialist družinske medicine v celjskem zdravstvenem domu Klemen Poznič. Ob tem poudarja, da pravila, koliko ur na noč je treba spati, ni, saj je dolžina spanca za dobro počutje odvisna od posameznika, pri čemer je pomembno, da je spanec kakovosten in nepretrgan.
Duševni in organski vzroki
O nespečnosti govorimo, kadar zvečer težko zaspimo ali kadar se ponoči pogosto zbujamo, pri čemer se tovrstne težave pojavljajo vsaj trikrat tedensko. Če težave trajajo do tri tedne, gre za kratkotrajno nespečnost, ki jo sproži določen travmatični dogodek, kot so na primer smrt družinskega člana, težave v zakonu ali stres v službi. Dolgotrajna nespečnost, ko slabo spimo več kot tri tedne zapored, je bolj problematična. Takrat je nujno treba poiskati vzrok nespečnosti. »Obstajajo
zelo različni vzroki, ki lahko imajo duševne ali organske korenine. Duševne težave se
kažejo tako, da človek zvečer dolgo ne more zaspati zaradi skrbi, tesnobe, stresa, depre-
sivni ljudje pa se na primer zjutraj zgodaj zbujajo in ne morejo več zaspati,« razlaga Poznič. Pri tovrstnih težavah je pomembno, da se človek pred spanjem čim bolj pomiri, da več ur pred spanjem ne uživa kofeina in ostalih energijskih pijač ter da so njegovi dnevi zelo aktivni, tako da je zvečer čim bolj utrujen.
Z organskimi vzroki nespečnosti se srečujejo predvsem starejši ljudje. »Ljudje s težavami srca ali prostate morajo na primer večkrat na noč odvajati vodo, nekateri se ponoči srečujejo z bolečinami, kot so na primer bolečine v križu, ki se pojavijo ob vsakem premiku v postelji in človeka zbudijo, težave ima-
Nenaspanost vpliva na človekovo počutje. Posameznik je podnevi zelo zaspan in utrujen, težko se zbere, pogosta je brezvoljnost. Pomanjkanje spanja lahko resno ogrozi zdravje, med drugim se med zaspanostjo poveča možnost nesreč.
jo tudi astmatiki, ki ponoči težko dihajo.« Pri tovrstnih težavah je, kot pravi Poznič, nujno treba poiskati pomoč zdravnika.
Uspavalne tablete niso rešitev
Kaj pa premagovanje nespečnosti z uspavalnimi tabletami in s pomirjevali? Poznič pravi, da se jim je dobro izogibati in da predstavljajo rešitev le pri kratkotrajni nespečnosti. Od tovrstnih zdravil namreč postanemo odvisni, druga težava pa je, da po določenem času izgubijo učinek, zaradi česar je treba odmerek povečevati. »Tako lahko imamo hitro dve težavi, poleg nespečnosti še odvisnost,« opozarja Poznič. Če brez pripravkov kljub vsemu ne gre, Poznič priporoča naravna zdravila, ki vsebujejo hormon melatonin, ki se sprošča v temi in pomaga pri uspavanju. Najpomembneje je, da ne povzroča odvisnosti, zdravnik pa to zdravilo predpiše na beli recept.
Foto: TimE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 -35 P
jI	www.pirnat.si
V_Dr. Pimat d.o.o., Razlagava 29, Maribor_A
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Pozor pred virusi hepatitisa
Svetovna zdravstvena organizacija je 28. julij razglasila za svetovni dan hepatitisa. To bolezen jeter strokovnjaki imenujejo tudi tihi ubijalec. Okužbi se je mogoče izogniti z zdravim življenjskim slogom in pri nekaterih vrstah tudi s cepljenjem.
Pri hepatitisu gre za vnetje jeter. Bolezen najpogosteje sprožijo virusi, lahko jo povzročajo tudi presnovne bolezni ter pretirana poraba zdravil in alkohola. Obstaja vsaj sedem virusov, ki povzročajo hepatitis, poimenovani pa so
s črkami. Najpogostejši so virusi hepatitisa A, B in C. Zaščita s cepljenjem je mogoča samo pri tipih A in B.
Različni načini
prenašanja
bolezni
Hepatitis A se prenaša z onesnaženo hrano in vodo ter s telesnim stikom bolnika z zdravo osebo. Pred okužbo ščitita ustrezna osebna higiena ter pravilna izbira hrane in pijače, najučinkovitejše pa je cepljenje. »Temu tipu smo izpostavljeni predvsem na potovanjih. Veliko tveganje
za okužbo je v Afriki, Aziji, Južni in Srednji Ameriki, na Bližnjem vzhodu ter v nekaterih deželah južne Evrope, predvsem Srbiji, Črni gori, Turčiji, južni Italiji in Španiji,« opozarja predstojnica oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje prim. dr. Alenka Trop Skaza.
S cepljenjem se lahko zavarujemo tudi pred hepatitisom B, ki se prenaša z okuženo krvjo s spolnimi odnosi ter z matere na otroka med nosečnostjo in porodom. Prav tako se lahko okužimo pri
tetoviranju, prebadanju ušes ali akupunkturi. Kot razlaga Alenka Trop Skaza, je v Sloveniji cepljenje proti hepatitisu B od leta 1998 obvezno za vse otroke pred vstopom v prvi razred osnovne šole.
Predvsem hepatitis C, ki se prav tako kot hepatitis B prenaša s telesnimi tekočinami, je tisti, ki je znan kot tihi ubijalec. Hepatitis C velikokrat poteka prikrito, brez zdravljenja pa lahko vodi v cirozo in raka jeter. Cepiva proti okužbi z virusom hepatitisa C še ni, a zdravljenje kroničnega hepatitisa C, kot
pravijo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo, predstavlja eno najuspešnejših protivirusnih zdravljenj v zgodovini medicine.
Mladi in kontracepcija
Konec septembra obeležujemo svetovni dan kontracepcije. Na spletni strani »Your life - Tvoja prihodnost, izbira, kontracepcija« so ob tej priložnosti za mlade pripravili nagradno igro.
Na spletni strani, ki ima tudi svoj Facebook profil, lahko mladi dobijo številne informa-
cije o medosebnih odnosih, človeškem telesu, spolnosti in predvsem kontracepciji. Strokovnjakom lahko zastavijo vprašanja, izmenjujejo si izkušnje. V nagradni igri lahko sodelujejo posamezniki ali skupine, bodisi z izvirno fotografijo ali s posnetim nekajminutnim filmom na temo zaščite pred neželeno nosečnostjo oziroma kontracepcije. Mladi se bodo tako s pomočjo ustvarjalnosti veliko naučili, predvsem pa bodo spoznali pomen odkritih pogovorov o varni spolnosti. Najboljše izdelke čakajo lepe nagrade.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
17
Kaj bo odmevalo jeseni?
^ Materiala za članke o dogajanju na sodišču bo očitno dovolj ...
Do 15. avgusta imajo sodniki zaslužene sodne počitnice, kar z drugimi besedami pomeni, da ni sodnih obravnav. Sodnim počitnicam navkljub na sodišču vseeno delajo (sicer v zmanjšanem obsegu), saj so tu tudi nujni primeri, kadar gre za storilce hudih kaznivih dejanj, ki morajo na primer v pripor. Po 15. avgustu se bo začel nov val sojenj, ki napoveduje dokaj vročo sodniško-medijsko jesen. Kateri odmevni primeri torej še čakajo na roko pravice?
Največ kamer in mikrofonov oziroma tekanja novinarjev za obtoženci bo zagotovo v zadevi Vegrad z nekdanjo prvo damo Hildo Tovšak. Kot smo že poročali, bodo zanjo rezervirane skoraj vse srede v oktobru in novembru v sodnem procesu zaradi domnevnega okoriščanja z denarjem Vegradove blagajne za vzajemno pomoč. Predo-bravnavni narok v tej zadevi je bil v začetku julija, ko ne Tovšakova ne drugoobtožena Branka Gabrijel krivde nista
priznali. Tako se nam lahko v njunem primeru obeta jeseni začetek maratonskega sojenja. Izrek sodbe, če ne bo prišlo do zavlačevanja, lahko pričakujemo konec novembra.
Maček na »višjem« še ne?
