Uresničevanje ustavne vloge KS
Delegati OK SZDL obra vnavajo na tretji seji uresničevanje ustavne vloge krajevnih skupnosti v naši občini. Gre za nadvse pomembno obravnavo uresničevanja nove samoupravne in družbene vloge KS. ki jo ustava in drugi dokumenti opredeljajejo kot odprto samoupravno interesno in lokalnt/skupnost. v kateri delovni Ijudje h občani po sa-moupravni in demokratični poti uresničujejo samoupravne. družbe-nogospoodarske in druzbenopoKtične odnose. Hkrati gre za celovito oceno teh odnosov in napotila za nadaljnje delo.
Priprave na sejo OK SZDL so bile vezane na številna spozna-nja, ki smo jih v preteklih letih ugotovili ob uresničevan ju ustavne vloge KS, zvezne resolu-cije o nadaljnjem razvoju KS in v vseh štirih krogih obiskov po KS. s katerimi smo pospešili procese samoupravnega in prostorskega sistema ter hitrejšega reševanja mnoštva interesov, ki jih imamo krajani posamezne KS ali skupaj povezanih z večjimi KS.
Iz gradiva za sejo konference je moč razbrati. da so biili v pre-teklih letih doseženi vidni rezul-tati pri samoupravnem in druž-benopolitičnem organiziranju delovnih ljudi in občanov. V do-mala sleherni KS so kar najbolj razvili oblike samoupravnega in delegatskega delovan ja krajanov v skupšdnah KS. svetih KS, de-legacijah, poravnalnih in potroš-niških svetih. v okviru hišne sa-mouprave in oblikah organizira-n ja družbenopolitičnih organiza-cij. še zlasti v hišnih. uličnih in drugih oblikah SZDL ter v druž-benih organizacijah in društvih.
Število družbeno angažiranih krajanov se je ob sprejemu ustave in uvedbe delegatskega si-stemapol. I974močnop>ovečalo in se še povečuje — glede na
vedno nove oziroma spreminja-joče oblike našega dclovanja. In tako je tudi prav. da je čimveč krajanov vpetih v uresničevanje Titovih in Kardeljevih smeri ra-zvoja našega samoupravnega in političnega sistema. Neposredno izjavljanje občanov ali prek de-legatov v samoupravnih intere-snih skupnostih in delegaeijah si je tnočno utrlo pot. To nam na-rekuje tudi pravkar izvedeni re-ferendum za samoupravno in prostorsko preoblikovanje petih KS, k jer so se volivci množično odločili za nove KS in s tem po-stavili temelje za še boljšo sa-moupravno in družbenopolitično delovanje. S temi oblikami bo treba nadaljevati tudi v bodoče.
Ko govorimo o razvoju samou-pravijanja in delovanju delgatskega sistema v KS. potem moramn pose-bej poudariti. da so dnjžbenopoli-tične organizacijc. družbene organi-zacije in društva poglavitni dejavniki za razvijan je dmžbene zavesti. orga-nizatorji. nosilci in realizatorji druž-bcnopolitične aktivnosti delovnih ljudi in nbčanov.
Nadalicvanjc na 4. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Posebno velja izpostaviti po-trebo po sekcijskem delovanju socialistične zveze v KS. Prav sekcije, ki se oblikujejo po inte-resneni namenu, bodo morale postati v prihodnje prevladujoča oblika dela v KS in občini. V njih vidimo mesto in prostor za reše-vanje mnoštva potreb v okviru posamezne ali več KS pa tudi v občini. K tem nalogam je treba dodati večjo skrb za razvoj in-
formativnega sistema v KS. Praksa nam je to potrebo v celoti potrdila. Le dobro in pravočasno informirani občan se lahko tvorno vključuje v vse tokove dela in življenja v KS, tozdih in širši družbeni skupnosti.
Pri uveljavljanju novih druž-benogospodarskih odnosov v KS je treba posebej poudariti, da smo na dobri poti hitrejšega vključevanja ie-teh med tozdi in KS na eni in med SIS in KS na drugi   strani   z   uveljavljanjem
svobodne menjave dela. Ra-zvojni načrti so seveda — poleg drugih virov — glavna osnova za financiranje razvoja KS. Spoz-nanje, da je hitrejši razvoj KS možno graditi le ob skupni in vzajemni akciji, je prodrlo med delovne Ijudi in občane. Saj je tudi vse več področji dela, kjer se srečujejo medsebojni interesi delavcev — krajanov posa-mezne KS.
Z doseženim pa še ne moremo biti zadovoljni tam, kjer v tozdih
za tak razvoj ni zadostnega po-sluha. V takih primerih bo treba še delati, pri čemer bo imel svoj delež še zlasti sindikat. ki se prav v tem času ustanavlja v KS.
Poleg teh zadev. je na občinski konferenci SZDL govor še o številnih drugih, ki so prav tako pomembne za hitrejši razvoj KS in občine kot komune.
Ker gre za izredno pomembne zadeve, bomo v prihodnji šte-vilki  namenili  tem  področjem    ¦ nadaljnji de!  naše pozornosti.   I IVAN KUHAR