2 : : : : : : : : : : Občina Grad 



15. OBČINSKI PRAZNIK 
Pred vrati je 15. občinskipraznik Občine Grad. Bodimo ponosni, da imamosvojo občino. Smo majhna občina, a naj velja rek»Velik si, kolikor imaš veliko srce!« To šteje in nekajvelja, vse ostalo so praznebesede. Tudi tokrat smo, skupaj z našimi društvi,ob tej priložnosti pripravilivsebinsko pestre in bogate prireditve, na katerih bosvojo dejavnost pokazaloveliko število naših občank in občanov. Prisrčno vas vabim, da se udeležite prireditev in s svojo prisotnostjonagradite trud organizatorjev in nastopajočih.Še naprej obnavljamo in gradimo cestno omrežje, saniramo plazove, gradimo vodovodno omrežje, vzdržujemopokopališča ter vsa ostala drobna dela, ki pripomorejo klepšemu videzu naše občine. Trenutno poteka tudi sanacija Vulkanije in prenova sanitarij v Osnovni šoli Grad.Verjemite, da nam dela ne bo zmanjkalo, le denarja bovse manj, pa tudi s tem bomo poskušali uresničevati vsenaše potrebe in želje. Številna društva, ki trenutno delujejo v naši občini, si po najboljših močeh prizadevajo, daza svoje člane, kot tudi za vse ostale občane, pripravijo inorganizirajo različne dejavnosti, ki temeljijo na izkušnjahčlanov društev, z osnovnim namenom druženja ljudi zenakimi ali s podobnimi interesi. Tudi letos smo za lažjeizvajanje vseh programov društev v proračunu ObčineGrad namenili sredstva za njihovo delovanje. Prav takospodbujamo naše pridne študente z »razpisom stimulacije študentom.« Tudi na naraščaj nismo pozabili, kajtiob rojstvu otroka Občina daruje »novemu Občanu« 200 evrov. 

prav druženja so tista, ki lahko nas, občane, še bolj povežejo, vsaj v določeni meri tako, kot so nas povezovalanekoč. Res je, da je v današnjem času to precej težje, avendar najdimo voljo in našel se bo tudi čas za sodelovanje pri dejavnostih ali na prireditvah. Pojdimo v vsekotičke naše občine, obiščimo dogodke in se družimotam, kjer se začuti duša naše identitete.Še enkrat prisrčno vabljeni, da se že prav kmalu udeležite prireditev ob 15. občinskem prazniku, ki bo v športnemcentru Vidonci, kjer bo svojemu namenu predano obnovljeno nogometno igrišče. V sklopu praznične prireditvein slavnostne seje bomo podelili tudi občinska priznanjaobčanom in društvom, ki so s svojimi dejanji še posebej prispevali k razvoju oz. prepoznavnosti naše občine.Zahvala in čestitka pa bo veljala tudi tistim, na katerestavimo v prihodnje, to so predvsem učenci, ki so dosegliposebne rezultate in dosežke in ne nazadnje tudi našimnovorojenčkom.
Vsem občankam in občanom občine Grad iskreno čestitam ob občinskem prazniku ter želim prijetne poletne dni zobilico dobre volje in prepolno nepozabnih trenutkov. 
vaša županja Cvetka Ficko 




drenažnih in PVC cevi za elektriko, sejanjem trave in urejanjem z valjarjem. Ponosno smo opazovali, kako igrišče zeleni in dobiva pravo podobo. Uredili smo okolico igriščater ob igrišču postavili ograjo. Nabavili smo tudi opremoza vzdrževanje igrišča. Nogometno sezono 1998/99 smozačeli igrati na domačem igrišču in vsi skupaj smo seveselili uspehov domače ekipe. Leta 2000 smo pridobili vso potrebno dokumentacijo in dovoljenje za izgradnjo slačilnic. Sklenili smo tudi vse potrebne pogodbe z izvajalci in nadzornikom del ter meseca julija začeli z izgradnjo slačilnic. Do konca leta 2000 je bil objekt v grobem stanju pod streho. 


Leta 2001 so slačilnice z vsakim dnem dobivale novo, lepšo podobo, prav tako pa celoten športni center. Nadaljevala so se gradbena dela na slačilnicah. Za potrebe igrišča pa so bile izdelane in postavljene kabine za rezervne igralce ob igrišču. V letu 2002 smo nadaljevali zizgradnjo slačilnic, saj smo namestili potrebno opremo.Izgradili smo tudi bazen za zbiranje meteorne vode. Vtem letu smo se uspešno lotili tudi projekta Internet in na domači internetni strani začeli oglaševati o društvuin vasi Vidonci. Ustanovljena je bila mladinska sekcijadruštva, ki je zaradi velikega števila mladih članov takoj zaživela. S podporo društva so se mladinci lotili izgradnje mladinske sobe v podstrešnih prostorih slačilnic.Leta 2003 smo nabavili in usposobili namakalni sistem za namakanje igrišča. Uredili smo tudi fasado na slačilnicah. Za potrebe delovanja in prireditev smo skupaj sPGD Vidonci nabavili nekaj zložljivih miz in klopi. Predobjektom smo uredili parkirni prostor in ga naslednjeletu tudi asfaltirali. Leta 2004 so slačilnice dobile končno podobo. Ob njih smo postavili velik zidan kamin. V letu2005 pa smo postavili tudi kotiček za najmlajše z igrali.Še istega leta pa se nam je izpolnila še ena želja – postavitev razsvetljave na igrišču in tako so člani KMN Vidoncilahko zaigrali nogomet tudi v večernih urah. 

Leta 2006 smo praznovali 10 let delovanja ŠD Vidonciv lepo urejenem in vzdrževanem športnem centru. Vnaslednjih letih so potekala vzdrževalna dela v samemcentru, dokončno smo uredili škarpo in parkirišče obgozdu ter postavili leseno uto za shranjevanje materiala. Leta 2008 smo uredili vodovod in začeli z gradnjopokrite terase oziroma večnamenskega prostora, ki boslužil za razne prireditve. Večnamenski pokriti prostorv velikosti 120 kvadratnih metrov smo predali svojemunamenu leta 2010. Vmes smo prenovili tudi zelenico na igrišču. Pojavile so se potrebe po hladilnici in tako smoleta 2012 začeli z gradnjo hladilnice. Naslednje leto jebila hladilnica dokončana. V istem letu smo prepleskali celoten objekt. V lanskem letu smo začeli razmišljati
o izgradnji priročne kuhinje. Dobili pa smo tudi idejo oizgradnji igrišča z umetno travo in se prijavili na razpisFundacije za šport za izgradnjo nogometnega igrišča zumetno travo. V začetku maja 2015 nas je razveselila pošta s strani Fundacije za šport, saj je bil naš projekt sprejet in bo sofinanciran. K delu smo pristopili takoj, izbrali izvajalca del ter skupaj z obema izvajalcema podjetjem Dengrad in podjetjem Junicus pripeljali podobo igriščado take mere, da je v ponos vsem nam. Celotna investicija igrišča z umetno travo bo zaradi dodatnega obsega del kar za tretjino presegla planiran začetni obseg. Tako bo tretjino investicije pokrila Fundacija za šport, dobrotretjino naši prijatelji in donatorji iz Rusije, en del pa bo ostal nam, našim sponzorjem ter donatorjem. V temčasu smo dokončali z gradnjo kuhinje in jo tudi v celoti opremili. Tako bo slavnostna seja prava prireditev za krst nove kuhinje in otvoritev novega igrišča z umetno travo.S tem smo prišli do nekega vrhunca našega delovanja.Zmeraj po vrhuncu pa sledijo novi cilji in želje, saj smopo tem poznani.Naše društvo šteje okrog 100 članov in je spoštovano vširši okolici. Športni center je gibalo vasi, je kraj, kjer sezbiramo, družimo in veselimo lepih trenutkov. V samem športnem centru se je v teh 19-ih letih odvilo veliko prireditev mednarodnega, občinskega in vaškega značaja. Vteh letih je bilo prispevano veliko število ur prostovoljnega dela s strani članov in vaščanov. Vsega tega ne bi bilo brez odločnega vodenja predsednika društva, ostalegavodstva društva ter podpore in pomoči vseh članov društva in ostalih vaščanov. Zahvaljujemo se vsem donatorjem skozi celotno obdobje,Občini Grad za podporo pri našem delovanju vsa leta,Občini Puconci in OZ KMN Puconci ter vsem našim prijateljem in sponzorjem iz drugih držav – Rusije in Avstrije.Posebna zahvala pa je namenjena vsem članom društva in vaščanom, posebej pa predsedniku društva RobertuKuzmiču. Hvala vam za vso podporo in pomoč.Drugo leto praznujemo 20 let delovanja društva. Že sedajvas vabimo na praznovanje te prireditve v naš športni center. 



Melita Ficko Sapač
Fotografije: arhiv ŠD Vidonci 
PRIZNANJA OBČINE GRAD 

Na 7. redni seji Občinskega sveta Občine Grad (30.junija 2015) je bil sprejet sklep, da se letos ob občinskem prazniku podelijo zahvalne plakete: 
• 
PGD Motovilci za aktivno delo na področju gasilstva in 70 let delovanja, 

• 
Robertu Kuzmiču, ki je bil pobudnik in dejanskiustanovitelj Športnega društva Vidonci, za njegovo zavzeto delo v vasi Vidonci in tudi v širši okolici Občine Grad,

• 
Štefanu Gyergyeku za njegovo požrtvovalno delo in zavzetost pri vaškem delu ter gasilstvu, 

• 
Mateju Ficko kot mlademu, aktivnemu vaščanuvasi Vidonci za pomoč in delo pri vaškem delu ter gasilstvu 

• 
Doris Kovač, učenki 9. razreda OŠ Grad, za izdajo svojega prvenca, pesniške zbirke »Ko joče šenebo«. 


Prav tako je bil sprejet sklep, da se nagradijo vsemamice iz naše občine, ki so v letu 2014 rodile ter uspešni učenci. Nagrajena društva in občani bodoplakete in priznanja prejeli na slavnostni seji.
Mihaela Žökš 




70 LET PGD MOTOVILCI 
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Motovilci so vsoboto, 6. junija, pripravili prireditev ob 70. obletnici delovanje društva.70 let je minilo, odkar je bilo ustanovljeno prostovoljno društvo Motovilci. Ob tem jubileju so se v petek, 5. junija, spomnili vseh preminulih članov. Spomin na njih sopočastili s položitvijo venca pred spominsko ploščo navaško – gasilskem domu v Motovilcih in na pokopali-šču. V soboto, 6. junija, je v popoldanskih urah potekala osrednja slovesnost z gasilsko parado, na čelu katere je igrala Bakovska godba. Prireditve so se udeležili gasilciod blizu in daleč ter častni gosti: gasilski regijski povelj-nik Pomurja in član GZ Slovenije, tovariš Dušan Utroša,predsednik Gasilske zveze Grad, tovariš Stanko Recek,poveljnik Gasilske zveze Grad, tovariš Milan Špilak teržupanja Občine Grad, gospa Cvetka Ficko. Najbolj zaslužnim in aktivnim članom in društvom so bila podeljena priznanja in zahvale.Na prireditvi je iz govorov gostov in predstavitve zgodovinebilo dobro razvidno, da so člani že v preteklosti bili zeloaktivni in zavzeti gasilci. Požarna obramba je delovala vMotovilcih že konec 19. stoletja, ko je takratni župan MatijaGrah kupil dvokolesno ročno brizgalno znamke Walser. Zadelo z brizgalno je občasno določil nekaj mož. Za shramboso zgradili leseno orodjarno (»šprickamra«), ki je služilanamenu vse do zgraditve gasilskega doma v letu 1966.V času okupacije, leta 1943, je bila na pobudo takratnihoblastnikov sestavljena gasilska četa, ki ji je poveljevalMatija Pozvek, sicer vaški kovač, njen podpoveljnik pa je bil Matija Ferko. V razmeroma kratkem času je četa zaslovela na območju takratne občine Pertoča, pod okrilje katere je spadala tudi naša vas. Vendar četa takrat še ni bila registrirana. V jeseni leta 1945, ko je bila že organizirana okrajna gasilska uprava, je prišlo do ustanovitve.Društvu je predsedoval Anton Štertak. Ustanovljeno društvo je imelo vse možnosti za dobro delo, imelo je ročno brizgalno, nekaj metrov tlačnih cevi, primeren prostorza orodje in tudi dovolj članstva. Z leti so se člani lotiliobnove oziroma predelave brizgalne iz enoosne ročnev dvoosno vprežno. Društvo je dobilo prve uniforme, kiso si jih člani prislužili s prostovoljnim delom pri gradnji murskosoboškega gasilskega doma. Društvo je dobiloprvega podčastnika. To je bil Franc Sočič, ki je več mandatnih dob društvu poveljeval in je mnogo pripomogel pri izobraževanju članov društva. Tako je leta 1953 vso aktivno članstvo opravilo izpit za izprašanega gasilca.Želja, da bi imeli svoje lastne prostore, pa je bila tako medvaščani kot tudi med člani gasilskega društva vedno večja. Zato je društvo v letih 1959 in 1960 priskrbelo parceloin začelo urejati lokacijsko in gradbeno dokumentacijo.Člani, trdno odločeni, da bodo zgradili svoj gasilski dom,so skupaj z vaščani začeli s prvimi prostovoljnimi deli.Prispevali so drva za žganje opeke in sami izdelali 20.000kosov opeke. Z namenom, da bi zbrali tudi kaj finančnih sredstev za gradnjo doma, so leta 1961 priredili »Borovo gostüvanje«. Leta 1965 je bil gasilski dom z 80% prostovoljnim delom zgrajen.V letu 1967 je društvo priskrbelo svojo prvo 400-litrskomotorno brizgalno Ziegler z vsemi potrebnimi cevmi. Konec leta 1972 je društvo štelo 25 aktivnih in 30 podpornihčlanov, od tega 2 podčastnika in 15 izprašanih gasilcev.Pod vodstvom predsednika Krenos Štefana so leta 1974začeli z akcijo za razvitje društvenega praporja, katerega so leta 1975 tudi dobili. V društvu pa so poleg opreme dobro skrbeli tudi za članein podmladek. Ustanovili so pionirsko enoto, ki je leta 1978dosegla 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v Beltincih. Za nagrado so dobili letovanje na Debelem Rtiču. 




6 : : : : : : : : : : Občina Grad 



V letu 1980 je bilo kupljeno orodno vozilo. Dve leti kasnejeje prišlo do zamenjave 400-litrske motorne brizgalne z800-litrsko, leta 1983 pa so priskrbeli še eno 800-litrsko brizgalno.Potrebno je omeniti, da je društvo v času svojega delovanja dalo tudi dva sektorska poveljnika, Franca Sočiča inJožefa Frumna, ki sta vrsto let uspešno vodila društva vsektorju Grad. 

Parcela pri gasilskem domu je bila povečana za približno400 kvadratnih metrov. Na tej parceli je zraslo poslopje, vkaterem je med drugim tudi večnamenska dvorana, ki služipotrebam celotne vasi. V letu 1998 je društvo razvilo tudinov, slovenski prapor. Kupljeno je bilo novo orodno voziloGV-1 znamke Volkswagen LT-35, ustrezno predelano ter predano svojemu namenu v letu 2002. V zadnjih letih največvlagajo v izobraževanje članov, saj je le-to nepogrešljivo priizvajanju gasilske dejavnosti. Stalno se izpopolnjuje tudizaščitna in reševalna oprema. Tako so bile v zadnjih letihnabavljene zaščitne obleke, dihalni aparati ter kar nekajdrobnega orodja in opreme. Ker pa za vse te novosti voziloveč ni imelo primernega prostora, so se odločili nabavitinovo, sodobno vozilo. Tako so v letu 2011 nabavili vozilo GVV-1 Iveco. Za potrebe novega vozila so predelali garažneprostore ter poskrbeli za notranjo podobo gasilskega doma. 


Na pobudo članov in vse pogostejših naravnih nesreč se je društvoleta 2013 odločilo za nakup defibrilatorja in potopne črpalke. Ker pasredstev ni bilo zadosti, so se odločili, da bodo organizirali dobrodelnoprireditev. Z donacijami sponzorjev, prostovoljnimi prispevki in prireditvijo so zbrali dovolj denarja in tako dosegli še en zastavljen cilj terza vse vaščane k svoji opremi dodali še dva zelo pomembna aparata.V vseh teh letih delovanja gasilskega društva so člani aktivni tudina tekmovalnem področju. Od samih začetkov ima društvo člane A,leta 2002 so se jim pridružile še članice A in pred nekaj leti tudi člani
B. Ker se dobro zavedajo, kako pomembno je vključevanje mladih vgasilstvo, so se leta 2013 začele pojavljati prve ideje, želje o ustanovitviotroških enot. Odziv je bil zelo dober in tako se lahko danes pohvalijoz ekipo pionirjev in mladincev, ki se dobro pripravljata na nadaljnjedelo v gasilskem poslanstvu. 
Alenka Fujs 


ROBERT KUZMIČ 
Športno društvo Vidonci je predlagalo za občinsko priznanje RobertaKuzmiča. Pod razlogi za predlog je društvo navedlo naslednje:Robert Kuzmič je svoja leta do odhoda v Ljubljano preživel na naslovu Vidonci 140. Bil je pobudnik in dejanski ustanovitelj Športnegadruštva Vidonci leta 1996. Že pred letom 1996 je bil aktiven v vasi inpri pripravi vsega potrebnega za ustanovitev društva. Z ustanovitvijodruštva pa si je skupaj s člani začrtal smele načrte.Robert je s pomočjo članov društva v vseh teh letih uspel pripeljati ŠD Vidonci na zemljevid najbolj uspešnih društev v okolici in tudiširše. S svojo vnemo, delavnostjo in vedno novimi idejami smo mu člani društva sledili pri vseh projektih. V slabih 20-ih letih obstojadruštva se je zgradila infrastruktura v vrednosti preko 150 tisoč evrovin kot trenutna pika na i še sedaj izgradnja nogometnega igrišča z umetno travo. S svojimi poznanstvi, ki jih je spletel v tujini, predvsem v Rusiji, namje že večkrat pripeljal prijatelje iz Rusije, ki so spoznali lepote naše občine in Pomurja. V sklopu tega so bili organizirani sprejemi naObčini Grad za goste in tudi v drugih krajih Slovenije. Je oseba, kizmeraj pomaga vaščanom in tudi drugim ob težavah z nasveti ter predlogi za rešitev le-teh. Športni center v Vidoncih je gibalo dogajanja v vasi ter ob prireditvah, ki se odvijajo v njem. 
Ambicioznost in napredek društva ter predvsem dobri oz. pristni medsebojni odnosi sonjegov moto, ki se je nalezel vseh nas. Njegova motiviranost za razvoj društva in s tem celotne vasi ne pozna meja. To je dokazano z uspehom na razpisu Fundacije za šport in izgradnjo nogometnega igrišča z umetno travo,kjer je s pridom izkoristil vsa poznanstva inpridobil velik del finančnih sredstev.ŠD Vidonci je po zaslugi Roberta Kuzmiča postalo prepoznavno v širši okolici kot društvo, kive, kaj si želi in ki je organizirano kot društvamorajo biti. ŠD Vidonci in s tem tudi ObčinaGrad se lahko s ponosom predstavimo celotnidržavi na področju infrastrukture in uspehov.Glede na vse navedeno meni celotni upravniodbor ŠD Vidonci, vaški predsednik in oba izvoljena svetnika, da si Robert Kuzmič zasluži priznanje Občine Grad za celotno do sedaj opravljeno delo v korist društva in širše skupnosti.
Predlagatelji: upravni odbor ŠD Vidonci s članstvom, vaški predsednik z odborniki in izvoljenasvetnika vasi Vidonci. 
Prejemnika občinskega priznanja, RobertaKuzmiča, vam na kratko predstavljamo v intervjuju. 


