»ier*k. Jeirtek iB*»lotft ubaja in »flj» т Mariboru Vrn peiiljaa.i» na Jon za i« tel.* H gl, — k. t-Ш p"i uta . . 4 — .. IA četrt l«tft . . SÜ 1*41 |Hi-li: Za fte Ift,. IU gl. k- ca pol Irlu !> „ .. ta i-Url Uta S „ Vredni*tvo i n ..prarniW»o je n i rtolltfrfft trgalDeni-platz V hü- it- 17y> Št. 149. V IVIarlt>oru 31. decembra i8Ö9. O/.nuiiilii: Za патаДпо |1орш ntj K* blagovoljno f run kuje jo. ТебцЈ II. 0 goriško-slovenskili zadevali. V .iiijkaLLj »irnib iftdeTih it* Telihit», T T.likih VprLliunjlh PA pritli^UTCl - Ie Gorice. 17. decembra. [Izv. dop.j Domovina izklicuje v svojem 48. listu: .le Ii to pogum, da niste izrekli imena in priimku poslanca, kteri jc govoril besede: Jaz tudi sem prepričan, da zdaj ni ugoden čas, da bi se interpelacija stavila. Ker je ona sama prav razumljivo odgovorih» na tn vprašanje, in je tako vs.ik zvedel, kdo je ta mož, njeno očitanje in njeno veselje nad tum velika je malenkost. Vsa druga „Doinoviuina" razprava se da v tri predale razvrstiti. Pred vsem stavi razna vprašanja, potem nam predstavlja neke dogodke, daljo pripoveduje o nekem terorizmu, strahovanji, s kterim so х, у, г strnšili inter-pelanta in celo občine, ktero jima pošiljajo zaupnice. ad 1) Večkrat poprnäava „Domovina", zakaj ni Tnnkli po 22. okt. še enkrat sklical vse poslance v novo pretrcsovaoje. Rekli smo že v prvem sestavku, da za to ne, ker sta interpelanta vedela, da ni bilo več mogoče drugače prepričati teh gospodov. In „Domovina" sama potrduje to njihovo trdno prepričanje rekoča, da so gosp, Orneta razlogi bili zmagavni dokazi, da se mora zdaj opustiti vprašanje za Slovenijo. Tako prepričanim iuožcm pa se ne more človek več bližati ponavljajo vedno isto. Vpraša dalje: Kaj, 22. okt. ni vedel gosp. interpelant za plebiscite, taborske sklepe? Nu. čc jih jo tisti dan pozabil, odgovarjamo z „Domovino, : Človek je človek. Ali gotovo je, da se jih je poznej še n pravem času spomnil in tudi obljub v Ljubljani Dokaz nam je interpelacija. Tako so se morali tudi drugi spomniti, in če ni on sklical tovarišev, prav Inhko bi jih bil knk drug, saj ni bilo v vašem tako imenovanem klubu ne predsednika ne rednih sej. ad 2) Potem razlaga „Domovina" vtis ljubljanske resolucije o naših poslancih, Nar bolje je da na to odgovorita interpelanta sama, da so čaje tudi drugi zvon, in razprava konča Vendar naj so nam dovoli, da razvijemo svoje misli o nekterih „Domovininih" pripovedkah Ona trdi, da se je v tem preeudnem klubu od prvega začetka pov-darjalo, nli da morajo interpelacijo podpisati vsi poslanci, ali nobeden. Ne zamerite, tone more. bili res, kajti tuko ravnanje je v važnih, tedaj posebno v državnih zadevah le kar pogubljivo. „Vsi ali nobeden" 1 Po takem bi en glas odločil osodo Slovenije, Avstrije, sveta. Ce je en sani mož, ne rečemo trmast, sebičen ali hudoben, ampak Io nasprotno prepričan, nič no bi mogli storiti vsi drugi. Kdo za boga bi tak predlog stavil, ali kdo bi su mu podali1 Zgodovina nam daje izglod tako neepametnosti. Na Poljskem je veljalo da pride po nekakem v srednjem veku, ila jc en sam plemenitaš mogel vstaviti sklop vseh drugih zbornikov, in nasledki so bili, da je Poljsko iz slabega padlo v na Co je Io ros, stavili so ta predlog tisti, ki niso hoteli, načinu Slovenija na dan. Ne to, ali drugo načelo velja v pravnih klubih, namreč, da se mora manjšina podati večini. Tako postane stranka jačji in se v javnem zboru pokaže zedinjonu. Ta „Domovinina" pripovedka dokazuje do čistega, da kluba zares ni bilo, ampak zbrali so se kterikrat ti gospodje v pretresovunje. Dalje ae spodtikn „Domovina" nad besedami, da je bil pred in celo med sojo so čas podpisati interpelacijo Ni dvomiti, du je bil, posebno po brani interpelaciji šo ugoden čas za to. Po branji so je vsuk prepričal, da je iuterpclacija prav dobra, iu kdor je bil za Slovenijo vnet, lehko m vesel bi jo bil podpisal. In le tak bi bil iuiol pravico, pritoževati se, du se mu ni poprej nič reklo. Kdor pa jo bil 22. oktobra nasproten, in je tudi pri seji 30. oktobra molčal, kdor šo zdaj ne reče, da je za Slovenijo, nima pravice pritoŽeti so iu celo ne govoriti o ninmoluštvu, tem manj, kor ue morejo biti tako razmero med poslanci, ampak so le v kaki državi med ministri in posamninii poslanci. Sicer pa moramo spoznati, da hi zares boljše bilo, da bi se bilo vse na taujko odstavek