Če bo vse po sreči, pravijo nekateri, bi jeseni lahko odjeknila tudi odločitev Višjega sodišča v Celju v primeru Branka Mačka, vendar se to glede na dosedanjo prakso nikakor ne bo zgodilo tako hitro. Ta je junija dobil najvišjo kazen v zgodovini Slovenije za povzročitev prometne tragedije (avtocesta Arja vas leta 2009, trije mrtvi). Po pritožbi njegovih odvetnikov in tudi tožilstva, ki je zahtevalo še višjo kazen, lahko višji sodniki kazen potrdijo, sodbo razveljavijo ali kazen zvišajo. Kar nekaj pravnikov pričakuje zadnjo omenjeno možnost.
Odmevno bo spet na sojenju celjskemu policistu Mateju Boberi. Spet. Trenutno sploh ni jasno, kaj je s tem
Hilda Tovšak - osrednji lik sodniške jeseni?
Kar nekaj drugih primerov je še, kjer storilci oziroma obtoženci še niso bili kaznovani. Tako na sojenje, priznanje krivde in izrek kazni čaka tudi Ana Razbornik, ki je pred šestimi leti z nožem umorila moža. Konec poletja ali v začetku jeseni bodo izrekli kazen tudi Branku Žnidarcu, ki je leta 2009 pijan in z divjo vožnjo trčil v voznico na Kidričevi cesti v Celju in povzročil njeno smrt. Najbolj odmevno sojenje tega leta, poleg Mačkovega, za prometno nesrečo pa bo verjetno proti Draganu Živkoviču, ki je letos prav tako pijan in z divjo vožnjo v Medlogu povzročil tragedijo, v kateri je umrla voznica, njena sopotnica pa je komaj preživela. Sojenje se bo moralo začeti čim prej, saj je moški v hišnem priporu, kar pomeni, da ima postopek prednost.
postopkom, razen tega, da je višje sodišče lani razveljavilo sodbo okrožnega sodišča, ki je policista oprostilo. Sodili so mu sprva zaradi umora, nato zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe. Leta 1999 je streljal v Celjana Naserja Berišo, za katerim naj bi bila razpisana tiralica. Beriša je zaradi hudih poškodb umrl. Konec avgusta in tudi jeseni se bo s hodnikov celjskega zdravstvenega doma v sodniške dvorane preselil tudi primer afere z narkotiki in zdravnikom Andrejem Žmavcem. Ker je junija zavrnil krivdo, se bo tako kot v primeru To-všakove začel sodni proces. Žmavcu očitajo, da je neupravičeno vzel narkotike, ki so bili last Zdravstvenega doma Celje, in jih porabil za lastne potrebe.
In še ena zdravniška. Pred sodni senat celjskega sodišča bo moral spet stopiti nevrolog Marko Grasselli, ki so ga lani zaradi povzročitve pacientove smrti iz malomarnosti obsodili pogojno na šestmesečno zaporno kazen. Enako tudi njegovega soobtoženega radiologa Sama Slokana, vendar je poleti nastala med njima razlika. Slokana je višje sodišče oprostilo, Grassellija pa ne, zanj je namreč naročilo novo sojenje. To naj bi bilo jeseni.
Kamenikovi
Jeseni se bo nadaljevala tudi vroča zgodba mame in sinov Kamenik, saj se bo začelo sojenje Mariji, Kristijanu in Konradu Kameni-ku ter Alojzu Založniku in Sašu Fijavžu, ki jim očitajo trgovino z mamili konec 90. let. Junija so namreč predo-bravnavni narok prestavili na september, do takrat se bodo obtoženi z odvetniki odločili, ali bodo priznali krivdo in s tem dobili nižjo kazen.
O drogah se bo še govorilo v postopku zoper 12-člansko mednarodno druščino, ki naj bi se ukvarjala s preprodajo mamil. Soobtoženi je Velenjčan Fadil Omić, ki se aprila ni pojavil na sojenju, in tako je še ta primer »padel« v letošnjo jesen. Burno bo tudi ob prihodu Gora-zda Bombeka na celjsko sodišče, ki ga prav tako na razpisano obravnavo junija ni bilo zaradi zdravstvenih težav. Še vedno mu očitajo, da je poskušal odvzeti življenje svojemu mladoletnemu sinu, ki je danes že pravi možakar. Primer se namreč vleče še iz leta 2000, vmes je bilo pri sojenju, ki se je ponavljalo in ponavljalo, kar veliko vroče krvi in jeze obtoženega. To je le nekaj primerov, o katerih bomo poročali jeseni. Skratka - pestro bo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv nit (SHERPA)
18
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
		■ ,-JTU □ iTlK
		
■tgi		□dD
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
	
j PODATKI O PREJEMNIKU	NAROČNIKU j
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
KONTAKTNI TELEFON/GSM:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
DATUM ROJSTVA:
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Plačano obdobje: od
: do
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.

živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
fzizzeua/
^V&vana/
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-THERMANA. D.D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	ZAVAROVALNA AGENCIJA ADUT. Mlaker Alojz s.p..
PE ŠENTJUR: Ulica Leona Dobrotinška 9 a, Šentjur, telefon: 03 749 26 50, PE ŠMARJE PRI JELŠAH: Obrtniška ulica 2, Šmarje pri Jelšah 03 810 13 16
10 % popusta na premoženjska zavarovanja
Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00
5% popusta na storitve!
-	Lesoteka fbivši Lesni center Štaierles). Leveč 18, 3301 Petrov-če, 8% popust na letve, deske, trame in plohe ob predložitvi kartice.
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Zavrteli so se
V Pegazovem domu v Rogaški Slatini z velikim veseljem prisluhnemo glasbeno obarvanim prireditvam. Tako so vroč julijski večer stanovalcem Pegazovega doma polepšali in popestrili člani ansambla Pegaz.
Z velikim veseljem smo jih pričakovali. Nenazadnje tudi zaradi imena, ki je stano-
valce še posebej pritegnilo. Prikupni fantje in dekle so se s pestrim programom približali dobro razpoloženemu občinstvu, to pa je številne znane melodije prepevalo z njimi. A ni ostalo samo pri petju. Stanovalec Štefan je poskrbel, da so predstavnice ženskega spola tudi zaplesale. Kar nekaj jih je prišlo na
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kuharske kkye vm Mo pri tetu v pome!
J- - /
oainiel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
Vojniški upokojenci praznujejo 60-letnico društva
vrsto, saj je na vsako zaigrano melodijo zaplesal z drugo plesalko. Čudovita glasba je napolnila sleherni kotiček prostora in seveda tudi naša srca. Prijeten poletni večer nam bo ostal v spominu do takrat, ko nas bodo znova obiskali.
MELITA FIJAVŽ,
socialna delavka
V lepo pripravljeni večnamenski dvorani osnovne šole v Vojniku ter nato pod šotorom je Društvo upokojencev Vojnik lepo počastilo častitljiv jubilej, 60-letnico. Pred številnim občinstvom so nastopili učenci OŠ Vojnik ter mešani pevski zbor društva upokojencev pod taktirko dirigentke Vide Bukovec.
Zbor je ustanovil Viktor Lečnik, zdaj pa mu z veliko žara predseduje Ivanka Koprivnik. Z veseljem lahko zapišemo, da je z vsakim nastopom boljši. V društvu ima organizirano petje že dolgo tradicijo. Prvi pevski zbor je pod vodstvom Toneta Volaska prepeval že leta 1985. Najbolj zaslužni člani so prejeli za svoj dolgoletni trud priznanja. Če med njimi omenimo samo tri: predse-
dnik Ivan Robačer je priznanje prejel za vodenje društva že tretji mandat, Marija Krpan, ki dela v društvu že 28 let, od tega 14 let kot predsednica, ter Hedvika Trobiš, ki skrbno vodi tajništvo že 12. leto. Sicer so mnogi posamezniki še kako zaslužni, da se društvo lahko pohvali z lepimi uspehi in 60-letnim neprekinjenim delovanjem.
