Največji slrauki dnemik v Združenih državah za ts« leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenski*! delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Da3y In tbe United States. itsced every day except Strada«.« and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON : CORTLANDT 2876. ^Entered sa Second Claw Matter. September 21. 190». st tbe Post Office at New York, W. under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO 218 — fiTEV 218 _ NEW YORK. MONDAY. SEPTEMBER 17, 1923. — PONDELJEK. 17. SEPTEMBRA 1923. VOLUME XXXL — LETNIK XXXI. LLOYO GEORGE 0 NOVIH RAZVOJIH Liga narodov se dobro zaveda svojih slabosti, ker ne more posredovati, če je prizadeta čast te ali one stran ke. — Oni, ki so vdrli v Ruhr, ne morejo ničesar očitati onim, ki so zasedli Krf. — Mussolini bo tedaj zadovoljen, ko bo dobil vse, kar zahteva. Poroča David Lloyd George. London, Anglija, 15. septembra. — Na jadranski obali j<- pred kratkim izbruhnil nov vulkan. Njegovo bljuvanje pa ni bilo dolgotrajno. Lava se je ustavila pri otoku Krfu. Nigiior Mussolini zaenkrat še ni napovedal vojne Ligi narodov. To se najbrže vsledtega ni zgodilo, ker s' j«' l.iira narodov oprala roke ter poverila vsa zadevo po-sluniškemu svetu. < V je vse kotirano ali «V ni končano, je odvisno od tc-ga, a ko bore Italija obdržati Krf ali ne. Nihče ne ve, <"e se hoče Mussolini odpovedati Krfu, siiagari. da l»i Grška v blato poteptala svojo čast. < V bo odšel s sto milijoni lir v žepu, bo nevarnost nove vojne odstranjena, seveda če.ne lx> začel Mussolinijev vulkan biuhati v <1111 go smer. Tudi na severni obali Jadranskega morja je začelo grmeti. Vprašanje jc le, če lx» reški ognjenik začel bruhati lavo. To hi bilo v vseh ozirili usodopolijejše kot je bila krfska zadeva. A ko (»stanejo Italijani 11a Krfu. ali če se uname spor fast ran Reke, bo pride jaln Evropa k svojim nevarnim Ulezmm še dva velika gnojna tura. Oblast in ugled Lige narodov sta zadobila velikanski udarce. Hotela je posredovati med (iršo in Italijo. Milsso-Iini je oblastno rekel, da noče tega posredovanja, in Liga narodov se je ponižno umaknila v kot. Velesila, ki je ena izmed vodilnih elauic Lige, je izjavila, da Liga nima pravice posivdovati, če je prizadeta narodna čast. < lanira Lige je tudi najbolj utilitaristična država na svetu — Francija. Oni narod, ki je brez dovoljenja Lige narodov vdrl v Ui Jir okraj, ne more zahtevati, da bi se Italija, ki je zasedla Krf, uklonila odlokom Lij^e narodov. Mu>solini si je mislil: — C'e sme Francija, zakaj bi Italija ne smela i In Poineare si je mislil: — S tem. da je Italij i vdrla v grško ozemlje, je tudi naše delovanje upiavlf-r.n. JAVNE KOPELI ZA PSE IN MAČKE. Pariz, Francija, 16. septembre. Tukaj vi uvedli zadnjo novost — javne kopeli za pse in mačke. Naval je velikanki. PET LET ZA UKRADENO 8ADJE. Minneapolis, Mirni.. 15. sept. — John Gross j«» bil obsojen na pet let ječe, ker je ukradel z nekega voza za petdeset centov sadja. rin-eezinja Katrina Jurjevsks, hči ruskega earja Alkesandra II.. kateri je hil ubit leta lS-sl. Katarina je bila rojena malo p i nie~~vi smrti. Bila je dolgo vr^to let v Sviei, tegoni vojne je bil pa v službi angleškega Rdečega križa. KI juh svojim letom izgleda prineezinja mlada ter ima krasen sopran. DENARNA IZPLAČILA ▼ JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom sale banks lirriujejo sacealjiro, hitro in 90 icm^ * ▼«er*j is Mis wOs mm riililn JogMliTiJa: KaapotlUa M ssdaj« poŠto lt UpUtaj« MKr. poStnl tokovni «rmd** ta "Jadranska banks'* v LjubUaat Zscratra. Beocradu. Kranja. Celja. Mariboru, Dubrtrrnlka. BpUtu, Sarajevu sil drugod, kjer )s psC ss hitro tsplaeuo u j ugodne}« 1000 Din. .. $11.90 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.60 .. K 8.000 8000 Din. .. $58.50 .. K 20,000 Pri »•fcMtrnt, M tnala)« manj k«« «n tlaoi tflncrjov r«6unlm» s«— S»| ss tt c«Mt«v m P*Unl«M In Srus* itraik«. Italija ln ostmijs: SsspoitUs as sadajs po«te ln lsplstajs "Jadranska banka" v Trsta. Opatiji ta Zadrm. 200 lir ................$10.00 300 lir ................$14.70 500 lir ................$24.00 1000 lir ................$47.00 « snaiaj« manj it M lir raCunima ....... — fS —«— ca poštnin« In Šiva« atrakka. la psinjam, U mecajs nssek pH Oni itnarjer aH »s MM Br da-.aljojcma pm ■mtniia is pmlal j■>■■<. Vredno* tflurjoa ta Uran sedaj nI atolu*, menja mm reitott ta Mpri- fskorsao; Is tsca rsslocs nam nI mogoče podati nstsntes ecus vnaprej. Računamo ps ceni onega dne. ko asm dospe poslani denar t roke. Ck*. WŽB1 t —erWrtfc delsrffli gtajto p2+«, srias t trna Dmmr asm )s postati asjboljs ps Domesde Money Order sil pa New Xsrfc Bask Draft. FRANK SAKBKR STATE BANK KS Oortlandt ltmt New Tock, V, T, ®arao sastopoim« Jadranka Banka. ____—____ _ LA&KI KOMISARJI, KI SO BILI UMORJENI PRI j^^BAKSKI MEJI. * _ Slika nam kaži* člane laške mejne komisije, ki so bili umorjeni ob albanski meji. Načelnik komisij«*. peneral Teli in sedi v sredi. OBROŽENA SILA PROTI KU KLUX KUNCEM 1 - j Governer je proglasil v Oklahoma City obsedno stanje. — Policijski šef in pomežni milični poveljnik sta bila odstavljena. Oklahoma City, Okla., 16. sept. Ker je postajala organizacija tu-' kajšnjih Ku Kluks Klancev vedno bolj predrzna 111 ker ni nazadnje hotela priznati nobene državne in deželne oblasti, .se je posdu-zil governer I. C. Walton zadnjega orožja ter proglasil v Oklahoma City obsedno stanje. Vojaška oblast je odstavila mestnega policijskega šefa ter pomožnega načelnika državne milice. V kratkem času bo proglašeno obsedno stanje tudi nad drugimi mesti. V mesto je dospelo tristo vojakov, ki patrulirajo po ulicah. Izdal je buletin, ki prepoveduje meščanom javna zborovanja. Vsak, ki si bo drznil protestirati proti obsednemu stanju, bo strogo kaznovan. Pred mestno liišo in policijsko stražnico so razpostavljene strojne puške. Vojaška oblast je prevzela vodstvo šerifovega urada. Šerif Tom (Javnar zaenkrat še ni odstavljen. - / COOLIDGE BO PREDSEDOVAL SEJI RDEČEGA KRIŽA. Washington, D. ('., 16. sept. — Te dni se bo pričela letna narodna konvencija ameriškega Rdečega križa. Konveueiji bo predsedoval CoolLdge kot častni predsednik. Navzočih bo nad tisoč delegatov iz vseh delov dežele. V glavnem se bo konvencija bavila z nartim, kako bi bilo mogoče najbolj uspešno pomagati prebivalstvu v opustošenih japonskih mestih. NEMŠKI VOJNI MINISTER JE 08TAL NA SVOJEM MESTU. Berlin, Nemčija, 16. septembra. Kljub neprestanim izpremembam v nemškem ministrstvu, je še veil-no na svojem mestu CJessler, nemški vojni minister. Ko je upravljal državi Wirth, je bil Gessler njegov najboljši svetovalec. Za časa funove vlade je bil vojni minister, in vojni minister je še sedaj, ko vlada Nemčiji Strese-mann. SRBIJA JE POSLALA BOLGARSKI ULTIMAT Bolgarski komitaši neprestano vdirajo v srbske ozemlje. — Po sprejemu ultimata se je vršila seja bolgarskega kabineta. Atene, (iršk.». 16. septemora. — Iz Soluna poročajo, da je srbsko poslaništvo v Sofiji izročilo b<>l-frar>ki vladi noto. ki ima. smisel In značaj ultimata. V zadnjem času se ji» že večkrat pripetilo, da so vdrli bolgarski komitaši v srbsko ozemlje, kjer so požigaJi, morili in kradli. Oe se bo to enkrat zgodilo, se bo ix>služila srbska vlada vseh sredstev, ki so ji na razjw>lfro. Srbska armada ob bolgarski meji je mobilizirana ter zavzema strategično važne pozieije. Po sprejemu srbske note je imelo bolgarsko ministrstvo važno kabinetno sejo. Po dolgotrajnem posvetovanju so ministri sklenili naslednje; — Bolgarska vlada bo dala Srbiji vse garancije. Bolgarska vlada bo razpustila komitaške tolpe. Prepovedala bo izdajanje koini-taškejra glasila. Prosila bo velesile, naj sestavijo posebno komisijo, ki bo preiskala delovanje komitašev. Komisija naj dožene, če komitaši res ogroža ji Srbijo, ali če je ijihovo delovanje le posledica srbskega izzivanja. » NOVI ČASTNIŠKI ZBOR SOVJETSKE ARMADE. „ 1 - Moskva, P<» imenovala poseben odbor, ki bo razpravljal o reškem vprašanju ter ga skušal rešiti. Odboru bo najbrže načeloval predsednik republike Švice. ROKOBORBE MED ŽENSKAMI PREPOVEDNE. Berlin, Nemčija. 16. septembra. Rokoborbe meri ženskami, ki so se vršile še več mesecev po tukajšnjih nočnih lokalih, so bile policijsko prepovedane. Tudi ple-, -i, pri katerih so nastopale nage plesalke, so zabranjeni. - t NAVDUŠEN SPREJEM VALE ŠKEGA PRINCA Winnipeg, Kan.. 16. sept. — Včeraj sc je ustavil tukaj vale-ški princ, ki potuje incojmito pod imenom Henfrev. Prebivalstvo "a ^ * je pa kljub temu spoznalo ter mu priredilo svečan sprejem. "ZAKONSKI MOŽ" JE BIL ŽENSKA. Lynxville, Wis., 16. sept nib ra. Včeraj je umrl tukaj William Taylor, ki je bil poročen nad trideset let. Šele po smrti so zdravniki ugotovili, da je bil pokojnik ženska. Njegova "žena** je živa ter je stara šestdeset l^t. SLANA V NOVI ANGLIJI. Springfield, Mass.. 15. sf-pt. — Danes zjutraj je padla v tukajšnji okolici slana ter povzročila veliko škodo na poljskih pridelkih. Toplrvmer je kazal po nekaterih krajih 33 stopinj. NOV POLET ZR—1. Washington, 1). C.. 16. sept. —-Največji vodilni balon na svetu. ZR—1, bo plaval v torek nad Washingtonom. Chester j era. Wil-mingtonom in Elktonnm. Ko bo priplul v Washington nad prrob vselik vcnec. Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" I Za štiri moške glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami. Cena i poštnino $3.00. "GLAS NARODA" ' 82 Oortlandt St., New York, N. 7. "GLASNARODA" in« i^ubutn«« b> ■mit FiUldUac Omm (A CwwratiM) W**» •» »MH Cnrpwtlin u« ^ "*!«Ma af flfcrra OffMni i omtmi »nt. i_ ......PW ImiH MOW K lllUllW. ■i mu MtajMiia M n »■■rito j Za Nm Y*rk u Ml« lato- rM Ca iMrt Mi <•»»».••• M«>>riT«< ItJI u hI Mi ■■•■■■■tnmMnn SUH _________»»Mcrlptln« Y«»rly MJ8 *trnr*4m- l«n«ja w«kl a«« IrvifnX n—tj m prmm»t. ■UMI Ml Mokoy Cfcia M ■prememVi knjt uroCulkiv, mMM. M H MM Mat MMMJ* Mt&IUK« n««n«M. a* hltn}« iijawi MMnM L A I NAHODA" rn MhM IMA a*rMi«h if Manhattan. MM Wb V, ________Tataphona: Cartlanat MTt__ NAVIDEZNA NASPROTSTVA f—————I s »Skupina dalekovidnih moških in žensk hoT-e osnovati -kupilo fronto izkoriščevalcev v mestih in na kmetih. Agitacija se je sicer šele zabela, toda kapitalistom je /e precej prijetno pri duši. Z vsemi mogočnimi sredstvi si prizadeva prepričati m-dustrijalnega delavca in farmskega najemnika, da-so med jima velikanske razlike, da je med njima nepremostljiv •>repad. J. S. Waiiamaker je izdelal 4 * statistiko ki je silno »raga kapitalističnemu časopisju ter jo objavlja danza-dneni. • V tej statistiki je med drugim rečeno: — Newyorski plasterer zasluži na dan toliko, kolikor dobi ameriški farmer za Go ducatov jajc. Newyorski zidar zasluži toliko, kolikor jo vrednih sedemnajst bušljev pšenice. Sobni slikar za more kupiti s svojim dnevnim zaslužkom 2'.» kokoši, kojih vsaka bi tehtala p<> ti-i finite. Tesar bi z dnevnim zaslužkom, ki ga dobi v New! Yurku. lahko kupil 175 funtov prašičjega mesa. Kje je mogoče kupiti te stvari za dnevni zaslužek, te-] ga seveda J. S. Waiiamaker lie pove. Kdor ve. koliko dobi kmet za jajca, mleko, maslo in kokoši, bo sodil drugače. In drugačno sliko si bi ustvaril tisti, ki ve, koliko se prime žepov prekupčevalcev ter prodajalcev na debelo in drobno. Namen te agitacije je, zasejati sovraštvo med furnirje in industrijalne delavce ter združit? izkoriščevalce farmer je v in izkoriščevalce industrijalnili delavcev. Za fan ne rja so inerodajne le one cene, ki jih na farmi dobi. In za industrijalnega delavca so inerodajne cene, ki jih mora plačati v mestu. Namen agitacije je očividcu, dosežem pa ne bo tako zlepa, kajti ameriški fanner je bolj napreden in p ros vit-Ijen kot je pa njegov evropski tovariš. Kljub temu je pa v Ameriki še vedno par milijonov industrijalnili delavcev in farmerjev, ki sveto verujejo v ta evangelij vladujočega razreda. j Taki se v gotovih slučajih rajši družijo s kapitalisti kot pa s trpini svo jega lastnega razreda. Razveseljivo je dejstvo, da je število teli delavcev in farmerjev začelo padati. Obe skupini, tako farmarji kot iiidustrijalni delavci, so začeli v polni meri spoznavati, da imajo na svetu enega samega nasprotnika, kateremu se pravi nenasitni kapital. Iz Jugoslavije. Toča povzročila v Vojvodini ogromno škodo. Le Nuvejra Sada si* poruča: A' potkdnjih dneh je napravila iwča V Vujvoduii <»jfr»».mio «k«*lo. ki zna*a približno .jO milijonov dinarjev. Toča je okk-stila pridelek na oawnnlju *J4,U00 hektarjev. De-»ulacija i /. Vojvodine Ne je podala v Beograd * prošnjo, da se oiko-lovntecqi odprše ves letošnji da \"ek. F.tuUK-ta minister jt- obljubil, da bo prosijo vpowteval ter je odredil, di na raeun podpore takoj izplava znesek 18 milijonov dinarjev. Vojak na straii ustrelil poveljnika patrulje. Ko ne je v P<»trov*.radum zvečer prMrl«-dovala straža, je vojak M h nje* t Star it", ki je bil na *raži pri tMiika>nji Mniodtrišnici. ustavil kontrolno patruljo m zahteval od nje odz»v. Ker tur patrulja ni ustavila, je Stari«'- ustrelil in smrtno zadt 1 komandant* patrulje Mu-Ktafo Alula, ki j«» bil takoj mrtev. Smrtni slučaji vsled stekline. V Pjutciuj^vera zavodu v N> vem Sadu je v zadn.iem ca.su več o%eb umrlo vnled otekline. Zadnjič jo um H Jakob Tervan z Otoka, ki Ifa je ugriznila stekla mačka L- ir t• >vl j»*no je. da žrtve večinoma umirajo zarasli tetekal čas, dokler ni bilo treba oditi na kolodvor k veeememn vlaku, ki je goste oipdjal v Ljubljano. Pri obedu in pri zabavi v kavarni je pel kvartet in čitabiiški zl>or slo-vemke domače pesmi, tako da so ^wstje tudi v tem ozi.ru imeli priliko -poznati našo domovino. Požrtvovalni pevei in sploh ol>čin-stvo mesta Kranja, ki je gostom priredilo tako prisrčen sprejem, zasluži javno priznanje. Razmejitvena dela med Jugoslavijo in Italijo v triglavskem pogorju bodo v kratkem končan«, ker je sporazum v glavnem že dosežen. Odprto je saano še vprašanje vrha Triglava. Po dosedanjem sporazumu bo tekla meja <>d Škrbine nad Bohinjem do Konce v Manjrui-tovem pogorju ob kranjsko-goinški meji. Sedetii tri-ffbivskih jezer ostajie JugosiavijL Ob Konci zapusti me^na črta staro Kranjsko ntejo in gre proti zapadu proti Mangartu, preko Srednje in Velike Ponee, se okrene nato pri koti ]S40 j>rot i jugovzhodu^ pu--ti\.šr Malo l>one<> na jugoslovanskem ozemlju, do kote 1129, kjer m' obrne zopet proti zatpadu in se okrene v vijugali v smeri Klanskih jezer, kjer prereže jitžni kot spod-njega jezera tako, zdu poklali in ah. pripravili veliko pojedino. Domačini so našli le še kosti in glave ukradenih psov. Za 5 litrov vina je šlo par volov. Anton Rački* v Vidmu pri Krškem je prodal nedavno par volov za 44 tisoč kron. Po sejmu je šel takoj v krčmb, kjer ga je njegov 2iianec prosil za posojilo 100 kron, češ, da se 'noče iz jeze napiti. Ra-čič pa jt- v .svoji baliavosti izvlekel, iz žepa ves denar, ga razstavil na mizi in rekel svojemu znancu, da i vi lahko vzame bankovec za 1000, dinarjev. Ta pa je poaiudbo odklenil, rekoč, da se zadovoljuje s1 100 kronami za ceho. Nato je Ra-čič nadalje popival v krčmi in se tako r.apil. da je obležal pred ste pnjieami in prišel tam ob vseh 44 tisoč krmi. Zaprli so nekega Antona Zagraj^ka radi tatvine, vendar pa denarja pri njem niso na£U V-^ksJior se je na Ručiču maščevala njegova baharija. Poboj c rožnikov v Prekmurju.— Strahovit zlcčln zapeljanega prebivalstva. Iz Murske Sobote poročajo: Neki Ivan Palažič, doma iz Zgowije Bistrice v Prekmurju, je bil svo-jočasno obsojen radi ropa na tri leta zapora, nato |xi je bil pomilo-ščen. Kmalu jt- izvršil drug"i rop in bil ponovno obsojen na lb me-s^eev ječe. Due 28. julija t. 1. pa je ušel iz zapora v Mariboru in jo priiuabal lep«) v svojo rodno vas Zg< ni jo Bistrico. Žaaidarme-rija v C'reiiseveSli je (klbila nalog, da vjaone l*alažiea. 1'ri prvem lovu je Palažič ušel orožnikom, ker jih je spoznal po uniformi. V noči o;l 26. na 27. avgusta ipa so sli trije orožniki s postaje Črenševci (Postružnik. d'.ma iz Ptuja Sevar, .--t\ i na skedenj, kjer bi imel spati Palažič. Koma j se orožniki p< stavijo tako na stražo, jih na-tnkrat zahrbtno napade skoro |>o-lovica viei ter jih prične pretepati koli in raznim ostrini orodjem. Orožniki so v hipu obliti od krvi « ne .vešeeni 'popadali. Toda žjvin-''chii vavčanoni še ni bilo dovolj, ampak so !?že«V orožnike še dalje pretepavali, krieeč nad njimi: '1'lrtjte pritepenee, ubijte prišleke! Sedaj bomo pa mi žandarji!'' Eden je kričal: "Ta je mene aretiral!'', drugi zopet: "Ta je mene v zapor gnal" itd. Okoli 5. zjutraj so prignali orožnike k županu. Ta fill je Mpoanal in jih dal privezati k vozu, kjer so jih domačini zopet dalje pretepavali. Xato .so jih zvezali, oblivali z vo-Jo iai na županov ukaz kot aretirane žandarje gnali v Dobijo Lendavo, češ: "Sedaj pa nu žandarje peljemo!" Kričali so divje nad njimi: "Ubijte prišleke, pritepenee!" itd. Ko so jih pripeljali v Ltmdavn. jih je tam orožništvo se-vr*da osvobodilo in vseh 8 spremljevalcev osvobodilo. Orožnik Postružnik je umrl, ko so ga pripeljali v Lendavo, Sevar se bori s smrtjo, Krump pa je nekoliko manj ranjeni. Je pa malo upaaija, da bi oba okrevala — Vse to je bilo od domačinov organizirano. i4I*ri.