Kako se počutiš oz. kaj ti pomeni prejem občinskega priznanja? 
To priznanje mi pomeni potrditev tega, dasmo v okviru društva dosegli zastavljene cilje,in danes sem zelo ponosen tako na športniobjekt kot na člane društva in prepoznavnosttako društva kot vasi v širši okolice Slovenijein med našimi prijatelji v tujini. 




Kje delaš in kaj so tvoje naloge v podjetju? 
Od aprila 2014 sem direktor prodaje za skupino podjetij Iskratel, ki je visokotehnološko izvozno podjetje na področju infokomunikacij in se zadnje čase uveljavlja tudi na področju infrastrukturnih projektov. Moja osnovnanaloga je zagotoviti obseg prodaje, ki omogoča normalno poslovanje podjetja in doseganje zastavljenega poslovnega plana. 

V par stavkih opiši poslovni svet v bivših ruskih republikah. 
To so države, ki so bolj ali manj še vedno v tranziciji inzato predstavljajo priložnost za razvoj poslov na raznih področjih.Večino podjetij je še zmeraj v državni lasti, zatoje ključno sodelovanje z državnimi institucijami, ministrstvi in vlado. Zato so zelo pomembne tudi meddržavne komisije ter podpora slovenske vlade pri poslovanju s temi državami. Za uspeh na teh trgih je pomembnopoznavanje lokalne specifike, mentalitete, kulture, vere,zgodovine in predvsem vztrajnost, saj čas v teh državah,razen v Rusiji, teče bistveno počasneje. Za poslovni uspehje potrebna dobra analiza trga, lokalni partner in dober poslovni načrt. Moram pa omeniti rizike, ki so v teh državah bistveno večji od evropskih in jih je potrebno sproti spremljati ter obvladovati. Ključnega pomena je tukajRusija, ki ima še vedno glavni vpliv na delovanje v bivših republikah Sovjetske zveze. Z Rusijo poslujemo že večdesetletij in je eden naših ključnih trgov, lahko rečemcelo eden strateških za naše podjetje. Jaz poslujem z Rusiže več deset let, pri tem sem zadnjih osem let živel združino v Moskvi. Začel sem kot podpora ruski prodaji iz Slovenije, nato sem se čez dve leti preselil v Moskvo indelal kot prodajalec za centralno rusko regijo. Zadnjih petlet sem bil direktor predstavništva v Rusiji. 

Si imel kakšne izrazito pozitivne ali pa izrazito negativneizkušnje pri svojem delu v tem delu sveta? 
Glavna pozitivna izkušnja je ta, da so me kot Slovencain celo še bolj kot bivšega Jugoslovana hitro in dobrosprejeli, kar je v poslovnem svetu ključnega pomena. Kotnegativno izkušnjo lahko navedem izredno dolgo, v določenih državah tudi več kot eno leto, usklajevanje poslov,ko so zadeve načeloma že vse dogovorjene ter plačilnanedisciplina. 

Kaj ti pomeni uspešno delovanje ŠD Vidonci do sedaj in kako vidiš nadaljnji razvoj društva? 
To mi pomeni osebno zadovoljstvo in potrditev, da smopravilno zastavili cilje in vizijo, ki jo uspešno izvajamo.Hkrati mi društvo omogoča stik z domačim krajem, ožjoter širšo okolico. Zato si bom tudi v bodoče prizadeval,da se bo društvo razvijalo, delovalo v skladu s cilji inpričakovanji članov in okolice ter služilo svojemu namenu. V zahtevnem obdobju, v katerem sedaj živimo,je tako za mlade kot tudi ostalo populacijo društvo šetoliko bolj pomembno, da se ljudje družijo, sproščajo,motivirajo… 


Kako vidiš razvoj Slovenije in predvsem občine Grad ter kakšne imaš morebitne predloge za uspešnejši razvojlokalne skupnosti?
Za razvoj Slovenije je po mojem mnenju ključno to, da setako regije kot razna združenja in podjetja čim bolj združijo in navzven nastopijo s skupnimi cilji in interesi, sajsmo v evropskem in svetovnem merilu ter konkurenčni borbi vsak zase premajhni, da bi bili uspešni. Zato veljaenako tudi za našo občino, ki mora skupaj s širšo okolico pripraviti pogoje za rast na področju turizma, poljedeljstva ter manjših in srednjih podjetij. 
Mitja Sapač 




ŠTEFAN GYERGYEK 
Štefan Gyergyek iz Vidonec že drugi mandat kot vaškipredsednik zavzeto in odgovorno opravlja to zaupanonalogo. Rodil se je 25. 10. 1956 v Radovcih. Sedaj je po-ročen, oče ene hčerke in s svojo družino živi v Vidoncih. 

8 : : : : : : : : : : Občina Grad 




Kruh si je začel služiti kot tesar pri podjetju Pomgrad,katero pa ga je potem tudi pošiljalo na delo v svet insicer v Avstrijo, Madžarsko in tudi v Irak. Sedaj je zelo aktiven v vasi in se trudi za skupno dobro. Sam pravi, da je zelo hvaležen svojim vaščanom za zaupano delo in hkratitudi, da so pripravljeni na sodelovanje, kajti le s skupnimimočmi bodo lahko naredili največ, »eden sam ne more.«Hkrati se zahvaljuje za vso požrtvovalno delo g. Volfu, ki ga kot hišnik opravi na pokopališču, ker so vaščani zelozadovoljni z njegovim delom. Kot vaški predsednik pa se zahvaljuje tudi g. Robertu Kuzmiču za vsestransko pomočv vasi Vidonci. Tudi v prihodnosti si želi, da bi vsi skupajsodelovali in gradili vas.Štefanu zelo veliko pomenijo vrednote, kot so poštenost,spoštovanje, iskrenost. V prostem času rad nabira gobe,pa tudi gospodinjska dela mu niso tuja, kajti z veseljem kuha in vrtnari. 
Mihaela Žökš 


MATEJ FICKO 
Mladi vaščan Vidonec se je odločil, da bo aktivno in zavzeto pomagal svoji domači vasi. Pridnost in želja po pomaganju sta ga tudi vodila, da se je odločil za kandidaturo zaobčinskega svetnika vasi Vidonci. Zahvaljuje se vaščanom»za zaupanje in podporo«.Rodil se je 19. 12. 1994 v Murski Soboti. Po poklicu je gimnazijski maturant, vpisan na študij agrarne ekonomike.V prostem času rad pomaga doma na kmetiji, nekaj časatudi namenja gasilstvu in je v vasi vedno pripravljen, kotse temu pravi po gasilsko, »na pomoč«. V življenju munajveč pomenijo iskrenost in pristni medsebojni odnosi.Veseli ga delo z ljudmi in zato tudi želi, da bi vsi vaščani skupaj sodelovali in se družili. 
Mihaela Žökš 


DORIS KOVAČ 
Prvenec pesniške zbirke devetošolke Doris Kovač od Grada 
/…/ »Kaj bi morali storiti, da svetloba večna bi sijala, vsembrezupnežem ljubezni dala … Mlade stranpotneže na pravo pot bi pripeljala?« (Doris Kovač) 
Svetlobo skorajšnje poletne noči, sijoče na pravi poti, jeizpod peresa devetošolke OŠ Grad, Doris Kovač, zagledal njen pesniški prvenec »Ko joče še nebo«. Pesniško ustvarjanje mlade avtorice je sad dela več let, zagotovo pa je totudi prostor njene intimnosti, ki ga je z izidom pesniške zbirke dovolila deliti z nami. V prijetnem literarnem večeru, 2. junija, ki je potekal na gradu v poročni dvorani, sobili stihi njene poezije za vselej odkriti. 

Doris Kovač, učenka 9. razreda OŠ Grad, je pred odhodomv srednjo šolo pod mentorstvom učiteljice slovenščineMarije Štesl izdala pesniško zbirko z naslovom »Ko joče še nebo«. Njene pesmi so sad dela večih let, saj se je Dorisže zelo zgodaj zatekala v poezijo in sanjske svetove, ki jihje največ odkrivala v naravi in okolju okrog sebe.Pri Doris gre za krajšo zbirko avtorskih pesmi, ki so v večini odraz trenutnih razpoloženj, nerazumevanja, vprašanj,zatekanj v naravo …  prežeti z enim in edinim čustvom:ljubeznijo. Pesniška zbirka je sestavljena iz petih sklopov,ki bralcu odkrivajo raznorazna vprašanja in odgovore na življenjska vprašanja. To so: Moje zgodbe, Ljubezenske,Vprašanja, V šoli življenja in Neke druge zgodbe. Z dvema stavkoma: »Celotna pesniška zbirka je kot bodečavrtnica za tistega, ki jo utrga.« Svet tam zunaj je namrečvelikokrat krut, temačen in boleč. Posameznik, ki ni dovoljmočan, lahko zlahka zaide in se ne zmore pobrati nazaj.Pokazati in zbrati je treba veliko novih moči, da vstane ingre naprej. Tudi narava ni vedno tista, ki bi človeka razumela, kajti tudi človek velikokrat ne zna prisluhniti njej.Vsaka taka preizkušnja pa zagotovo prinese pravo »šolo življenja«.Predstavitev pesniške zbirke, v obliki literarnega večera,je potekala 2. junija na gradu v poročni dvorani. Branjepoezije sta spremljala tudi glasba in petje učencev OŠGrad: Kaje Šparaš,Tomaža Ficka, Neže in Maje Klement inŠpele Cör. Dogodek sta s svojim obiskom, poleg učencev,učiteljev, Dorisinih domačih in drugih obiskovalcev, počastila tudi ravnatelj OŠ Grad Viktor Navotnik in županjaobčine Grad Cvetka Ficko. Slednja je mladi poetinji obkoncu tudi čestitala in ji podelila majhen spomin na ta dogodek – v želji, da bi se njeno pesniško tkanje nadaljevalo še naprej in bi iz njenih misli, razpoloženj in idej nastajali še novi verzi.Kajti kot je povedal in zapisal v predgovoru mladi avtoricisorojak, pesnik Vincetič: »Recepta za pisanje pravih pesmi ni. Treba je mnogo brati, se učiti od drugih pesnikov in počakati, da pesem dozori.« Naj bo to prava pot zaDoris ter obilno žetev tudi vnaprej. 


Nino Gumilar 


Bakla na dnu morja 
Tiho je morje, hlastajoče za vsem,
kar v valove dobi, 
vali, vali, na dno potopiti želi … 

Goreča bakla tiho tone tja, na dno morja.
Njen plamen počasi v globinah ugaša,
sloves njen s sabo odnaša. 

V večni tišini prostora za plamen ni,
bližje je dnu, vse manj plamen žari,
na dnu pa ugasne in tiho zaspi. 

Tiho zdaj v globinah spi,
niti šum vode je ne zbudi,
tiho spi, nič več je ne zbudi … 

Na dnu zdaj voda jo slavno zaliva,počasi vse pore ji pesek zakriva,njeno obličje nerazpoznavne poteze dobiva. 
Ona bo dolga tam leta ležala,
voda jo bo hladila,
poslednjo iskro ugasnila … 

Les nekoč ponosne bakle 
na dnu zdaj spi,
tam med koralami trohni … 

Doris Kovač 


USPEHI UČENCEV 
Tudi v šolskem letu 2014/15 je veliko učencev OŠ Graddoseglo lepe uspehe na državnih tekmovanjih, na literarnem in športnem področju ter doseglo srebrna priznanjain druge nagrade v znanju. Uspešni so bili tudi učenciiz naše občine, ki obiskujejo okoliške osnovne šole in sodosegli zlata in srebrna priznanja.Vsem učencem izrekamo iskrene čestitke z željo, da bodoše naprej posegali po znanju in dosegali uspehe na številnih področjih. 
Knjižna nagrada ob izdaji svojega prvenca, pesniške zbirke »Ko joče še nebo«:
• Doris Kovač, Grad 107, 9264 Grad (9. r.) 

Knjižna nagrada za osvojeni naslov državne prvakinje vkarateju:
• Sabrina Šarkezi, Vadarci 92, 9265 Bodonci (9. r.) 

Knjižna nagrada za osvojeno 2. mesto na državnem prvenstvu v karateju:
• Vanesa Šarkezi, Vadarci 92, 9265 Bodonci (9. r.) 

Diamantni kenguru za osvojena priznanja na tekmovanjuMednarodni matematični kenguru v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja
• Dušan Sukič, Motovilci 18, 9264 Grad (9. r.) 

Literarni natečaji:
• 	
Laura Farič, Vidonci 45/a, 9264 Grad (9. r.) – uvrstitev med 15 najboljših na mednarodnem literarnemnatečaju Mladinskega sveta Slovenije med Avstrijo,Italijo in Slovenijo na temo Pobuda.si s pesmijo Čežupanja bi postala. 

• 
Evelina Gomboc, Vidonci 42, 9264 Grad (9. r.) – uvrstitev med 15 najboljših na mednarodnem literarnemnatečaju Mladinskega sveta Slovenije med Avstrijo,Italijo in Slovenijo na temo Pobuda.si s pesmijo Kobom velika. 

• 
Saša Kovač, Otovci 1/a, 9202 Mačkovci (9. r.) – uvrstitev med 15 najboljših na mednarodnem literarnemnatečaju Mladinskega sveta Slovenije med Avstrijo,Italijo in Slovenijo na temo Pobuda.si z razmišljanjemPrihodnost bo lepša. 



Srebrno priznanje na natečaju Slovenščina ima dolg jezik za film Ljubezen premaga vse težave po besedilu F.Lainščka, Bara Bara: 
• 
David Sukič, Kovačevci 6, 9264 Grad (9. r.) 

• 
Evelina Gomboc, Vidonci 42, 9264 Grad (9. r.) 

• 
Laura Farič, Vidonci 45/a, 9264 Grad (9. r.) 

• 
Saša Kovač, Otovci 1/a, 9202 Mačkovci (9. r.) 



Priznanje in knjižna nagrada društva RAKMO na temoReševanje konfliktov z vrstniško mediacijo:
• 
David Sukič, Kovačevci 6, 9264 Grad (9. r.)

• 
Evelina Gomboc, Vidonci 42, 9264 Grad (9. r.)

• 
Laura Farič, Vidonci 45/a, 9264 Grad (9. r.)

• 
Kaja Šparaš, Radovci 58, 9264 Grad (9. r.) 





Društvo RAKMO je učencem pod vodstvom mentorjaIzidorja podelilo tudi kape. Prejeli so jih:
• 
Rok Horvat, Vidonci 35, 9264 Grad (9. r.)

• 
Vanesa Šarkezi, Vadarci 92, 9265 Bodonci (9. r.) 

• 
Sabrina Šarkezi, Vadarci 92, 9265 Bodonci (9. r.)

• 
Lara Valec, Motovilci 37, 9264 Grad (9. r.) 



Srebrno priznanje v znanju nemškega jezika:
• 
Dušan Sukič, Motovilci 18, 9264 Grad (9. r.)

• 
Rok Horvat, Vidonci 35, 9264 Grad (9. r.) 



Srebrno Stefanovo priznanje iz fizike:
• Dušan Sukič, Motovilci 18, 9264 Grad (9. r.) 

Srebrno priznanje na tekmovanju iz vesele šole:
• 
Zarja Škaper, Grad 21, 9264 Grad (6. r.)

• 
Tilen Bačič, Grad 133/a, 9264 Grad (4. r.)

• 
Tina Celec, Radovci 49/a, 9264 Grad (4. r.)

• 
Rok Cör, Kovačevci 32, 9264 Grad (4. r.)

• 
Ana Luša Časar, Kruplivnik 86/a, 9264 Grad (4. r.) 



Priznanje in knjižno nagrado za 9 let zvestobe bralniznački: 
• 
Dušan Sukič, Motovilci 18, 9264 Grad (9. r.)

• 
Laura Farič, Vidonci 45/a, 9264 Grad (9. r.)

• 
Aleš Abraham, Grad 60, 9264 Grad (9. r.)

• 
Doris Kovač, Grad 107, 9264 Grad (9. r.)

• 
Saša Kovač, Otovci 1/a, 9202 Mačkovci (9. r.) 