Zanimivi gosti in zbornik v spomin
Veseli so bili obiska visokih gostov, med njimi Mateje Kožuh, predsednice slovenskih upokojencev, Emila Hedže-ta, predsednika pokrajinske zveze društev upokojencev, Branka Simonoviča, direktorja hotela Delfin Izola, ter vseh predsednikov sosednjih društev upokojencev. Posebej so bili veseli predstavnikov
lokalne skupnosti občine Vojnik, ki so jim še posebej hvaležni za pomoč pri obnovi društvenega doma. Stavba je ena najlepših v starem delu trga.
Pod naslovom Kar je zapisano, ne uide pozabi so v društvu izdali tudi jubilejni zbornik z opisi dogodkov iz zanimive društvene zgodovine. Vse priznanje si zaslužijo pisci prispevkov, lektorica Milena Jurgec, odgovorni urednik Jure Vovk, urednica zbornika Marjanca Marija Krpan. Lepo pripravljeno prireditev je z izbranimi besedami povezovala Andreja Štravs. Tako njej kot Juretu Vovku velika hvala za pomoč pri organizaciji te lepe prireditve. V društvu delujejo sami dobri, prijazni ljudje in želim si, da bi tako ostalo še dolgo.
PAVLE LESKOVAR
Pohvala Kulturni skupini Brecljevo
V nedeljo, 15. julija, je bil na Brecljevem pri Ateljeju Prah-Jagodič deveti Praznik zvonov z žetvijo pšenice s srpi. Najprej so zapeli štomaški zvonovi, nato je sledil najpomembnejši del prireditve - žetev pšenice s srpi. Lepo je bilo pogledati star običaj, kako so to opravilo opravljali včasih, ko še ni bilo strojev, ko je bilo treba delati vse ročno.
To so prikazale požrtvovalne vaške žanjice Rozika Hostnik, Karla Čakš, Marija Pekovšak, Marija Lorger ter najstarejša ženica 80-letna Martina Gajšek, ki je kljub visoki starosti še zelo poskočna in vedno dobre volje, zato ji je predstavnik Kulturne skupine Brecljevo izročil skromno darilo za udeležbo na tej prireditvi. Žito pa so povezovali v snope in nato postavili stave Franc Dečman, Anton Ogrinc, Miha Zidar, Rihard Hajn-šek, Andrej Tratenšek, Stanko Lorger in Branko Vrbek. Po žetvi smo se obiskovalci še lahko brezplačno okrepčali s hrano in pijačo. Sledila je zabava z domačimi glasbeniki iz Šentjurja, ki je trajala pozno v noč. Zato v svojem srcu čutim in se želim kot domačin javno zahvaliti Kulturni skupini Brecljevo
ter vztrajnemu predsedniku gospodu Slavku Javoriču.
Upam si trditi, da brez njega ter članov kulturne skupine takšnih prireditev na Brecljevem ne bi bilo. V tem hitrem in napornem času, v
katerem živimo, ljudje nujno potrebujemo takšne prireditve, da se poveselimo, družimo ter da pozabimo na vsakdanje težave, ki nas pestijo.
LEON AMON
Setveni koledar
t
31 TO*	do 13 korenina, od 14 plod
AVGUST 2012 Dela se lahko od 7 h do 19.30 h. Čas za presajanje je od 12. 8. ob 14. uri do 25. 8. ob 18. uri	
1 SR	plod do 8, od 9 korenina
2 ČE	korenina polna Luna ob 6
3 PE	do 8 korenina, od 9 cvet
4 SO	cvet
5 NE	list
6 PO	list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
20
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Udeleženci oratorija z animatorji na Gomilskem
Oratorij za aktivne počitnice
Tudi letos so tako v Petrovčah kot na Gomilskem organizirali oratorij. Enako kot vsako leto tudi tokrat pod vodstvom patra Vančija in katehistinje Katje.
V Petrovčah se je kar 40 otrok in 12 animatorjev odločilo, da bo teden dni preživelo v družbi prijateljev in Boga. Za duhovno vodstvo so poskrbele sestre dominikanke sv. Katarine Sienske. Na letošnjem oratoriju so si prizadevali za vrednote, kot so družina, prostovoljstvo, preprostost, voditeljstvo, poslanstvo in izpolnjevanje dolžnosti. Zgledovali so se po ustanoviteljici salezijanskih sester, sv. Mariji Dominiki Mazzarello, italijanski svetnici, ki je znana po delu z mladimi, dobrodelnosti in prostovoljstvu. V okviru oratorija jih je obiskal naj prostovoljec leta 2010 Benjamin
Tomažič iz Vipavskega Križa. Obiskali so jamo Pekel in se osvežili na bazenu Pingo v Orlovi vasi.
Na Gomilskem so oratorij pripravili že četrto leto zapored. Na župnijskem dvorišču se je teden dni zbiralo 85 otrok, zanje pa je skrbelo 25 duhovnih voditeljev. Otroci so spoznavali življenje svetnice Marije Dominike, ki je bila vedno pripravljena storiti, kar so jo prosili. Njen znan vzklik »grem jaz« je bil letos naslov oratorija. Manjkalo ni seveda niti iger. Odpravili so se na izlet v Olimje ter si ogledali tamkajšnji samostan in čokoladnico, teden oratorija pa se je končal s sveto mašo in z župnijskim dnevom.
TONE TAVČAR
Zdravi zobki ob zdravi prehrani
V občini Laško se je končala 26. preventivna akcija Čisti in zdravi zobje ob zdravi prehrani. V šolskem letu 2011/12 je v akciji sodelovalo 575 učencev. Letos je zmagal kombinirani oddelek 1. in 2. razreda Podružnične osnovne šole Zidani Most z razredničarko Mirico Štaut in drugo strokovno delavko Moniko Randjelović.
Za nagrado smo učence prvih treh zmagovalnih oddelkov odpeljali na osrednjo zaključno prireditev v Ljubljano, kjer so prejeli darilo, saj so bili regijski zmagovalci. Ostale prizadevne učence smo nagradili z diplomami in darilci, ki so jih prispevali različni sponzorji, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo.
Moji zobki
Moji zobki so čisti in zdravi, zelo radi grizljajo zdrave jedi. Umivam si jih zelo skrbno, da jih črvički ne pojedo.
Ko bonbonček v zob ti luknjico naredi, k zobozdravniku se že zelo mudi. Moji zobki so zdaj spet zdravi in zdrava sem tudi jaz, saj lahko smejem se na ves glas.
KLEMENTINA KLEPEJ, 3. r.
Zobek korenjak
Zdrav zobek je tak korenjak, da pohvali ga lahko vsak. Srečni smo, če zob je zdrav, saj nihče si ne želi težav.
Kaj zobek si najbolj želi, to radi vedeli bi vi? Hrustati jabolka, hruške, korenje in podobne jedi, to si zobek od vsega najbolj želi!
EVA PAVŠEK, 3. r.
Pater Ivan Arzenšek med nagovorom oratorijcem v Petrovčah

www.zabavazaotroke.si
NOVI TEDNIK
ŠTIRINOŽCI
21
Lastniki z opazovanjem svojih hišnih ljubljenčkov ugotovijo, katera hrana je najprimernejša zanje.
Vedno več debelosti tudi pri živalih
Kakovostna živalska hrana privarčuje stroške obiskov pri veterinarju
Lastniki hišnih ljubljenčkov lahko zanje kupujejo hrano tako v specializiranih in večjih samopostrežnih trgovinah, pri veterinarjih ter preko spleta. Hišnega ljubljenčka pa lahko hranijo tudi z doma pripravljeno hrano. Na tržišču je veliko različnih vrst hrane, ki ni vsa enako kakovostna, prav tako živalim nekatera ne ustreza. Lastnik lahko le z dobrim opazovanjem živali ugotovi, katera hrana je najprimernejša zanje.
Med najbolj znane verige specializiranih trgovin za hišne ljubljenčke v Sloveniji sodijo Tukano, Zootic in Mr Pet. Prav v specializiranih trgovinah in pri veterinarjih lahko lastniki praviloma
kupijo tudi najkvalitetnejšo hrano za male živali. Kot je povedal študent kemije in biologije Jan Vodovnik, prodajalec v eni od specializiranih trgovin, je kvalitetnejša hrana praviloma tudi nekoliko dražja, vendar se morajo lastniki zavedati, da pri določenih znanih znamkah ceno dviguje tudi ime proizvajalca. Hrano je treba izbirati glede na to, kakšnega ljubljenčka imajo. Pasemski psi oziroma mačke so veliko bolj podvrženi prirojenim boleznim, zato je pri prehrani treba zelo paziti. »Če ima pes belo dlako, ga mora lastnik hraniti s takšno hrano, ki omogoča, da dlaka ostane bela. Koža in dlaka sta namreč dobra pokazatelja, če živali hrana ustreza,« še doda in nadaljuje, da s kvalitetnejšo hrano, sicer dražjo, lahko prihranimo veliko stroškov zaradi obiskov pri veterinarju.