š!eki" pomenijo v prek mu r->ikciin govoru Slovence,' ki so prišli v Prekniurje. Neva železnica Pragersko—Med-vedce. lit uj»ko in mariborsko Okrajno glavarstvo je izvršilo te dni komi-sijonalni o«»led proge za projekti-reno novo normaluotirno železni-oo-vlaeilnaeo. ki jo zgradi angle-šlco-ru-ka di-užba od Pragei-skega do Medvede pri Ptuju v svrfio ekjiploataejje tanm^n jega premo-gorova. Železnica je namenjena />a prevaia?ije premoga iz novega premogorova, ki so ga ot varil i v Med vede i h, kjer je baje pmo\-nst-li premog s 4000 do 5000 kalori-uui:i. Z gradnjo te železnice, ki bo dolga 7 km. prično takoj in bo najbrž že do novega leta gotova. Potom predora bi se lahko s to železnico vzpostavila zveza z Maj-šperkom. kjer že tudi -imajo želez-nieo-vlačibiieo iz Dravinjske doline za ta mošnjo industrijo. Poslovodja družbe v Medvedcih je neki ruski inžonjer, kapital pa je večinoma angleški. Požar na Laverci. Xa Laverci v ljubljanski okoliei je požar uničil hišo, hlev m skedenj posestnika in gostilničarja 1 Pirca. Gasilcem z Laverce in z Rarja se je posrečilo, da so omejili požar na omenjene objekte. Peter Zgaga V času, ko se je Amerika vme- ( šala v vojno, so bila razpisana razna posojila Svobode, ki so ime-: la to dobro lastnost, da je že da- j nes precej na dobičku tisti, ki jih j je kupil. Za vsako agitacijo je po potreba pripravnega gesla. Izmislili so si ga. in geslo je bilo naslednje: Dajte in dajte, da- j jajte tako dolgo, da vas bo bo-i lelo. Delavci so dajali, ker so morali dajati. Res, da so imeli državne obvez i nice trdno zatrdilo, da bodo te obveznice vredne ob tem in' tem času toliko in toliko. Z vojn > je bilo pa konec tudi ameriške prosperitete. ? Brezposelni so hodili prodajat obveznice. Zanje so dobili toliko in toliko odstotkov manj. Ko so jih špekulanti in kapitalisti pokupili, jim je pa cena takoj narasla. Dandanes že moraš pre plačat i Liberty boni. če ga hočeš imeti. V agitaeijskem geslu je bila resnična modrost: l)ajaj tako dolgo. da te bo bolelo. Vlada bi morala še pristaviti: Ko te bo bolelo, si pa sam išči zdravnika in zdravil. Z denarjem, ki so ga dajali ameriški delavci tako dolgo, da jih je bolelo, je bila poražena Nemčija Nemčija mora vračati Franco zom. ne Ameriki. In Nemčijo bo bolelo toliko časa. dokler bo vračala. * * • liog je ustvaril svet, človek je pa ustvaril debate, ki se vrše na sejah podpornih društev. • * • Veliko se govori in piše o tajni diplomaciji. Tajna diplomacija je pa čudna stvar. V prvi vrsti ni tajna, v drii2ri vrsti nima pa ničesar diplomatič-nega na sebi. * - • * Henry Ford je velik prerok in morda tudi dober človek. Že leta in leta tolaži reveže i ! obljubo, da bo odpravil revščino & sveta. Kljub temu pa še vedno proda-ja svoje kare osebam, ki nimaj< | toliko denarja, da bi jih lahke i vzdrževale. * * * Tako je pa francosko mišljenje Nemčija se bo šele takrat posta vila na noge, ko se bo enkrat na učila plaziti. * * • Povejte, kdo more ženski ustre či, ki želi take čevlje, da bi bil znotraj dovolj veliki, zunaj pa ko likor mogoče majhni. * * * Ko se na železniški progi avtomobil in lokomotiva borita za prvenstvo, ponavadi lokomotiva zmaga. * * « Če te pogleda ženska naravnost v oei in če ti z nasmehom reče. da se te boji, bo vse dobro, prijatelj, če bo konec dober. * • # Neki moški v Illionisu je tožil žensko za dva tisoč dolarjev odškodnine, ker je obrekovala njegovo ženo. Kdo bi si mislil, da je tudi v II lino is u kaka opr&vljivka. 1 Na svetu so ljudje, ki veliko rajši poslušajo očitke svoje vesti kot pa očitke svojega bližnjega. iugoHlmmtuika ffijgfek SCatuL HibuotD Ustanovljena L 1898 ^^fflffl Inkorponrana 1. 190' GLAVNI URAD v ELY. MINN Glavni odborniki: Prwednlk: RCDOU PERDAK. S33 E. liS St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BAI. A NT, Box 10« I>arl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Uinn. ZaCasnl blagajnik LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Btaiajnik jwliplafanih smrtuin: JOHN MOVEK.N. «U — lJth Ave. Eut, Duluth, ULnn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAITEK. S03 American State Bank Bid*.. «00 Grant St. mt Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASXIK. Room 206 Baktwell Bids., cor. Diamond and Grut Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. I1L FRANK SKKABEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD FLA BO D NIK. Box 480. Ely, Minn. GERKGOK J. I'OIIEXTA. Stevt r-srn BI.'c.. Puyallup. Wash. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave., Cleveland, o. Združevalni odbor: VALENTIN FTRC. 7S0 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE EltMENC. i'ari; str.. Milwaukee. WI«. JOSIP STEKLE, 404 E. »Tete. Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi^ARC. 638 Market Street. Waukegan. IIL - Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda**. —... . Vse stv.irt tikajoče se uradnih zaJev kakor tudi denarne poilljatve naj se poSUjnjo na rlavnepa tajnika. Vse pritožbe naj »e poSilja na predsednika porotnega odbora. I*r(»flnje za si»rejem novih članov In bolniftks spričevala nal se poSilja na vrhovne^a zdravnik*. Jugoslovanska Katoliška Jednota s« priporoča vsem Jugoalovs nom » obilen pristop. Kdor želi postati elan te organizacije, naj se zglasf tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev »e pr. obrnit« na gl. tajnika. Novo druStvo Be lahko vstanovl z 8 Clanl ali članicami. Stradivarijeve gosli v Bosni. M. Malinar. upravitelj kaznilnice v Stari Grailiški. j»ri<»l»"uji* v hrvatskih listili sledeee zanimive podatke: Nekega dne sem -,e v službenih zadevah napotil k bosanskemu be-»u Hakibegu Reufbo^criču. tla pregledam njegovo imetje. Z mano je bila moja družina, starejši smo se pomenkovali <» resnih stvareh. otroei pa so nam nagajali. Zato sem bega Reufbegoviea. <1<>-znavši. da ima violino, prnsil. naj posodi gosli mojemu starejšemu <11111. Beg je takoj ugodil moji prošnji. Prinesel je kmalu iz kuhinje gosli, polne kuhinjskega mr-resa, posebno šeurknv. r»<»li se bile stare in zaprašene in ker ni "oilo na njih niti strun, niti kobi-iee. jih ne veil a nihče 11 i mopol i{>orabiti za sviranje. T<> priliko e Hakige Reufbt^govie porabil za ■pripovedovanje, kako je prišel d'> /ijoline. Gosli so se nahajale pri njem že ►koli 35 let. Kot 1:5 ali 14-letni leeek jih je kupil od nekega žan-larskega narednika za 7 goldinar-ev. Ta narednik pa je kupil instrument od vdove po italjanskem zdravniku dr. fhichettiju. ki je ;lužboval v Bosni okoli 40 let. Zdravnik je poznal in cenil svojo .'ijolino prav dobro. Njegovi so-edje še danes vedo povedati << em, kakp je gosji hvali. Chichetti e bil bogat elovek. toda pijanec, er je umrl SO let star. Na koncu svojega življenja je popolnoma o->ustil svlranje. Vdf»va. ki j«' r-sta-a po zdravniku brez potomcev, e gosli prodala za 5 goldinarjev, le da bi slutila njih vrednost, ^eufbegovie se tudi ni dosti bri-;al za inštrument ter gn je veči-lonia prepuščal svoji služinčadi, la si je ž njim krajšala čas. ka. lar je hotela. »Slišal pa je. da so 7«>a ni pogledal, da-li nosi vijolina kako posebno znamko. Ko smo rosi i začeli ogledovati, sem opa-'.il, da se nahaja v notranjosti instrumenta napis. Oital sem in razbral: Antoniu« Stradivarius Cra-monanfis Faciebat Anno 1713 A -f-S. — Napis me je frapiraL Sam nisem mogel verjeti svojim očem. da bi se mogle v mali bosanski vasi najti Stradivarijeve gosli, ki so zelo redke in zelo drage. Leta 1885 se je prodal en Stradivarijev eksemplar za 100 tisoč mark v Londonu. A kakšno vrednost jc-tedaj imela marka! Napis v goslih je sestavljen iz tiskanih črk. toda izdelan /. rok". (_'rke so neenake. Bilo bi prav. da strokovnjaki vijolino preiščejo ter. ako ugotove, da '»o go>ii resnično Stradivarijev izdeh-k. da jih odkupi država za umetnostni muzej. kajti v nasprotnem slučaju pojdjeo go-di v tujino, ker s-bodo zanje začeli zanimati tujci. Štiridesetletnico smrti skladatelja Smetane proslave leta 11)24 tudi (Vhod- -vaki v ameriških Združenih državah na ta načni. da vprizor«* v New Yorku. ("hicagu in t'leve-landu najboljše pokojnikove >>-pere. Dober sin. V «r.•.-}>» - '.i rodbini je jiripe-tilo sli prič:n-s ; služiti denar. Da te v to prsi1, i m. [ti ne dam več denarja!" Kmalu nato je imel sin polti" tenarja. Oče gji vpraša, kje da dobiva denar. S'n pravi, da si ma .^luži, in siaer vsa!; dan prav lepo - v. -to. Oče je bi! zado-v ljen. sin tudi in vse je bilo v redu.. je šlo leipo kake tl i tedne, l;o naen- krat zmanjka denarja. Pride k o-četn ])«> denar. Tedaj reče < <"e: "Kaj te spri-dili i z službe, da ne služiš več de-na rja "Ne", r- če sin. "Nit, zakaj pa si brez denarja "Prav priprrjsto". j<> dejal sin. "Doma je bilo s rebrn'h >.lia. * I katerih sem vsalc dan eno prodal. ; Preilo je 21 dni in žlia ni viv." Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu ''Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda'1 RCJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAB0DA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. j KOVA ZAHMIVA MJTJIOA NA KRVAVIH POLJANAH Spini hm MmtiSČ —. jijo"- i__z:------ rTp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. [ V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga j« trda Tesan*, vsebuje 270 strani in 26 slik is Tojne. "GLAANASODA" 82 Cortland* Stresi, New York, N. Y. Morski razbojnik. Spisal kapitan Frederick Marry&t. m - i (Nadaljevanje.) Ko sr je s«0*j "Cirka-sijaji" zo-»ct zibat pr^l vtrurn, je njegovo ■poča-sno gibanje kazalu, da mora ■»iti ie preeej vode v njeni. M jih bili otl-11 «il i, pred no .*»> 7.;t0eii goniti ue--alke. *"K;ij j" storiti, (>s\lid!M je vjikimI !»;--ptuii Lo^T am, ku , bilo bi tudi poginoma uepotrobiu-*. J zgubljeni »mu!" "hoj tu m*, da j»- "irka?sija3i" i/jfil!»ljen", ,ir» <.ril krmar 'I vabi; *"sei«lke ne pomagajo j>:.»v nič; z njim pomočjo se ladja ilo jutra ne more več vzdrževati ta jHivriju. Zarailitega moramo v čolne, ki v» po mojih mislili poj**!-Iioitta dobil, t«r jm pred nočjo zapustiti ladjo.'' "Natlačeno |»olni čolni na takem morju!" je odjrovmril kapi-, t»u lnirram in žalostno zmajal z glavo. 'Slabotni h" dovolj, rer*. toda boljši od morja samega. Vse, kar moremo >«t'»riti. je, da p<»izkusimo vzdržati mornarje trezne, in aiu se nam to posreči, je bolje, kakor pa da jih utrujamo po nupotreb-hhii; potrebovali bodo ae vse svoje moči, prcJno stopimo zopet na uho, ako v nam sploli k^laj |x»-?*•«"•). Ali naj govorim ž njimi?" "Da, Osvald". je t^dgovoril kapitan; "za namena sebe se ne bo i hi. Ilojj ve; toda moja žena — moji otroci!" "Fantje!" je dejal (Kvald. f*re-doč pi-oti mornarjem, ki so molče čakali krmea njiju pogovora, "ako bi se nudalje cr^u ti sesalke, bi samo brez potreibe tratili svoje moči. V čolne moramo, zakaj dober čoln je boljši «k! slabe ladje. Seveda je vihar hi valovje s««daj premočil« zanje; zaradi*.cjja je najbolje da :o»tanemo na ladji, kolikor d<»lgi sploh moremo. Pojtlimo torej sre-iio in preskrbimo čolne z živežem in vodo in česar je t*> treba, potem moramo zaupali v božjo u«ni Ijeiiost in pa v sv«>je moči!" I "Xoben čoln ne more plavati na takem morju", je dejal eden izmed mornarjev. ".Mislim, k»*i nam je dano živeti ie me malo časa. da živimo veselo. Kaj pravite k temu. fantje ?" je nadaljeval in ne obrnil proti mornarjem. Nekoliko mornarjev j« biLo istih misli; (Kvald pa je stopil ]>mi nje, prijel «10 izmed sekir, ki no ležale poleg njih. je šel pr«rt; mornarju ki je tako govoriL ter mu ostro pogledal v obraz: "Williaim", je dejaJ. "samo malo časa uaui j«* morebiti živeti, toda ne vodo. Dubro seui razumel tvoje be»ede. Žal bi mi bilo, ako bi moral omadeževati svoje roke s tvojo krvjo ali krvjo drugih ; toda kakor gotovo je nebo nad nami. prvemu, ki ipttizkuat v.lruti v shrambo za pijače, raz-poljetn glavo do ramen. Dobro veste, da ar nikdar ne aalnn. Sram vast bodi! Ali morete revi. da ste možje, ako hočete zaradi malo pijače izgubiti sedaj v**ko upanje, da w uapijete vsak dan, ko pridete na adhof Vsaka stvar jiua »svoj čas "m mislim, sedaj je čas, da jsnw» trezni."* Ker je večina mornarjev opita na O* val do vo stran, se je morala slabša stranka vdati. Nato «*> začeii pripravljati eolne. Našli so. d i sta ladji na čohia duibro ohranjena. F.n del mož je ukrenil vse. da spunte čolne v morje, ker ni bilo več vzcCigovalnih priprav, fte enkrat so pretakali. koliko je vode v ladji. >*daj je stala devet čevljev vjko4co m ladja se je aei-vidno pogrezala vedno bolj. Dve uri sta sedaj minili in vihar ni bit vev tako močan, in tudi morje, ki je bilo zaradi izpremeirtbe vetra malo prej še zelo razburkajio, je postajalo vedno bolj mimo. Vse je ie pripravljeno. Mornarji, ki »o m» zopet lotiti dela, so v nekaterih oairib pridoJV.ti prejšnjo nrtmost in nora oada jih je navdaja Is, ko je *aee4 veter ponebavati. L y (Aefc čolnih je bilo dovolj pro- stora za vse mornarje in potnike. Sedaj pa jt_ nastalo vprašanje, ki so r: jea. stavili mornarji in ki je piv'alo o njih dobrosrčnosti: 'Kaj i«a s? zg<»di z ubogima otrokoma, uko >e bo treba ee!e ii"čš in dni voziti pv odprtem morju v odprtem čolnu.'* Kapitan Ingram je !*t« pil dol K 111 rs. Teniplemorovi in ji naznani! žalostne novice. I11 materino sree in materin glas oboje je ponavljalo bevxle mornarjev: *K«j se z?' di t. ubogima otrokoma !" Malo pr»-d šesto uro zvocer je bilo vse dovršeno. I^adj > zopet obrnili v mer vetra in opustili čolne v morje. V tem času se je bil vihar že preeej polegel. Vendar je bila ladja polna vode in vsak čas je bilo pričakovati, da se pogrez-11 e v globino. Ni fru trenutka, ko je bladno-krvii'ust in odlui-nost potrebnejša, kak<»r v položaju, ki smo Kii poiz-kitšali jv p sati. Nemogoče je natanko velnjena ladja,: in ljudje, ki v> na njej. s-i močno razlnirj»mi. ees. da ne bi ostali na njej tako dol^ro, dokler se ne bi začela i>otapljati. Taka čustva so navdajala sedaj »marsikaterega mornarja na "Oirkasijanu" in kmalu so od^li v čoliie. Vse je bilo urejeno; od! poveljstvom kapitana ingrama. j Ko je bilo število za Osvaldov čoLu | lolm'-en'li ljudi p<^K*lno, je čoln; »dpJul. da narodi prostora dmge-iiu. Nedaleč od ladje je obstal, daj >očaka drugega. Mrs. Teinplemo-j -ova .ie prisJt v .spremstvu kapi- j ana Ingrama gor na krov 111 nato ji poni a $r a! v čoln. Kua izmed do-j ]ilk z enun otrokom je zadnja pri-, ^edla k njej; Koko je spremljal j Jndv, drugo dojiljo z drufrini o-rokom v naročju; xn kapitan In-, gram, ki je pomagal dojilki s pr-' vini otrokom v čoln, se je hotel, avno vrniti, da »omaga še Judvjij £ !adj'*. ko s< je ta iraenkrat po-, -Tezuila v vab-vje in zadela ob I "•oln. **Za llomarji in 1 slrinili. «la bi utekli vrtineu. Kapitan Ingram, ki je stal v ^prednjem deiu čolun, da ]>oina^a Ithlvji, je bil vrž»'n na.7.aj v čoln.! Predno pa je mogel zopet \-stati, I je bi! i"»bl loeeii od ladje iii "fnan >d nje ? "Moj otrok!" je ječala mati. j "Moj otrok T* 1 "Nazaj, fantje!'* je za vpil ka-j l>itaii Ingram in sam pnijel za veslo. Mornarji mj bili razburjeni, ini-slee, da se ladja potaplja. Ko pa videli, tla .še vedno plava, so ;>i i jeli za vesla in tk»rzkušali prit i do nje. toda zaman — morja in vetra mogli premagati. Kljub vsem naporom *o se vedno ln>Ij »d mi k al i od ladje, in mati je v blaznem »»trabn milo prosev vila roke. Kapitan Ingram j«* vzpodbu-al mornarje k največjim nap^j-roni. vendar je kmalu spoznal, da ■*o vsi nadaljni poizkusi zastonj. ' Moj otrok! Moj otrok!" je vpila mrs. Templetnorova. vstala in d ržala r iztegnjene proti ladji. Na ka^utanovo povelje so «*-olu zaobrnili. 1'bojja mati je sedaj sp<»znala. da je \-se upanje izgubljeno. da bi otroka mili. in 7 grud i la so je nezavesti; a v čoln. (Daije prihodnjič.) % --- Otvoritev medicinske fakultete v Bratislavi. priprave za otvoritevc medicinske fakultete v Bratislavi naglo napredujejo. V pričetku septembra je bil otvorjen prvi semester, tako da bodo absolventi srednjih šofc ki žele i|udirati medicino, svoje študije pričeli lahko že v Bratislavi. Rusko gledališče v Londonu. Javili smo že. da se je v Londonu osnoval runi gledališki sindikat. kateremu so pomagali do življenja tudi augleaki finančni krogi. Sindikat ustanovi trajno rusko gledališče v angleški prestoli? i. gledališče, ki bo gojilo dramo, balet, pantomino in petje. _ ŽALOSTNA USODA TUB JAPONSKIH ATLSTK. Pri strašnem potresu, ki je skoraj popolnoma uničiil japonsko glavno mesto Tokio in Jokahamo, je izgubilo življenje troje japonskih deklet, katere vidite na sliki. Vse tri so bile članice Young Women Christian Association ter so se udeležile olimpijskih iger. ki so se vršile v Tokio meseca maja. Radičeva pisma iz inozemstva. "Slobodni Dom" in drugi blo-kaški listi so objavili dvoje pisem.' ki jih je Kadič poslal iz Londona.' V njih popisuje rezultate svojega' dosedanjega bivanja na Augle-J škem. Beči je treba, da pismi naj-i bolje dokumentirata njegov fiasko.' Popisuje n. pr. kako je bil po vab-: ljen k neki odlični pisateljici naj čajanko, kjer je ožji družbi frau-, eo^ko predaval o politični situaciji na Hrvatskem. Mimogrede se » ! je spodtaknil ob francosko buržu-azijo, ki da hiualra francosko sc-ljaštvo za svoje pasivno orodje. Pri tem pasusu — piše Radič — mi bivši urednik "Timesa", rojen Francoz, preseka besedo rekoč: "Protestiram proti temu. Z njim se je strinjala tudi neka gospa. . . To je bila prva Radičeva bla-maža. Drujri dan so "Times" prinesle članek, ki ga Radič pošilja v prevodu. Kako povoljen je članek za Kadičevo akcijo, dokazuje med dnigim odstavek: "Sedaj 1110-metano Radič posebno poudarja svoje republikanstvo. toda nekoč je tudi 011 izjavil svojo vdanost kralju Aleksandru". Ali pa: j "Zdi se, cla Radič uporablja preostre besede in izreka teike obtožbe s tako lahkoto, kakor to ni običajno v javnem življenju evropskih držav." Za angleško