Zlato in srebrno Vegovo priznanje na državnem tekmovanju iz matematike:
• Teja Sapač, Vidonci 107, 9264 Grad (7. r. OŠ Puconci) 

Zlato priznanje za nagrajene likovne izdelke na 47. razstavi Likovni svet otrok 2015: 
• Teja Sapač, Vidonci 107, 9264 Grad (7. r. OŠ Puconci) 


ŠPORTNI USPEHI 
V zimskem delu šolskega leta so se učenci OŠ Grad skupaj z mentorico udeležili šolskih športnih tekmovanj. Vmesecu februarju so se udeležili osnovnošolskega tekmovanja v smučanju - veleslalom.Na področnem tekmovanju PC Podravje in PC Pomurjeso učenci OŠ Grad zasedli naslednja mesta: Nives Kočar 
12. mesto pri mlajših deklicah, Vita Čurman – 11. mestopri mlajših deklicah, Laura Farič - 19. mesto pri starejših deklicah in Tomi Celec - 29. mesto pri starejših dečkih. 
Spomladi, meseca maja, je bilo na sporedu medobčinskotekmovanje iz atletike posamezno, ki se je odvijalo na OŠI v Murski Soboti. Našo šolo je zastopalo 15 učencev, ki sodosegli naslednje rezultate: 
kategorija starejši dečki:
• 
Tadej Gregjek – 2. mesto v disciplini met vorteksa

• 
David Sukič – 3. mesto v disciplini met vorteksa

• 
Aleš Abraham – 4. mesto v disciplini skok v daljino

• 
Dušan Sukič – 4. mesto v disciplini tek na 60m

• 
Luka Marič – 8. mesto v disciplini tek na 300m

• 
Denis Pelcar – 7. mesto v disciplini met vorteksa 



kategorija starejše deklice:
• 
Melanie Ferko – 2. mesto v disciplini skok v daljino

• 
Evelina Gomboc – 7. mesto v disciplini suvanje krogle

• 
Kaja Šparaš – 9. mesto v disciplini suvanje krogle

• 
Tina Gjergjek – 2. mesto v disciplini met vorteksa

• 
Tjaša Gumilar - 10. mesto v disciplini skok v daljino

• 
Ines Šišič – 8. mesto v disciplini suvanje krogle 



kategorija mlajši dečki:
• Dominik Šlemer – 3. mesto v disciplini tek na 600m 

kategorija mlajše deklice:
• Ema Horvat – 1. mesto v disciplini skok v daljino. 


Naprej na področno tekmovanje iz atletike posamičnose je uvrstilo 7 učencev. Dosegli so naslednje rezultate: 

kategorija starejši dečki:
• 
Tadej Gregjek – 3. mesto v disciplini met vorteksa

• 
David Sukič – 4. mesto v disciplini met vorteksa

• 
Aleš Abraham – 10. mesto v disciplini skok v daljino 




kategorija starejše deklice:
• 
Melanie Ferko – 10. mesto v disciplini skok v daljino

• 
Tina Gjergjek – 2. mesto v disciplini met vorteksa 






kategorija mlajši dečki:
• Dominik Šlemer – 3. mesto v disciplini tek na 600m 


kategorija mlajše deklice:
• Ema Horvat – 1. mesto v disciplini skok v daljino. 
Učiteljica športne vzgoje Anita Horvat
Fotografije: Anita Horvat 



Devetošolci smo bili letos zelo delavni. Učenke Laura Farič, Evelina Gomboc in Saša Kovač so se s pesmimi inrazmišljanjem uvrstile med petnajst najboljših v okviru evropskega natečaja Mladinskega sveta Slovenije, na katerem so sodelovale Avstrija, Italija in Slovenija. UčenciLaura Farič, Evelina Gomboc, Saša Kovač in David Sukič so za film, posnet po besedilu Ferija Lainščka Bara Barav okviru natečaja Slovenščina ima dolg jezik osvojilisrebrno priznanje. Učenci Laura Farič, Evelina Gomboc,Saša Kovač in David Sukič so prejeli priznanja in knjižne nagrade društva Rakmo za filmček na temo Reševanjekonfliktov z vrstniško mediacijo.Vsi učenci 9. razreda smo pisali razmišljanja, pesmi inuganke na temo Avtocesta, pot v prihodnost pod okriljem Darsa, vsi učenci smo sodelovali tudi na natečajuZdruženi v miru na pobudo evroposlancev. Doris Kovačje s pesmijo Šopek vrtnic sodelovala na prireditvi Našmali kraj v Murskem Središću na Hrvaškem. Z deklamacijo se je tam predstavila Evelina Gomboc, z glasbenotočko pa Vanesa in Sabrina Šarkezi ter osmošolec TomažFicko. Doris Kovač je sodelovala tudi na natečaju mladih pesnikov Župančičeve frulice 2015. Evelina Gomboc jeosvojila nagrado Zavoda za šolstvo OE Murska Sobotana temo Nikoli več vojne.Najbolj pa smo seveda ponosni na sošolko Doris Kovač, kije naša mala pesnica. Že nekaj let svoje misli in občutja kuje v verze in rime. Letos se je odločila, da jih bo delila z nami. Tako je nastala zbirka pesmic z naslovom Ko jočeše nebo. Zbirka ima pet ciklov: Moje zgodbe, Ljubezenske,Vprašanja, O šoli življenja in Neke druge zgodbe. Doris jepesmi predstavila na literarnem večeru v koncertni dvorani našega gradu. Literarni večer je umetniško povezovalučitelj Nino Gumilar, z glasbenimi točkami pa so večerpopestrili »naši« glasbeniki. Če se večera niste udeležili,vam za pokušino ponujamo eno njenih pesmi.
Učenci 9. razreda OŠ Grad 










Besede ubijajo 
Beseda boli bolj kot rana, ki jo nož zareže v srce.
Beseda je strupena kača … 
Beseda je ta, ki spravi te v jok,
tista, ki se dobra z dobrim, slaba s slabim vrača … 
Včasih fantje z noži zbadali so se,
bolelo je, a dolgo ne. 
Danes z besedami se bičamo … 
Okrog srca se zbirajo,
se ostro vanj zarijejo in kljuvajo.
V srcu se obračajo,
celega okužijo,
da še dušo vnamejo. 
Vse besede se dotaknejo srca,
okoli se ovijejo, kot strupena kača so. 
Okrog srca se plazijo, vedno bolj ga stiskajo ... 
Ko s strupom se napolnijo,
z vso silo brizgajo, prijaznost vso ubijejo. 
Zdravila za strup poiskati ne znam,
s solzami le še bolj prosto pot jim dam. 
Doris Kovač 


LONČARSTVO ŽE V 1. TRIADI 

Glina je material, ki ga najdemo v naravi in so ga oblikovali že naši predniki. Žgana glina je pravzaprav tudi edennajbolj obstojnih materialov na Zemlji. Je zelo uporabenin priporočljiv material za izvajanje kiparstva, saj zaradi svoje specifike omogoča izvedbo raznolikih likovnihnalog. 

Lončarstvo ima na OŠ Grad že dolgoletno tradicijo. Pred leti pa smo začeli s krožkom že v 1. triadi. Vsako leto seh krožku prijavi več učencev, kar kaže na to, da učenci želijo ustvarjati in si tako razvijati ustvarjalnost in domišljijo. V šolskem letu 2014/15 so bili učenci nižje stopnjerazdeljeni v dve skupini, in sicer v skupino začetnikov in v skupino, ki je krožek obiskovala že prej. In slednji so se na koncu šolskega leta poskusili z delom na vretenu. Nastali so izdelki, ki so mogoče prvi v vrsti izdelkov »bodočihmojstrov« lončarstva. 
Mentorica Metka Recek 
OB 70-LETNICI KONCA 

2. SV. VOJNE 

VOJNA UBIJA 
Srebrenica! Vas groze in žalosti!
11. julija 1995 so tam ubili več kot 8.000 Muslimanov. Redkokateri se je rešil. Med njimi je tudi moj sosed Ahmed.Večkrat se pogovarjava o teh časih. 
Star je bil 17 let.
Bilo je poletje. Z bratcem sta se igrala na dvorišču, mama je
pripravljala kosilo, oče je šel iskat službo v bližnjo okolico …
Jutro, obsijano s soncem in žvrgolenjem ptic, je bilo eno 
najlepših a hkrati tudi najbolj žalostno jutro Ahmedovega življenja. Jutro, ko je zadnjič videl očeta, mlajšega
bratca in mamo. 
Mora se je začela, ko je nenadoma zaslišal strel.
Njegov bratec!
Padel je po tleh!
Ves preplašen je stekel k materi, da ji sporoči grozno novico. A je bil prepozen. Ležala je ob štedilniku. Iz njenih
prsi je vrela kri. Sklonil se je, da bi ji pomagal, a ga je trda 
roka pahnila stran in ga odvlekla s sabo.
Kdo so ti ljudje? Kaj želijo?
Vprašal bi, a ni mogel.
Odpiral je usta, a glasu ni spravil iz sebe. Srce mu je stiskal
železen obroč. 

Skupaj z drugimi fanti in možmi so ga odpeljali daleč od 
domače hiše – v gozd.
Je to tudi njegov konec? Bo tudi on odšel, ne da bi uresničil svoje sanje?
Njegove sanje so bile: postati psihiater in pomagati mladim. 

Vojaki so jih vodili skozi temen, strašen gozd.Vsake toliko
časa se je zaslišal strel.
»Še eden!« mu je donelo v glavi.
Čakal je, da tudi njega pokosi.
Nato je zagledal znan obraz. Sosedov Fikret! Že od otroštva sta si bila zelo blizu. Njegov obraz je bil spačen od
strahu in groze. Hotel mu je pomagati. Kaj naj stori, da
vsaj on preživi? Planil je k njemu, da bi ga objel.
A je njegov korak prestregel vojak. Pa ga ni ustrelil.
Zgrabil ju je in ju odpeljal na jaso.
Tam je Ahmedu v roke potisnil puško in mu ukazal, naj
ustreli prijatelja. 




A on tega ni zmogel.
Ker ni ubogal, mu je puško iztrgal in nameril vanj.
Sedaj je na nitki viselo njegovo življenje. Vojak je sprožil, a je izstrelek prestregel Fikret. Zanj je žrtvoval svoje
življenje!
Zdaj je bilo Ahmedu vseeno. Ni mu bilo pomembno, če
ga bodo ubili, le proč je hotel.
Bežal je kot nor.
Še danes mu ni jasno, kako se je rešil.
Za njim je pokalo in grmelo, a zadelo ga ni!
Ko je bil na varnem, se je sesedel. Vse je izgubil! Lačen in 
izmučen se je potikal naprej. Zavlekel se je na nek skedenj. Tu je prenočil. Še pred zarjo je moral naprej.
Tako je hodil, zdelo se mu je, nešteto dni.
Pil je vodo iz izvirov, jedel pa … nič! Le tu pa tam kakšen 
gozdni sadež.
Varno je prispel v Slovenijo. Prekmurje! Begunski center. 

Čeprav še ni bil polnoleten, je hitro našel delo.
Danes je oče dveh čudovitih otrok, uspešen psihiater.
A spomini na izgubljene drage še vedno bolijo.
Dni, ki jih je preživljal v Bosni, ne bi privoščil nobenemu 
sovražniku. 

Zato, pravi, se trudimo za mir.
Spoštujmo drug drugega, dovolimo, da vsak živi, kakor
hoče, vsak naj veruje v tisto ali tistega, ki ga sam izbere.
Ne bodimo pohlepni, pogovarjamo se in prisluhnimo
sočloveku. 
Kajti mir je vrednota, ki ti da dostojanstvo srca. 

Evelina Gomboc, 9. razred 



ZBOROVSKI BUM 2015 
V torek, 2. junija 2015, so se učenci mladinskega pevskega zbora OŠ Grad udeležili pevskega dogodka Zborovski bum, ki je potekal na stadionu Ljudski vrt v Mariboru.Dogodka se je udeležilo 6700 pevcev in 300 plesalcev.BUM 2015 je zborovski dogodek, zastavljen v soorganizatorstvu Zavoda RS za šolstvo, Narodnega doma Maribor in Mestne občine Maribor. Spremljavo zborom je izvajal Big-band Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Rudija Strnada. Častni pokrovitelj je bil predsednik RS Borut 

(foto: U. Golob Virag) 
Pahor, povezovalec programa Tone Partljič. Dogodka sose udeležili tudi uspešni slovenski športniki: Tina Maze,Filip Flisar, Marcos Tavares – NK Maribor in Klemen Kosi.Pevci so ob spremljavi zapeli skupaj deset pesmi, ki sose jih naučili med šolskim letom. Koncert je bil predvajan 25. junija 2015 na 1. programu Televizije Slovenija.Dogodek je na tribunah za poslušalce spremljal tudiotroški pevski zbor OŠ Grad. Za učence je bilo to nepozabno doživetje, ki se ga bodo še dolgo spominjali. 
Mentorica MPZ Elizabeta Sarjaš 

DAN ODPRTIH VRAT 
Učenci in delavci OŠ Grad smo s skupnimi močmi 5. junija2015 pripravili Dan odprtih vrat. Učenci so imeli pouk po ustaljenem urniku, v popoldanskih urah pa je sledil krajšikulturni program s predajo zunanjih otroških igral.Obiskovalci so se skupaj z učenci zbrali na igrišču, kjer sonaši gostje prikazali nove športe na rolerjih. Obiskali sonas tudi skakalci, ki so nam pripravili prenosno skakalnico, na kateri so se lahko preizkusili vsi nadobudneži.Športnim in ostalim aktivnostim je sledilo tradicionalnodruženje s pogostitvijo ob lončarski peči.Dan odprtih vrat je prikazal delček mozaika, ki ga skupnimi močmi ustvarjamo vsi, ki verjamemo kitajskemu pregovoru: 
Če želiš planirati za pet let naprej, posadi riž.
Če želiš planirati za petdeset let naprej, posadi drevo.
Če želiš planirati za sto let naprej, vzgajaj otroke. 

Učiteljica Urška Golob Virag 


ŠOLA, SONCE IN MORJE 
Učenci četrtega in petega razreda smo se drugi teden vjuniju z učiteljicami Urško, Elizabeto, Melito ter učiteljemMihom odpravili v šolo v naravi. Bili smo v Dijaškem domuSŠ Izola. Pot do tja je bila dolga in neučakani smo pričakovali prvipogled na morje. Že prvi dan smo okusili slano morsko vodo in tudi nekatere »zbadljive« morske trave. Spoznavalismo morsko obalo in njene prebivalce. Še posebej zanimiviso bili majhni rakci, ki so si nas hodili ogledovat na plažo. Ponapornem plavanju smo moč in energijo pridobili z okusnohrano in prijaznim osebjem doma. Med seboj smo se velikodružili, pogovarjali in spoznavali svoje sošolce malo drugače.Da pa ne bi bilo vse samo zabava, smo si pridobivali znanje



o življenju ob morju iz naših delovnih zvezkov. Jutranja telovadba nam je prišla prav, saj je zajtrk po njej še posebejdobro teknil. Morsko dno smo si imeli priložnost ogledatitudi na ladji s steklenim dnom. Spoznali smo tudi gojiščeškoljk. Ogledali smo si mesto Piran in se skorajda vsak večerpotepali po Izoli.Tudi na svoje domače nismo pozabili, saj smo v Piranu zanjih kupili veliko spominkov ter se posladkali z dobrim sladoledom. In tako je prišel petek, veliki dan, ko smo pokazali,kaj smo se naučili. Čeprav nam je bilo lepo, smo vsi z velikimveseljem pričakovali odhod proti domu, kjer so nas z odprtimnaročjem pričakovali naši starši.
            Učiteljica Urška Golob Virag z učenci 



polepšali praznik. Mala pozornost iz drobcenih rok je marsikateri mamici privabila solze v oči. 
Vzgojiteljica Klaudija Klement 

ŠOLA V NARAVI 
Otroci starejše skupine in nekaj otrok iz srednje skupine se je meseca maja udeležilo šole v naravi v Kraščih.Spoznavali smo bližnjo okolico, si ogledali nasad jagod, ribarili, gradili hiše za škrate, izvedli nočni pohods svetilkami. Manjkalo ni niti ribarjenje ob jezeru. Dokazali smo se kot spretni ribiči, saj so ribe kar deževaleiz jezera na naše palice. Zvečer nas je obiskal škrat Ferenc in nam pripovedoval zgodbico. Po burnem plesu vpižamah smo zaspali in se prebudili v čudovit nov dan.Zjutraj smo se odpravili na pripravo hrane za domačeživali. Nakosili smo svežo travo in z njo nahranili ovce in koze. Kljub temu, da smo majhni, smo s pomočjogospodarja kar spretno nakosili travo. Nato nas je potvodila v slaščičarno in pekarno Štručka, kjer smo seposladkali s sladoledom. Ob tej priložnosti bi se prav iskreno zahvalili ZUKD Grad, da nas je z vlakcem brezplačno popeljal v Krašče in pripeljal nazaj. 
Vzgojiteljica Irena Hüll 




Na šolskem igrišču so otroci in starši imeli pripravljenepoligone, na katerih so izvajali različne gibalne prvine.Tako starši kot otroci so se zabavali in uživali v skupnem premagovanju ovir. 
Vzgojiteljica Irena Hüll 



DAN ODPRTIH VRAT 
V mesecu juniju je v vrtcu potekal dan odprtih vrat. Namenjen je bil vsem staršem in tudi vsem tistim otrokom,ki vrtca še ne obiskujejo. Imeli so možnost prisostvovanjapri različnih dejavnostih, ki v vrtcu potekajo vsakodnevno.Namen tega je bil, da se starši pobliže seznanijo z delom v vrtcu. 
Vzgojiteljica Klaudija Klement 


SLOVO BODOČIH PRVOŠOLCEV 
Kar se enkrat začne, se tudi konča. Tako smo se letos na zaključku šolskega leta poslovili od bodočih prvošolcev.Ti so nam zapeli himno Mini maturantov in naznaniliodhod v šolske klopi. Celo dogajanje smo popestrili sšportnimi igrami, na katerih so sodelovali tako starejšikot otroci. Bodočim desetim prvošolcem pa so zaželeliprijeten skok v šolske klopi in obilo uspehov. 
Vzgojiteljica Irena Hüll 