Vedno več debelosti
Vodovnik izpostavlja, da priljubljena hrana za pse in mačke, kot sta znamki Pedigree in Whiskas, velja za precej nekakovostno. Vsak lastnik se o tem lahko prepriča sam. Opazovati mora, koliko vode spije mačka oziroma pes, ko je omenjeno hrano, in koliko takrat,
V zadnjem času je vedno več povpraševanja po holi-stični, celostni hrani, ki naj bi ljubljenčku izboljševala zdravje, saj je v celoti prilagojena naravnemu načinu prehranjevanja. Hrana je pridelana izključno na ekološko osveščenih kmetijah in vsebuje tudi zelišča, zelenjavo in sadje, razna žita in semena pa so prisotna le v manjših količinah. Lastniki, zagovorniki veganskega prehranjevanja psov in mačk, utemeljujejo svoje prepričanje, da so se živali že popolnoma prilagodile človeku, kljub temu, da njihova fizionomija govori drugače.
DELOVNI ČAS
pon.-pet.7,-i9. ure
sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
ko je kvalitetnejšo. Opazil bo, da pri prvi živali spijejo veliko več vode, kar pomeni, da je tudi hrana veliko bolj slana. Na dolgi rok takšno prehranjevanje za žival ni zdravo. Vodovnik dodaja, da je zaradi neprimernega prehranjevanja čedalje več živali tudi predebelih. Debelost ni problem le pri psih in mačkah, temveč tudi pri ostalih hišnih ljubljenčkih. Evropska raziskava je pokazala, da je predebelih kar 35 odstotkov vseh ljubljenčkov. Prekomerno težo ima kar 55 odstotkov psov in 53 odstotkov mačk, delež pa iz leta v leto narašča. »Če ima čivava pol kilograma preveč, je enako, kot bi imel človek preveč 20 kilogramov,« pojasni študent biologije in kemije, ki poleg nekvalitetne hrane kot razlog za debelost navaja tudi razne priboljške. Prekomerna teža povzroča različna obolenja, od artritisa, diabetisa, visokega pritiska do bolezni ledvic. Prav tukaj v igro vstopijo veterinarji, ki služijo prav na račun predebelih živali, zato po njegovem mnenju tudi njim pri svetovanju, katera hrana je najboljša, ne moremo brezpogojno zaupati.
Veganstvo tudi med živalmi
Jan Vodovnik opaža, da lastniki v različnih obdobjih povprašujejo po različnih vrstah hrane: »Reklame naredijo svoje. Ljudje potem v trgovinah sprašujejo za takšne in drugačne priboljške, ki naj bi naredili čudeže.« Čeprav se raznovrstne alternativne oblike hranjenja hišnih ljubljenčkov bolj kot na podeželju pojavljajo v mestih, je po Vodovnikovih besedah tudi v Žalcu vedno več zanimanja za tovrstno hrano.
Doma pripravljena hrana ima lahko prav tako veliko hranilnih snovi, res pa je, da lastniku vzame veliko časa. Slednji lahko z domačo hrano, s sadjem, z zelenjavo in s semeni prehranjujejo še posebno ptice in glodavce ter s tem veliko privarčujejo. Lastniki psov in mačk lahko varčujejo pri priboljških, zavedati se namreč morajo, da jih bodo imele živali rade tudi brez njih, če jim bodo namenjali dovolj svojega časa in pozornosti.
ŠPELA OŽIR Foto: TimE
TOREK, 31. JULIJ
V	zadnjem dnevu v mesecu bo Sonce v trigonu z Uranom. To bo lahko povzročilo kakšno nepričakovano spremembo, presenečenje, bodite pozorni na dogajanja. Skladen odnos Venere s Saturnom bo blagodejno vplival na medo-sebne odnose, kar bo zlasti dobrodošlo tam, kjer je bila še pred kratkim kriza. Opoldanski Lunin kvadrat z Marsom bo lahko trenutno dvignil adrenalin, zato se varujte prenagljenih reakcij ter dejanj. Zlasti intenzivno boste to občutili rojeni v raku, kozorogu, ovnu ter tehtnici.
SREDA 1. AVGUST
Ob 11.57 bo Luna vstopila v znamenje vodnarja in povzročila spremembe v razpoloženju. Ideje bodo kar deževale. Originalnost bo prevladala nad konven-cionalnostjo. V poznih popoldanskih urah bo Luna v opoziciji z Merkurjem, ki bo še vedno retrograden. Malce več pazljivosti bo treba namenjati komunikaciji in vnesti več taktnosti v delovanje.
ČETRTEK, 2. AVGUST
V	nočnih urah bo Luna v sekstilu u Uranom, kar bo odlično za dobro počutje. Ob 5.29 bo nastopila polna luna v znamenju vodnarja. V delovanje bo treba vnesti veliko previdnosti. Ne hitite, previdni bodite tudi v prometu. Raztresenost bo lahko velika težava. Temu vplivu bo sicer pomagal dober aspekt med
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana
je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV,
in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
NAPOVED
★ *
Luno in Jupitrom, vendar se odsvetuj e kakršno koli tveganje. V dopoldanskih urah bo Sonce v dobrem aspektu z Jupitrom, zato se bodo lahko kazali dobri razpleti predvsem na delovnem področju. V zgodnjem večernem času bo Luna v pozitivnem aspektu z Marsom povečavala energijo in odločnost.
PETEK, 3. AVGUST
V jutranji urah bo Luna najprej v trigonu s Saturnom prinašala usklajenost vseh miselnih procesov, poudarila bo predvsem odgovornost. V dopoldanskih urah pa bo Luna tudi v dobrem aspektu z Venero, zato bo čas dober za ljubezen, pričakujete lahko kakšno lepo presenečenje. Luna bo ob 15.59 vstopila v znamenje rib, zato bo čustvenost še povečana, vendar velja pazljivost, saj se bo Luna srečala z Neptunom, kar bo lahko prinašalo neosnovan optimizem. Izogibati se bo treba uživanju prepovedanih substanc.
SOBOTA, 4. AVGUST
Luna bo v znamenju rib in bo v dobrem seksilu s Plutonom prinašala priložnost, da se odstrani kakšna težja ovira v jutranjem času. V opoldanskem pa bo Luna v napetem kvadratu z Jupitrom lahko kakšno dobro priložnost blokirala.
NEDELJA, 5. AVGUST
Dan bo potekal mirno, zato ga boste lahko preživeli spontano, brez večjih obremenitev. V večernih urah bosta Luna in Venera v napetem odnosu, kar bo lahko oteževalna okoliščina predvsem v razmerjih, zmernost pa bo treba uporabiti tudi pri denarju, ni priporočljivo tvegati. Luna bo ob 23. uri prestopila v znamenje ovna.