gent-lemenstvo in posebno še za dnevnik prvega .svetovnega kalibra, kakor »o "Times", je to mnogo, dovolj. . . Drugič je bil Radič povabljen k nekemu politiku, ki se je pred dvema letoma mudil na Hrvatskem. Na sestanku je bilo več publicistov. Radič ne navaja imen, omenja le. da je eden med njimi zelo dober znanec urednika lista "Ob-: server"! Publicisti so se zelo zanimali, kaj dela Trumbič. Nadalje; piše Radič: "Mnogo je bilo govora tudi o nekaterih odličnejših srbi janskih demokratih kot moželi povsem druge moralne kvalitete kakor je Pasu-! V zelo lepem spominu imajo pokojnega dr. Milo-rada Draškoviča, a še bolj Stain-bolijskega." Tako je Radič moral enkrat v Londonu slišati pohvalo onih ljudi, ki jih sicer napada kot najkrvoločnejše "batinaše". Po tem sestanku je izšel v "Daily Mailu" članek z naslovom "J^tefan Radič, najnemirnejsi duh srednje Evrope,'" kjer čita-mo: "Pravi cilji Radičeve politike so tajni, toda šepeta se, da on obrača oči zopet proti Avstriji in Ogrski, katerih se je hrvatski narod leta 1918. odrekel, in da je prilika, ustvariti z njima svobodno konfederacijo na osnovi popolne enakopravnosti. Radič sedaj obieava govoriti, da so Hrvati in Srbi istega plemena, toda to da velja zelo malo tam, kjer si nasprotujete dve "kulturi", oprečni kakor severni in južni tečaj."* — Vse to stoji v prvem pismu, ki ga Radič končuje: 44Evo. tekom prvih treh dni se je dalo v Londonu doseči več za našo stvar, kakor pripravljen, ako se mu ponudi doma v treh letih. Kajti sedaj že tudi veliki svet dobro ve, da hrvatski narod stoji kakor tu mož na braniku svojih pravic in za o-životvoiitev svojih teženj." V drugem pismu priobčuje Ra-' die članek londonskega dnevnika "Daiiy Express ".Članek, ki nosi naslov "Narodni vodja, ki je izginil. se v Londonu pojavil", je oei-vidno Radieevo moledovanje napisal kak znanec, ki ga Radič seveda proglaša za "angleškega diplomata". Piše: "Radič je morda najznamenitejša politična osebnost. ki jo je vojna mrzlica vrgla na po pr išče evropskih javnih poslov. .Te knjigarnar v Zagrebu, toda pred tem se je izključno bavil s političnimi pn*sli. Pred vojno je bil vdan pristaš Ilabsburgoveev in mi je nekoč sam rekel, da je! spesnil himno v slavo cesarja Franca Jožefa.*' V nadaljnjem 1 kritizira gospod "diplomat" napačno taktiko Srbije napram Hr-j vat oni. od katerih je "zahtevala vdanosti srbskemu kralju", in na-| pram Radiču. katerega je najprej zaprla nato pa izpustila, "ker sol hrvatski seljaki začeli javno pre-j t it i 7. revolucijo". V originalu sto-j ji tudi, da Radič v svojih političnih ciljih še ni pozabil na Habs-^ burgovcev, ta pa.sus pa je Radič v svojem pismu izpusul. S tem falfizikatom desavuira tudi onih par komplimentov, ki jih je go-| spod "diplomat" vpletel v svoj članek. Za konec svojega drugega pismo dodaja Radič nastopno bar-numščino: "V nekem političnem društvu, kjer se je mnogo govo-' rilo o mojem prihodu v Londonu, je neki diplomat izjavil svoje mnenje: Radič je s samim prihodom v London dosegel to, da Pa- šič ne bo mogel izvesti nobene . 1 svoje nasilne mere proti Hrvatom, dosegel pa tudi to, da bo Hrvatska še to leto morala dobiti svoj Home-rule, to je svoj sabor in svojo vlado, prilično e«nako kakor ima to sedaj svobodna država Irska." Radič se je zaenkrat prikopal ; samo do privatnih čajank in kot 1 nekak interesanten kurioznež do-j .segel znanje nekaterih novinarjev ! in nekaterih politikov. Spoznali so i ^a. lahko. Vsi članka rji ga karakte ! rizir&jo kot velikega gostobesednega, neznatno seljaško pojavo, ki j spominja na ruskega mužika, in uživajo v tem. da govori celo tri ! svetovne jezike. Trije članki, ki !jih tolmači Radič kot znamenite I argumente svoje velike misije, bi j dokazovali morda njegovo skromnost, ko ne bi bijo očito, da Radič i v obupu svoje usodne izigrano«!i ! pobira vsako "diplomatsko" drob-tino za svojo rešitev. Kako je vse le bledi žurnalizem in groteska, še prav karakteristična dokazuje portret, ki ga ob svojem članku objavlja "Daily Mail": slika namreč ne predstavlja Radiča, temveč bivšega črnogorskega ministra in sedanjega poslanca — Radoviča. Za Angleže so Iiadovit' in Radič, Orna gora in ' Hrvatska v istem kosu. . . Radovedni smo, kaj bo Radič v prihodnjem pismu povedal o londonski policiji, ako je res. da mu ni hotela podaljšati vizuma za bivanje v Londonu. Raznoterosti 1 Razvoj tehnike na Kitajskem. ( Iz Kitajske dospevajo vesti o državljanskih vojnah, pobunah.j hojduških tolpah, tako da bi člo- j vek menil.- da ogromna kitajskf; država razpada v anarhiji in neredu. Toda z druge strani zopet prihajajo vesti, kako se ista Kitajska modernizira. Tako je te dni bila pri Pekingu dovršena največja postaja za brezžični brzojav. Postaja je ena največjih na svetu. Stroški znašajo r.krog 2-">0 milijonov dolarjev. Omogoča pxi istočasno razgovore z Bordeauxom. Av-saralijo in New Torkom, tako da lahko benera registrira najnovejše vesti z vseh strani sveta. Tatvine na dunajskem dvoru. Na Dunaju so zaprli upravitelja mobilij na bivšem avstrijskem dvoru Mačka. Hišna preiskava je odkrila celo skladišče dragocenosti in umetnin iz bivše dvorske imovine, ki si jih je Mack 11a nepošten način prilastil. Mack je na-davno fingiral vlom v svoje stanovanje na dvoru. Sedaj je prišlo na dan. da je nasprotno 011 vlomil v stanovanje uradnika Pfamllerja. Med Mačkovimi listinami so našli "žegen" za tatove, ki naj ob-; varuje pred vsakršno kroglo in pred zasačenjem. Mack je bil zaupnik socijalnodemokratske stran-■ ke. — L Razstava palestinske flore v Pragi 15< tanični izvedenec palestinske vlade tir. Rablnovič je priredil \ Pragi razstavo palestinskega rastlinstva. Razstava se je otvorila t dne 2. septembra. 1 Povodenj v južni Indiji. Pokrajino med Fidipi in Man-- galore v južni Indiji je preplavila 1 voda. Uničenih je 200 vasi in 10 * tisoč domov. 47 tisoč ljudi je brez strehe. IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJI«. V Jugoslaviji — se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predloZitrl od ameriškega, konzula potrjenega potnega lista In ne več kot protivrednost od ft.OOu. — frankov, to Je približno $200.— ca enega potnika. V slučaju, da naslovljenec sa Is-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nassj ali nam pa na novo narod izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pit pomniti, da nikakor ne moremo prt poročati pofiUjati ček« v Jugoslavijo. SploSno mnenje vlada, dm ae fiekt ki se glase na dolarje, tudi ▼ dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker. kot ie zgoraj omenjeno. Je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi poSiljajo mnogi navadne ameriške čeke ▼ domovino. TI pe nikakor niso prlpiavni sa ljudi na deželi, ker so banke oddaljena la izplačajo take Čeke v dinarjih iele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo. da so jim bUi odobreni. Onim. ki stanujejo na deiell bi ne potujejo t Ameriko, Je najbolj« pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji poŠti brez neprilik. Tudi sa nabaro potnega lists t— (poaa) je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od amerilkega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke sa razne listine in potni UM se pa lahko plača tudi a dinarji. V Italiji in taaeden— ozemlja — so veljsvne povsem drugačna odredbe ter lahko Izplačamo dolarja vsakomur do poljubnega zneska. Cm Je pa namenjen denar le aa potovanj* Je aa nakaznlrl oanafitl vidno: Is-plačati le, ako naslovnik potaja. Vsled naraKnJoBh atroikov bh se morali odločiti prev rediti pristojbino za dolarska Izplačila kakor sledi: Za i«wif do fftF. računamo po 78 centov ; od £28. aapea| po 8%, to Js po a cente od vaakssa dolarja. Na aihnlit aaj to vUm tat: F aH v liliifi Ta pristojbina Je vstjevaa aa dolarska WaBla t Jagortavtyl In T^llJi- FRAfflC SAKSERl STATE BANK - Moški in 2wska. — Najbolj fatalno za ljubezen je, j Če ima ženska preveč fantazije.' mož pa prav nobene. * * • Dve metodi sta na razpolago možem, ki hočejo zavoje vat i ženske; izredna moč ali brutalna in-diferentnost. * * * j Nobena ženska ne spoštuje moža, ki njo preveč spoštuje. • * * Možje se bavijo z velikimi rečmi v življenju : z industrijo, z vladanjem. z umetnostjo, s financami. s silo . . . Ženske se pečajo z majhnimi rečmi: z oblekami, z za-zavo. z luksusoin in z — moškimi • S • Žena. ki te poljubi, ne da bi zamižala .je podobna možu, ki poljublja z zaprtimi usti. * * * Čuvaj se žene. ki ti pripoveduje o ljubezni do svojega moža! Obenem pa se še čuvaj tudi njenega moža. • e • t'e postane mož za žensko potreba. postane ženska za moža nadlega. * * * Vse ženske so rojene igračke. Kadar se zmotijo, se zmotijo samo v svoji ulogi. Pri ženskah imajo največ uspeha možje, katere občudujejo, in taki. ki jih pripravijo v žalost ali prisilijo v jok. * a * Ženska povzdiguje moža zara- di znanosti, katere bi pri njem ra-I da videla. Mož povzdiguje ženo j zaradi lastnosti, o katerih ve. da j jih ne bo nikdar imela. • a * J V vseh ljubezenskih zadevah zavisi odločitev žene od omahljt-! vosti moža. ^ * a • " *_ Pametna žena ne kriči nikdar. Ona samo poskusi kričati. # e • Kadar popisuje moški dražesti svoje ljubice, čuti kot pesnik in govori kot izdraževalee. 