ZAKLJUČEK ZIMSKE REKREACIJE 
Že več kot deset let uspešno poteka rekreacija v zimskih mesecih v telovadnici Osnovne šole Grad. Letos je odnovembra do aprila za svoje zdravje skrbelo 35 občanov.Dvakrat na teden smo za eno uro pustili skrbi doma inposkrbeli za svoje telo. Lepo je, da tudi pozimi nekaj naredimo za svoje zdravje. Hitro je prišel mesec marec inodločiti se je bilo treba, kje bomo zaključili naše druženje.Letos smo se odločili, da se sprehodimo po vasi Kruplivnik. Zadnji četrtek v marcu smo se zbrali pri Belem križu,žal pa so se začeli zbirati tudi črni oblaki na nebu. Kersmo bili celo zimo dobre volje, nam te tudi slabo vreme ni moglo vzeti. Z dežniki in anoraki smo se kljub prvimdežnim kapljam odpravili na pot.Te dežne kaplje pa so sežal spremenile v pravo poletno nevihto z nalivom in grmenjem. Premočeni in nasmejani smo premagovali potdo gostilne Čerpnjak, kjer nas je čakala malica in ene tudisuha obleka. Druženje se je ob hrani in pijači nadaljevaloše kar nekaj časa. Delali smo že načrte za jesen in sklenili,da bomo medse povabili še več občanov. Tudi zaključke bomo še imeli, pa naj bo sonce ali dež. Novembra pa se nam pridružite, ne bo vam žal. 
Darinka Bauer 




DAN ŽENA V MOTOVILCIH 
Petindvajset odstotkov moških na svetu kuha. V Motovilcih je ta procent krepko višji. Kot je že v navadi, smotudi letos pripravili proslavo ob materinskem dnevu zanaše predstavnice nežnejšega spola. Najprej so se otrocis pesmijo, plesom in igro zahvalili svojim mamicam zavse dobro in slabo, kar so preživele z njimi. S pomočjomentoric Alenke in Valerije so pripravili zanimiv program,ki nas je nasmejal do solz in ganil do solz. Sledila je ševečerja, ki so jo pripravili možje iz Motovilcev. Naj najprejnapišem, da nobeden izmed njih ni profesionalni kuhar in da kuhajo v prostorih s skoraj nič kuhinjske opreme(in ženske se sprašujemo, ali bi same uspele uspešnopripraviti takšen zalogaj). Pripravili so nam namreč trihodni meni. Kot predjed so nam postregli piščančjo pašteto v zelenih drobtinah na motovilcu in radiču z bučnim posipom, peno rdeče pese in domačo šunko. Takoso pripravili naše brbončice na glavno jed. Postregli sopečeno vratovino in ocvrtega piščanca, skutne štruklje s čemažem, cvetačni pire z dimljeno papriko in porov čips.Za fantastičen zaključek so nam ponudili Čokoladni vrt.Hvala vsem otrokom, ki so pomagali pri tem veličastnemvečeru in moškim, ki so poskrbeli, da smo uživale v hrani. 
Eva Kolbl 


MATERINSKI DAN V VIDONCIH 
Praznovanje materinskega dne v Vidoncih je letos doživelo prvo okroglo obletnico – 10 let. Kot vsako leto so tudiletos praznovanje pripravili vaščani skupaj z nastopajočimi otroci iz vrtca in osnovne šole pod mentorstvomAndreje in Melite.Materinski dan smo letos praznovali v soboto, 28. marca.Najprej je sledil kulturni program otrok. Nastopajoči so se predstavili s pesmicami, skeči in glasbo. Za dodatnopopestritev kulturnega programa pa so poskrbeli članikulturnega društva Prefrigani zgrebaš iz Pečarovec ssvojimi skeči. Po kulturnem programu je sledila okusna večerja, ki so jo pripravili in postregli vaščani. Seveda pa jebilo poskrbljeno tudi za glasbo in torto. Večerje in zabavese nas je udeležilo približno 90 vaščank.Hvala vsem, ki ste polepšali praznovanje materinskegadne. 
Melita Ficko Sapač 


POHOD PO KRUPLIVNIKU 
Letos smo pohod po Kruplivniku izvedli že v zgodnji pomladi, natančneje v nedeljo, 12. aprila. Pohodniki smose zbrali pri vaško-gasilskem domu in tam začeli 10 kmdolgo pot skozi vas. Vreme je bilo pohodnikom naklonjeno, tako da so si lahko med potjo tudi ogledali naravnelepote prostrane okolice. Za vse je bilo na vmesnih postajah poskrbljeno s pijačo in hladnimi prigrizki, na končni postaji, ki je bila prav tako pri vaško-gasilskem domu, pa je pohodnike pričakala topla malica. 
Tadeja Rajbar 

POHOD PO MOTOVILCIH 
Sončna nedelja, 26. april 2015, kot nalašč za sprehod po naravi, druženje in da človek poskrbi za svojo dušo in telo.Društvo za rekreacijo in sprostitev “PEŠKI” iz Motovilcev je ponovno poskrbelo za to in je že štirinajstič organiziralo tradicionalni pohod po Motovilcih. Pohoda se iz leta v leto udeležuje vse več pohodnikov. Tokrat se ga je udeležilo čez 140 pohodnikov.Dolžina proge je bila enaka lanski, 10 kilometrov. Pohodniki so imeli med potjo možnost tudi do okrepčila, in sicer v vaški brunarici pri Sukiču ter na Cmorovem bregu. Na cilju, v vaško-gasilskem domu Motovilci, se je druženjenadaljevalo v pozne popoldanske ure. 




Tatjana Grah 


PRAZNOVANJE 1. MAJA 
Kot vsako leto smo tudi letos poskrbeli, da se je na Dol-njih Slavečih ponovno postavil mlaj – simbol prvomajskih praznikov. Na predvečer 1. maja so se zbrali fantje in možje, ki so veselo zakorakali v globino in svežino goričkihgozdov ter se podali novim izzivom naproti. Priskrbeli so si dva mlaja ter vas okrasili na dveh mestih. S prvim sose zapeljali do prve točke, in sicer do gasilskega doma.Tam so le tega pripravili, ga okrasili ter dvignili v nebo.Po dokončanem delu so se okrepčali, za kar je poskrbela kavarna Zlata bar. Prišel je trenutek, ko je padel tudi žemrak in se je pot morala nadaljevati. Še preden so prispelina cilj, sta jih čakali še dve vmesni postojanki, za katereseveda hvala vestnim vaščanom. In ko je že dan močnoizgubil svojo moč, so prispeli do gostilne Forjanič, kjerso postavili še drugi mlaj. Ob koncu jih je kakor tudi vse prisotne čakala še pogostitev. V dobri družbi smo se takozabavali pozno v noč ter tako vstopili v 1. maj – praznikdela. Vsem za vse še enkrat hvala. Na še isti večer 1. maja smo organizirali še tradicionalno kresovanje ob igrišču.Žal tega dogodka nismo mogli izvesti. Zaradi močnegavetra smo se soglasno s pomočjo gasilcev odločili, da kresodpovemo zaradi požarne ogroženosti. Tako je 1. maj na Dolnjih Slavečih minil brez tradicionalnega kresovanja.Da pa vejevje ne bi čakalo na svoj vrhunec eno leto, smo le-tega zakurili 9. maja in se poveselili ob dobri kapljici indomačih dobrotah v upanju, da nam bo vreme prihodnjeleto bolje služilo. 
Mateja Knap 


PRI GRADU PONOVNO 

Po nekaj letnem premoru, ko društvo mladih »Gračkapomlad« več ni organizirala prvomajskega kresa, je taletos ponovno zagorel. Tokrat ga je pomagala prižgatitudi gračka županja.Ob nogometnem igrišču pri Gradu je že nekaj dni predkresovanjem začela nastajati »grmada drv«, ki ob prvemmaju v obliki kresa simbolizira delavstvo in z njim povezane pravice. Tokrat je »običaj« po nekajletnem premoruobudil Vaški odbor Grad. 

Kresovanje, na katerem ni manjkala niti hrana in pijača,se je zgodilo v soboto, 30. aprila, ob 19. uri. PredsednikVaškega odbora Grad, Alojz Šinko, je skupaj z županjoobčine Grad, Cvetko Ficko, simbolično prižgal »kres«. Ob dogodku seveda ni manjkala niti prisotnost domačih gasilcev PGD Grad. Čeprav se je v preteklih letih večkrat zgodilo, da je prvomajski kres zaradi slabega vremena pri Gradu komaj zagorel,letos temu ni bilo tako. Simbol ognja, kot moč zmage nadtemnim, je v valovitih pramenih prasketal proti nebu – proti toplemu poletju in novim zmagam nasproti.
Nino Gumilar 

POSTAVITEV MLAJA V KOVAČEVCIH 
Že večletna tradicija postavljanja mlaja se je tudi tokratpod okriljem Športnega društva Kovačevci nadaljevala. Pookrasitvi in postavitvi mlaja, kateri je bil letos res mogočen, je sledilo druženje ob dobri hrani in pijači. V večernihurah se je zakuril še majhen kres, ki nas je prijetno grelob druženju v pozno nočno uro. 



Doris Troha 



DVA MLAJA V KRUPLIVNIKU 

Kot že vrsto let smo se tudi v letošnjem letu zbralivaščani Kruplivnika, da bi obeležili predvečer praznika dela s postavitvijo mlaja. Že tradicionalno potekazbiranje vaščanov pri Okrepčevalnici pri Belem križu,kjer žene in dekleta sodelujejo z okraševanjem mlaja,glavna naloga pa je prepuščena moški populaciji. Koje mlaj postavljen, se običajno zasliši glasno vriskanjein zvok harmonike, sledi pa topla malica, s katero nasvsako leto pogostijo v tamkajšnji okrepčevalnici. Slediprihod kočije, za kar še vedno vsako leto poskrbi Daniel Smodiš. Ob pomoči njegovih konj mlaj prispe dovaško-gasilskega doma, kjer po postavitvi le-tega sledivaški piknik ob druženju. Ponosni smo, da se nas obtem dogodku zbere vsako leto več in si želimo, da bi vprihodnje ostali vsaj pri tem. 
Tadeja Rajbar 

Postavljanje  mlaja v Kovačevcih (foto: D. Troha) 

MLAJ V RADOVCIH 
Tudi letos je dediščina življenjskih šeg in navad v našem kraju narekovala, da smo tako kot že vrsto let nazaj, tudi letos vaščani in vaščanke Radovec, na večer pred 1. majempostavili mlaj, ki krasi gasilski dom Radovci. Močnejši spolje poskrbel, da so že v poznih popoldanskih urah imelipripravljen prvomajski mlaj, ki so ga potem še okrasili,kot je to v navadi. Mi vsi skupaj pa smo potem v nadaljevanju poskrbeli za to, da smo se imeli lepo, v prijetnidružbi, seveda ob dobri hrani in pijači. Zbralo se nas je karlepo število vaščanov predvsem z namenom prijetnegadruženja v poznem pomladanskem večeru.
Suzana Farič 


KONCVENKLIČAROV MLAJ 
Kot vsako leto, smo se tudi letos Koncvenkličarji zbrali in organizirali že tradicionalno postavljanje prvomajskega drevesa ter kurjenje največjega kresa v Radovcih. Zaradi neučakanosti in navdušenja na ponovno rajanje so naše priprave letos trajale kar dva tedna. Sosedje smo se dnevno zbirali ter tuhtali, kako ponovno pripraviti nepozabno 

Postavljanje prvomajskega drevesa na Koncvenkliščarovon brejge (foto: T. Prelec) 


  Občina Grad  : : : : : : : : : :   19 



zabavo, katere se večina gostov ne bo spomnila. Cela dvatedna smo si ogledovali in izbirali najlepše drevo, ki se bovidelo daleč naokoli in bo krasilo naš zaselek. Prav tako smo gozd očistili odpadnega lesa, saj smo ga potrebovali za naš kres, ki nas je grel dolgo v noč. Končno je lenapočil dan zabave. Sosedje smo se že zjutraj zbrali inuredili še zadnje zadeve pred uradnim začetkom. Letossmo zraven naših stalnih gostov iz Pečarovec in Kamnikadobili še obisk iz Ljubljane. Tudi naša Ljubljančanka je bilanavdušena nad našo zabavo in je tako z nami odpela in odplesala najpomembnejšo noč na Koncvenkliščarovon brejge. 
Tjaša Prelec 


NABIRALNA AKCIJA IN PIKNIK 
Tudi letos se je Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Slaveči kljub natrpanemu urniku v spomladanskih mesecihv naših vrstah odločilo za nabiralno akcijo odpadnegaželeza. To akcijo smo tudi letos izvajali v času prvomajskih praznikov, in sicer 2. maja 2015. Izvajal se je na istisistem kot lani, tako da smo se tudi letos podali naloginaproti v skupinah. Akcija je bila ponovno uspešna, tako da se moramo zahvaliti vsem, ki ste pri tem kakorkolisodelovali. PGD Dolnji Slaveči se tako iskreno zahvaljuje vsem vaščankam in vaščanom, saj se je z akcijo zbralo10 ton in 360 kg odpadnega železa ter 800 kg odpadnih akumulatorjev. Z nabirko smo poskrbeli za čisto okolico v občini in hkrati finančno pomagali nam gasilcem.Denarna sredstva bomo porabili za potrebe zaščitne inreševalne opreme.Še isti večer smo organizirali tudi vaški piknik ter poskušali tako izraziti besedo hvala za vsakršno pomoč posameznika za nabirko, ki je potekala v mesecu januarju 2015in je bila velikega pomena kakor tudi za pomoč na sami prireditvi, ki smo jo izvajali v pustnih dneh. Letos smonamreč bili organizator maškarade in tako tudi zadolženiza nabirko, katero smo s pomočjo vaščanov veliko lažjeizvedli. Na pikniku smo se tako poveselili in se zabavalipozno v noč. Za vaš trud in vaše sodelovanje se še enkratiskreno zahvaljujemo. Na obeh nabirkah kakor tudi na 

Zbiranje gasilcev na zbiralni akciji odpadnega železa (foto: J. Knap) 
sami maškaradi in tudi na že minulem slavnostnem prevzemu v mesecu maju ste bili za nas dragocenega pomena. V upanju, da bomo tako sodelovali tudi v prihodnje,vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom »na pomoč« tervam želimo obilo užitkov v dopustniških dneh. 
Mateja Knap 

MEMORIAL IN KRESOVANJE 

ŠD Vidonci smo 2. maja 2015 priredili že tradicionalniMemorialni turnir v malem nogometu skupaj s kresovanjem.Turnirja so se udeležile ekipe Markgrafneusiedl Wien,Bar Kovač, Dengrad, Otovci, Kovačevci in domača ekipa,sestavljena iz članov, veteranov in gasilcev.Zmaga na turnirju je pripadla ekipi Bar Kovač, saj so vfinalu premagali ekipo Kovačevci. Sam turnir je potekal všportnem in prijateljskem duhu. Prizvok mednarodnostije turnirju dodala prijateljska ekipa z Dunaja, s katero že več let uspešno sodelujemo. To sodelovanje ohranjamo predvsem po zaslugi našega člana Vojka Bučeka, ki že dlječasa živi z družino v Avstriji. Po končanem turnirju smo prižgali kres v počastitev praznika dela in se zabavali ob dobri hrani in pijači pozno v noč.Zahvaljujemo se vsem ekipam za udeležbo na turnirjuin jih hkrati že pozivamo na novo druženje čez leto dni. 
Mitja Sapač 


TEKMOVANJE V KUHANJU BOGRAČA 
Kaj ste pa vi počeli prvo soboto v maju? Niste bili v Motovilcih? Škoda! Zamudili ste drugo tekmovanje v kuhanju motovilskega bograča, ki ga je pripravilo DŠKT Lukaj Motovilci. Tekmovanja se je udeležilo 11 ekip iz okolice.Zmagala je ekipa NK Tromejnik Kuzma, drugo mesto jezasedla ekipa Vas Dolič, lanski zmagovalci - Povratniki paso končali na tretjem mestu. Ostali udeleženci so preje
20 : : : : : : : : : : Občina Grad 




li zahvale za sodelovanje. Tekmovalci pa niso le kuhalibograča, ampak so se pomerili tudi v majhnem kvizu.Pomerili so se v pripravi krompirja in čebule za bograč,dokazovali so svoje znanje o bograču in okušali skrite začimbe, kjer jim je največ preglavic povzročal kardamom.Zvečer smo s sodelovanjem OŠ Grad pripravili proslavoob otvoritvi slačilnic ob nogometnem igrišču. Prireditve se je udeležil tudi sponzor iz Španije, gospod Schamabandi. Po končani proslavi je sledila podelitev priznanj inzahval, nato pa rajanje pozno v noč s skupino Nova Legija. 
Eva Kolbl 



20 LET POTUJOČE KNJIŽNICE 

Ob 20. obletnici delovanja potujoče knjižnice Murska Sobota je bilo 8. maja 2015 pri Gradu strokovno srečanje.Del srečanja se je odvijal v kulturni dvorani, kjer sta ponagovoru županje Cvetke Ficko, prisotne med drugiminagovorila tudi mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministricaza kulturo in Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu.Potujoče knjižnice pripeljejo našo najboljšo prijateljico –knjigo tudi v najbolj oddaljene kraje, pa ne glede na to,ali so tam šolske knjižnice ali ne. Knjiga je še vedno in boostala tista »dobrina«, ki te ne pusti na cedilu, so si bili enotnega mnenja vsi prisotni na tem srečanju. V občini Grad je v letu 2014 bila potujoča knjižnica obiskana kar702-krat, izposojenih pa je bilo kar 3927 različnih del.Učenci OŠ Grad so ob tem srečanju pripravili pester kulturni program. V prostorih osnovne šole je ta dan bilana ogled razstava ob 20. obletnici delovanja potujočeknjižnice. 