PONEDELJEK, 6. AVGUST
Luna bo v nočnih urah v dobrem aspektu z Merkurjem, zato bo noč mirna. Ob 13. uri bo nastopil napet aspekt med Luno in Plutonom, kar bo lahko povzročilo predvsem nevarnost negativne avtoritete. Ne bo se priporočljivo postavljati po robu.
tednik
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 16.08.2012; RO * SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O.. SKALETOVA ULICA 13,3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 1.8.2012; KARGO TRADE PREVOZI D.0.0., CELJSKA CESTA 53,3212 VOJNIK ORODJAR
OPERATER CNC STROJA - M/Ž; PRIPRAVA, PROGRAMIRANJE, NADZOROVANJE, VZDRŽEVANJE CNC STROJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.8.2012; PEN-CA, 0R0DJARSTV0-PLASTIKA, D.0.0, KIDRIČEVA ULICA 13,3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK LAHKEGA DOSTAVNEGA VOZILA - DOSTAVA - M/Ž; DOSTAVA POŠILJK NA ŠIRŠEM CELJSKEM PODROČJU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. OZ NEDOLOČEN ČAS, 1.8.2012; GV PREVOZI ROBERT GRUDNIK S.P., CELJSKA CESTA 56,3212 VOJNIK VARNOSTNIK RECEPTOR - M/Ž; VARNOSTNO RE-CEPT0RSKA DELA, VARNOSTNIK /VARN0STNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.8.2012; PROSIGNAI, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.0.0., KERSNIKOVA ULICA 19,3000 CELJE BOLNIČAR
BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE NEGE IN OSKRBE STANOVALCEV VSEH KATEGORIJ NEGE IN OSKRBE, VZDRŽEVANJE FIZIČNEGA 0K0UA STANOVALCEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.8.2012; DOM OD SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA B, 3000 CELJE FRIZER
FRIZER - M/Ž; DELO FRIZERJA, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 4.8.2012; ZORAN HAIR SPA ZORAN PASARIČ S.P., GOSPOSKA ULICA 30,3000 CEUE ELEKTROTEHNIK
ELEKTR0M0NTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKT0 INŠTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA. P0-TBEBN0 JE ZNANJE NEMŠKEGA JEZIKA, POZNAVANJE BRANJA NAČRTOV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.8.2012; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.0.0..NA OTOKU 1,3000 CEUE ZDRAVSTVENI TEHNIK PRODAJALEC - SVETOVALEC - M/Ž; PRODAJA MEDICINSKO TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV IN SVETOVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 3.8.2012; INN TRGOVINA D.0.0., LAVA 7,3000 CELJE
TRANSPORTNI KOMERCIALIST
DISPONENT - KOMERCIALIST PREVOZOV - M/Ž; UREJANJE IN TRŽENJE PREVOZOV. ZARADI POVEČANEGA OBSEGA DELA ZAPOSLIMO OSEBO ZA UREJANJE IN TRŽENJE PREVOZOV NA PODROČJU EVROPE - A, D, IT, SWE, DK, NL, DOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS, 1.8.2012; GV PREVOZI R0RERT GRUDNIK S.P., CELJSKA CESTA 56.3212V0JNIK VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
PR0DUKTNI VODJA V MARKETINGU - M/Ž; STRATEŠKO UPRAVLJANJE BLUETRAKER LINIJE PRODUKTOV- CILJNE ORANŽE, CILJNE SKUPINE, CILJNI TRGI, VKLJUČEVANJE SPECIFIČNIH ZAHTEV V NADAUNEM RAZVOJU PRODUKTOV. UPRAVLJANJE IN SKRB ZA PR0DUKTN0 DOKUMENTACIJO, PRIPRAVA PREDLOGOV ZA NOVE PRODUKTE. USPOSADLJANJE MEDNARODNE MREŽE DISTRIHUTERJEV ZA PRODUKTE BLUETRAKER S PRED PRIPRAVLJENIMI DELAVNICAMI. PRIPRAVA STRATEGIJE RAZVOJA POSAMEZNE PR0DUKTNE LINIJE V SKLADU Z BAZ0VJEM KONKURENCE, POTREBE P0BJETJA. PRI PRODAJNIH AKTIVNOSTIH IN DOLGOROČNEGA NAČRTA RAZVOJA PODJETJA, IZVAJANJE STROKOVNIH PREDAVANJ NA RAZNIH DOGODKIH, AKTIVNOSTI OD UVAJANJU NOVIH PRODUKTOV NA TRG-TUDI V POSTOPKIH REGISTRACIJ IN CERTIFICIRANJU PRODUKTOV NA POSAMEZNEM LOKALNEM TRGU. TEHNIČNA P0DRP0RA PRODAJI. UDELEŽEVANJE STROKOVNIH KONFERENC, SEJMOV, RAZSTAV IN SREČANJ.PRIPRAVA ČLANKOV IN MARKETINŠKIH GRADIV S POUDARKOM NA STROKOVNIH VSEBINAH, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2012; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIV0STV INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE VODJA PROIZVODNJE ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NAPRAV - M/Ž; IZDELAVA ČASOVNIH PLANOV PROIZVODNJE. ANALIZA IZVEDDE PIANOV PROIZVODNJE. RAZPISOVANJE IN ZAKLJUČEVANJE PROIZVODNJE. NADZOR NAD MATERIALNIM POSLOVANJEM PROIZVODNJE TELEMATIKE. RAZPORED IN NADZOR NAD PROIZVODNIMI DELAVCI. UREJANJE OSEBNE 0BG0-V0RN0STI ZAPOSLENIH VPR0IZV0DNJITELEMATIKE. ARGUMERNTIRANJE IN VREDNOTENJE VARIABILNIH DELOV STIMULACIJE ZAPOSLENIH V PROIZVODNJI TELEMATIKE. SODELOVANJE PRI KADROVANJU ZA PROIZVODNJO TELEMATIKE. PRIPRAVA KONTROLNIH POSTOPKOV NA PODLAGI INDUSTRIJSKIH STANDARDOV KAKOVOSTI. ANALIZA KAKOVOSTI V RAZLIČNIH FAZAH PROIZVODNJE S POUDARKOM NA UPORABI INDUSTRIJSKIH STANDARDOV. K0REKTIVN0 UKREPANJE NA PODLAGI ANALIZ. KOMUNIKACIJA Z ODDELKOM RAZVOJA ZA PODROČJE TEHNIČNIH IN TEHNOLOŠKIH VPRAŠANJ. KOORDINACIJA POSTOPKOV V ZVEZI S CERTIFICIRANJEM NAPRAV (CE, EMC, TIPSKE ODOBRITVE) Z RAZVOJEM TELEMATIKE. UPRAVLJANJE S P0DD0BAVITELJI (PROIZVAJALCI TISKANIH PLOŠČ, POLAGALCI ELEKTRONSKIH KOMPONENT), UPRAVLJANJE Z NARAVO ELEKTRONSKIH IN DRUGIH KOMPONENT, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2012;
EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIV0ST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CEUE
VODILNI RAZVIJALEC ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NAPRAV- ELECTRONIC HARDWARE DESIGNER - M/Ž; RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA DIGITALNIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, ANALOGNIH IN KOMUNIKACIJSKIH ELEKTRONSKIH VEZIJ. SIMULACIJA ELEKTRONSKIH VEZIJ. PRIPRAVA PROTOTIPOV. IZVAJANJE MERITEV. DELO NA RAZVOJNO -RAZISKOVALNIH PROJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 5.8.2012; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOSTVINDUSTBIJI IN LOGISTIKI, MABIBOB-SKA CESTA1C, 3000 CEUE RAZISKOVALEC - RAZVIJALEC RF SKLOPOV IN NAPRAV -SENIOR RF DESIGNER - M/Ž; SOKBEIBANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH RF SKLOPOV ZLASTI NA PODROČJU TELEMATIKE IN M2M APLIKACIJ. IZDELAVA ZAHTEVNIKA (REQUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE APLIKACIJE. KREIRANJE POTREBNIH ARHITEKTUR IN DIZAJNA APLIKACIJ ZLASTI ZA FREKVENČNO PODROČJE 0.1-3GHZ. ODLIČNOST V SIMULACIJAH EM POLJ - ZLASTI ANTENSKIH Z UPDRADD ANSOFT ALI PODODNE PROGRAMSKE OPREME ZA FREKVENČNO PODROČJE 0,1-3 GHZ. OBVLADOVANJE MICROSTRIP STRUKTUR Z NAČRTOVANJEM IN MERITVAMI NA PCR LAMINATIH. MERITVE V CELOTNEM FREKVENČNEM SPEKTRU Z UPORABO KLJUČNIH RF INSTRUMENTOV (NPR.VNA). KREIRANJE IN VODENJE IZDELAVE UPOBABNIŠKE DOKUMENTACIJE ZA IZDELANE PROTOTIPE IN REŠITVE. SODELOVANJE NA RAZVOJNO - RAZISKOVALNIH PROJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 5.8.2012; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOSTV INDUSTBIJI IN LOGISTIKI, MABIBOB-SKA CESTA1C, 3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
ODVETNIK ALI ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; NALOGE IZBBANEGA KANDIDATA DODO DOSEGALE PREDVSEM NASLEDNJA OPRAVILA: PISANJE VLOG, ZASTOPANJE STRANK NA SOBIŠČIH IN PRED DRUGIMI ORGANI, SESTAVLJANJE POGODD IN DRUGIH PRAVNIH AKTOV, SVETOVANJE STRANKAM. NEDOLOČEN ČAS, 3.9.2012; ODVETNIŠKA DRUŽRA BORUT SOKLIČ IN ODVETNIKI O.P. D.0.0., LJUBLJANSKA CESTA 11,3000 CELJE
Uelaško
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