1 Bigamija je način, da dva plačujeta. kar je prej plačal en sam. --- POTOVALNI ZASTOPNIKI, J kateri .so pooblaščeni nabirati nn-j ročnino za "Glas Naroda", 90 i Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smalzel. Upravništvo. R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Greeve St.. Commaugh, Pa. PIŠITE PO CENIK. Harmonike Ako telit« Imeti res dobre in trpeZno •lovtnaks. nemško aH kromatlčno harmoniko, obrnit« se na znano tvrdko sa pojasnilo ali pa prldlta osebno. LUBASOVE Harmonike vseh vrst im&in tudi v sa-i'Mfi lu tern »euaj edini xasiopnik teh Pilita po cenik. Bo vam uljudno priporočam. Anton Mervar 6921 Rt. Clair Avenue Cleveland. O. Vsak je svoje sreče kovač« r—. . \ | JUDJE navadno v nesreči tarnajo nad svojo usodo, toda ako preiskujejo vzrok svoje nesreče, bodo pronašli, da sta usoda in sreča taki, kakor so si ju sami provzročili. Nobena druga stvar no doprinese k Vaši sreči toliko kakor zdravje, marljivo delo in razumno varčevanje. Napravite si Vaš način hranjenja še danes in vložite Vaše prihranke v domači denarni zavod na "Special interest account" kjer bodo sigurno naloženi in Vam prinašali 4% obresti na leto. DENARNA NAKAZILA V STARO DOMOVINO IZVRŠUJEMO TOČNO, IN PO JAKO ZMERNIH CENAH. ZASTOPAMO VSE PREKMORSKE PAROBRODNE ' DRUŽBE. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N.<|Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5- Vasovalec; 6. Na trgu: 7. Pesem o beli hišici; 8. Prošnja: 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Še ena ; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnCice; 14. Lab-ko noč; 15. Deklica mila; 1C. Slanea; 17. Vabilo; 1£. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica: 21. ProSnja; 22. Imel sem ljubi dve: 23. Danici; 24. Savska; 23. Oblaček; 26. Planinska ro*a- 27. Hercegovska: 28. Ljubezen in pomlad ; 29. Rožica i siavulj: 30. Naša zvezda; 31. Lahko noC; 32. Pod noC; 33. Kaj bi te prašai: 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 38. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. TJsliSI nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja: 42. Barcica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka: 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova: 47. Katrica: 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad m-dečili rož: 50. Zdravlca; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 50. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam v rute; 50. Šlovenac. Srb, Hrvat: 60. Naša zvezda: 61. V slovo: 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej: 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Domovini ; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem: 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 70. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čutii, Srbine tužni?: 81. Pobratimija; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. 80. Milica; 86, Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri okna sva molče slonela; 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-Bnja; 96. V ljubem si ostala kraji: 97. Pod oknom; 98. Ljubezen In pomlad; 99. Lahko noč: 100. Raztanek; 101. S vračanje ; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino $3. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York O jugoslovanski duši. Spisal Fr. Z. Moj prijatelj Pepe je bi! čisto i dober dečko, imel je trdna naeelaj' in vse, pa je -Aaiel v lahkomiselne i kroge s frizuro in modernimi vid-!] ki. izpodjedli so mu nseela in je', potem poMal novinar — zdaj ga1, akoru več ne poznam, takšen je. ' Ima ženo, poštena mu je druži-,« ea. varčna guNpodmja, skrbna may ti, akratka angel bi Lahko bila s i predpasnikom. On pa v svoji raz- < brzdanoMi pisari strastne beležke t o shimičrevljih. o .kopalnih oble- i kah in takih neč i mrrnost i h in »e « ieao je zmedli, da včasi katero zi- 1 ne o prosili ljubezni, pa ji spred manjkajo štirje zobje — to ni lepo! ] Najhujše je to: resnici se je či- j sto odvadil, resniea mu ne pride i ve£ m jezika. Le takrat jo še po- i ve, kadar se zmoti. Pa ko se je , zavedel rmote, hitro resnico pre- ( kliče — temu se pravi dementi. ] Drugače ga imam rad, vkupe < sva hodila v šolo, v prepih van ju j* bil že takrat mojster. Smili se j mi njegova duša in sem mu zad- ] njič poved*! svoje misli, tako in j tako. in ali se ne boji Boga — naj < zopet krene na pot re^icoljuba ] in iskrenosti. Pa Ke mi je zasmejal, da mu je , ačipalnik skočil z nosa. in me je vprašal, kako dolgo že spim s ku- j črno čez ušesa, da sem prespal nezaslišani napredek našega novinarstva. ki se mu je prvemu razo- . dela skupna jugoslovanska duša. iz globine te duše je novinarstvo , ubralo nove smeri. Potem je re- ( kel. da ima nujnih poslov pri vladi in »e je jadrno poslovil kar brez slovesa. Pa se bojimo, tudi to pot ni po v etLfl resnice, kajti je) krenil naravnost v gostilno, vlada pa je tavaš sedela v kavarni in igrala tarok *'z Židom". Kaj je menil r. jugoslovansko dušo, ne vem. To mi mora drugič razložiti bolj natanko. Ali kar sem zapazil v globoko j svojo žalost, je to, da niso drugi' novinarji nič boljši nego je Pepe — ta stvar je bila včasi drugačna — in še potuho dajejo drug drugemu. Živa duša jim ne želi nič hudega, pa so li te dni in so raztrobili na vse plati sveta, da je gospod Paiie /. letalom pobegnil iz Beogra da preko Drave v inozemstvo. Velikansko razburjenje! llolaj! pa se je Pepe oglasil v svojem listu. To ni res, gospod Pašič ni pobegnil v inozemstvo, gospod Pašic je bil ravno tisti dan v Ljubljani in njegova brada tudi ni imel s sabo ne za noht kakšnega letala — na to da je pripravljen pri tej priči se pridnim. In on, Pepe, da je šej ob strani stal imenovanemu gospodu in mu priskočil na pomoč s petimi dinarji, ko si je na Vodnikovem trgu kupoval shimierevlje in ni imel s sabo dovolj drobiža. — Brez shimierevljev ali kopalne obleke ne uspe Pepetu noben članek v<č, na tem se spoznajo njegovi članki. Pa je dobro in mi je lahko prav, da »f nam ni izgubil gospod Pašič, nego da bora v i v beli naši Ljubljani v važnih zasebnih zadevah. Toda je stalo tik za Pepetovo norico telefonsko poročilo iz Beograda. gospod Pašič da ves ča« lepo v copatah sedi doma. puši pi-jwi. pije vino in pluje skoz okno, včasi koga zadene včesa^ne. In je bila poročilu priložena častna bc-i-eda iz beograjske čarsije. Stvar je čudna! Ako znam pravilno citati, potemtakem ni res, da j*- gospod Pašič pobegnil pa tudi ni res. ds jc v Ljubljani, nego je res, da oboje ni res in da je go-spod Pašič v Beogradu! A je sledila potem o gospodu Pašiču še debelo natisnjena izvirna brzojavka iz Zagreba: isti dan. ko je pobegnil v inozemstvo, a je hkratu v Ljubljani kupoval shimierevlje in je v Beogradu pljuval skoz okno. isti dan ga je videl Zagreb — na .lelačičevem trgu je Mtopal v tramvaj št. 74 in se mu je nešteta množica navdušeno nme-knila, da je mogel sesti s svojimi štiridesetimi detektivi. Ta vest je bila takisto opremljena s častno besedo in to z veliko iz trdnega domačega usnja okrašeno z narodnimi motivi! In zdaj mi jc mera polna in sem izgubljen kakor jagnje sredi gozda in ne vem, kje je resniea! Mislim, listi niso upravičeni zahtevati od naročnikov, da verjamejo vse do kones do kraja, tudi tisto, kar je drugo z drugim tako rekoč v nasprotju! Govoril sem z gospodično Mi- »ičko, no naši ulici raznaša no-, kine in je še precej dobro ohra- 1 ijema, zlasti vzad, vanjo imam: < [>olno zaupanje. Pa je položilo svojo roko na srce in te začudila jako: shimičrevljev na Vodniko-! rem trgu sploh ne prodajajo, ona la jih je kupila v Prešernovi uli-j m, dva večera da so držali! In jej lostavila, da poana tudi Zagreb,' >h, Zagreb! — dve leti je tam!; ilužila pri nekih Židih, milijon so i raeli stenic, oh, stenic!! — in ve,' la v Zugrebu ni tramvaja št. 74 —j, ako ji vsa tri sladka imena! To je strašno! Vso sem izgubil vero in zdaj ie morem drugače in se mi zdi: lesresnično in izmišljeno je čisto1 >-se od začetka do konca, izmišljen! n neresničen gospod Pašič in Beo-arrad in letalo in inozemstvu in Zagreb in Ljubljana in vse, še pika la koncu je izmišljena in neresni-! •na! I "druženje jugoslovanskih novi-^ iarjev je imelo svojo kongres—iz! nojega stanovanja se vidi na re-| »tavracijski vrt in so