Mihaela Žökš 

POHOD PO KOVAČEVCIH 
Pohod po Kovačevcih, ki se je odvijal drugo nedeljo v maju,tokrat ni zaznamovalo slabo vreme, ampak dobra družba,razgiban teren pohoda in veliko pohodnikov.Lepo nedeljsko popoldne je na igrišče v Kovačevcih privabilo lepo število pohodnikov od blizu in od daleč.Tretji pohod po Kovačevcih je potekal tudi letos v sklopu pohodov,ki so vpisani v izkaznico pohodnikov po Goričkem za leto2015. Zelo pohvalno je dejstvo, da so se mnogi pohodniki tisti dan že udeležili zjutraj enega pohoda, a jih to nizadržalo, da ne bi prišli še k nam. Po uvodnem okrepčiluin pozdravu domačinov se je začela pot po obronkih vasi.Vmes so se pohodniki ustavili na dveh postajah, kjer sose okrepčali, na koncu pa jih je čakala topla malica izpodrok naših izvrstnih kuharjev pod taktirko »ČemeštrovegaMartina«. Da je pohod bil tako uspešen, gre zahvala vsem članom društva. Dejstvo je, da se s skupnimi močmi, z malcedobre volje in kančkom sreče da tudi v najmanjši vasiizpeljati uspešno prireditev – aja, pa vreme mora biti na naši strani. 
Doris Troha 


ŽEGNANJE KONJEV 

Tudi letošnjo pomlad, v dnevih okrog godu svetega Jurija, je drugo majsko nedeljo, 10. maja, na travniku priBunderlovem križu, potekalo že skoraj tradicionalno»žegnanje konjev«.Družina Šinko od Grada, ki je tako kot vsako leto pobudnik tega dogodka, je poleg svojih štirinožcev, medse 


povabila tudi konjarje in njihove žrebce iz Kruplivnika,
Beznovec, Gornjih Slaveč in Kuštanovec.
Sveto mašo je, ob somaševanju domačega duhovnika

g. Marka Magdiča, daroval g. Damijan Tikvič, minorit, kimimogrede izhaja iz Svetega Jurija na Ptuju, kjer je prav tako v navadi blagoslavljanje tovrstnih živali. Kot je pridigar poudaril med blagoslovom, so konji že od nekdajslužili ljudem kot pomoč pri delu in so bili ter ostajajoše danes cenjene živali. Duhovnika sta tako v spremstvu ministrantov ob koncu obreda blagoslovila tamkajšnjomnožico konjev in njihovih lastnikov, iz pesti pa sta jim skupaj z obiskovalci ponudila še drobce kruha. 
Nino Gumilar 


KRVODAJALSKA AKCIJA 
Krajevni organizaciji Rdečega križa Grad je 15. maja 2015 vsodelovanju z Osnovno šolo Grad in Občino Grad uspelože petič organizirati in uspešno izvesti krvodajalsko akcijo v domačem kraju. Tudi letos so se krvodajalci v lepem številu udeležili te humane geste, saj se jih je 57 odločilo,da darujejo kri in s tem pomagajo drugim. Med darovalciso letos bili trije taki, ki so zbrali pogum in prišli prvič.Lepo je videti te, ki šele stopajo na pot krvodajalstva, kakor tudi tiste krvodajalce, ki so darovali že več litrov tepomembne življenjske tekočine.Kri ne morejo izdelati v nobenem laboratoriju, zato ješe toliko bolj pomembno, da imamo med nami ljudi, kiso pripravljeni zastonj dati kri nekomu, ki jo potrebuje.S pomočjo vseh pridnih občanov smo prepričani, da boakcija tudi prihodnje leto uspešna. 
Darinka Bauer 
22 : : : : : : : : : : Občina Grad 


PREDSTAVITEV NA DNEVU SLOVENSKE VOJSKE 
Zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad tudi včasu obnove Vulkanije predstavlja in širi svojo ponudbo.Čeprav je geološki muzej v Lednarjevi usnjarni odprt, je obisk majhen, saj večina turistov, ki se zanima za Vulkanijo, želi počakati na ponovno otvoritev, da si bodo lahkovse ogledali in doživeli izbruh goričkega vulkana. Kljubtemu pa nadaljujemo s promocijo, ki bo predvsem pred otvoritvijo potekala širom Slovenije.
15. maja smo se udeležili Dneva Slovenske vojske, ki jeletos potekal v Rakičanu. Obiskovalcem je bila v šotoruponujena široka paleta turistične ponudbe iz Pomurja.Na tej predstavitvi smo bili tudi zaposleni zavoda, ki smopredstavljali Doživljajski park Vulkanija. Z Olijem smotako obiskovalcem približali gorički vulkan, jim ponudili goričke pogače ter paleto mineralov in drugih spominkov, ki jih najdejo v našem parku. Obenem smo jih že vabili na ponovno otvoritev Vulkanije in na obisk Goričkega,ki ima veliko lepih naravnih in kulturnih znamenitosti.V maju smo izdelali letake, s katerimi vabimo na ponovnootvoritev Doživljajskega parka Vulkanija, ki bo 2. oktobra2015. Letake smo razposlali na vse TIC-e po Sloveniji, v terme in drugim turističnim ponudnikom. Pripravljamo tudiprojektne ideje v upanju, da jih bomo lahko že v naslednjem letu izvajali. Največja želja je urediti Olijevo vulkansko pot, ki smo jo že predstavili v časopisu Slovenske novice.V tem času smo se udeležili dodatnega izobraževanja natemo geologije in njene interpretacije ter zbirali gradivo zaLednarjevo usnjarno, mlin in Vulkanijo. Prav tako sodelujemo v različnih projektih s predstavitvijo turistične ponudbePomurja, prisotni smo na tablah Regio Vitalis in na zemljevidih In your Pocket. Pripravljamo tudi turistično obvestilnosignalizacijo za Vulkanijo ter druge turistične znamenitostiin subjekte v občini. V prihodnjih tednih bomo intenzivnopripravljali materiale za obogatitev ponudbe v Doživljajskem parku Vulkanija, izdelali promocijski material in pričeli s promocijo doživljajskega parka, ki bo oktobra odprlsvoja vrata in vas povabil v še bolj doživeto spoznavanjenašega planeta in goričkega vulkana. 
Danijela Krpič 




IZLET NA POHORJE 
Člani športnega društva Radovci smo 16. maja 2015 izvedli izlet na Pohorje. Da smo višino premagali brez posebnih naporov, smo se peljali s pohorsko vzpenjačo. Pogledna Maribor je vmes ovirala megla, a dobrega vzdušja to ni pokvarilo. Na vrhu smo si po krajšem ogledu privoščili šilček domačega in se vrnili nazaj v štajersko prestolnico.V mestu smo si privoščili najboljše čevapčiče v znanem lokalu. Obiskali smo tudi Lent in najstarejšo trto na Slovenskem, seveda smo poskusili tudi dobro vino. Našepotovanje je bilo kratko, vendar zanimivo in popestreno z veliko humorja. 
Marjan Ficko 


PREVZEM MOTORNE BRIZGALNE 
Za gasilce PGD Dolnji Slaveči je bil 16. maj 2015 zagotovodan D. Po dolgoletnih željah nam je uspelo pridobiti novomotorno brizgalno Rosenbauer Fox III in jo slavnostnopredati svojemu namenu. Želja po tej pridobitvi je trajalaže nekaj let, a izvrševanje te želje se je začelo pozno vjeseni 2014, ko smo se začeli aktivno pripravljati na velikomaškarado. S pomočjo te prireditve, kakor seveda tudivseh vas nam je ta cilj uspelo uspešno izpeljati.Našo slavnostno prireditev so počastili predstavniki GZ Slovenije, GZ Grad, občine Grad, generalnega sponzorja Zavarovalnice Triglav, predstavnika  verskih skupnosti tervsi ostali donatorji in povabljeni gostje. Poleg že omenjenih ste na našem slavnostnem prevzemu pustili pravposeben pečat tudi vi gasilci. Zbralo se vas je 120 gasilceviz 16 gasilskih društev, kar nam je v velik ponos in veselje.Prireditve pa nikakor ni bilo mogoče izpeljati brez dvehoseb. To sta bila naša botra, ki sta nam nesebično ponudila svojo podporo. Naša nova motorna brizgalna Rosenbauer Fox III je tako dobila botra Hüll Jožefa z Dragico in Šarkanj Silva s Simono. 
Na prireditvi je bil tudi kulturni program, za kar je poskrbela dramska skupina Macho in Mejki. Vsekakor se je razigranost te slovesnosti po uradnem delu šele začela. Kosmo se preselili v prostore gasilskega doma, nas je začelzabavati slovenski ansambel brhkih deklet, ki je zelo segrelnaše ozračje in marsikoga so zasrbele pete. Navihanke sovse prisotne zabavale s svojim animacijskim šovom poznov noč. Ob tej priložnosti, preden zaključim s prijetnimi občutki o tej prireditvi, bi rada izrekla tisto skromno besedo,a vseeno velikega pomena, besedo hvala. Še enkrat hvalanašima botroma za vso njuno naklonjenost in dobrosrčnost, generalnemu sponzorju, vsem ostalim donatorjemkakor tudi vsem, ki ste pripomogli k bogatemu srečelovu.Seveda tudi hvala vsem vam gasilcem, ki ste nam s številno udeležbo dokazali svojo podporo in se z nami zabavalido zgodnjih jutranjih ur.Tudi v bodoče si želimo podobnihtrenutkov. Da se bomo lahko ponovno srečali ob pomembnem in slavnostnem  dogodku v našem kraju.
Mateja Knap 



Letos so bili binkoštni prazniki veliko zgodnejši kot lansko leto. Tako smo tudi Binkoštni pohod izvajali velikoprej, saj je potekal 24. maja na Dolnjih Slavečih. Polegnašega se v okviru Trideženega pohoda izvaja več pohodov. Letos so se po novem izvajali le v Avstriji in pri nas, brez sosednje Madžarske. Pri nas je bilpohod ponovno v nedeljo, in sicer s startommed 8. in 11. uro. Na pot so se lahko pohodniki podali v dopoldanskih urah. Proga jebila v celoti začrtana, je pa bila zaradi neugodnih vremenskih razmer v tednu predprireditvijo proga prilagojena zmožnostimizvedbe.  Zbrali so se 204 pohodniki od blizuin daleč, ki so lahko na ta dan uživali v svežini in sončnih žarkih, povedano preprosteje vpravem pohodniškem duhu. Poskrbljeno jebilo tudi za dve postojanki, kjer so se pohodniki spočili ter okrepčali ob dobri kapljiciin domačih dobrotah. Proga se je tudi letoszačela in končala v gasilskem domu, kjer jebilo poskrbljeno za sladkosti izpod rok naših članic. Tam je vse udeležence pričakaltudi majhen srečelov, da je bilo vse še boljpestro. Ob tej priliki se ŠRD Dolnji Slavečizahvaljuje vsem donatorjem srečelova kakortudi vsem vaščanom, ki so nam pripomoglina svoj način z dobitki. Že sedaj pa strmimonovim izzivom naproti in upamo, da bomotudi v prihodnje tako lepo sodelovali z vami.In že sedaj vas vabimo v našo družbo tudiprihodnje leto. 



Mateja Knap 



OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE 
Občinsko gasilsko tekmovanje so letos skupaj z vaščani pripraviledesetine PGD Kovačevci. Samo osrednje tekmovanje je potekalo na igrišču športnega društva, štafeta pa se je izvedla na bližnji vaškicesti. Tekmovanja se je udeležilo 16 desetin in je bilo sestavljeno iz gasilske vaje, štafete in razvrščanja. Po končanem tekmovanju so bilirezultati naslednji: pri članih A so 1. mesto osvojili PGD Motovilci, 2.mesto PGD Dolnji Slaveči in 3. mesto PGD Vidonci. Pri članicah A so 
1. mesto osvojile PGD Vidonci, 2. mesto PGD Motovilci in 3. mesto
PGD Dolnji Slaveči. Pri članih B so 1. mesto osvojili PGD Motovilci, 2.
mesto pa PGD Dolnji Slaveči, pri pionirjih pa so zmago slavili PGD
Motovilci, 2. mesto pa so dosegli PGD Dolnji Slaveči.
Nastopile so tudi tri domače desetine, katerih moto je tokrat bil,
da rezultat ni toliko pomemben kot samo sodelovanje in korektno 
izpeljana prireditev po pravilih gasilske zveze.
Tekmovanje je potekalo v sproščenem vzdušju, ob dobri pijači, jedači
in glasbenih vložkih. Druženje se je zavleklo v pozno večerno uro, ko
je, kot se že za Kovačevce spodobi, vse skupaj razgnal dež. 

Doris Troha 


ROMANJE V LJUBLJANO 
Beseda romanje izhaja iz latinske besede »Roma«, saj so skozi zgodovino krščanstva mnogi kristjani želeli obiskati Romo ali po našeRim, da bi se v središčnem mestu krščanstva dotaknili svetih moči. Tudi mi, župljani od Grada, smo 30. maja želeli vstopiti v središčno mesto, vendar ne krščanstva, ampak naše države. Obiskali smonekatera svetišča in samostane v naši metropoli. Najprej smo seustavili na Mali Loki pri Domžalah v samostanu sester Svetegakriža in obiskali redovnice, ki so pred leti živele v župniji Grad. S hvaležnostjo smo se spominjali njihovega razdajanja za naše vernike.Sadovi dela treh redovnic, ki so pomagale gospodu Štefanu Kuharjuse še danes zaznajo. Ob obisku samostana smo doživeli izrednogostoljubje. Pot smo nadaljevali proti Šentvidu nad Ljubljano, kjersmo si ogledali megalomansko stavbo, na kateri je izpostavljennapis: Kristusu, zveličarju sveta. Škof Anton Bonaventura Jeglič (1850– 937) je dal zgraditi zavod Svetega Stanislava kotodgovor na potrebe tedanjega časa, ko so se mnogiSlovenci ob izobraževanju v tujih krajih in v tujih jezikih oddaljevali od slovenstva. V zavodu so se duhovnoin intelektualno oblikovali mnogi velikani slovenskeganaroda. Danes imajo v sklopu zavoda Škofijsko klasično gimnazijo, Osnovno šolo Alojzija Šuštarja in vrtecDr. Roman Globokar. Direktor zavoda nas je vodil skoziprostore velikih razsežnosti do srca zavoda, kapele, kjerse tudi sodoben vzgojitelj, učitelj in učenec v molitvisreča s Kristusom, izvirom življenja, ljubezni in miru.Vstopili smo tudi v prostore radia Ognjišče, kjer nas jelepo sprejel gospod Marjan Bunič. Naslednja postajaje bila župnija Dravlje, ki jo vodijo jezuiti. Pater MilanŽvanut, draveljski župnik, ki ima sorodnike tudi v našižupniji, nam je približal utrip življenja v župniji, kjerživi čez 15 tisoč ljudi. Sledil je ogled mesta in cerkveMarijinega Oznanjenja na tromostovju. Vrh dneva jebila liturgija, ki smo jo obhajali v ljubljanski stolnici,posvečeni svetemu Nikolaju. Stolni župnik, gospod JožeLap, nas je po liturgiji povabil v župnijske prostore, kjersmo tudi s hvaležnostjo zaključili naše romanje.



župnik Marko Magdič 


UPOKOJENCI PO DEŽELI VULKANOV 
»Po deželi vulkanov« je bil naslov našega enodnevnega izleta na Madžarsko in v Avstrijo. Pravzaprav smose vozili skozi tri vulkanske dežele, v katerih so vulkani pustili vidne sledove. Bil je lep poletni dan, 11. junija 2015, ko nas je avtobusz 48 potniki društva upokojencev Grad odpeljal skozigoričke vasi do Šalovec, kjer smo si ogledali ekosocialno kmetijo Korenika, se osvežili z bio napitkom in seodpravili naprej do porabskih vasi. Prvi postanek je bil vŠtevanovcih, kjer imajo v opuščeni stražnici urejen muzej mejne straže, naslednji ogled pa je bil v Andovcih, najmanjši slovenski vasi v Porabju. Turistična znamenitost vasi je »porabska domačija« z Malim Triglavom nadvorišču. Nekaj več pa smo lahko videli v Monoštru, kije središče porabskih rojakov s 4000 Slovenci, ki »gučijo tak kak mi« in ki predstavlja vrata v Narodni park »Őrség«. Medtem, ko so si eni ogledovali mogočno baročno cerkev, so drugi obiskali daleč naokrog poznanotržnico, kjer si lahko kupite marsikaj, česar drugje nedobite. Po napornem odhodu s tržnice smo si privoščiliobilno kosilo, ki je vsem zelo prijalo.Časa za počitek ob kavi in kozarčku ni bilo, saj nas jeura že priganjala k odhodu. Morali smo na avstrijskostran vulkanske dežele, če smo hoteli kaj videti še tam.Prišli smo v Riegersburg, ki je poznan po graščini, ki sedviga 482 m visoko nad previsno skalo. Do gradu smose popeljali z gondolo in bili navdušeni nad razgledom.Vsi si niso upali gor, pač pa le dobra polovica bolj korajžnih. Pri naslednjem postanku, v trgovini čokoladniceZotter, si je večina nakupila čokoladne izdelke. V kraju Hof beim Straden je muzej Buldogwirt, kjer je bilavečina nad razstavljenimi stroji starejšega izvora zelonavdušena. Vrhunec celodnevnega potepanja pa je bilpostanek v kmečkem turizmu Mencinger, kje so nasprijazno sprejeli in nas postregli z obilno malico, ki jenismo mogli zaužiti v celoti in nam je služila kot priboljšek še naslednji dan.Bogat program, lepo vreme, sproščen klepet, dobra hrana in še boljša kapljica – kdo tega ne bi bil vesel. Šebomo šli. 
Po pripovedovanju Hedvike Pucko in Dragice Hüll zapisala Kristina Marič 


OBNOVA STREHE ŠD RADOVCI 
Zaradi dotrajanosti strehe na objektu na športnem centru Radovci so člani športnega društva in gasilskega društva Radovci v začetku junija pristopili k njeni obnovi. Po dvodnevni prostovoljni akciji je objekt dobil novo kritino, tako bo lahko še naprej služil vsem dogajanjem, ki bodo sledila. Istočasno so obnovili tudi dotrajane klopi. Takoima športni center zopet lepšo podobo. 