GOZDAR SEKAČ - M/Ž; GOZDAR SEKAČ PODIRA DREVJE, GA OKLESTI, RAZREŽE NA SORTIMENTE, PO POTREBI SORTIMENTE OLUPI IN IZVEDE GOZDNI RED (OLUPI PANJE IN ZLOŽI VEJE V KUPE). IZVAJA TUDI VARSTVENO-SANACIJSKA DELA (POSEK IN IZDELAVA NAPADENIH DREVES). PO POTREBI IZDELANE SORTIMENTE S CEPINOM SPRAVLJA NA USTREZNO MESTO IN JIH PRIPRAVI ZA MEHANIZIRANO SPRAVILO. GOZDAR SEKAČ DELA TUDI V URBANEM OKOLJU, KJEB SO SPECIFIČNE RAZMERE ZARABI BLIŽINE INFBA-STBUKTUBE IN STANOVANJSKIH OBJEKTOV. IZVAJA INTERVENTNA DELA ZARADI PODRTEGA DREVJA NA CESTAH, ŽELEZNICAH ALI NA PROTIPOŽARNIH PRESEKAH TER PRI UREJANJU STRUG HUDOURNIKOV, REK IN POTOKOV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.8.2012; SMER, SVETOVANJE, MARKETING, ENERGETIKA, RAZVOJ D.0.0., JELOVO 18,1433 RADEČE GOZDAR SEKAČ-TRAKTORIST - M/Ž; GOZDARSKI TRAKTORIST OPRAVLJA SPRAVILO LESA IZ GOZDA DO GOZDNE CESTE, KJER GA PRIPRAVI NA PREVOZ Z GOZDARSKIM KAMIONOM. S POMOČJO TRAKTORSKEGA VITLA POSEKANO DREVJE (SORTIMENTE) ZBIBA IN PRIVLEČE DO TRAKTORJA, S KATERIM GA NATO PO GOZDNI VLAKI PRIVLEČE NA DOVOZ (RAM-PNI PROSTOR ALI PROSTOR ZA RAZVRŠČANJE), KJER GA RAZVRSTI GLEDE NA VRSTO. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.8.2012; SMER, SVETOVANJE, MARKETING, ENERGETIKA, RAZVOJ D.0.0., JELOVO 18,1433 RADEČE
UEmozirje
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJIČ!"
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; BELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH, BELO NA VF GENERATORJU IN PEČEH ZA PREODLIKOVANJE, MONTAŽA IN BEM0N-TAŽA UTOPNIH IN OBREZILNIH ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, TOPLO PRERIJANJE IN OBREZOVANJE 0DK0VK0V. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.8.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55,3206 STRANICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG
SPECIALNI PEDAGOG - M/Ž; SPECIALNI PEDAGOG V DELEŽU GLEDE NA ODLOCDE OTROK, SODELOVANJE Z VZGOJITELJICAMI, STARŠI, PRI ORLIKOVANJU ODDELKOV VRTCA, ITD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.8.2012; VRTEC SLOV. KONJICE, SLOMŠKOVA ULICA 1.3210 SLOVENSKE KONJICE
ue Šentjur pri celj"U
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
GOZDNI DELAVEC SEKAČ - M/Ž; PODIRANJE DREVJA Z MOTORNO ŽAGO, DELA V GOZDU, GOZDARSKI SEKAČ/GOZDARSKA SEKAČICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 9.8.2012; GOZDARSKE STORITVE, ODKUP BRANKO MASTNAK S.P.. STRAŽA NA GOR119.3222 DRAMLJE
ue Šmarje pri jelšah
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTER POHIŠTVA - M/Ž; KOMUNICIRANJE V NEMŠKEM JEZIKU, MONTAŽA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 31.7.2012; VGRAJEVANJE STAVBNEGA POHIŠTVA KAGEM, KRISTJAN ČAKŠ, S.P., GLOBOKO PRI ŠMARJU 16,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADDENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK NA ROVOKDPAČU, BAGRU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.8.2012; AVTOPREVOZNIK, STROJNA ZEMELJSKA BELA JANKO ORAČ, S.P., PREBENCA 9, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRODAJALEC V PEKARNI - M/Ž; PRODAJA PEKOVSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.8.2012; DOMAČA PEKARNA, RESIM DUNAJ S.P., CELJSKA CESTA 39,3240 ŠMARJE PRIJELŠAH STEKLARSKI TEHNIK TEHNOLOG ROČNE IN/ALI AVTOMATSKE PROIZVO-DNJE-M/Ž; PREDPISOVANJETEHNOLOŠKIH POSTOPKOV ZA IZDELAVO STEKLENIH IZDELKOV IN DAJANJE SPROTNIH USTNIH IN PISNIH TEHNOLOŠKIH NAVODIL ZA PROIZVODNJO, UVAJANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, UVAJANJE IZDELAVE NOVIH ARTIKLOV IN SPREMLJANJE NJIHOVE REALIZACIJE, SODELOVANJE PRI ORLIKOVANJU IN IZVEDBI INVESTICIJSKIH PROGRAMOV, IZDELAVA TEHNIČNO TEHNOLOŠKIH LISTOV IN SKRD ZA PRAVILNI VNOS LE TEH V RAČUNALNIŠKI PROGRAM SAP, POSTAVLJANJE NORMIR-NIH ČASOV, IZDELAVA PREDKALKULACIJ ZA IZRAČUN LASTNE CENE IZDELKA, TEKOČE SPREMLJANJE ODMIKOV V PREDVIDENIH STROŠKIH PROIZVODNJE TER POROČANJE NADREJENEMU, ODGOVORNOST ZA POPOLNO, PRAVILNO IN PRAVOČASNO IZDELAVO TEHNIČNO TEHNOLOŠKIH LISTOV IN PREDKALKULACIJ, ODGOVORNOST ZA PRAVOČASNO IN TOČNO DAJANJE USTNIH IN PISNIH NAVODIL (PODATKI ZA SAP ZA PROIZVODNJO IN TEHNOLOŠKA NAVODILA), ODGOVORNOST ZA IZDELAVO IN HRANJENJE TEHNIČNO TEHNOLOŠKIH LISTOV, OPOZARJANJE NA ODMIKE, NEPRAVILNOSTI IN REŠEVANJE LE-TEH TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.8.2012; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1,3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 23.8.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16.3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE, PREDPISOVANJE ZDRAVIL, MED. TEH. PRIPOMOČKOV, PREVENTIVNA NEGA IN KURATIVNO VARSTVO, DOLOČEN ČAS PO ZAKONU 0 TUJCIH, 23.8.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
Uevelenje
DELAVEC BREZ POKLICA
DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI PLASTIČNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 1.8.2012; MPT, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., PODKRAJ PRI VELENJU 8 8,3320 VELENJE BLAGOVNI MANIPULANT SKLADIŠČNIK - M/Ž; PREVZEM IN IZDAJA GRADBENEGA MATERIALA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.8.2012; POŠTAJNER, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, RAVNE 21,3325 ŠOŠTANJ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SLIKOPLESKAR, FASADER - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA IN FASADERSKA BELA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 3.8.2012; SLIKDPLESKARSTVO ALEN UDVINČIČ S.P., ŠALEŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE STROJNI TEHNIK
VODJA IZMENE - M/Ž; ODGOVORNI ROSTE ZA V0-DENJE, RAZPOREJANJE, ORGANIZIRANJE, KOORDINACIJO IN NADZOR DELA IZMENE IZVAJANJE VSEH OPERACIJ V SKLADU STEHNOLOŠKO, KONTROLNO IN DELOVNO DOKUMENTACIJO, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 10.8.2012; MPT, PROIZVODNJA INTRGOVINA, D.0.0, PODKRAJ PRI VELENJU 8 8,3320 VELENJE
UE ŽALEC
DELAVEC BREZ POKLICA
SKLADIŠČNIK - VILIČARIST-M/Ž; DELO V SKLADIŠČU, PREVZEM IN IZDAJA MATERIALA, NEDOLOČEN ČAS, 26.8.2012; INOLES, NOTRANJA OPREMA, D.0.0, KA-PLA 16,3304TABOR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.8.2012; BOX - NOVAK MAJA TRGOVINA IN STORITVE, K.B., GOTOVUE 74,3310 ŽALEC
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
INŠTRUKTOR VARČNE VOŽNJE - M/Ž; POSREDOVANJE TEORETIČNIH IN PRAKTIČNIH NAPOTKOV ZAPOSLENIM VOZNIKOM TOVORNIH VOZIL ZA ZMANJŠANO PORABO GORIVA, VODENJE EVIDENC 0 PORABI GORIVA IN DRUGA SORODNA BELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.8.2012; TRANSPORTI ENES DRAGANO-VIČ S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4,3310 ŽALEC PROMETNITEHNIK
REFERENT ZA PROMET - M/Ž; OBRAČUN IN ANALIZA STROŠKOV S POUDARKOM NA PORARI GORIVA, MERJENJE GORIVA V TOVORNIH VOZILIH, VODENJE EVIDENC DEL. ČASA VOZNIKOV, VODENJE EVIDENC TIROV IN DOVOLILNIC, POROČANJE STATISTIČNEMU URADU 0 OPRAVLJENIH PREVOZIH V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.8.2012; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIČ S.P., CESTA OD ŽELEZNICI 4,3310 ŽALEC KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST - M/Ž; ODGOVORNI DOSTE ZA ZA SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI TER INDUSTRIJSKIH IZDELKOV V SLOVENIJI IN V TUJINI, ZDIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE PODJETJA, NAKUPE NA NOTRANJEM TRGU EU, UVOZNO IZVOZNO POSLOVANJE IPD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.8.2012; ZAGOŽEN, PROIZVODNO INTRGOVSKO PODJETJE, D.0.0, CESTA NA LAVO 2A.3310 ŽALEC
VODNIK
[
PRIREDITVE
TOREK, 31. 7.