seje trajale r pozno noč in so bile jako živa-i me. deloma z godbo, deloma brez.j Se vem. ali se je kongres bavil tu-' Ji z vznemirljivim pojavom, ki miu pravkar poteka izpod bridkega [>eresa in me želi jako živo v dno; mojega vesoljnega prepričanja.1 S' listih nisem bral. da se je bavil,i ali bi bilo listom verjeti, da se je res, in ali ni morebiti položaj za stvar ugodnejši, ko mi stalo v listih. . . . Pa se mi vzbujata rahla slutnja, in bojazen, kaj, če niso bili novi-! narji pri tej zmedi dogovorjeni.! in kaj. če ni to haš tista nova smer, ki je o njej pravil prijatelj! IVpe, da so jo ubrali iz globine jugoslovanske duset Potem sem resnično izgubljen in si ne vem sveta in pota, kako bi si uravnal vsakdanje življenje! Reeimo. v malih oglasih berem,; da je na prodaj udomačen jastreb.1 Ali se pričo jugoslovanske duše in; njenih globin in smeri iz njih lahko zanašjini. tla je oglašeni jastreb res jastreb in da je udomačen in da je na prodaj ? Ali ni vse vkupe nič dritngega nego Pašič rn Beograd in shirai in tramvaj in sem sirota zapeljan v zmoto in pahnjen v nepregledno škodo, gmoto in; moralično * In ako stoji potem natisnjeno.! da išče izobražena dama s krasno razvito mlekarno živahnega dopisovanja s plemenitimi srci moškega spola v svrho razšrjenja o brti—ali je to res tako in je treba, da se z bratsko požrtvovalnost jo zavzamemo za stvar in z združenimi močmi skušamo ustreči dami in njenim željam? Ali sta pa dama in njena mlekarna le goljufivi videz brez mesa in krvi in zgolj li-manica za lahkoverne bravce? Cisto sem izgubljen in včasi že dvomim, ali so novine še novine — ali je to, kar notri berem, res notri, in se mi včasi že zdi, da ne vem več. ali sera samec ali samica. In sploh predlagam, da se mi postavi kurator — naj on bere novine namesto mene, jaz jim nisem kos! _ i i Ameriški kredit Nemčiji, j Ker je nemška marka tako niz-' ko padla je vsled tega popolnoma! demoraliziran trg z zrnjen in ži-; tom. da je mogoče kupiti zunanje žito edino s pomočjo kredita. Brezi kredita ni misliti na nobeno kup ! čije. In da bodo mogli Ameriksanci! dati Nemcem kredit, zahtevajo daj mlinarji jamčijo za gotovo dobo za bodoča naročila. Nek nemški vladni uradnik sedaj skuša organizirati sindikat, v katerem naj bi bile ameriške tvrdke v velikem številu reprezentirane. da bi tako mogla Nemčija dobiti ameriško žito na kredit, za katerega bi jamčil ta nemški sindikat. Otroška gledališa v Rusiji Sovjetski listi poročajo, da je moskovska vlada pred kratkim ustanovila gledališča za otroke. V teh gledališčih igrajo izključno otroci. Ker smatrajo sovjeti gledališče za jako važno vzgojno sredstvo, se polagoma priključijo taka gledališča vsem šolam. V zvezi z gledališči se osnujejo o-troški klubi, časopisi, šolski kinematografi, knjižnice in razstave otroških del, • Jugoslavia irredenta. i Tajnik fašistov t Trstu ustreljen. S ; Morilec j« fašist. f Ko je 29. avgusta dopoldne J kmalu po 10.30 fašistovski provin- .. . v 2 crjahu tajnik in zaupnik izvršb- , t valne*ra odbora fašist o vske stran- . i ke za Julijsko Krajino, Luign Ma- f rara, stopal po nabrežju mimo po- ^ mola Audace (prej sv. Karla), ho-teč na trg Venezia (prej Ghisep- ^ piita), kjer je imel neki službeni | opraveJc, ga je ustavil neki Giu- t ; soppe Sellaroli iz beneventske po- ^ | krajine v južni Italiji. Po krat- y kem razgovoru je Morara krenil | i dalje. Sellaroli, ki je bil videti j razburjen, je v tistem hipu poteg- j t nil iz žepa samokres in petkrat j j ustrelil na Moraro, ki je, zadet s j prvim strelom, začel bežati, a se , | je potem zgrudil na tla, ko so ga 3 zadeli še trije streli, med njimi f zadnji smrtno, v hrbtenico. Mo- t raro so nemudoma z avtomobilom j ; prepeljali v bolnišnico, ali ranje- i ! nee je izdihni! že medpotoma. Sel- j i laroli je bil aretiran na licu mesta. 1 j Napadalec je bil bolniški strežnik i j na ladji, v zadnjem času pa se je 1 lotil šoferstva. Prosil je za šofer- 1 I sko, dovoljenje in se je priporočil 1 | Morari. Ker pa le ni dobil dovo- J j Ijnnja, je to dejstvo najbrž pripisoval Morari in se je hotel mašče-vati nad njim. Sellairoli je fa&st. ; ' V 5'Jutru" piše J. C. ] ■I Gledal sem pogrebni izprevod, ko se jc pomikal po Korzu. ker je 1 tam nekje v bližini sedež fišija. menda v isti hiši, kjer je kavarna "Fipecchi" in so svoječasno imeli 'Nemci svojo 4 4 Schiller je vo dvora-ino*\ Na čelu izprevoda sta korakali dve stotnji fasistovske milice, [ kratki korak je bil precej zme-i &an. Za njimi so nosili vence; bilo jih je okoli 160. Krsto po nesli fašisti na ramah. Pogrnjena je bi-) la z itlijansko trobojnico in na 1 je l«*žal šop cvetja in častni- ki klobuk fašistovske milice s pu- - škami in nasajenimi bodali. Za kr-. sto so hodili zastopniki civilnih in ^ vojaških oblasti in precej časmi-". žtva. Nato pa razne fašLstovske * organizacije- Izprevod je trajal 5 skoraj celo uro. Truplo so nesli * I na . posta jo, kjer so se pogrebei - razjali. V Ako se izvzame okolnost. da se 1 je izprevod park rat močno pretr-1 g®L je bila vsa prireditev res im-poznantna. Vse ulice polue 'jud- - stva, vsi hoteli zaprti, ves promet r>' ustavljen. Na tujca, ki ne pozna ' tržaških razmer, je moralo napra-" viti vtisk, da je umrl človek, ki ga je spoštovalo in ljubilo vse * mefeto, in tako bi bil mislil tudi " jaz, če bi me ne bili poučili dru-~ gače pogovori, ki sem jih mimo-1, grede slišal, in če ne bi bil čital a tržaških listov. Seveda, zaprto je bilo vse. Ali - zakaj? Zato ker so fašisti izdali ukaz, da mora v vseh tovarnah, p delo popolnoma nehati ob eni po- - poldne. Vsi člani fasistovske strokovnih organizacij so se mora- e li zbrati na trgu pred mestno hi-šo že ob dveh popoldne. Enak i ukaz je bil izdan tudi za vso — e/'cono'' (menda vse Primorje). "i To sem čital v «'Piccolu*'. Takemu ukazu, ki je hujši kot so bili svoječasni ruski "carski ukazi", ■ se .seveda vse pokori. — Obedoval sem v eni najznanejših restavra-j oij z laško kuhinjo in sem čutil. • kako so pri sosednji mizi štiri .(gostje kleli vsled tega "prostovo-, Ijnega praznika". "Ali kaj ho-_ češ," je dejal najglasnejši, "če lap zaprem, pridejo in mi razbije- » i * • • • v v ! 7 jo vso trgovino in mi jo se zazgo j povrhu." In pristavil je: "O Dio, j I se non si stava meglio quando si A stava peggio." Drugi je dejal: — ''ft t i rides t ljudi imam, plačati j jih moram, a izgubljeno je celo . popoldne. Predvčerajšnjem je bi-j ln isto. 0e pojde tako dalje in bo-a do za vsakega svojega človeka, ki ga kdo zaradi žensk spravi na oni L svet, zahtevali, da naj zapiramo, pojedmo kmalu vsi skupaj k vragu!" (Andremo presto tutti assi-: eme in malora!") Tretji pa je me-juil: "Come se nan fossimo gia!" ("Kakor bi že ne bili!") e ' Mikalo me je, da bi kaj vpra-a šal, »cm rajši stisnil jezik za zo-, |be. Zanimala me je prav posebno n tista o "ženskah", in to Kem pa (lepo izvedel pozneje v kavarni, kjer se je menda pri vseh mizah govorilo, samo o tem pogrebu in ° povsod z nekim izrazom, ki je pre-^ hajal od navadnega zasmeha do jeze in pravcatega zaničevanja. Tu -- sem eni ogorčeno protestiranje e kako prihaja tržaški občinski sve . do sklepa, da so na občinske stro- ke, na stroške davkoplačevalcev »rireja kar najslovesnejši pogreb doveku, ki je prišel v Trst, no da >i ga kdo klical, in ki niti s me-:ineem ni genil za Trst in Trža-;ane. Sploh da ga nihče ni poznal -azun onih nebodijhtreba črno-irajčnikov. In ee je imel opravka : žensko, ki je živela z drugim, in nu je tisti, kateremu je hotel ho-el hoditi v zelje, posvetil, kakor nu jc šlo, kako prihaja Trst do ;ega, da se ustavlja ".