Marjan Ficko 



ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE 
20. junija 2015 je bil dan, ko so se spominjali dogodkov iz leta 1990 in 1991. Za marsikatere to leto predstavlja veliko prelomnico v življenju. Vsak se spominja dogodkov nasvoj način, a veliki množici se verjetno po glavi smukajo isti spomini in misli. Predvsem iz enega razloga. Spominjajo se namreč vojne za Slovenijo.Pomembno vlogo pri tem so nedvomno imela skrivnaskladišča orožja, ki so se razprostirala po vsej Sloveniji,saj je teh bilo čez 330. Na območju takratne UNZ MurskaSobota pa je bilo kar 35 takšnih skrivnih skladišč. Ker jebila nevarnost prevelika, da bi zvezni organi posegli potem orožju in strelivu, ki ni bilo v dnevni uporabi, se jele to deponiralo v skrivališča. V tistem času so ta dejanja bila vse prej kot prijetno opravilo, saj so predstavljalaveliko nevarnost in ogroženost za ljudi, ki so prevzeli toodgovornost. Na ta dejanja so se letos prvič spomnili in začeli zaznamovati ta skrivna skladišča orožja in streliva.V mesecu juniju so se tako spomnili hraniteljev orožja intakratnega oddelka milice Rogašovci, ki so ga skrivali ravno pri nas na Dolnjih Slavečih. Pomembno vlogo pri tem sta nosila domačina Ernest Ferko in takratni poveljnikPGD Dolnji Slaveči Karel Recek.V spomin na to se je 20. junija 2015 odvilo slovesno odkritje spominske plošče, ki je na gasilskem domu na DolnjihSlavečih. Pred slovesnostjo, ki se je začela ob 12. uri, pa je vspomin na to bil organiziran tudi 7 km dolg pohod od takratnega oddelka milice v Rogaševcih do gasilskega domana Dolnjih Slavečih. Pohoda in slovesnosti se je udeležilo čez 70 ljudi. To so bili predvsem člani društva Severza Pomurje in Zveza veteranov vojne za Slovenijo, kakor tudi nekaj drugih pohodnikov. Še preden pa je prišlo do odkritja spominske plošče, ki sta jo odkrila predsednikPolicijskega veteranskega društva za Pomurje Drago Ribaš in županja Cvetka Ficko, sta vse  prisotne nagovorila župan občine Rogašovci Edvard Mihalič in županja občine Grad Cvetka Ficko. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Policijskega veteranskega društva zaPomurje. Slovesnost so obogatili še nastopajoči učenciOŠ Grad ter kvintet glasbenikov policijskega orkestra izLjubljane. Ob koncu je bilo poskrbljeno še za pogostitev v gasilskem domu. 
Mateja Knap 


POHOD PO VIDONCIH 
25. junij – dan državnosti smo letos proslavili tudi v Vidoncih s kratkim kulturnim programom in pohodom po vasi. Zjutraj smo se pohodniki zbrali v Športnem centru Vidonci in najprej prisluhnili kratkemu kulturnem programuob dnevu državnosti. Sledil je pohod po vaških poteh do zaselka Mesarova graba, kjer smo se okrepčali s pijačo injedačo. Nato nas je pot vodila naprej po gozdni poti donaslednjega zaselka vasi, kjer nas je čakalo presenečenje – nenapovedana postojanka s pijačo. Ker smo bili že 




nekoliko utrujeni, smo se odpravili do športnega centra,
kjer je sledila zakuska z golaževo juho in prijeten klepet
ob dobri kapljici.
Pohoda se nas je udeležilo 70 pohodnikov iz različnih vasi.
Prehodili smo približno 8 km poti. 

Melita Ficko Sapač 


TURNIR PRIJATELJSTVA V RADOVCIH 
V športnem centru Radovci je letos konec junija že drugič potekal turnir prijateljstva v nogometu. Turnirja so seudeležile povabljene ekipe in sicer nogometaši iz Kobilja,Pertoče, Poznanovcev, Gipsy team Domajinci, Plavih devetiz Lemerja, Vidonci, Grad mladi in Radovci.Turnir se je odvijal v prijetnem in borbenem vzdušju, kar ni mogel pokvariti niti dež. Nogometaši in obiskovalci so tekme spremljali z zavijanjem in vzpodbujanjem vsakeekipe. Na koncu je tretje mesto pripadlo nogometašem iz Vidonec, drugo mesto so osvojili Gipsy team Domajinciin prvo mesto mladi nogometaši Grad. 
Marjan Ficko 


OD GORCE DO GORCE 
Na Sladki Gori je 27. junija 2015 potekal tradicionalni, že 11.pohod Od gorce do gorce, ki ga vrsto let v času praznikaObčine Šmarje pri Jelšah organizira Turistično društvo Skritibiser Sladka Gora ob podpori Občine Šmarje pri Jelšah,TIC-aŠmarje pri Jelšah in PGD Sladka Gora. Tudi letos se je pohodaudeležilo veliko število pohodnikov in ljubiteljev gorc, ki so vne prevročem vremenu, kljub popoldanskemu dežju obiskalikar 11 postojank.Tega tradicionalnega pohoda so se kot že vrsto let tudi letosudeležili Radovčani, ki ohranjajo prijateljske vezi s prijatelji s Sladke Gore. Pohodniki so se začeli zbirati pri Domu krajanov in gasilcev Sladka Gora, kjer so vplačali simbolno startnino, napodlagi katere so prevzeli letošnje raznobarvne majčke 
z logotipom pohoda. V nadaljevanju so pohodniki krenilina krožno pohodniško pot, ki vodi po razgibanem terenumed vinogradi do številnih gorc. Letos so pohodniki imelina voljo skupno enajst vmesnih točk oziroma postojank.Ogledali so si lahko sladkogorsko cerkev in Fidlerjevo kapelo. Po ogledu hiše pesnika Alojza Hergouta so se pohodnikiokrepčali na Potiskovi domačiji. Pot jih je nato vodila do razgledne točke, v Andrejevi gorci pa jih je čakal pečeniodojek. Pohodniki so se udeležili tudi bogoslužja v cerkvi sv. Mihaela, nato pa so krenili do Korita in na razstavo slik pri Slavku Jeriču. Vinogradniki, vinarji in ostali ponudniki različnih dobrot,izdelkov in turističnih produktov na Sladki Gori so šeenkrat več dokazali, da so odlično pripravljeni, da znajozadovoljiti potrebe in pričakovanja različnih obiskovalcev. Prav gotovo so številni pohodniki ta dan izkoristili zaprijetno druženje, kjer ni manjkala dobra volja, žlahtnakapljica in okusna hrana. 
Suzana Farič 


NOČNO GAS. TEKMOVANJE V MOTOVILCIH 
Občina Grad ima bogato tradicijo organizacije gasilskih tekmovanj. Eno najuspešnejših in najbolje obiskanih ne le v občini, ampak tudi v širši regiji, je tekmovanje za prehodni pokal vasi Motovilci. Tekmovanje se je letos odvijalo že 17-ič, in sicer v soboto, 4. julija 2015. Tekmovalneenote so se pomerile v suhi vaji z motorno brizgalno inmetu torbic. Letos se je tekmovanja udeležilo 44 ekip, od tega 14 ženskih in 30 moških. V ženski konkurenci so prvo mesto iz prejšnjega leta ubranile gasilke PGD Bodonci. Ker so zmagale tretjič zapored, so prejele prehodni pokal v trajnolast. Drugo mesto so zasedle članice PGD Dolnja Bistrica,tretje mesto pa gasilke iz PGD Rogašovci. V moški konkurenci so prvo mesto osvojili gasilci iz PGD Šratovci, sledilista ekipi PGD Sovjaka in PGD Dolnji Slaveči1.Poleg odličnih predstav tekmovalnih desetin so se številni obiskovalci zabavali tudi na pravi gasilski veselici. Svoje pete so si brusili ob glasbi skupine Weekend Band in pevcu Jasminu Stavrosu. Za goste je bilo tudi to leto odličnoposkrbljeno. Organizatorji so se na dogodek pripravljali tako rekoč celo leto, pri pripravi je sodelovala celotnavas, rezultat pa je bila zadovoljna in odlično postrežena množica obiskovalcev. Z uspešno zaključeno prireditvijo so vaščani dobili nov elan za pripravo 18. tradicionalnegagasilskega tekmovanja za pokal vasi Motovilci.



Alenka Fujs 



MEDNARODNI TURNIR V AVSTRIJI 
V soboto, 4. julija 2015, smo se člani ŠD Vidonci skupaj s podjetjem Dengrad udeležili mednarodnega turnirja vmalem nogometu v Markgrafneusiedl-u v neposrednibližini mesta Dunaj. S ŠD Markgrafneusiedl že dolga letasodelujemo po zaslugi Vojka Bučeka, ki je član ŠD Vidonciin tudi član ŠD Markgrafneusiedl in tako skrbi za prijateljske stike med obema društvoma.Turnirja se je udeležilo 12 članov ŠD Vidonci in 28 članov podjetja Dengrad. Ob 5. uri smo se z avtobusom odpravili izpred športnega centra Vidonci. Pot nas je vodila do mejnega prehoda Kuzma. V Kuzmi so se nam pridružili zaposleni iz podjetja Dengrad in pot smo nadaljevaliproti Dunaju z vmesnimi postanki. Na Dunaju nas je zveseljem pričakal naš kolega Vojko. Najprej smo si ogledali pivovarno Storchenbräu, nato pa nam je Vojko šerazkazal znamenitosti mesta Dunaj. Sledilo je kosilo inpo kosilu smo pričeli s turnirjem v Markgrafneusiedl-u.Ekipa podjetja Dengrad je osvojila prvo mesto na turnirju, mi pa smo z zmago proti domači ekipi Markgrafneusiedl osvojili 5. mesto. Po končanem turnirju smo se okrog 23. ure odpravili proti domu. 

Ervin Kuzmič 

TABOR GASILSKE MLADINE 

Tudi v letošnjih poletnih počitnicah smo PGD Motovilci organizirali gasilski tabor za našo mladino. V sredo, 8.julija 2015, dopoldan smo se naložili na avtobus in kombiter se odpravili na pot. Kot lani smo šli k našemu pobratenemu društvu PGD Braslovče, kjer smo ob kozolcu meddrevesi preživeli pet čudovitih dni. Z nami je šlo 18 otrok,starih med 7 in 14 let, ter 9 mentorjev in mentoric.Teden je bil zelo pester. Mentorice se prevzele različneaktivnosti tekom dneva, mentorji pa so se prelevili v prave profesionalne kuharje, ki so petkrat dnevno poskrbeli,da so naši želodčki bili polni in da smo lahko nemoteno delali, raziskovali in ustvarjali. Kot pravi taborniki smospali v svojih šotorih in v spalnih vrečah. Prav tako smo si naredili svojo zastavo, sestavili himno in zakurili taborniški ogenj. Prosti čas smo preživeli ob družabnih igrah,v katerih smo postali že pravi profesionalci. Veliko smoigrali na kitaro in harmoniko ter preganjali vstran vsoživad okrog nas s petjem domačih in tujih pesmi.Seveda pa na gasilstvo nismo pozabili. Spoznavali smo gasilsko opremo, se pripravljali na gasilska tekmovanja, siogledali gasilski dom PGD Braslovče in se družili z njihovimipionirji in mladinci. Seveda brez nogometne tekme meddomačini in gosti ne gre. In kot veleva bonton, smo bili zelodobri gostje, saj smo jim pustili, da so tudi letos zmagali. 

Tako kot lani se je izkazal gasilski tabor za zelo dobroizkušnjo otrokom in nam mentorjem. Otroci so v naravi brez elektronskih naprav spoznavali svet, ga začutili vvsej svoji širini, se čudili naravnim pojavom, predvsem pakrepili stare medsebojne vezi in tkali nove. Domov smo se vrnili polni novih dogodivščin, spominov in želja, daprihodnje leto nadaljujemo, kjer smo ostali. 
28 : : : : : : : : : : Občina Grad 



Hvala vsem staršem, da so nas podprli in nam zaupali svoje otročke. Hvala tudi vsem mentorjem in mentoricam, da so si vzeli čas in ga darovaliza mlade. 
Valerija Šadl 

SREČANJE UPOKOJENCEV 
Srečanje upokojencev je za vse člane velik dogodek. O njem začnemo razmišljati že na občnem zboru z vprašanji, kje bo, kdaj bo, da bomo spetšli, da se srečamo, se pogovorimo, skratka, da se bomo imeli fajn.Veseli smo bili vseslovenskih srečanj, odkar pateh ni, je naša prisotnost toliko večja na srečanjihPomurja. 9. julija 2015 smo se srečali že trinajstič.Bili smo v Radencih, kjer sta nas pozdravila dosedanji predsednik g. Mirko Levarič in novoizvoljenapredsednica Pomurske pokrajinske zveze društevupokojencev Murska Sobota ga. Violeta Bertalanič ter župana Radencev in Murske Sobote. Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze društevupokojencev Slovenije g. Anton Donko.Program je bil za vse zelo zanimiv, saj so se predstavile glasbene skupine različnih zvrsti, projektNazdravje pa je predstavila ga. Mateja KožuhNovak. Proslavo je zaključila godba na pihala izLjutomera. Prezgodaj je bilo, da bi že šli domov,zato smo se odpeljali na krajši izlet do SpodnjeŠčavnice, kjer smo se ustavili na kmečkem turizmu Hari. Tu nas je pričakala muzika, postreženismo bili z narezkom in v prijetnem vzdušju jepopoldan hitro minil. Zadovoljni, da smo preživeliprijeten dan med prijatelji, smo se proti večeruvračali na naše Goričko. 
Po vtisih s srečanja Dragice Hüllzapisala Kristina Marič 


NOČNO GAS. TEKMOVANJE V RADOVCIH 
V športnem centru Radovci je 11. julija 2015 potekalo tradicionalno osmo nočno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal »VasiRadovci«. Na tekmovanje se je prijavilo 21 ekip, od tega 5 ekip članic. Ekipe so pokazale zelo dobro znanje iz poznavanja gasilskih veščin. Le temu pa je bilo potrebno dodati tudi kanček sreče in seveda pridobljene izkušnje. Ekipa z najboljšim znanjem iz gasilskih veščinje bila tokrat ekipa PGD Dolnji Slaveči, ki je tako odvzela prehodni pokal ekipi PGD Beznovci, ki so bili lansko leto prvi. Tokrat so se morali zadovoljiti zgolj z drugim mestom. Tretje mesto medčlani je tokrat zasedla ekipa PGD Sveti Jurij. Med članicami sobile ponovno najboljše članice ekipe PGD Bodonci, ki so letosže tretjič zapored uspele zadržati prehodni pokal v svojih rokah.Drugo in tretje mesto so zasedle članice ekipe PGD Strukovci in PGD Vidonci. Prireditev pa je seveda tako kot vsakič bila izpeljana ob prijetnemvzdušju množice, ki se je zabavala ob zvokih skupine Weekendband, ob dobri ponudbi hrane in pijače, za katero so poskrbelipridni in zavzeti vaščani in vaščanke. 
Suzana Farič 


ŠD KOVAČEVCI V ZAGORJU 
Športno društvo Kovačevci je tudi letos pri pripravi Plana za leto 2015 vključilo izlet med dejavnosti tekom leta. Letos smo se vzačetku julija odpravili v hrvaško Zagorje in sicer smo si najprej ogledali grad Veliki Tabor pri Desnićih. Grad je iz 15. stoletja in je bil dolga stoletja dom plemiško fevdalne družine Ratkaj, mednjegove prve lastnike štejejo tudi grofje Celjski, danes pa je v lastidržave, ki ga tudi obnavlja. Ob omembi gradu se ljudje največkratspomnijo tudi legende o Veroniki Deseniški.Po ogledu gradu smo se odpravili proti vasi Kumrovec, kjer smo si ogledali etnološki muzej Staro Selo z restavriranimi vaškimihiškami iz konca 19. stoletja. A glavna atrakcija za vse nas, ki smo še bili pionirčki, je bila rojstna hiša Josipa Broza Tita izleta 1860, v kateri se sedaj nahaja muzej. Pred samo hišostoji znameniti kip maršala Tita, delo znanega kiparjaAugustinčića. Po majhnem telesnem okrepčilu nas jepot vodila do dvorca Oršič, kjer smo si ogledali Muzejkmečkih uporov (Muzej seljačkih buna), v katerem najdemo lepo zbirko plemiškega in kmečkega orožja iz časov kmečkih uporov in Matije Gubca, kateri je bil osrednjaosebnost slovensko-hrvaškega kmečkega upora iz leta1573. Ogledali smo si še več kot 400 let staro lipo, izpod katere naj bi Matija nagovarjal kmete k uporom.Po opravljenem kosilu smo se polni vtisov, takšnih alidrugačnih, popeljali proti domačemu kraju. 