10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Joga za otroke
poletje na travniku - igrarije
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Verbič in s Keiko Vahčič Myazaki
SREDA, 1. 8.
9.00 Otroško igrišče Velenje Poletne počitnice na otroškem igrišču
zabavne urice za otroke
10.00 Vila Mojca Velenje_
Poletne počitnice v Vili Mojca
spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice, igranje na otroškem igrišču
10.00 Knjižnica Velenje
Planinska pravljica z ustvarjalno delavnico
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
19.00 Velenjski grad_
Kuriozum
odprtje razstave Anje Jerič Jakob
20.30 Titov trg Velenje
CircoPitanga
moderna akrobatska cirkuška predstava
ČETRTEK, 2.8.
10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Druženje s filmskimi junaki
20.30 Dvorec Novo Celje
Koncert stare glasbe
nastopa Ensemble Marquise (Madžarska)
KINO
Spored 31.7. in 1. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Petletna zaroka - romantična
komedija
21.30
Ledena doba 4: Celinski premiki - animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D 15.20, 16.10, 17.30, 18.20 Ledena doba 4: Celinski premiki - animirana družinska pustolovščina, sinh. 15.05, 17.10, 19.20 Mrha - drama 16.50, 19.10, 21.10 Neverjetni Spider Man - akcijska pustolovščina, 3D 19.40, 20.30
Neverjetni Spider Man - akcijska pustolovščina 17.50
Bonobo Ben - dokumentarni
film
16.05
Vzpon viteza teme - akcija 15.00, 17.10, 18.05, 20.20, 21.20 V iskanju pravice - akcijski triler
18.10, 20.40 Ted - komedija 20.50
GOLF dizel, letni 1993, prvi lastnik, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 603-782.
2883
KUPIM
ODKUP rabljenih vozil. Prepis takoj, gotovina in odvoz. Telefon 031 783-047.
2787
TOREK, 31. 7.
18.00 Mestni park
Joga v vsakdanjem življenju
SREDA, 1. 8.
10.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Počitniške ustvarjalne delavnice
vodi Nada Mlinarević
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir štiri v vrsto, delavnice ustvarjanja iz gline, mozaiki iz hama perlic, risanje na steklo, izdelava lutk iz tekstila ...
18.00 Mestni park Taijiquan
vadba primerna za odrasle vseh generacij
ČETRTEK, 2. 8.
18.00 Mestna plaža
Lutke vabijo na plažo: Zoopotniki
gostuje Lutkovno gledališče Pupila
19.00 Mestna plaža
Evergreen party
Glasba vaše in naše mladosti
19.30 Kavarna pri Mišku Knjižku Poletni zabavno-glasbeni večer pred knjižnično kavarno
GOTOVINSKI odkup vseh vrst vozil od letnika 1998 dalje. Lahko poškodovana ali v okvari. Prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 2815
STROJI
PRODAM
TRAKTOR Pasquali 990, 23 KW, s prikolico in priključki, kosilnico Bucher Sprint 150, skobelni stroj (poravnalka), širine 60 cm, prodam. Telefon (03 ) 5774001, 051 650-114.	2874
KUPIM
TRAKTOR, lahko je Zetor, Ferguson, Ursus, Univerzal ali podobno, kupim. Telefon 051 639-777:	p
POSEST
PRODAM
GRADBENO parcelo, lokacija Laško, Strmca, 1000 m2, priključki do parcele, prodam. Telefon 041 427-618. 2845 POSLOVNO stavbo s parkirnim prostorom ob Mariborski cesti v Celju prodam in oddam v najem urejen prostor za priročno obrt ali podobno, ob cesti na Ljubečno. Telefon 041 262-063.
2892
Kugtat d.0.0. g.irec/O.S mm.
nun
vedeževanje, astrologija, fen g shui
I vcd^walka ]
iglast rologinja f fi PACA
1	ügija
vedezevalka JASNA
vjafol t;gari4kf! karte
t rokuj
DANIEL
astrologija fcftg ihui
•wêae-iovalka LEA
anbüke- kar:*
i iriJfHk^ kîriy"
vedeževalka KARINA
cigariike karte
tfcdeivvalkj EMA
(aro1 dg.in t k p kade
vfdt-ivv jlk J
ANA
vedeževaika U LA
ciganske ka'te v.linSki kljîKi
Pokličite nas ceneje!
I tf 11
www.radiocelje.tom 95.1 95-9 100.3 90.6 MHz
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
»Pojdem na ravno polje, na ravno polje, kjer žito cvete. Naj mi pod prsti bilke šume, naj se mi zemlja odpre. In bom poslušal kako drhti, in se bom skril med njene dlani, da tam pri njej na sredi polja žalost me ne bo obšla.«
(Tone Pavček)
ZAHVALA
Ob slovesu drage
JOŽICE SUMER
rojene SIMONČIČ s Proseniškega
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za pomoč, prisotnost na molitvah in pogrebu. Zahvaljujemo se za izražena pisna in ustna sožalja, darovane maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala govorniku in gospodu župniku za besede ob
slovesu, hvala pogrebni službi in pevcem. Globoko smo hvaležni sodelavcem za razumevanje in
podporo v času bolezni in ob smrti. Hvala zdravstvenemu osebju v zdravstvenih ustanovah, kjer se je zdravila. Klepet in obujanje spominov ob krsti, nam je dalo moč, da bomo žalost lažje pregnali. Lep je občutek, da v težkih trenutkih nisi sam.
Žalujoči njeni
Vsi, ki radi jih imamo nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo. So in tu ostanejo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
ALOJZIJE KOLŠEK
iz Udarniške ulice 5, Štore (25. 4. 1933 - 20. 7. 2012)
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, vsem, ki ste jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Še posebna zahvala gospe Mariji Lamut za poslovilni govor, gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoča: mož Franc in sin Marko z družino.