do odstavka v privatnih sejah dogovorilo, kar „Domovina" zdaj pre-poznn svetuje. Ona dokazuje s tem Io izvrstno znajdenost v teh rečeh, in zato jo moral 22. okt. vsak poslanec, ki je dober Slovenec, na to misliti in tirjati, da se odsek ud hoc izvoli. Pa kaj pomaga vso to, gospod Čeme je vso prepričal, da ni bil ugodou čns za tnko interpelacijo. Namesto prepoznega poduku naj bi bila „Domovina" rajši že v začetku razodela gosp. Čor-neta modrost, in morda hi bila tudi drugi svet prepričala in ves propir bi bil zginil. Pa Sentana, kar je gosp. Cerne v Beču za kulisami slišal in videl, to so skrivnosti, ki niso za vsakega. Tako nihče ne zve, zakaj niso ti go-spodjo interpelirali, zakaj ni bil ugodou čas za to stvar. To razjasnjonje smo oil „Domovine" pričakovali, knjti to vprašanje jo jedro pravdo. Pa ko bi tudi mogla „Domovina" saj nekaj opravičiti to gospodo, vendar ue hi a tem nikdar storila, da hi se zaupnice dane interpelautomu spremenile v nezaupnice, zakaj, kdor jo svojo dolžnost storil, pohvalo je vreden in zaupanja, da jo stori tudi v prihodnjo. In če je blainuža nastala, zakrivila je nista interpelanta, ktera sta delala po volji in željah naroda, ampak drugi, kteri so molče potrdili Černetov izrek, da so no vjemajo s to zahtevo. Kmalu kader se ministerstvo spremeni, pokazalo so bo, kdo jo koristil in kdo škodoval narodu. Menda bo tudi „Domovina" takrat spoznala svojo krivdo in bolj čislala župao'je, ktero zdaj se svojim tovarišem zatiičuje kot neumne ljudi, ki ne vodii kaj dolnjo. Narodopisne slike iz našega naroda. IjttllB VI. Škrijc nemškutar 3 arije it LjuliljHi 4u hlai«' ргекЦпе. Pupiriui klaluk. Ce TetfC potegn« 14 gre fuk, fuk ' Narodu. riiatilkit )0 Pređ lotom 1848., lačns ko je v Avstriji Metternich svobodo na zid pritiskal, kakor pri drugih v Avstriji živečih narodih, tudi pri nas Slovencih ni bilo ne političnih ne narodnostnih strank Vsa ljudstva so bila le ena velika čreda, za ktero sta samo absoluten vladar in njegov kaucelar mislila kar misliti treba bilo; za to opravilo so se pa ljudstva morala dati inolsti in striči. Lo v socijalnem življenji jo bila med raznimi stanovi: kmeti, mestjani in gospodo , neka napetost, ki je časih celo do kresanjn razkipeln, in vsakdanjo dolgočasnost saj v ucltaj prenosljivo delal«. Politika se jo tnfias delala le v kabinetu, narodi so se sama nu to komandirali, da so to politiko, bila ona taka ali drugake, s svojim denarjem in s svojo krvjo podpirali. Ce jo bilo treba, dn vlad na politika kjo pritisne, morali so nurodje pritisniti; če je bilo vladi treba zaslombe, moruli so narodjo zasloniti; če je vlada zavetja iskala, pritekla jo k svojim narodom : kader je pa nevihta čez narode prehurila, kader sn jo politično nebo zopet izjasnilo, tačas je tudi vlada izza svojo zaslombe se prikazala, veselivšu se prav po otročjo zopet lepega vremena! Si reges deliruaf, Aehivi plectuntur, to jo stnra resnica. Samo tačas, kader so se slovesiiftedeunii peli, so vladni ljudje z napuhnjo-nimi lampami (lampe pri Terplsti Saudori: die Backen) na prvih mestih sedeli, misora р1ев pa , ki se je s sovražnikom lasati morala, jc pa dole pod zvonikom stala. Vlada je nad nesrečami domovine k večini prisiljenje hinavske solze, narodje pa svojo srčno krv prelivali. — Eden teb srečnih narodov, za ktere je vlada, kakor so je oh vsaoj priložnosti zabičevulo, tnko po očetovski skrbela, smo bili tudi mi Slovenci. Kakor som že rekel, stvorilc so so v tistih dolgočasnih in žalostnih dnevih absolutne Avstrijo v pomanjkanji političnih in narodnostnih strank neke BOcijulue stranke. Ena laka socijalna prikazen jo bil pri nas Slovencih Skrije. Do leta 1848. smo bili mi Slovenci ljudstvo, sostoječe zgolj lo iz kmetov, tlačanov, želarjev, hlapcev, dekol, vuruik, kuharic, kočijužov iu ii vojaških prostakov. Slovenskega mestjaiibtvn nismo nikoli imeli, šo manjo pa slovensko pospödo. Se donos našim nasprotnikom ue gre v glavo, da mi nismo več „buuernvolk", kakor smo bili do lota 1848. Slovensko mestjanstvo, celo pa slovensko gospodo, ki se jo začenjala v družtvenem življenji zadnjih dvadcHet let pričakovati, na to šc donos nočejo in ne morejo verjeti, to je z« naše narodno nasprotnike nepojmljiva stvar. — Kdor je pred lotom 48. bil le tualko viši od kmeta tlačana, kdor je n. pr. pri vojnikih bil saj frajt, z eno platneno