6-2006
70
Pou~no o 
gorskem svetu
Narava v gorskem svetu, 
u~benik, Janez Gregori et al.; 
Zavarovane rastline v gorskem 
svetu Slovenije, plakat, Peter 
Skoberne; oboje Planinska 
zveza Slovenije, Ljubljana, 2006
literatura
malo ve~ snega. Niz je kon~al spet z Bor~ijem in @igo v @irovski smeri 
(V, 550 m) v Bav{kem Grintavcu. Vsi trije »kerlci« so videli v zgornjem 
delu sledi bordanja, ki so dokazovale, da je bil nekaj dni pred njimi nekdo 
tam. T. J. 
Iz Mladinske knjige Trgovine,
KNJIGARNE KONZORCIJ,
Slovenska 29, Ljubljana
Pete Hill
The international handbook of TECHNICAL MOUNTAINEERING
David & Charles 2006
(256 strani, trda vezava, barvne fotografije, cena 8019,00 sit)
Vrhunsko delo in osnovni priročnik za vse (inštruktorje in ljubitelje), 
ki plezajo doma in po svetu. 
Termini, spretnosti in tehnike so razvrščeni, bralcu prijazno, po abecednem redu.
Knjiga je bogato ilustrirana.
Pete Hill, priznani gorski inštruktor, sodelavec mnogih alpinističnih publikacij, učitelj 
tečajev plezanja, je tudi soavtor uspešnice Mountain Skills Training Handbook.
Izpiti za alpiniste 2006
Dva konca tedna (12.–14. in 19.–21. maja 2006) so na Vr{i~u potekali 
leto{nji izpiti za alpiniste. Kot že nekaj let zapored sta bila zaradi veli-
kega {tevila prijav potrebna dva termina. Izpite je vodila izpitna komisija 
Podkomisije za vzgojo in izobraževanje pri Komisiji za alpinizem, ki so jo 
sestavljali vodja Tomo [etina in ~lani Janez Levec, Janez Primoži~, Peter 
Dragar, Slavc Roži~, Roman Robas, Matjaž Ferjan~i~, Senad Halilovi~, 
Matjaž [erkezi, Peter Mežnar, Jože Celestina, Miha Larisi, Tanja Južni~ 
[etina, dr. med., in Bo{tjan Matos, dr. med.
Izpiti so bili sestavljeni iz teoreti~nega in prakti~nega dela. Teorijo 
so kandidati pisali v Ko~i na gozdu, svoje prakti~no znanje pa pokazali 
na opremljenem poligonu v severni steni Prisanka. Njihovo znanje ni 
bilo najbolj{e, {e posebno glede zimske tehnike in nevarnosti v gorah. 
Opažamo tudi, da se iz leta v leto slab{a izrazoslovje. Tako imamo 
ferajne, {trike, {page, {paltne, mati~arke itn. Krivdo pripisujemo alpini-
sti~nim in{truktorjem na odsekih, ki bi morali poskrbeti tudi za ohranja-
nje slovenskih izrazov. Zato lahko v prihodnje na izpitih za AI in licen~-
nih seminarjih pri~akujejo dodatno temo.
Izpite je opravilo 29 od 54 prijavljenih kandidatov: Robert Hrvatin 
(AO Lj. Matica), Matej Arnu{ (AO Lj. Matica), Rado Miklav~i~ (AO Lj. 
Matica), Gregor Malen{ek (AO Lj. Matica), Andrej Blatnik (AO APD 
Kozjak), Gregor Marin{ek (PK Rifnik), Aleksander Kostajn{ek (PK 
Rifnik), Anja Karni~ar (AO Jezersko), Branko Kljaji~ (AO TAM), Tomaž 
Jereb (AO Idrija), Primož Ravnikar (AO Radovljica), Dejan Lapanja 
(So{ki AO), Ur{a Per~i~ (AO Kranj), Miha Lovren~ak (AO Trži~), Lilijana 
[tor Krebs (AO Celje Matica), Marjana Prezelj (AO Kamnik), Bo{tjan 
Bor{tnar (AO Kamnik), Aleksandra Lindi~ (AO Kamnik), Vital Vek (AO 
Kamnik) in David Semi~ (AS Ajdov{~ina).