ODDAM
STANOVANJE
POSLOVNI prostor - urejen lokal, na prometni lokaciji, s parkirnimi prostori, ob Mariborski cesti v Celju, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 2892
ODDAM
PRODAM
NAJAMEM
V ŽALCU najamem ali kupim manjši travnik ali njivo za vrt in sprostitev. Dogovor, gotovina. Telefon 031 335909.
2880
STAREJŠIMA zakoncema oddam v privatni hiši dvosobno stanovanje, z vrtom, v Vojniku. Telefon 040 979-603. 2790
ENOSOBNO stanovanje, Celje, Nova vas, oddam. Telefon 031 655-181. 2868
MALO stanovanje, v centru Celja, oddamo. Telefon 041 531-284. 2896
KUHINJO Brest 2000, z vsemi aparati, ugodno prodam. Telefon 041 369-422.
2871
KUPIM
PRODAM
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
NAJAMEM
MOŠKI najame sobo s souporabo kopalnice in kuhinje ali manjšo garsonjero, za daljše obdobje. Telefon 031 553-076.
2888
3 TELICE simentalke, stare 1, 2 in 3 mesece prodam ali menjam za brejo telico. Telefon 031 840-282. 2822 PUJSKE težke od 25 do 35 kg, mesni tip, prodam. Možna dostava. Telefon 041 922-485.	2887
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROCILNICA NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
BIKCA, starega 2 meseca, simentalca, prodam. Telefon 070 744-487. p TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, navajena paše, prodam. Telefon 070 559-226.	2876
BURSKEGA kozla, zelo lepega in kozo srnaste pasme, dobro mlekarico, prodam. Telefon 041 900-234. 2877
VSE vrste krav in telic za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 040 647-223.
Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
www.radiocelje.com
PRODAM
KORUZO v zrnju, pšenico, slamo v kockah in rdeče vino, sorta jurka, prodam. Telefon 041 882-325. Š 167 JABOLČNIK in zelo dobro belo in rdeče vino, zelo poceni prodam. Telefon 070 339-592.	2858
OSTALO
43-letni očka, podjetnik si želi razmerja s partnerico brez otrok, ker mamice niso sprejele njegovega sina. Telefon 041 859-096.	2703
RADA bi te spoznala gospod, če si sam in vdovec, kakor jaz. Če si star okoli 70 let ali nekaj več, mi sporoči, da se vidiva. Telefon 031 419-234. 2823 IŠČEM prijateljico, staro do 40 let, ki bi se preselila k meni. Telefon 051 852-510.
2835
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
BUKOVA, suha drva prodam. Možnost dostave in razreza na 25, 33, 50 cm. Telefon 041 770-970. 2866 TROSILEC hlevskega gnoja, silo kombajn Vihar 40 ter ječmen, prodam. Telefon 051 630-807.	2861
MEŠANA drva, 15 metrov, prodam. Telefon 031 835-178.	Š 171
MOLZNI stroj Virovitica in štedilnik Plamen, levi, malo rabljen, prodam. Telefon 031 221-243. 2894
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo. Varstvo otrok ali starejše osebe na domu, čiščenje stanovanj ali poslovnih prostorov. Telefon 051 366937.	2 8 7 5
KUPIM
GORILEC na pelete, z dozirnim polžem, kupim. Telefon 041 733-269. 2878
EMENM
VEM, da dekle iskreno spoznati me želi, na tej številki me dobi, 031 807-376.
2505
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
INŠTRUKCIJE iz matematike, fizike, mehanike, statike in statistike za vse stopnje. Petka, Peter Košir s.p., Telefon 031 616-970.	n
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Z
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z^Kl^Wt l/V^Ç f L
ZANIMIVOSTI
ZJlK lam, 1/V-6-Ç f L
Usodni praznik Piva in cvetja
Letošnji par Ohceti po stari šegi sta bila Klavdija Dernovšek in Andrej Kozmus
Če ste v vročici poletnih noči takšnih in drugačnih veselic že malo pozabili na največjo od slovenskih zabav, pa sta mladoporočenca Kozmus zdaj že v miru predelala vtise in ob fotografijah podoživela usodni »da« tiste julijske nedelje. Ko sta se pred devetimi leti prav na Pivu in cvetju prvič videla, si niti predstavljala nista, da se bosta pod okriljem tega praznika čez leta tudi uradno vzela.
»Bila sva vsak s svojo družbo. Saj veste, beseda da besedo, skupaj smo se zabavali in Andrej se je odločil, da se morava še kdaj videti,« nasmejano pripoveduje Klavdija. Kot veleva tovrstna logistika, si je priskrbel telefonsko številko in jo prav kmalu povabil na kopanje. »Dobila sva se na
starem bazenu v Rimskih Toplicah. Takrat se sicer še ni tako zdelo, ampak zdaj je uradno, da je to bil prvi zmenek.« O neustavljivi privlačnosti ljubezenskih čustev ne kaže razpredati in tako sta kmalu zlezla v isto gnezdece pri Klavdiji doma. Ko so štorklje vzletele prvič, je v mlado družino prišla Hana. Danes šestletna deklica, ki se skrbno pripravlja na september in se zelo veseli prvega šolskega dne, ima zdaj že tudi dve leti starega bratca Anžeta. O tem, da poroka nekoč bo, sicer nista dvomila, kdaj in kako, pa do letos nista prav posebej razglabljala. S predlogom Klavdijine mame, da ju prijavi na razpis ene najstarejših tovrstnih prireditev v Sloveniji, pa sta se rade volje strinjala.
Klavdija Dernovšek in Andrej Kozmus sta se letos v Laškem vzela na Ohceti po stari šegi.
S posebnim blagoslovom
»Obe mami, ki sta imeli tudi pri ceremoniji posebno vlogo, sta bili tega dogodka veseli, da o ostalih ne govorimo. Poroka z vsemi običaji in prikazi je res nekaj, kar se splača videti.« V
Materin blagoslov je bil nekoč obvezna popotnica za poročno slovesnost.
starih časih so starši namreč svoje otroke na novo življenjsko pot pošiljali s posebnim blagoslovom. V Laškem sta ga bila tako deležna tudi Klavdi-ja in Andrej. Čeprav za pravo družinsko zabavo priložnosti še ni bilo. »Zdaj pridejo na vrsto še družinske počitnice namesto poročnega potovanja in tudi z veliko možnosti razvajanja v dvoje so naju obdarili. Seveda tudi slavja s sorodniki in prijatelji ne bi rada izpustila.«
30-letni Andrej je sicer voznik, ki je večino dneva na vožnji, 27-letna Klavdija pa kot komercialistka še išče službo. Najlepše pa je, ko se v prostih trenutkih družina zbere doma. Nekoč v prihodnosti sanjata tudi o novi hiški. To poletje pa si bosta brez dvoma zapomnila kot nepozaben utrinek na dolgi skupni poti. Vse do zlate poroke in še naprej, jima želimo tudi mi.
StO
Foto: TimE
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Mirko Tuš z olimpijsko baklo
Napol prazen ali napol poln kozarec?
NE®
Mirko Tuš v
olimpijskem
vrvežu
Oči sveta so v teh dneh uprte v London, kjer so se v petek začele Olimpijske igre.
Med nosilci znamenite olimpijske bakle je bil tudi celjski poslovnež Mirko Tuš, ki ga je za to častno dejanje predlagala družba Samsung, ki je kot eden glavnih sponzorjev letošnjih olimpijskih iger lahko imenovala nekaj nosilcev plamenice. Tuša so v Samsungu predlagali zaradi poslovnih vezi in uspešnega sodelovanja z njegovimi podjetji, dokončno pa potrdili organizatorji. Mirko Tuš je namreč znan zaradi različnih športnih aktivnosti, s katerimi se ukvarja, svoje pa je k dokončnemu izboru za nosilca olimpijske bakle prispevala tudi Tuševa dobrodelnost.
Celjski gospodarstvenik, ki je baklo sprejel v središču Londona in je bil tako med zadnjimi nosilci znamenitega olimpijskega simbola, je bil prvi Slovenec, ki so ga izbrali za takšno nalogo. Kot so zapisali v Tuš Holdingu, so ponosni, da so bili na tak način tudi sami del olimpijskega vrveža v Londonu.	US, foto: TUŠ HOLDING