zvezdo ua vsukeiu podhradku, ta žo ni bil več Slovenec I Prt-nene hlače in pa kratek knmižolec, to sta bila pred letom 48. edina karak-teristikons, in edina kriterija slovenstva. Gosposka skrijcasta suknja in slovenstvo, ta dva nista nmgla na enem ter istem stolu sedeti, ta dva sta se drug drugega izklučevala. Kdor jo hotel gosposko suknjo obleči, ta jo moral popreje Slovenca sleči, kajti Slovenec v gosposkej suknji, to je bilo rahlo rečeno Somu za pustni vtorek. Za Slovenca gopoda, svet pred lotom 1848. ni pojma imel. Če je slovenski kmet svojega sina v Skolc dal, dal ga je s tem glavnim namenom, du sin v škelah Slovenca raz sobo sločo, tistega Slovencu namreč, ki jo bil povsod zaničevan , povsod za bedaka, za neumneža in za-robljenca pitan, ki jn povsod moral zadi stati, ki ju bil povsod gobljeu, goljufan in topen ; mesto tega Slovencu pa škrijca na sebo obleči, ke.jti kot taki bo lahko, bo lepo živel, bo spoštovan in časten! In tako so je po ško-lali slovenska mladina levila svojo narodnosti. Taki kmečki sinovi so so pozneje navadno sramovali svojega stanu, svojega očeta in svojo matere, in postali najhuji škrijci. Psihologična prikazen je, da zaničevanje rodi protizaničevanjo. Naš kmet vide, da ga mestjun iu gospodu za malo imata, vide da ga zaničujeta, )e z,ačel tudi od svoje strani niestjana in gospodo čez ramo gledati. S prva je bil njima, posebno gospodi nasproti, zadržljiv, ueočiton, nozaupen, iu zato je stopil pred gospodo potabujen , podmulen in šobast, in nazadnje, je jegovo zaničevanje zdivjalo v črno črtenje. Ime Skrije je bilo v njegovih ustali psovka z.a mestjanu in gospodo. Samo duhovne je izvzemal. Duhovni so bili zanj gospodje, vsak drugi pa, ki jo dolgo suknjo nosil, bil jo škrijc. Skrije — pri Murki: der zipful — pomeni prav za prav tisto od este-tičnu izobraženega evropskega zapada iznajdeno obleko, ki jej Kruncozje in Nctnci „frak" pravijo, v daljnem pomenu pa vsako dolgokrilno suknjo Človek v fraku je podoben bolj črni kavki, nego božjemu obličju! tn ta obleka za salone, za sijajne prodstave, za dvorsko življenje! Moj bog opusti tftumu reku pregrobo, ki jib proti pravej estetiki ua sebo kupiči. \ ad 3. Tudi pripoveduje „Domovina", horribile dictu, o nekem terorizmu, s ktcrim so 3 ali 2 ali poldrugi nio? strahovali interpebiiitn :n ado občine. Oh groza nas preliva, ie premislim«, kdo In mogli na (ioriškein biti ti možje. Do zdaj smo mislili, da zamoreio strahovati te tisti, kteri imajo dtželno ali duhovsko oblast in moč i rokah, najmouic/ši so ministri. Privatne osebe pa no morejo itrahovati, /lasti poslancev iu celih občin nc K večemu morejo dati kak svet, in če jc dober m prepričaven. ima brez dvoma velik vplji? v človeka, kakor vsaka resnica. Pa tudi Domo vina rada straši in zdaj celo žuga, da povo ngeutc, kteri zaupnice in nezaupnice spisnjejo, razpošiljajo, in ljudi nagovarjajo naj jih podpišejo. Žuga, da pove za uro in dan, kjo in keduj se je to in to godil i. Odgovarjamo. dn se prav nič ne čudimo, da io „Domovina" vse to zvedela. H<"> nekaj tega se j» tudi v Gorici godilo i pa v Gorici ali kjo drugod inkier ii) liilo tajnosti in skrivnosti prav nobene, kajti reč sama na sebi ne more in nn "-me biti skrivna. Vsa dežela dela, govori ia se posvetuje, torej jo morala ludi „Domovina" to slišati brez kake copernije ali skrivno policije. Poznati mora dalje začetnika teh za upnic, saj ga pozna ves slovenski svet. „Slovenski N rod" je prvi pred de želnimi zbori nasvete,'»1 vsem občinam, naj se oglasijo za Slovenijo, in po interpelaciji sproženi v Grnškcin zboru, so vrli štajerski Slovenci pošiljali zaupnico štajerskim interpelantom. In — exempla trahunt. Tu najdo „Domovina" izvirek zaupnic. Kdor jc pa v jirevuŽncni tro-notku zatajil Slovenijo, gotovo nc zasluži zaupnic, ampak graje zarad svojega vedenja v teni vprašanji. Cc imajo gospodje neinterpelantje zaslugo v drugih deželnih in narodnih zadevah, in imajo jih, nihče jim jih ne kruti nK' taji; a glede Slovenijo niso prav ravnali, in to jim mora že vest očitati. Prav slabo pristoji tedaj „Domov." srd in očitanje, da hočeta naša interpe lanta ali kak drugi ljudstvo goljufati. Protestnjoino na v>o moč, da hoče ljudi za nosi voditi tisti, kdor za Slovenijo interpelira, ali se za-njo poganja in ljudem vnžuost interpelacijo rnzlugaje, jim svetuje nuj svojo mnenje