Popravne izpite so opravili: Matejka Bol~ina (AO Litija), Jernej Volk 
(AO Lj. Matica), Borut Kozlev~ar (AO Lj. Matica), Neda Podergajs (AO 
Lj. Matica), Živa Grgi~ (AO Ra{ica), Simon Babi~ (AO Jezersko), David 
Le{nik (AO TAM), Andrej Seljak (AO Idrija) in Andrej Erceg (AO 
^rnu~e). Matjaž [erkezi,
na~elnik PZVI pri KA PZS
Enaintrideset let je minilo 
od prve izdaje znanega »gamsa« 
(naslovnica), li~ne knji`ice, ki 
smo jo gorski stra`arji ob sicer{-
njem pomanjkanju podobne lite-
rature imeli za suho zlato. Danes 
je druga~e, podobne literature je 
ve~, zato so tudi zahteve bistveno 
vi{je. Ko odpremo novo izdajo, po 
obliki enako seriji vseh u~benikov 
71
6-2006
in priro~nikov, izdanih v zadnjih 
letih pri Planinski zvezi Slove-
nije (PZS), br` opazimo razliko. 
[tevilne barvne fotografije in nekaj 
skic popestri dokaj obse`no in 
bogato besedilo. Kar {e opazimo, 
je obse`en pregled zakonodaje, 
naravovarstvenih organizacij, za{~-
itenih obmo~ij, ̀ ivali, rastlin ... Vse 
to ka`e, da se je zavest v zadnjih 
tridesetih letih vendarle spreme-
nila, morda tudi zaradi ve~je odpr-
tosti dr`ave in vpetosti v svetovno 
skupnost. 
Knjiga Narava v gorskem 
svetu »u~encu« najprej razlo`i 
sestavo gorskega sveta s poglavjem 
Kamniti svet gora (Jernej Pav{i~) 
– najte`jo tematiko v knjigi bi bilo 
mogo~e predstaviti {e nekoliko 
bolj u~beni{ko, ~etudi so neka-
tere tabele, sheme in fotografije 
res odli~ne in mo~no pripomo-
rejo k razumevanju tal, po katerih 
hodimo. Poglavje Pisana cvetna 
odeja (Nada Praprotnik, Toma` 
Petauer) bralca preko vi{inskih 
pasov povede v rastlinski svet 
gora, kjer so podrobno opisane 
najpogostej{e vrste, ostale pa le 
na{tete. V poglavju @ivali (Janez 
Gregori) sledi podroben opis ̀ ival-
skega sveta, prilagoditve le-tega 
na najte`je razmere, na{teti pa so 
tudi najpogostej{i predstavniki, ki 
jih bomo opazili s planinskih poti. 
Varstvo gorske narave (Peter 
Skoberne, Marko Selan) pa je tisti 
del, ki se je od zadnje izdaje najbolj 
spremenil in posodobil, predvsem 
zaradi vpliva mednarodnih organi-
zacij in povezav. Skrb za naravo je 
(oziroma bi morala biti) pa~ stvar 
vsega sveta. Povsem za konec pa je 
v knjigo dodano zanimivo razmi-
{ljanje Marka Selana o problemih 
gorskega turizma. 
^eprav je knjiga grafi~no lepo 
urejena, pa so uvodne besede `al 
komaj berljive - ob uporabljeni tipo-
grafiji je velikost ~rk preprosto pre-
majhna. Posodobljeni »u~benik« 
(tako pi{e na naslovnici) Narava v 
gorskem svetu bi lahko bil z nekaj 
ve~ preglednosti kar »U~benik« (z 
veliko za~etnico) - a bo navkljub 
kak{nemu »bi lahko bilo bolje« 
nepogre{ljiv pri usposabljanju za 
naziv varuha gorske narave, tega 
sodobnega naravovarstvenega pro-
grama komisije za varstvo gorske 
narave pri PZS. 