Doris Troha 


ORATORIJ 
Don Bosko pravi, da je »vsaka minuta zaklad«. In tudimi, pri Gradu in v Kuzmi, smo na letošnjem oratorijuposkušali izkoristiti vsako minuto. Oratorij je potekalpod geslom »Hočem biti svet« in je v tednu od 13. do
19. julija povezal otroke in animatorje iz treh župnij: odGrada, Kuzme in Svetega Jurija. Spoznavali smo življenjesv. Dominika Savia, zavetnika ministrantov in mladih. Z njim smo se podali na pot svetosti, za katero pa smo ugotovili, da niti ni tako enostavna. Vsak dan smo posvetilidoločeni vrednoti, kot so sveto obhajilo, navdušenost za svetost, vestnost, služenje in Marija. Skupaj z otroki smougotavljali, da so vse te vrednote pomembne v našemživljenju, vendar pa imamo včasih premalo poguma,da bi se spopadli z izzivi, ki nam jih prinašajo. In bolj kosmo skozi zgodbo spoznavali sv. Dominika Savia, bolj smougotavljali, kako naj se spopadamo z življenjskimi izzi
vi. Biti vesten, služiti Bogu in se zavzemati za svetost, ni enostavno, toda če nekaj »dela« prepustimo tudi Njemu,vse poteka lažje. Le zaupati moramo.Na Oratoriju smo tudi veliko prepevali in vsak dan je bilo obdviganju in spuščanju zastave slišati tudi našo oratorijskohimno.Tudi igrali smo se. Svoje spretnosti smo pokazali na»oratorijadi«, možgančke smo napenjali, ko smo iskali skritizaklad, najbolj pa smo se veselili vodnih iger, ki so bile v teh vročih dneh še kako dobrodošle. Odpravili smo se tudina pohod, ki smo ga zaključili s piknikom in igrami, kjerso se nam pridružili tudi starši. Vsak dan pa smo bili tudiustvarjalni in tako so pod spretnimi prstki nastajali različniizdelki. Prvi dan, ko je bil simbol dneva kruh, smo se tudimi lotili peke. Pekli  smo pecivo, kjer so se kot zelo spretneizkazale naše animatorke, pomagali pa sta nam tudi dvebabici. Izdelovali smo tudi stojala za svinčnike, angelčkeiz makaronov, okvirje za slike in še marsikaj zanimivega.Animatorji in otroci smo bili ta teden res kot ena velika družina. Skupaj s sv. Dominikom Saviem smo začeli potovati po poti svetosti in upamo, da se nas bo ta svetostdržala še naprej in da bo nalezljiva. Bodimo sveti, če želimo, da bo svet govoril o nas. Saj vemo, da svetnik nepostaneš kar tako, čez dan. Tudi Dominik se ni rodil kotsvetnik, ampak je postal svet. Nič ni nemogoče. In tudimi se bomo trudili, da bomo oratorijski duh in svetostprinašali v življenja ljudi okrog nas. 
Anja Kisilak 



ROMANJE ZAKONCEV JUBILANTOV 
Zakonci jubilanti iz župnije Grad in Sveti Jurij v Prekmurjuter drugi prijatelji romanj smo se v soboto, 18. julija 2015,odpravili na zahvalno pot k višarski Mariji. Tokrat smoizbrali pot čez Avstrijo in izkoristili možnost pogleda na Vrbsko jezero. Lepota narave, svetišča Marije Wörth indvorca Schloss am Wörthersee nas je lepo obogatila. Vitalijanskem kraju Camporosso (Žabnica) smo prestopiliiz avtobusa v gondolo in tako s pomočjo žičnice poromalik Mariji. Sveto mašo je vodil dr. Peter Lah, jezuit iz Komende, ki v akademskem času predava v Rimu. Ob vhodu vcerkev smo po sveti maši zagledali obeležje v spomin naLamberta Ehrlicha, ki je poleti leta 1933 imel na Višarjah pomenljiv govor: »Božja volja nam tukaj, na Svetih Višarjah razodeva, kaj je naloga Slovencev na zemlji, kjer živimo.Ob temeljih te svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena. Njihovi valovi, prihajajoči od juga, severa in vzhoda, bi udarili skupaj prav tu. Romani, Germani, Slovanibi prav tukaj skušali riniti drug drugemu mejnike nazaj.A naši očetje so bili modrejši od vojskovodij in politikov. 



Namesto mejnika so (…) med tremi narodi postavili cerkev.To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne ločuje, ampakjih združuje. Danes je tak mejnik vsa naša domovina. Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom invzhod z zahodom. Sama pa ne sme biti ne eno, ne drugo,ne tretje. Ostati mora mejnik, ki druži, kakor Svete Višarje.To je Božja volja. To nalogo bo mogla Slovenija izpolnjevati samo v svobodi, ne pod gospodarjem z juga ali severa,vzhoda ali zahoda.« V duhu teh besed smo si tudi sami zaželeli, da bi ponovno odkrivali varnost za prihodnje obJezusu Kristusu, ki nam podarja več, kot ga prosimo. 

Pot smo nadaljevali čez prelaz Predel in se spominjali trpljenja naših prednikov, ki so ravno v tistem prostoru, natankopred stotimi leti doživeli drugo bitko soške fronte (18. julij 
10. avgust 1915). S spoštljivostjo smo pogledovali proti čudovitim vrhovom, ki pa so zaznamovani z izgubami življenj. Obtem smo se spominjali tudi svetlih trenutkov, ki so jih pisalimnogoteri vojaki, predani Bogu in narodu. Avstro-ogrskivojaki so zgradili cerkev na Javorci, muslimanski bojevnikiso v Logu pod Mangartom postavili Mošejo. Ob soočanju sčloveško minljivostjo se je iskalo semena nesmrtnosti. Svetišče je bilo v veliko pomoč. Tudi vojaški kurati so darovaliživljenja za svoje ljudi.Vstopili smo tudi v cerkev Srca Jezusovega v župniji Drežnicain v duhu pesmi prosili Gospoda: Čuvaj nas v ljubezni svoji,mi smo tvoji. Lepa romarska cerkev pod Krnom stoji v idiličnem prostoru. Obogateni z mnogimi lepimi doživetji smose čez Idrijo vrnili v idilično domačo župnijo. Bogu hvala.
župnik Marko Magdič 

Zakoncem jubilantom so se na romanju pridružili še drugi verniki(foto: Bojan Maček) 



DOGAJANJE V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO 

VELIKONOČNE DELAVNICE IN POHOD TRIDEŽELNEGA PARKA 
28. marca so na gradu Grad potekale že tradicionalne velikonočne delavnice s prodajno razstavo in ponudbo velikonočnih ter spomladanskih izdelkov. Otroci so ustvarjali vdelavnicah, kjer so si izdelali svojo remenko v batik tehniki in košarico zanjo iz barvnega papirja. Razstavili smo tudiizdelke, ki so prispeli na natečaj Vüzenski dar. Prvo mestosi je upoštevajoč kriterije estetike in uporabnosti izdelka,uporabe naravnih materialov in kreativnosti pri vključitvitematike Velike noči prisvojil otroški skiro iz lesa Štefana Županeka iz Šalovec, drugo mesto pirh v batik tehniki TerezijeToplak iz Dobrovnika in tretje mesto velikonočna dekoracijaDragice Horvat iz Dobrovnika. Na natečaj se je odzvalo 6rokodelcev. 
Za pomladno prebujanje smo poskrbeli tudi z gibanjemv naravi in na ta dan organizirali še pohod trideželnega parka Goričko Raab Őrség ob svetovnem dnevu voda. Pohod je potekal po razgibanem terenu na območju ObčineGrad, kjer so pohodniki spoznavali številne kulturne innaravne znamenitosti okolice gradu. Več kot 50 pohodnikov se je podalo skozi grajski park v dolino Gračkega potoka, naprej po Graščakovi poti do zeliščnega vrta Korina, kjer so se osvežili z zeliščnimi čaji. Po Pomurskiplaninski poti so pot nadaljevali do Kačove mlake, naprejmimo Lednarjeve usnjarne in Vulkanije na Popovšček, ki je ponujal lep panoramski pogled na Pörgo. Pohodnikiso lahko izvedeli marsikaj o sami kamnini vulkanskegaizvora, bazaltnem tufu. Preko Bežanove grabe in Grač

Udeleženci 3deželnega pohoda pred gradom Grad (foto: G. Domanjko) 


  Občina Grad  : : : : : : : : : :   31 



kega potoka so se podali na drugo stran v Vidonce in si ogledali visokodebelni sadovnjak in hotel čebel samotark. Po krajšem postanku so pot nadaljevali po Olivinovipoti mimo cerkve Marijinega vnebovzetja do grajskega poslopja, kjer so ob dobri hrani in v krogu prijateljev pohod z ogledom velikonočne razstave 14 ponudnikov domače obrti tudi zaključili. Obilo sonca in lepi razgledi so dali pohodu poseben čar. Zadovoljni nad novimi doživetjiso že začeli načrtovati nove pohodne podvige.
Štefanija Fujs, Marina Horvat 


KONCERTI NA GRADU 
V mesecu juniju smo v koncertnem salonu gradu Gradpripravili kar tri koncertne dogodke.Klavirski recital na velikem koncertnem klavirju mladeAnje Kučan potrjuje idejo in uresničuje željo, ponuditigrad mladim umetnikom in publiki, da doživijo glasbov čudovitem grajskem ambientu. Anja je svoj prvi samostojni recital 13. junija izpeljala s svojima sošolkama,flavtistkama, Niko Pinter in Anastasijo Kostić. Samo občudovali smo lahko, kako nežno so drseli Anjini prsti po klaviaturi. Lahko ji le čestitamo in se veselimo njeneganaslednjega koncerta v letu 2016.Večer Mendelssohnovih komornih del se je odvil 22. junija. Mentorica Gabriela Bratina in korepetitor PredragŠantek, ki poučujeta na Glasbeni šoli v Murski Soboti,sta na grad pripeljala svoje učence solo petja. Anja Kutoš, Alja Gregorinič, Tanja Kološa, Jasmina Dajčman, Julija Furek, Polona Hanc, Dominik Kerčmar, Maria Horvat,Nicky Dervarič, Laura Vučak, Patricija Cigan, Miša Frumen,Maja Gabor, Laura Cigut in Anja Kučan so nam z izvedbo Mendelssohnovih komornih del pričarali lep večer vkoncertnem salonu gradu.Koncerte stare glasbe izvajamo v sodelovanju z SeviqcBrežice že nekaj let zapovrstjo. Koncert 24. junija v izvedbi Camerata Bachiensis iz Leipziga v Nemčiji nas jezvabil v objem romantične glasbe Iz osrčja Nemčije, kjer je ustvarjal Johann Sebastian Bach. Šest članic in en članansambla je v okviru projekta eeemeging bivalo v umetniški rezidenci na Turistični kmetiji Smodiš v Otovcih. 

Ob minulih poletnih koncertih smo razmišljali tudi otem, kako pritegniti občinstvo in ga navdušiti za poslušanje tovrstne glasbe. Razmišljali smo tudi o poletni šolipetja na gradu, ki nudi vse možnosti učenja petja, skladanja in tudi izvajanja klasične glasbe, ki nedvomno najboljsodi v kulturni spomenik državnega pomena, kamor jegrad Grad vpisan. 
Stanka Dešnik 


RAZSTAVE 
Ob svetovnem dnevu voda, 22. marca, in svetovnem meteorološkem dnevu, smo 23. marca odprli nov razstavni prostor o vidri. Prostor Vidra je namenjen spoznavanjuvodnih ekosistemov in njihove pestre biodiverzitete. Odprtje sta pospremili predavanji mag. Marjane Hönigsfeld Adamič: »Od vidre do žive vode« in prof. dr. Mihaela
J. Tomana: »Varstvo voda ali varstvo človeka pred vodami«. Ob tej priložnosti smo prikazali delovanje vodnihmodelov, ki so bili izdelani v okviru projekta Life Aquaviva.Otvoritvi in predavanjem so prisostvovali tudi učenci OŠGrad. Razstavna soba z vodnimi modeli je tako dobradodatna ponudba za obiskovalce gradu. 

O, TI, TI! 2. junija smo na gradu Grad pripravili večer, kije bil pravo druženje generacij in ustvarjalcev, ki jim jeskupna nit narava. Najprej smo odprli razstavo tekstilnih izdelkov skupine žensk, ki so šivale in vezle na temo tradicionalne dediščine pod mentorstvom več strokov-njakinj na Ljudski univerzi v M. Soboti.Tekstilni izdelki soiz platna, narejenega iz rastlinskih vlaken, lanu in bombaža. Razstavljajo jih Marija Šijanec, Darja Vrbnjak, Majda Borko, Dragica Marinič, Marija Habjanič, Katarina Glavač,Alenka Gomboc Matjašec, Milena Žalig, Bernarda Kovše,Tatjana Vuković in Vesna Kitthiya. Čudoviti unikatni izdelki so na ogled vse do konca poletja. Nato je sledil še drugidel kulturnega dogodka, ki so ga pripravili učenci iz OŠGrad. Literarni večer z naslovom »Ko z nami joče še nebo«je bil namenjen predstavitvi knjižice pesmi »Ko joče šenebo«, ki jo je s pomočjo šole izdala devetošolka DorisKovač pod mentorstvom Marije Štesl. Mlada pesnica vsvojih pesmih najbolj zaupa naravi. 




Štefanija Fujs 


7. NATEČAJ NARAVOSLOVNE FOTOGRAFIJE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO 
Natečaj naravoslovne fotografije Krajinskega parka Go-ričko postaja vse bolj del rednega repertoarja prireditev na Goričkem, saj iz leta v leto beležimo večjo udeležbo.Če je na prvi natečaj leta 2008 prispelo le 24 fotografij(takrat le v kategoriji osnovnošolcev), jih je letos prispelokar 345, in sicer 200 v kategoriji odraslih in 145 v kategorijiosnovnošolcev. Letošnja tema je bila posvečena prsti (zemlja), ki je zamarsikaterega amaterskega ali polprofesionalnega fotografa predstavljala kar zahtevno nalogo. Po ocenah strokovnjaka, profesionalnega fotografa Toma Jeseničnika,sta nalogo najbolje opravila Jože Bratuš iz Murske Sobotes fotografijo Sožitja in Tilen Jurkovič iz OŠ Murska Sobotas fotografijo Ročno obdelovanje zemlje.Poleg zmagovalnih fotografij hodnike gradu Grad krasiše 50 fotografij, ki se jim je uspelo prebiti v finale, kajtizaradi velikega števila prispelih fotografij smo letosbili primorani narediti izbor za razstavo. Razstavo, kismo jo odprli 5. junija, si je moč ogledati do konca septembra. 
Štefanija Fujs 

BILO JE SEDAJ / THE TIME WAS NOW 
Mlada umetnica Mariëtte van Duin, ki je na Goričko v ArtSredišče pripotovala iz Nizozemske, je 20. junija na gradupostavila v še neobnovljeni dvorani umetniško inštalacijoz risbami, slikami, predmeti in svojim videoportretom, s katerim razkriva svoje videnje in doživetje pri nas in prinjih. Razstava je bila na ogled do 5. julija. 
Štefanija Fujs 



SODELOVANJE V TRIDEŽELNEM PARKU GORIČKO RAAB ŐRSÉG 
Uprave Trideželnega parka Goričko Raab Őrség rednosodelujemo in skupaj promoviramo mejna zavarovanaobmočja. V letošnjem letu je zagotovo najodmevnejšidogodek potekal na Tromejniku. Ob dnevu evropskihparkov so se srečali predsedniki treh držav, iz Slovenije Borut Pahor, iz Avstrije Heinz Fischer in iz MadžarskeJános Áder. V nagovorih so predsedniki izpostavili krepitev čezmejnega sodelovanja na področjih ohranjanja in trajnostne rabe naravnih in kulturnih danosti skozi trajnostni turizem, kmetijstvo in infrastrukturo. Srečanja se je med drugimi udeležil še direktor federacije EUROPARCFrederico Minozzi. 





Še posebej tesno sodelovanje se je razvilo na področjusodelovanja osnovnih šol. Osnovne šole iz Krajinskegaparka Goričko so drugič tekmovale v Kvizu o naravi inčloveku, ki poteka na območju Trideželnega parka GoričkoRaab Őrség. Sto učencev, med njimi tudi učenke iz OŠGrad, je v zimskih mesecih tekmovalo v kvizu. Ekipe z največ doseženimi točkami smo nagradili s prenočevanjem na gradu Grad, raziskovanjem netopirjev ter pogledomskozi teleskope v globoko vesolje. 

29. junija so se na gradu srečali učenci osnovnih šol izKP Goričko, NP Raab in NP Őrség. 120 učencev in mentorjev se je pomerilo v zabavnih igrah ter poskušalo tradicionalne prigrizke iz treh dežel. Igre smo pripravili vsodelovanju s kolegi iz sosednjih parkov. Poseben izzivso predstavljala navodila v treh jezikih. Kljub jezikovnim preprekam smo se imeli lepo. Naslednje leto bo srečanjev NP Raab v Avstriji. 
Nataša Moršič 




PROJEKTU GORIČKI TRAVNIKI 
Javni zavod Krajinski park Goričko (JZ KPG) nadaljujes prizadevanji za ohranitev ekstenzivnih travnikov inzmanjšanje deleža zaraščajočih travniških površin naGoričkem. Skupaj s še štirimi partnerji je v letu 2015 pridobil sredstva Programa Finančnega mehanizma EGP2009-2014 za izvedbo projekta Učinkovito upravljanje z ekstenzivnimi travniki na območju Natura 2000 Goričkoali krajše Gorički travniki.Splošni cilj projekta, ki se je začel v marcu 2015 in botrajal do konca aprila 2016, je učinkovitejše upravljanjez različnimi tipi travnikov (Natura 2000 tipi travnikov) indoločenimi živalskimi vrstami, ki živijo ali se prehranjujejo na teh travnikih. V ta namen bomo s košnjo 60 haopuščenih ali zaraščenih travnikov, odstranitvijo tujerodnih invazivnih vrst in lesne zarasti ter spravilom odkošene biomase, izboljšali življenjske pogoje za ptice, kotsta smrdokavra ali upkaš po domače ter rjavi srakoperin metulje. S košnjo in spravilom krme s travnikov, bomoaktivno prispevali k obnovi in ohranitvi treh najpomembnejših travniških habitatnih tipov na Goričkem. 

Travniške površine za košnjo so bile izbrane na podlagi več kriterijev. Najbolj pomemben kriterij je bil, da jetravnik opredeljen kot tip travnika, ki jih kot upravljavec zavarovanega območja narave in območja Natura 2000moramo varovati. Drugi kriterij pa je, da lastnik za travnik ne prejema osnovnih plačilnih pravic ali drugih plačilkmetijsko-okoljskih podnebnih ukrepov.S košnjo trave in spravilom biomase na 320 parcelah v24 katastrskih občinah smo začeli v juniju v skladu z načrtom košnje, ki je bil izdelan za vsako parcelo. Košnjoin odstranitev dela lesne zarasti za JZ KPG izvaja Javno komunalno podjetje Šalovci d.o.o., ki je biloizbrano na javnem razpisu. Ob tej glavniaktivnosti poteka še množica drugih dejavnosti, kot so naravoslovni dnevi za otroke goričkih vrtcev in osnovnih šol, monitoringizbranih vrst ptic in metuljev, ekološka raziskava o prehranjevalnih habitatih velikega skovika ali čuka, kot mu pravijo na Goričkem.V občini Grad smo med drugim že pokosilikompleks zaraščenih travnikov v Motovilcih,košeni bodo tudi nekateri travniki na območju Vidoncev in Radovcev.Več informacij na http://travniki.park-goricko. info/ ali telefonski številki 02 551 88 71. 