izreku. Na mesto takih neslanosti naj bi Domovina in i»]eni tovariši pomislili, da brez Slovenije ni srečo zu Slovence in celo življenja t . Moder snntovludur bi znal osrečiti več narodov , ki so pod njegovim geslom; ali v svobodni državi, v kteri je več narodov združenih, ne bo nikdar en narod za druge skrbel in jih osrečil. Vsak teh narodov si mora sam pomagati iu sam za se skrbeli; kajti evoboda obstoji prav v pametni sumodolavnoeti posaiunega človeku ali narodu. Vsak tudi najbolj omikani narod jc sebičen, iu ima za se dovolj opraviti, noče toraj in tudi ne more za drugo skrbeti. posebno no more razviti jezikov svojih sosedov. Vse to velja tudi zn avstrijske narode in gotovo tudi za Slovence. Delali in živeti za se nam ho pa lo mogoče, čo smo zodinjeni v eno kronovino; razdeljeni kakor si :da.j, smo le sosedom v plen. Se kako ceste ne moremo dobiti za svoj denar, čc ne beračimo pri njih in -e jim no poklanjamo, Da so zodinimo. morajo pa vsi, posebno miši poslanci delati, in izgovora ni nobenega, fin ne storijo toga, ima vsnk Snvene<: pravico in dolžnost grajati iih, zakaj Iu gre za obstanek in napredek, ali zn pogin slovenskega naroda. In prav zdaj gre za to , zdaj so nastopili prevažni časi za nas, ker so je nndejati, da se ho Avstrija federalistično osnovala. — Čo nc dobimo zdaj Slovenije, gotovo nikdar več jn ne ho, kajti zarad 1 in pol miljona duš so ne bo ustava drugikrat prenardila. /daj tedaj velja delati, a nc spati ali celo ljudi strahovati, kedar zahtevajo Slovenijo in spodbujajo druge, naj pristopijo k delu. Pazite gospodje. da va- ne bodo poznejši časi preklinjali in sodili, kakor je pred okoli 20, leti „All. Ztg.* sodila neke može rekoč: Pri majhnih in varnih stvareh stopite na n n j v i k so s to p i n.j o in ste velikani; pri velikih i u nevarnih vprašanjih pa se skrčite, iu postanete pritlikovci, ki stokajo pod bremenom 10 00 poni i sli kov in O bo ta v,- u b H o p j s i. Iz Ljubljane. t!>. dep. |!zv. dop.j Pesnik Simon Jenko je umrl, in zbirajo sc liže nova zu njegov spominek. To ]e hvnlno; vendnr bi se drznili o tej priliki nekaj opomniti,' Jenku si je najlepši spominek postavil sam. Ta spominek so Djegove pesni, ktere je 18Ü5. leta založil gosp. Gio litini v Ljubljani, ter jih ima šc nniogo n,< prodaj po (iu kr, v ličnem platnu vezane po ] gld. 20 kr., z zlato obrezo po t gld, Г)0 kr. Da se teh pesni že ni prodalo toliko, kolikor so vredne, tega je krivo nekoliko naše knjigo-tržje samo, nekoliko naša znana muloskrbnost o slovstvenih stvareh, naj bodo prve vrste, kakoršne so Jenkove pesni, ali srednjo veljavnosti, kakoränih je mnogo drugih. Ni pripruvnejše dobe od zdanje, Slovence opomniti, kuj so dolžni Jenkovemu duhu, kteri jc morebiti celo neznan mnogim, ki so pripravljeni, dati novco /a spominek ud kamena. Razen Stritarja zn Preširnom ni bilo slovenskega pesnika Jenkove cene. Nuj bi torej Slovenci izvrstno duševno delo Simonu Jenka naglo pokupili in čitnli, ter s tem najprvo pokazali, da gn v resnici čislajo, in slovstvo bode imelo več koristi, nego od kamena, kterega vendar pesniku tolike vrednosti nikakor ne odgovarjamo. Časniki so razglasili, da v Ljubljani po novem lotu začne izhajati še eden slovensk šaljiv list. Novino „Tagespost" so celo pripovedovale, da bodo liberalen ter izkušal klerikalnega „Brenclja" izpodriniti, „lireneijcv" urednik g. Aleševec so je torej 17. decembra letos v „Triglavu" zeli) laztogotil, in pisal, da pride novi list v roke ljudem, kteri niti slovenski pisat; ne zanjo, kakor je tudi pri „Juriji s pušo", ter da bi ga utegnil celo Dežnian skrivaj podpirati in vlada z novci zalagati. Lehko je umeti vsaceniu, kdor jo pročital samo prvi in zadnji list „Rrencljn", zakaj se Aleševec tako boji tekmeca; vendnr bi se no bili nikdar mislili, da je Aleševec tako negosposke duše, kakor je pokazal. On, ki sam res ne nmejo dveh slovenskih vrstic napisati brez debelih slovenskih napak, učita „Juriju s pušo" neznanje slovenskega jezika, in sme pripovedovati, da bode slabo pisan tudi novi list, o k tereni se nič ne ve! — /aha je videli, ko so konja kovali, in brž je tudi ona vzdignila nogo, Da je Aleševec pni roj živel od drobtin. ki so padale z „Laibnhe-rične" in „Tagblallove mize, to ve, čo un ves slovenski svet, gotovo vsaj vsa Ljubljana Sodili bi torej, da zategadelj on sine najzailnji