Ob knjigi pa je omenjena 
komisija na `eljo mnogih pla-
nincev pripravila tudi nov plakat 
Zavarovane rastline v gorskem 
svetu, avtorja Petra Skoberneta 
– gre za znane »ro`ice«, ki so leta 
visele pa planinskih postojankah, 
pa je papir `al na~el zob ~asa. 
Novi plakat v sliki in besedi lju-
bitelja narave na prijeten in nev-
siljiv na~in seznanja z nekaterimi 
najbolj ogro`enimi rastlinskimi 
vrstami v gorskem svetu Slove-
nije. Komisija in ljubitelji narave 
z njo menimo, da bi plakat moral 
imeti vidno mesto v vsaki pla-
ninski postojanki, planinskem 
dru{tvu in {olskem prostoru, kjer 
mentorji planinskih skupin vzga-
jajo bodo~e planince.
Marjan Brade{ko
Plezalni vodnik 
za Cassinove 
stene
Arrampicate Sportive e 
Moderne fra Lecco e Como, 
Eugenio Pesci, Versante Sud, 
Milano, 2006
Milanska zalo`ba Versante Sud 
nadaljuje izdajanje niza odli~nih 
plezalnih vodnikov po plezali{~ih 
in stenah v Italiji. Tokrat je ljubi-
teljem plezanja namenila obse`en 
vodnik po plezali{~ih in stenah 
v okolici Lecca in jezera Como, 
v kateri je doma tudi legenda 
plezanja Ricardo Cassin. Vodnik 
obsega kar 380 strani, v njem pa je 
predstavljenih 65 razli~nih plezal-
nih obmo~ij, tako plezali{~ kakor 
tudi nekaj vi{jih sten z modernimi 
prostimi smermi, ki dosegajo 500 
m. Vsekakor je Lago di Como, ki 
le`i med Milanom in italijansko-
{vicarsko mejo, zanimiv cilj za 
plezalski dopust, Dolomiti pa tudi 
niso dale~. Knjiga je sicer v italija-
n{~ini, v njej pa so tudi povzetki 
v nem{~ini. Zemljevidi, sheme in 
fotografije so dovolj nazorni, da 
stene zlahka najdemo, {e posebno 
v kombinaciji s kak{nim natan~-
nej{im zemljevidom ali avto-
karto predstavljenega podro~ja. V 
uvodu najdemo predstavitev sten 
z osnovnimi pojasnili glede oznak 
za varovanje ter z ocenami te`av-
nosti, za njo pa primerjalno lestvico 
dolo~enih smeri in zgodovinsko 
predstavitev obmo~ja. Prve smeri 
so bile tam preplezane na za~etku 
prej{njega stoletja. Poglavitne 
zna~ilnosti vsakega plezali{~a 
(nadmorska vi{ina, orientiranost 
stene, lepota skale, varnost pleza-
nja, obiskanost plezali{~a, mo`no-
sti parkiranja, dostopnost stene in 
razne posebnosti) so opisane pre-
prosto s simboli. Glede na zares 
velikansko {tevilo mo`nosti, ki jih 
ponujajo stene okoli jezera Como, 
in glede na mikavnost obmo~ja bi 
bile »Cassinove stene« lahko zani-
mive tudi za slovenske plezalce, 
mogo~e vsaj za kratek oddih med 
obiskom {vicarskih ali francoskih 
Alp. Cena vodnika je 25 evrov, 
ve~ informacij o aktualnih izdajah 
o italijanskih stenah pa najdete na 
spletni strani zalo`be www.ver-
santesud.it. 
Boris Strm{ek