Mojca Podletnik, koordinatorica projekta 



ZLATI MATURANT MITJA KUHAR 
V občini smo lahko ponosni na vsak dosežek na področju znanja. Še posebej, če so za to zaslužni mladi. Saj, kot večkrat pravimo:»Na mladih svet stoji!« V nadaljevanju bomospoznali nadobudnega fanta iz Motovilcev,ki lahko s svojo marljivostjo in vztrajnostjo vživljenju doseže še marsikaj. To je Mitja Kuhar iz Motovilcev 27. 

Mitja, najprej sprejmi iskrene čestitke za izjemni dosežek – pridobitev naslova Zlati maturant iz poklicne mature smeri Farmacevtskitehnik! Povej mi, kakšni so bili občutki, ko si se dejansko zavedel, da imaš uspeh v rokah in da si dosegel vse možne točke? 
Najprej se Vam zahvaljujem za izrečene čestitke. Ko sem izvedel zata izjemen uspeh, za katerega sem se toliko trudil, so bili občutkizelo prijetni, saj sem vedel, da mi je uspelo izpolniti cilj, ki sem si ga zadal že pred nekaj časa. Še bolj me je pa navdušilo to, da sem zbral vse možne točke. 
Matura se tretira kot neke vrste zrelostni izpit in da nekomu pri temuspe doseči vse možne točke, ni kar tako. Povej, si pričakoval takrezultat, ali pa je bil tudi zate presenečenje? 
Po tihem sem ta rezultat tudi pričakoval. Predvsem zato, ker mi je v šoli vedno šlo v redu in nisem imel kakšnih večjih problemov. Todapo drugi strani sem pa bil malo skeptičen, ker sem imel občutek, da mi slovenščina ni šla najbolje od rok pri pisnem delu. Toda uspeh je tu in sekiranja več ni. 
Resda predstavlja matura znanje čez vsa štiri leta srednješolskegaizobraževanja, vendar so mnenja dijakov glede težavnostne stopnjemature različna. Kaj praviš ti? Je bilo potrebno vložiti veliko časa in truda ali pa si znanje le osvežil? 
Povedal bom takole, da sem vložil kar nekaj truda in časa v to, da semobnovil znanje predvsem iz drugega ter iz začetka tretjega letnika.Toda, če imaš voljo in delaš vse sproti, potem je tudi lažje vse skupaj ponavljati, saj ti veliko več znanja ostane že od prej. 
Vsak uspeh, ne glede na to, za kakšnega gre, vedno z nekom delimo.Kdo je bil tisti, ki je prvi izvedel veselo novico? So to bili starši, ali kdodrug ter kakšna je bila reakcija? 
Res je. Najprej sem to novico zaupal bratu in staršem ter seveda svojim najboljšim prijateljem. Ko so izvedeli za to veselo novico, so bilinavdušeni nad njo, saj so tako izvedeli, da mi je uspelo doseči to, za kar sem štiri leta garal in delal v šoli. 


Verjetno si si že ob vpisu v Gimnazijo in srednjo kemijsko šolo Ruše zadal cilj, ki ga želiš doseči. Nam ga lahko zaupaš, prosim? 
Prvi cilj, ki sem si ga zadal ob vpisu, je bil seveda ta, da bi mi v šoli čimboljše šlo, da ne bi imel kakšnih večjih problemov. Prav tako sem siželel, da bi po štirih letih končal to šolo z nazivom farmacevtskegatehnika in nato nadaljeval šolanje v tej smeri. 
Glede na povedano lahko rečemo, da si na dobri poti pri ustvarjanju svoje kariere. Pot do sem je že zahtevala nekaj zrelosti, resnosti,odgovornosti ter poguma. Kakšno je tvoje sporočilo za bodoče srednješolce in seveda maturante? 
Rad bi jim sporočil, da se naj odločijo za tisto srednjo šolo, katera jih najbolj zanima, ter v čem se vidijo čez deset let ali pa več. Prav tako naj pri svojih odločitvah vztrajajo in delajo na tem, da bodo zadane cilje in želje tudi uspešno izpolnili. 

»Mitja, iskreno se ti zahvaljujem za ta pogovor. Na nadaljnji poti pa ti želim še naprej obilo uspeha. Pogum in vztrajnost naj te vseskozitrdno spremljata.« 
Pogovarjala se je Tatjana Grah 






PESMI ŠTEFKE BOHAR 
Štefka Bohar iz Kruplivnika že od nekdaj rada piše. Leta 2006 je izdalasvoje pesmi v zbirki pod naslovom Odsev goričkih bregov. Štefka nadaljuje s pisanjem pesmi, ki jih občasno objavlja v tedniku Kmečki glas. Ssvojimi deli pa večkrat sodeluje na raznih razpisih in natečajih.Tako jeletos sodelovala na razpisu Ustvarjalni natečaj Turnišče 2015. V kategoriji Literarna dela – odrasli je sodelovala s tremi svojimi pesniškimideli. Za pesem Vrvohodec je na predlog žirije dosegla 1. mesto. Javnisklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lendava, Zvezakulturnih društev Lendava in Kulturno društvo »Štefan Raj« Turniščeso ji za pesem Vrvohodec podelili priznanje in praktično nagrado.V glasilu objavljamo Štefkino nagrajeno pesem Vrvohodec in še dvepesmi, s katerima je prav tako sodelovala na letošnjem ustvarjalnem
natečaju. 
VRVOHODEC 
Zastrt čoln 
časa zdrsne 
po pejsažu
zrncastih podob. 

Nebo se topi.
Zeleno ni zeleno. 
Vse je belo.
Od daleč je pika
in v njej krog. 

Črte ležijo
razmetane 
izven prostora.
Strune pojejo
brez violine. 

Štefka Bohar 

PESEM ŽIVLJENJU 
Sanje sem zavila
v rožnato odejo,
da jih veter 
ne raznese, 
kadar brije okrog hiše. 

Svoj smeh
zakrila sem v predpasnik,
da ne izgubi se
na širokih cestah … 

Šla bom 
čez tihe dolé,
kjer majske trate dehtijo,
šla bom čez sinje vrhé,
kjer bistri izviri šumijo.
Sklonila se bom do tal 
… in poljubila
drobno kapljo v pozdrav. 


Štefka Bohar 

Danijela Krpič 



OB KONCU ČASOV 
Vse je v neredu,
a Ti si že zdavnaj
postavil svoj red.
Ne želiš, da stopicamo
na mestu in lovimo svojo senco.
Hočeš, da odkrijemo
temelje svojega bivanja,
da človek ni nad Teboj.
Zaupal si nam vse,
kar je bilo Tvoje.
In tema ne pokrije dneva
ne, da bi zahteval svoje plačilo.
Dnevi so kakor sape,
izpuhteli bodo pred Teboj 
kakor rosa pred soncem.
In Ti večni, ki daješ
krono našemu življenju
boš tudi naša 
borna telesa postavil
pred svojo svetlobo.
In ničesar, kar ni od Tebe, 
ne bo obstalo. 
In ves kaos, ki ga
je zamešal človek,
bo v hipu spremenjen.
Od začetka začetkov 
bo ostala Beseda 
in po njej bo vstajal novi svet. 

Štefka Bohar 



VESELI DOGODKI 
Razveselila sta se svojega novorojenca. Zdajbo življenje teklo drugače. Otrok ju bo naučil upočasniti svoj korak in ga prilagoditi svojemu. Ob njem se bosta spomnila uspavankin pravljic, za katere sta mislila, da jih ne poznata več. Ob njem bosta opazovala pisanegametuljčka na cvetu, kamenček v zeleni travici,pihala regratovo lučko, poslušala petje ptic,spremljala z otrokovimi očmi zlatorumenilist, ki ga jesenski veter vrtinči in ga bo otrok skušal pobrati, pozimi gledala v počasnesnežinke in jih lovila na svojo dlan… In takratbosta ugotovila, da sta prej spregledala vsete lepote, ki jih je otrok sedaj spet prinesel v njuno življenje in ga tako neizmerno obogatil. 
V tem letu je življenje svojim staršem obogatilo deset otrok. Juliji in Timu so se v pomladnih in poletnih mesecih pridružili še Fabian,Zarja, Katja, Tim, Žan, Loren, Brina in Alen.Naj spomnijo svoje starše na vse lepote, kinas obdajajo in na bogastvo življenja, ki soga prinesli s sabo. Mi pa si želimo, da bi sejim tudi v tem letu pridružilo čim več novorojenčkov. 
Danijela Krpič 




MANUELA IN KRISTIAN MARJANA IN JANEZ 


Ljubezen naju je združila, povezala in pripeljala doskupne odločitve. Tako sva Manuela Grah iz Vidoncev in Kristian Valec iz Černelavcev svoji ljubezni inprijateljstvu dala pridih večnosti v soboto, 6.junija2015. Poročno zaobljubo sva si izrekla pred pričami insvati v poročni dvorani na gradu Grad in nato še predBogom v cerkvi Marijinega Vnebovzetja pri Gradu.Nevestina poročna priča je bila Danica Huber, ženinova pa Franc Vouri. Poročno slavje smo nadaljevali ob zvokih glasbene skupine Genial v hotelu Dianav Murski Soboti. S prijetnim otroškim vzdušjem stanama najin dan popestrila in polepšala najina sončkaIris in Niko. Po prelepem dogodku v družbi najdražjih smo se novopečena družina Valec odpravili v naš skupni dom v Černelavce. Hvala vsem, ki ste to srečo delili z nama. 
Manuela in Kristian 

Zame lepšega ni, kot to, da vse sem ti.Zame boljšega ni, kot to, da ob meni si ti. 
Najini ljubezni in prijateljstvu sva dala pridih večnosti v soboto, 27. junija 2015. Civilni obred je potekal v poročni dvorani na gradu Grad na Goričkem, cerkvenipa v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu. Nevestinapriča je bila sestra Slavka iz Gajševec, ženinova pasestra Marijana iz Ljubljane. Plod najine ljubezni dopolnjujeta sina Filip Franc in David Janez, vedno senam rad pridruži nečak Dejan. 
Marjana in Janez 




SARA IN DENIS ANITA IN PETER 



Sara in Denis z Zarjo Anita in Peter 
Sara od Grada in Denis iz Petanjcev sva najine domače prav prijetno presenetila, ko sva jim sporočila, da se bova poročila. Najin datum potoke je bil za najuprav poseben, saj je na ta isti datum, 4. julij, pred šestimi leti Denis prvič obiskal sedaj najin skupni dom pri Gradu.Tako smo se na lep sončen dan z najbližjimi najprej zbrali v poročni dvorani gradu Grad, kjer je potekalcivilni obred poroke. Nato pa smo se odpravili v domačo cerkev Marije Vnebovzete, kjer sva si večno zvestobo obljubila še pred Bogom. Nevestina priča jebila Majda Hozjan, ženinova pa Jelka Vogrinec. Najinporočni dan pa ne bi bil tako zelo poseben, če najune bi spremljala hčerka Zarja, katere sva se neizmerno razveselila 5. marca. Zarja je v cerkvi prejela tudizakrament Svetega Krsta, pri katerem jo je v naročju držal njen boter Miha Žökš. Po končanih obredih smodruženje do jutranjih ur nadaljevali v domači gostilni,kjer se nadaljuje tudi naše družinsko življenje. 
Sara in Denis 
Včasih sva oba bila mnenja, da poroka ni pomembna,da je le košček papirja in zgolj formalnost. Vedno svagovorila, da se ne bova poročila, pa vendar sva si na skrivaj tega vedno želela. Ne poročiš se zato, da bi bilistarši, tete, strici, dedki in babice srečni, ampak zato,ker čutiš, da je tako prav. Ker sva oba čutila, da je to nekaj, kar naju bo še bolj povezalo in sva si oba tega želela. Če nekomu ni do poroke, le zakaj bi se potem moral poročiti? In kako sva midva sploh prišla na idejo, da se poročiva? Nekega večera sva se zapeljalana najvišji vrh Goričkega - Kuglo, poslušala glasbo v avtomobilu in se kar naenkrat vprašala, kaj pa, če bi se midva poročila? Tako sva se 14. 2. 2009 zaročila in se 16. 5. 2015 poročila.Na dan poroke sva seveda želela, da se svatje dobro počutijo, v prvi vrsti pa sva gledala na naju. Vendarleje bil to najin dan. Kaj so si za ta dan želeli drugi, jenjihova stvar, saj so jo ali pa jo še bodo lahko uresničili na svoji poroki. Tisti dan sva se kljub vsem pripravam prepustila toku. Seveda poskrbiš, da je vselepo, urejeno, da ima rdečo nit, seveda vse skrbno načrtuješ, vendar pa niso pomembni odtenki prtov,pa kakšne barve je strop v gostišču, tudi torta ni najpomembnejša. In ne, torta ni tisto, o čemer se govoriše dolgo po poroki, govori se o medsebojni energijimladoporočencev. No, ali pa o torti, če tiste praveenergije ni. Zares pomemben je tisti trenutek, ko rečeš: »Da - vzamem.« In takrat se v tvojem srcu nekaj zgodi. Na licu se pojavijo solze sreče, nasmeh in iskrav očeh. Stisk roke, ki ti pove vse. Pomemben je tistitrenutek, ko se s partnerjem pogledaš v oči in veš,čutiš in to pokažeš vsemu svetu – ta človek je pravizame. Vsa ljubezen, naklonjenost, zaupanje, spoštovanje, razumevanje - vse to je v tistem pogledu.Se boste vprašali, ali se s poroko res kaj spremeni in jepotem življenje drugačno? Brez pomisleka vam odgovorim: Se! In je! Življenje seveda teče naprej. Služba,obveznosti, tudi računi še kar prihajajo. In težave, težkeodločitve so še vedno tu.Težki trenutki, še večja odgovornost, saj kar naenkrat nisi več odgovoren le zase,ampak se zaveš, da si sedaj resnično v dvojini. Saj sibil že prej, kot par, a vendar je drugače. Če je ob tebitista prava oseba, ti že pogled na svojo levo roko, ki jokrasi prstan, nariše nasmeh na obraz in lep občutek teponovno prevzame, ko se zaveš, da si z nekom resnično povezan. Pa ne zaradi lepega, bleščečega prstana,ampak zaradi tistega, kar ta prstan predstavlja. 




DNEVNIKOVA IZVIDNICA 

GLASUJ ZA SVOJ KRAJ – GLASUJ ZA GRAD! 

Projekt Dnevnikova izvidnica je vseslovenski izbor do turistov najprijaznejšega kraja. Gre za projekt, ki želi preveritidejansko stanje na področju turizma pri nas. Letos se med16 kraji za ta naziv poteguje tudi Občina GRAD.Z željo, da bi preverili dejanske razmere v turizmu pri nas,bodo naključno izbrani slovenski kraji ocenjeni skozi očitujih državljanov, Dnevnikovih izvidnikov. Turistično ponudbo bodo raziskali nenapovedani. Preverili bodo storitveturistično-informacijskih centrov, preizkusili gostinsko inhotelsko ponudbo, si ogledali znamenitosti in kot pravituristi spoznavali naključno izbrane kraje. Osredotočili sebodo na gostoljubje, urejenost, videz in čistočo obiskanega kraja, zanimali jih bodo označenost kraja in prometnepovezave ter seveda kulturna, zabavna, rekreacijska, gastronomska in nastanitvena ponudba kraja.Njihova doživetja, vtise in izkušnje bodo Dnevnikovi novinarji podrobno opisali v tedenskih reportažah in jihnadgradili s strokovnimi mnenji uglednih poznavalcevturizma in etnologije.Reportaže in utrinke najdete na Dnevnikovih straneh Prosti čas ter na http://izvidnica.dnevnik.si, facebook.com/dnevnikovaizvidnica, na Radiu Si in na www.eurotourist.tv. Svoj glas za GRAD lahko oddate z glasovnico, ki je vsakosredo objavljena v časniku Dnevnik in na spletni stranihttp://izvidnica.dnevnik.si. 
Najbolj nenavadno pa je, ko te vprašajo: »Kako kajmož?« Ali pa, ko ga predstaviš: »To je pa Peter, mojmož.«. Sčasoma se navadiš. Mož in žena lepo zveniin ja, lepo je biti žena. Ne bom rekla, da po porokiše bolj ljubiš, bolj ne gre. Ampak je vseeno drugače,bolj predano, še bolj povezano kot prej. Srečna svabila že pred poroko. Pa po njej? Sva srečnejša, boljzaljubljena, se bolj spoštujeva, se več pogovarjava?Nekako lahko na vse odgovorim: »Ne, pa vendar ja.« Težko je razložiti. Vse to, vsa ta občutja so bila prisotna že prej. Poroka je za naju, ki sva si poroke oba želela (nekoč, nekdaj, s pravim človekom), vse te občutke le še utrdila. V kolikor si poroke ne bi želela, bi nama »koruzništvo« še naprej zadostovalo. Seveda nisva popoln par.Daleč od tega. In seveda se skregava. Tudi večkrat nadan, če je potrebno. Lažejo tisti, ki pravijo, da se vednov vsem strinjajo, da se nikoli ne prepirajo. Ljudje smo,pa če se lahko še tako dopolnjujemo, različni. Vseenopa se po poroki stvari spremenijo. Na lepše. In če jebilo že prej lepo, je potem le še lepše. In takrat, kozačutiš tako, takrat je bila formalna sklenitev zvezevseeno »nekaj več« kot list papirja. Zato, če si porokeželite in je ob vas pravi človek - priporočava! 
Anita in Peter 
Naj bo ta izvidnica obenem prijazen poziv vsem občanom,da bomo ne samo tokrat, temveč vedno turistom prijaznaobčina, ki jo bodo z veseljem še večkrat obiskali.