devati ua sum druge novim' posebno predno izide njihov prvi list, cehi predno so razglasilo povabilu k naročnini. Iz trdno zanesljivih ust verne, da novi lisi, kteri začne po imenu Blisk ' s podobami izhajati sredi januarja, ali zaradi množili priprav morebiti cehi šo le s početkom februarja prihodnjega letn, ne bode imel niti ------ .'U-'nr:' Nnj huje za kmeta Slovenca je bilo to, da je škričustu gospoda bila v eno tudi jegova gosposka in on njen podložnik. Franki podjarmivši naš narod, so si nn glavicah slovenskih liolmov trde gradove zidali, iz kterih so njihovi cent-grofi narod v strahu držali, za cent-groti so prišli iz vseh kolov velike Nemčije ua tisoče vsakovrstnih klatovitelev v naše pokrnjine, kteri in so nemški cesarji cele vasi in uu tisočo kmetov v fevd darovali. Potem ko je vitestvo konec vzelo, prišli so nazadnje grnjščaki in njih oskrbniki (f r-boltarji) do Ieta"l848. Škrijc ima po tem takem žali bože! zgodovinska tla na naši slovenski zemlji, on spremljava kakor črna senca zgodovino našega naroda L.d njegovega naroda, od njegovega pada. pa vse do novejših časov. V grojščino je moral naš kmet nositi svoje davke, v grajščino je moral davati desetino, gornico, lokno, kaz> 11, in bog si gn vedi knkošne dače vse, /a grajščine je moral tlako delati, za škrijen po grnjščinali S'j jc tnural potiti, žuliti in vbijati. Ni čudo tedaj čo je naš kmet škrijca tudi z,a „lačen b e r g ar j a" imel, celo ker je videl, da se njih imena večidel na -erger in -berger končavajo. Po grajščinab sn hm Še kmete zapirali, sodili, v klade vklepati, in jim palice šteli. — Kam do hudiča ne bi bil naš kmet škrijca črtil! Koliko krivice se je pri nekdanjih zemljiščpih gospoščinah našemu ubogemu kmetu delalo , kdo to vo ? Dostn da so kmetje dejali: vgradnik okradnik! — Momogrede naj omenim, da je brž ko 110 jz besede vgradili k postala novoslovenska uradnik, ill iz v g rad ■ urad. Kdor pa ve za boljo izpeljavo, le na dan ž njo. Tudi to moram omeniti, da vzhodni Slovenci škrijca v našem pomenu niso poznali, ampak le vgradnika. Naš kmot imelši v grajščini kakega opravka, se je že v dvorišči odkril. Klobuk pod pazduhi drže je počasno i tiho stopal po stopnicah gore, kakor da bi k obhajilu šel. V pisarno stopivši poližil je klobuk zdelo pod klop, kjer je navadno škrijccv lovski pes' ležal, si bolhe stepal in iz dolgega časa tudi za muhami havsal. Poravnajo si laso je stal inolče v sred izbe, Spregovoriti in reči, po kaj je prišel, tega se ni upal. Potrpežljivo jo čakal, kdaj se bo äkrijcu poljubilo bo nanj ozreti. Ta situacija je časih po celo uro in fie dalj trpela. Skrije nazadnje vendar-le kmeta opazivši, se jc navodilu prav nečloveški na-nj zadri. Obča prikazen je, da se naš kmet šc danas pred gospodo zelo neumno in butasto drži. Nalašč prav grdo zatelebano in ":igo-vedno gleda. Temu je krivo tisočletno suievulije našega naroda. Ce škrijc ni ravno dobre volje bil, je ziini tako hudo kmeta pogledati, da je reveža pri tej priči za pet funtov manje bilo, Ce je bil opravek važen, so je naš kmet navadno, preden je šel v grajščino, niuio nujni, češ ka bo več korajžo imel govoriti. Kmet, je bil za škrijcu pravi nollimotangero, kajti kmet —tako je dejal škrijc — po zemlji smrdi. Po čim je pa škrijc dišal, to bog vo! Gos|ioda škrijci so rekli, da je kmet tačas naj bolji, kadar stoka, kader toži, kader zdihava. kader v svojih revah iu nadlogah lo v molitvi lo v bogu tolažbo in polujšanjn išče. Gorje bo gospodi, kader bo začel kmet popova ti in |ilesati. Skrije je pa tudi skrbno na to delal, da je kmet zmerom potiščen bil. 011 je dejal: kmet je kakor vrha, bolj jo klestiš, lepše bo ra-stla; -kniet ima kakor zajec dovot kož, čc nocoj vseh devet iz njega odereš, čež noč mu ho desnta z ras tla; — če se letos kmetu polne shrambe puste, k leti že orni ne bo! Tako jo škrijc o kmetu mislil, in po tem tndi ravnal. Drug bolj usmiljen svet je pa dejal: kmetje siromak dokler jo hrinje zeleno. Jaz pn rečem: kmet je bit do leta 1848. Kamen na resti, po kterej so se gospoda škrijci v gizdnvih kočijah vozili. Kako neprenesljivo je bilo to stanje kmetom , kažejo punti , v kterih so se kmetje proti gospodi vzdignili. Kmetje so djnli: če je bog dni gospodi veslo v roke. dal je 11:1111 teslo, iu začeli so vdrihati ]>o gospodi. Potolfeni na z; ■ bije kmetje so spoznali: da je