609
Uvodnik/Leading article
… MEDIETATEM UNIUS CASTELLI QUOD DICITUR
SILIGANUM ET MEDIETATEM UNIUS VILLE QUE
SCLAVORUM LINGUA VOCATUR GORIZA …
1750) in napisal knjigo »Historia relatio pestis, annis
1712–1714, Austriam et conterminas partes infestan-
tis«. Najpomembnejši med zdravniki pa je nedvomno
Marko Anton Plenčič (1705–1788). Plenčič je kot profe-
sor na medicinski fakulteti na Dunaju napisal številna
dela, ki ga uvrščajo med pomembne predhodnike mo-
derne mikrobiologije. Četrti Solkanec, ki je zaslovel na
tujem, pa je Anton Mihelič (1748–1818), profesor na
medicinski fakulteti v Pragi, njen dekan in rektor tam-
kajšnje univerze. Objavil je dela s področja fiziologije
in farmakologije.
V tem stoletju je kot protomedik pokneženih grofij Go-
riške in Gradiščanske in cesarsko-kraljevi svetovalec v
zdravstvenih zadevah deloval Anton Muznik, rojen v Sv.
Luciji (1726–1803). Muznik je temeljito opazoval poja-
ve bolezni v raznih vremenskih in časovnih okoliščinah
in opažanja opisal v knjigi »Clima Goritiense«(1781).
...in danes
Tako kot pred skoraj štiristo leti predstavlja tudi v novej-
ši zgodovini izgradnja nove bolnišnice pomemben mej-
(... polovico gradu, ki se imenuje Solkan,
in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov
imenuje Gorica ...)
Oton III.
Ravena, 28. april 1001
Goriška nekoč...
Pred tisoč leti je bilo v listini cesarja Otona III. prvič ome-
njeno ime kraja, »ki se v jeziku Slovanov imenuje Gori-
ca«. O zdravstvu in zdravnikih v tistem času vemo le ma-
lo. Približno osemstopetdeset let pred tem je v neposre-
dni bližini, v Ogleju, deloval znameniti Galen. Tudi izko-
panine antične Castre, današnje Ajdovščine, pričajo o
uporabi zdravniškega orodja. V srednjem veku so na
področju Goriške razsajale epidemije kuge, na primer
leta 1224 in 1383. Kasneje, v drugi polovici petnajstega
stoletja, je bil pojav kuge vezan na vpade Turkov.
Zdravstvene razmere so se pričele na Goriškem koreni-
to spreminjati v začetku 16. stoletja, ko so po dedni po-
godbi z goriškimi grofi postali novi gospodarji dežele
Habsburžani. Novi oblastniki so uvedli preventivne ukre-
pe ob pojavih kuge, npr. kordon ob pojavu epidemije
leta 1542. Zaradi organizacije zdravstvene službe so
mestni očetje pozvali v Gorico znamenitega italijanske-
ga zdravnika Piera Andreo Mattiolija (1500–1577). Te-
meljna načela organizacije zdravstvene službe, ki jih je
postavil Mattioli, so glavni deželni zdravniki (t. i. proto-
mediki) upoštevali še v naslednjem stoletju.
Sedemnajsto stoletje je za Gorico in bližnjo okolico po-
membno tudi zaradi urejanja prave bolniške službe. V
prvi polovici tega stoletja je bila sezidana bolnišnica, v
kateri sta delala oba takratna mestna zdravnika. Kasne-
je, leta 1656, je bila ustanovljena tudi bolnišnica usmilje-
nih bratov, ki je v naslednjih dveh stoletjih predstavljala
najpomembnejši zdravstveni objekt na Goriškem.
Goriška je bila zaradi mejne lege tudi stičišče dveh raz-
ličnih medicinskih šol in doktrin: na eni strani italijan-
ske, ki so jo predstavljali predvsem diplomanti medicin-
ske fakultete v Padovi, na drugi strani pa dunajske šole.
Zaradi posebnega zakonskega določila (1753) so lahko
zdravniški poklic opravljali samo tisti, ki so šolanje kon-
čali ali pa svoje znanje potrdili na eni od univerz avstrij-
ske monarhije.
V tem času (18. stol.) so se štirje zdravniki, rojeni v
Solkanu, posebej uveljavili na tujem. Najstarejši je bil
Ivan Štefan Zanutti. Bil je dekan dunajske medicinske
fakultete in cesarjev osebni zdravnik. Odlikoval se je
pri zdravljenju ob epidemiji kuge na Dunaju. S kugo se
je v tem času soočil tudi Franc Ksaverij Bensa (1670–
Sl. 1. Naslovnica znanstvene razprave Marka Antona Plenči-
ča o škrlatinki (Dunaj 1762).
ZDRAV VESTN 2001; 70: 609–10
610 ZDRAV VESTN 2001; 70
nik v razvoju zdravstva na Goriškem. Leta 1975 je bilo v
prostore nove stavbe preseljenih prvih pet oddelkov,
ob koncu izgradnje leta 1983 pa so bile kot zadnje pre-
seljene še operacijske dvorane. Danes je v tej osrednji
zdravstveni ustanovi zaposlenih 105 zdravnikov, od te-
ga 73 specialistov. Delo zdravnikov v bolnišnici je v veli-
ki meri odvisno od delovanja osnovnega zdravstvene-
ga varstva. Na tem področju dela 97 zdravnikov, med
njimi 42 specialistov in 67 zobozdravnikov. S skrbjo za
kakovost, zdrav slog življenja, dobro sekundarno pre-
ventivo in potrebo po uvajanju najuspešnejših metod
zdravljenja se zdravniki, sledeč svetovnim smernicam,
spopadajo z vedno novimi izzivi.
Številka Zdravniškega vestnika, ki je pred vami, priča o
opazovanju bolezenskih pojavov, o preizkušanju novih
diagnostičnih metod, o uvajanju sodobnih oblik zdrav-
ljenja. Zrcali delo zdravnikov iz bližnje in daljne okolice
mesta, ki se v jeziku Slovencev imenuje Gorica...
Matjaž Klemenc