>c tlelo --n res promet v čast ''takemu" človeku in na način, kakor da bi bil >ogve kaj, a ni bil drugega kakor ajnik neke stranke, ki je danes, jutri pa je ne bo več, če je še kaj žametnih ljudi v Trstu. Take in še hujše sem slišal, a vendar je bilo med pogrebom vse saprto, in je bilo na tisoče in ti-»oče ljudi na ulicah in vsi so spoštljivo sneli klobuke, ko so se pokazali prvi oddelki fasistovske nilice, in se ni nihče pokril, dokler iri bilo konca. In bil je pokoncu res občinski in državni aparat, menda so bili pri izprevodn vsi karbinerji, kolikor jih jc v Trstu, rsi mestni stražniki, in ni se delalo v nobenem mestem. nobenem državnem in najbrž tudi ne v nobenem zasebnem uradu. Prepričal sem se zopet, da je Tr/.ačanu v«a moč in energija v — jeziku, dokler je prepričan, da ga "kdo" ne sliši. Poveri Triestini! Povera Trieste! Požar v Trebčah - V hlevu posestnika Valentina Kralja v Trebčah št. 161 pri Trstu je izbruhnil ogenj, ki se j" radi velike množine <»laine rn sena naglo razširil in ogrožal tudi kmetovo hišo. Le s težkim naporom »e je gasilcem po« reč d o ogenj omejiti samo na hlev. ki je popolnoma z.g«rel. Škoda znaša 8000 lir. Preganjanje slovanskih duhovnikov v Istri. Fašistovrfca vlada v Italiji nadaljuj'* nemoteno iztrebljevanjf -k . — i slovanskih duhovnikov iz Istre, da odvzame tako na&m zatiranim bratom zadnjo oporo. Sedaj je prišla vrsta na pomjanskega župnika, ki je zakrivil samo to, da je slovanskega rodu. Cerkvene oblasti gledajo početje fašistov seveda popolnoma ravnodušno. Po nabiranju Vatikana bo namreč vera v Istri izven nevarnosti šele tedaj ko Ik> poitalijančen sleherni Slovenec in Hrvat. Obsojen radi tatvine dinamita. j Maks Včakar, 171etni samski j delavec iz Dola pri Hrastniku, je t ukradel iz zaklenjenega skladišča , kemične tovarne množino din ami-ta in drugih razstreljivih snovi, jih položil v pleten jorbas ter se ž njhn peljal v osebnem vlaku k svojim sta rišem v kamniški okraj. Celjwko okrožno sodišče ga je obsodilo na 2 meseca težke ječe. Kje se nahaja rojak MARTIN VOOLAR? Doma je iz SeLc, pošta Leskovec pri Krškem. Pred nekako tremi leti je prišel v Združene države ter delal vedno v premogovnikih. Leta 1922. je bival na Woodsnde-Martin, Pa., in potem je nekam izginil. Slišala seni, da »e nahaja v Chi-cagi, 111. Cenjene rojake vljudno prosim, če kateri ve njegov naslov, da mi naznani, če pa on sam čita te vrstice, ga prosim, naj se mi takoj oglasi, saj ve, zakaj ga iščem. — Mrs. Mary Gcnnšak, Box 113, Addah, Pa ___(15-17—9) Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni. Kako sem se jas likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, y .70 Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj^iam tu slika ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in tezivami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, J9 Juan Miseria. Spisal P. L. Goloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest Vsebuje 170 strani, ' .80 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- . sestavljen. Vsebuje 239 strani, j- JBS Darovana. Spisal Alojzij DostaL Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov! V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, .iS Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter so zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani, M Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem sveta mana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani J0 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .4S Zadnja kmečka vojna. Spisal .^vgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graačske in junaško umirali mnčeniske smrti. Vsebuje 878 strani, JfS POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA** 82 Gortlanctt St* New York Kretanje parnikov - Shipping News 11 Mptwnbra Mauritania. Cherbourg: Suffren Havre: President Fillmore, Cherbourg, Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg. It. septembra France, Havre; President Monroe. Cher* bourg, Lapland, Cherbourg. 20. septembra Hansa, Hamburg; Mongolia, Cherbourg Hamburg: Bremen. Bremen. 21 septembra America. Gena*. 22. septembra President Harding, Cherbourg, Bremen Orbita. Cherbourg. Hamburg; Majestic, Cherbourg; Veendam. Boulogne. 8. septembra Berengarta Cherbourg. & septembra Laconla, Cherbourg, Hamburg; Prea Van Buren. Cherbourg; St. Paul, Char bourg; Glulk) Ceaare, Genoa. 77. septembra Mlnnekahda, Cherbourg. Haxnbnrg. 9. ssptsmbrs Albania, Cherbourg; Laffayette, Havre Olympic, Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; Columbus, Bremen. 2. oktobra: Pittsburgh, Cherbourg. Bremen; Pres. Arthur. ChrrbmirK. Dreir>en; Resolute, Cherbourg, Hamburg; Aquitanla, Cherbourg. 3. oktobra: Paris, Havre; Belgenland, Cherbourg; Pres. Polk Cherbourg; Seydlltz. Bremen; Conte Rosso, Genoa. 4. oktobra: Westphalia, Hamburg. 6. oktobra: Homeric, Cherbourg: George Washing, ton. Cherbourg, Bremen: Orca. Cherbourg Hamburg; Volendam. Boulogne. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Mauretanla. Cherbourg. 10. oktobra: * France, Havre: Pres. Garfield, Cher- bout: Vorck. Bremen. 11. oktobra: Pres. Wilson, Trst; Mount Clay, Hamburg. 13. oktobra: * Majestic, Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen: Saxorila. Cherbourg: Chicago. Havre; Orduna Cherbourg, IIam-burg: ityndam, Boulogne. 16. oktobra: Berenguria, Cherbourg; Reliance Cherbourg, Hamburg; Canoplc, Cherbourg, ! Bremen. > 17. oktobra: Muenchen. Hamburg: Pres. Adams, Cherbourg; Tyrrhenia, Cherbourg. Hamburg. 18. oktobra: Albert Ballln, Hamburg; Rochambeau, . Havre. 20. oktobra: La Savoie, Havre: Olympic, Cherbourg; Ohio. Cherbourg. Hamburg: New Amsterdam, Boulogne; Leviathan, Cher. ( bourg. ' 23. oktobra: Aqultania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 24. oktobra: * Paris, Havre; Pres. Monroe, Cherbourg. 25. oktobra: Thurlngla, Hamburg; Colombo, Genoa. i ; 27. oktobra: Homeric, Cherbourg: Orbita, Cherbourg, Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; Vendam, Boulogne. 30. oktobra: Resolute Cherbourg, Hamburg. Mauretania, Cherbourg. 31. oktobra: France. Havre; Pittsburgh. Cherbmirg_ . Bremtn; Bremen, Bremen; America, Genoa ; Bevedere. Trst. V Jugoslavijo v 9 dneh. ^ANCMOfT m Vwk torek edplaje tdtm SMrakih vellksM* ALI NAMERAVATE DOBiTI ROJA- AQUITANIA............. 45,674 too KE V AMERIKO? MAURETANIA.......... 30.704 tone BERENGARIA .......... 52,022 ton 6426 JUGOSLOVANOV BO LETOS Razkufine kabine 3. razreda z 2-4-6 PRIŠLO V DEŽELO. posteljami. Prekrasne jedilnice, kadil. „ . _ ,. nice ln pofivaliSča. Pokrit krov za be- Naj Cunard proga pomaga, ys.m tanje DomaČa kuhinja. Domaeaudob- rojakom. da dobijo liste vizlranja ter nost 1{reiskrbno9t. jim da potrebna navodila, ki so po- Naka3miclf denarja cunard. 1z- trebna za potovanje v Ameriko. v juooalaviji hitro, sigurno Vse potnike spremljajo do parmka zaupno. Za karte In nasvete vpra- družbini uradniki brez kakfRa poseb- Bajte pri najbližjem agentu v svojem nega doplačila. Potnikom, ki Imajo kraju. Cunardove vozne listke, nikdar ni i. treba fakati. ker odpluje iz Evrope CUNARD ANCHOR | f!V 1 vefkrat v tednu kak parnlk te Črte. LINE i r |r|v f I Vozni listki Cunard proge so ve- 25 BraaJvar ^^^■HpOKn^i^ I Ijavni za najhitrejše parnike na svetu. ™ " HHK^^^T I Za nadaljna pojasnila se obrnite Jk^l^^^Jt^^^^^^^^tMMjhMA I na nafiega mestnega agenta. S. S. LEVIATHAN Najhitrejši, Največji, Najfinejši. Potujte v Jugoslavijo na največjem v parniku sveta. CE sto iiamoujeui v Jugoslavijo ali če boč-ete Uolnti sem iz slareca kraja svojo družino, uživajte udobnost in veselje 11a največjem svetovnem, najhitrejšem In najbolj razkoSnem pa miku. Xa razi>olaco imate udobne kabine, prostorna izpreha-jaliSča, družabne prostore, dosti razne in najboljše hrane in zadovoljivo postrežlK* uljudnih služabnikov Vi potujete s tem ameriškim parnikom naravnost v Therbours in Southampton, kjer bodo acentje te črte poskrbeli. da boste varno dospeli, kamor ste namenjeni. Parnik GKORGE WASHINGTON, AMERICA in drugi parniki l". S. Lines naravnost v Bremen. Za cene tretjega razreda in nadaljue informacije pišite na United States Lines 45 Broadway New York City Zastopniki v vseh glavnih mestih. Canadian Office: 79 Que«>n Str. W., Toronto Upravitelji za UNITED STATES SHIPPING BOARD ^cnchjne cemw+m a New York. Plymouth. Havre. Paris LAFAYETTE 29. *ept.; 10. nov. PARIS ---- 3. okt.: 24. okt.; 14. nov. FRANCE .. 10. okt.; 31. okt.: 5. dec. New York. He vre. Paris ROUSSILLON ............ 6. oktobra CHICAGO ................ 13. oktobra ROCHAMBEAU .......... 18. oktobra LA SAVOIE .............- 20. oktobra New York. Vigo ISpali^, bordeaux LA BOURDONNAIS ......... 27■ Okt. Ba» «■ miiBi lihliM ff ali ■■ slani 1» STATE STREET. NEW YORK Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. VBTiTCT TifaMtl m potnl&M Jt, da Je natanko poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh U ao ▼ neti ■ potovanjem. Vsled dolgoletne iakufinje nam je mogoče I o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo naj boljše parnike, ki Imajo kabina v m. rasredo. Ako ste as aamfailll potovati v stari kfaj, nam piBt« kar fe« to v Vašo korist. Tudi eni, ki U niso amarUkl «rfta*. IJanl, amsjo potovati v stari krsl na obisk In flm Jo dovoljeno vrniti m. Na isllo dajemo vsakemu csdovna pojaanla. Kder teli iabitl nnhfti aH iSMiw Is starega kraja, naj nam pile ea navodila, kajti it*vilo priseljencev Je omejeno. Za potne stroške 1 vplača j« po na-Isn naročilu Jadranska banka tndl v dolarjih. Frank Sakser State Bank Glavna aastspstve Jadranske banke. WWliJWfffl!BM tATIOKil JI BlU NAJVEČJA ARABSKA ' SANJSKA KNJIGA NajnoTsjlft ilnstroTtna iidmjg Vsebuj« 806 gtnal, je/T Om i poitilat • SLOVKHIO ruBi.IlHUlg 09« nOMtUadt Btm^ V«w York Mft V. T.__ ROJAKI, NAROČAJTE SE M 'GLAS NAHODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDKUtENIH D&lAVAE.