za kineta slaba, ali gre on nad gospodu, ali pa gosjiuda nadenj! Ne morem si kuj, da no bi pri tej priložnosti |>ovednl , kar sem ua Sotli. glavnem ognjišči slovenskih kmečkih puntov, slišal glede začetka kmetovske vstajo pri povedati. Ali je bilo res tako, ali je le burka, tega nečem razsojevati in protreeovati. — Kmetje niso vedeli — tnko sem slišal pri-povedati — kam Iii so bili s svojimi pritožbami proti gosposki obrnili, kuj ti povsod so jih In skozi vrata von rival!, uobedeu jih še poslušati ni hotel. Najraje bi bili se vo da šli prod cesarja samega, pa cesar je daleč, kdo ve pot do njega, kdo ima srce pred-nj stopiti! Med kmeti se je pa našel en zvit ptiček. Veste kaj, je djal, zložite denar, kolikor ga jo treba za novo praznično opravo, iu za pot k cesarju in nazaj, grom pa jaz v vašem imeni. Kmetje se bili veseli, da se je zagovornik ill poslanec našel. Pustili so možu nove hlače in uovo suknjo umoriti, kupili so mu nov klobuk in nove škorne, tor ga tako iu z obiliin denarjem za politi strošek k cesarju odpremili. Kaj stori ta mož 'i Mesto na cesurski dvor, potegne jo dole v Zagreb. — V Zagrebu je veselo življenje, v Ilici je krčma do krčme. Vsak dan jo muzika iu ples, vsak dun se pečenka na ražnu vrti. Natakarice s pogledom očarajo, njih lica so okrogla, njih roke so kakor krop. Zono besedo, v Ilici v Zagrebu se vso skupaj najde, kar srce, oči in usta razveseli, Naš mož je po teh krčmah živel, da je bilo kaj! Čez pol lota pa. ko je šel zadnji perper iz žepa, programa, kakoršen je rnzglašon v „Tagesposti", „Ilienclja". Ifteri naj pazi. itn se ue izpodrine sam. namere. niti ne bodo izpodrival Vitel. I Ljubljane, namreč od ondotncga niinisteiatva v Blatni vasi »o ga .Blisku" bodo vse drugehiti našemu državnemu pravniku s prstom pokazali, rekoč: dajte, .jemito ga! |l'a ga niso. Upnmo, du bode tudi pri drugi pravdi, 20. t. m. ravno tako Iz Srpeoice, [Izv. dop.j Dovolite, če se oglasimo tudi mi Slovenci| rečno odšel. Predvčernnjetn sta prišla iz Aleksanilrijn v Trst dva Bok olja, katerih bratje so bili obešeni v Roki. Revežem so tu nekaj denarja zložili, pra- srpeniškr Jupanije in iskreno zahvalo enoglasno izrekamo gosp. dr. Toukli-ju ill dr. /igonn, ki sta hrabro interpelacijo za zedinjuiije Slovencev sestavila. .Itmaikn moč naših boriteljev naj premaga, da bi se naše željo spolnife iu se Slovenci zodimli. Koliko škode natu je napravila napaka, d;i smo razcepljeni v več kronoviu; koliko ran , ki jih bomo težko popolnoma zacelili, naši mili Sloveniji ucepila, so nas dovolj zadne vojske prepričale , da. kjer je nekdaj brazde vlekel. vijo, d i jima je odrinil. jim jo celo feldmaršal-lejtenant M or ing nekaj daroval, in Lojd dal prosto vožnjo v I. razredu na parniku. ki je Jones v Kotor Tukajšni uitavoverni m iieničurji niso prav nič zadovoljni, dajo orae nrazae vlekel, orjeta zdaj I,ali in Nemec. Ako bi bili zedinjeni v ono1 Wagner v Dalmaciji odstavljen Vendar čajem , da nanwstovalec Wagnerja kronovino z onim deželnim zborom bi se ne bilo to zgodilo; bi se ne bil ob- ni dosti boljši, ker jo precej Lapenun. l j. pr. itolj lakonske stranke, seg našo dežele, ki je lep biser avstrijske krone, toliko zmanjšal, — Iii ne V Sutnrini Miz« Novigmda Turki i: ln|avo delajo. Menda za to, da bili toliko naših slovenskih bratov zgubili, ki rdnj pod ptnjim jnrmotn stokajo; se jim nebi tako zgodilo, kakor leta 1858.. k« so jim bile tabornice požgane. temveč mir in blagostanje Iu nas osrečali. Slava in en«t Vnm, junaška bo- Pri Makarskem so te dui roparji i/, tuiike meje krščanskim prebivalcem mnogo ritelja naših pravic in vrla naša poslanca, ki sta se oglasila v tej zadevi, liiš požgali in imovine odnesli. Živela Slovenija! Živele gg. dr, Tonkli in dr. Žigon 1 Lo zaupno tirjajmo naše pravico; če bomo neprenehoma trkali, vrata naših narodnih pravic se nam gotovo bodo odprle. Lo naprej I to bodi naše hilitinii шцН. / Cos ar je bil to dni v Pošti, kamor je bil za njim šol tudi grof Fantič. Tum jo mi nistenden kriza zorela. Ni dvomhe, da so mnginrski državniki svojo lo prelohtiio besedo na omahujočo vago vrgli. Na ktero stran, to geslo; starega kopita nočemo iu ttcmorenio se držati, kajti to bi bila tiontar riost v našo veliko škodo in zguho. Anton Primožič, I, r., namestnik župana in poštnr; Izidor Ostnn, I. r., podžupan; Andrej Berginc, 1. r., .lanez Melihett, I. r., Andrej Zagnr 1. r. vsi starešine; Anton Plunder, 1, r., vikar; [judevit Vodopivo, I. r., kaplan, in šo ni jasno. Dunajski listi poročajo, dn ima zopet Oiskra-Herhstova stranka Anton lrebše, I. r„ tajnik. vej vpljiva, ter ua utegnejo TaalTe, Berger in Potočki odstopiti, Magjari se V Avči. [Izv. dop.] (Rodoljubnima poslancema dr. Tonkli-u in dr. tresejo pred Slovani, zato jim jo ljubša vlada v Cislajtaniji, ki jo strogo Žigou-u). Zvesto st.a apolnilu svojo dolžnost, ter krepko povzdignila glas za nemška iti ki Slovane kontunmoirn, namestil da bi jim ustregla. Magjari vedo, to, knr bo Vaju volilci in vsi rodoljubni Slovenci dn zdaj na vseh taborili z h; sjcer tudi ogorski Slovani duševno okrepili m- in ne dali tako brez.ob-najvočo navdušenostjo zahtevali. — Zdaj pa jc naša dolžnost, da se Vama zjrno vladati ae kakor zdaj. Warrens pravi v svojem tedniku svetovaje, neustrašena boritcljn in zagovornika ljudskih znhtev iu pravic spodobim zn- Пцј so v ministerstvu pokličejo neulralni možje (ne vodniki narodnih strank) hvalimo in da izrečemo, da popolnoma odobrujemo Vaju možato postopanje v deželnem zboru. — Vsi drugi slovenski poslanci pn, ki so Vaju v najvažnejšem vprašanji zapustili, naj no mislijo, da stno po komur si bodi razpeljani, uko tu slovesno izrečemo, da kdor ni za Slovenijo tudi ni za n a s, — Prebrano, potrjeno iu podpisano od starešinstva. V Avči 3. grudna 1H6A, Sbogar, župan. Gasparčič, Mauri, Anton Mndon, lvnn Leščak, Štefan Kovačič, Andrej Kuni;;r, Jožef Kkodtuk. starešine. Povšič. tajnik. Iz Lokavec na Goriškem. |lzv, dop.] Po taborili je ljudstvo ,/reklo svoje želje, iti mi tisoče smo glasovali ca Slovenijo zodiujeno. Vidimo pn, da je ta ljudski sklop osmini slovenskim poslancem v goriškem zboru toliko kakor nič; poslanci so naši pooblaščenci, to naj si zapomnijo. Gospodoma dr. Toukli-ju iu dr. Zigou-u kličemo: Slava! kor sta zvesto uns zastopala v deželnem zboru, drugim osmim pn ue zaupamo več. Živila Slovenija. ' Županijn Lokavec, dne K. decembra 180!). Mauri, župan. Štefan Mamie, Anton Stilignj, svetovalca. Anton Gruden, .Inžef Uorjup, Junez Uremic, Gregor llvaln, Valentin Vončinn, Matiju Kumar, Peter Gorjup, Andrej Pertnut, odborniki, \'nlentiiičifl, tajnik. Iz Trata, 1". dec. I [Izv. dop.] Z veseljem naznanjam, da je včeraj naš Jurijček , namreč oni „s pašo", pri porotni sodbi srečno torbo in kožo vrnil so jo lepo spitan, iu okroglega svetlega obličja nazaj k našim kmetom, ki so уа žo željno pričakovali. Zavolj cesarjevega odgovora mož ni bil v nobeni zadregi. Na vsa usta je kmetom oznanil, dn je oosnr rekel, ila kmetje niso dolžni gosposki tlako doluti, desetino in gornieo davnti, in kar ju še drugih ohvozanoslih bilo. Isto lako jo cesar odločil, da so pašniki iti gojzili kmetovski, ne pa gosposkim ali obdjui, da imn stara pravica veljati itd. Kmetje so vc du so skakali samega veselju. — Iz to goljuiije je boj potom nastal tisti strašni kmetovski punt. proti gospodi, ki se vc da o i.vobodi kmetov ui nič vedeln. Pod pestmi naših kinel.cn so se drobili t rdi gradovi, pristave in škodni grajčšinski so noči razsvetljevali; ošabna gospodu |c ;>li bežnla, kuinor so jo pete nesle, ali jo jo pa kmetova pest zadavila in kmetovski tolkači inj porati jej glavo vmekšali. — Kmetovski punti so med našim narodom ob fritli in po hrvaškem /a gor ji šo denes v živem spominu. Boriča, hudiča in škrijca, te tri je naš kmet vse v en žakel deval. Kader so gospod liijmošter kmetom o hudiču pridigi.vnl., kako je grd, kako človeku srečo zuvidi, kako ljudi zasleduje, da hi )i kje koga v svojo pest dobil; — tačas so ktnotje v cerkvi gotovo grajščinskega oskrbnika v mislih imeli, češ: ta jo celo hudiču podoben kakor ga gospod fajmošter opisujejo. — Kader so gospod kaplan pri krščanskem nauku naglavno giohe: lakom-nust, požrešnost, novoščljivost itd razkladali, tačus so zopet ljudje nehote nn grajsko škrijce mislili, češ: li imajo vse te naglavno greli« nn seli. In kadar jo grajščnk, ali jogov oskrbnik, ali kilo drugi manjših škrijcev v gradu umrl, tačas so jo po celej soseski govorilo: toga jo gotovo šo toplega ta hudi vzel, ta je nn vso večne čase pogubljeni In še dolgo potem je v gradu strašilo, — Značujnu je tudi to, da v naših narodnih povestih hudič so zmerom kot gospod prikaže, navadno s črnimi rokavicami, da so mu kremplji uevi.le, nikoli pa v ktničkoj obleki, - Kdaj kod jc naš kmet o škrijcu govoril, nikdar ni pozabil opileton or nane: p roki et mu predstaviti, Ce so naši kmetje kje v kukšnej kleti, ali krčmi veselo skupaj eoileli, ter so po svoje zabavljali, pa jo kak škrijo nepričakovano noter stopil, je naenkrat Itn da bi oprezni, vao veselje skaljeno bilo. Vsi bo omolknili, vsak je svojo šobo napel, tu sc jo na lakte oprl, iu zijalo prodajal, on je pod mizo, drugi skoz oknu glodal. Nobeden ni vedel kaj bi zinil iu kduj bi zinil, zdehati so jim jo začelo, iti če škrijc sam ni skor odšel, so se pa kmetje počasi von pobirati začeli, lopo tilio drug za drugim, in čez malo čusa bila jo izba pruzuu. ^Dalje prih.) 0 ministerstvu Giskra-Herbstovom: „Ako to ministerstvo obdržimo, no hode satno notranji mir popolnoma uničilo, te......' tudi parlamentarni sistem v zaničevanje spravilu", - V tem hipu jo videti, da je položjo za slovansko opozicijo mnogo neugodnoje, nego je bilo pred enimi dnevi. Prav Ichko jo mogoče, da zu nas Slovanu šo ni prišel čas, da hotno morali z nova hoj začeti. Poguma nam niuujknti ne hn smelo in zmaga bode gotova, čo prav šo blizu ni.— Govorica se je raznesla rtu Iu utegnil postati roiuialoi" notranjega — Kniserfeld! V gosposki zbornici je odgovarjal TaalVe nn interpelacijo zarad velike demonstracijo delavcev iu djal, da jo pač vlada vedela že prej o tuoem nafticruvin . , da pa in hotela z uobeuo posililo zalirnmbri skrimili slovesnega dne prestoluega govora, Vlada bode prihodnjič tak» zbiranja zahmiiln, zdaj pa ui dala delavcem nobenega odgovora na njih udreso temne hode njim opravičenim tirjatvam ustregla po polt nostnvoilaje. V državnem zboru poslancev je biln 18, deo. policija nemških čosnikmjov izročena, v kteri lirjnjo, naj se odpravi časopisni Štenipelj iu davek za časnlško naznanila. Tn peticija jo bila izročena finančnemu odseku. •— Ga-liški poslanci predlože znano poljsko resolucijo in zahtevajo naj so z n Galicijo ustava v tem ziuislu prentiredi. Pn sporočilu proračunskega odseka se dovoli pobiranja il.ivkov do konca marcu 1S70, Pred potrjilom izrečeta Poljak Ziblickievič in dr. Tornau, da to dovoljenje ni nobena zaupnica ministerstvu, temuč da glasujejo Poljaki in Slovenci samo iz državne potrebnosti za predlog. Iz dalmatinskega bojišča so telegrafnje, da so tnala krdela vpomiliov udarila proti pobrežji z. namenom živeža dohiti. Vojska in zvesti ostali prebivalci tm obali, so vrgli upornike nnznj, Po uekterih krajih na II n s k e m se ie baje kolera prikazala. Vlada jo vse storila, du so ta bolezen ne bi razširila. Anglež k a jo poslala 20,000 vojakov v Jelandijo, da fonijanco strnlmjo. - - Piše so namreč, da so iгчкi feniptnei, ki v Ameriki, v Filadelfiji iu Bostonu žive pripravili vojno ekspedii i v Irliindijo, Vodniki nezadovoljnih Ircev so prišli skrivaj iz Amerike v domovino. Zatu se vlada na vso strani 1 pripravlja, vsak upor bitru zadušili U.iznr stvari. (Naznanilo.) Ker se ni bilo oglasilo dovolj naročnikov na „Glnsnika", ker salo izgubo trpeti ne morem, Iter se slov, pisatelji niso vde-leiili po obljubi sodelovanja, ker no jo naročnina lili .Mladiko" neredno plačevala: niacin mogel „Glasnika" izdajati. Namenil sem tistim gospodom, ki so se naročili, poslati knjigo i zbirko svojih povest), ki izide v novem letu. Ker izide zdaj „Zvon", na Dunaji, ktenmui bode stnluoju in gotoveja podloga. in kterega se boni sodeluvstvnin po ...njej moči tudi jaz uilolcžil, naj se vsi tisti gospodje naročniki, kteri s.i meni naročnino posilili, pil noči jo čakati moje knjige, oglasijo pii g. Stritar i u na Dunaji, к ktorim som v zvezo stopil. J. Jurčič. ' iDtuštvo kranjskih zdravnikov v Ljubljani) jo poslalo nn državni zbor peticijo, nuj si na novo uravna tarifa za zdravniška, pesnimo sodit ijsko-zdruvuiška plačila, ker je dozdanja nepravična in premajhna. Na dalje «o zahteva, naj so nobena nova tnrifil Ho dola drugače , kakor da zdravniki izmed sebe izvolijo nekoliko Zastopnikov, ki se bodo prej posvetovali tn predloge presodili. — Tudi društvo štajerskih zdravnikov hode slavilo e.nuko peticijo. ' (lz Primorja) se nam piše, da hi moral primorski slov. časnik „Slov. Zarja" prestati, ako ве več naročnikov ne oglasi. Mi „Slav. Zarjo", ktera s pogumom zastopa prava pota slovenske politiko, vsem Slovencem priporočamo.