Delavski pozdrav ob prvem maju/
Republiški svet sindikatov, republiški odbori,
' Delavska enotnost in izdajateljski svet
Sobota, 28. aprila 1882 Štev. 16,17, leto H


Z:	:
I
§ ■*
L
w» . aL.
-



i".;.	A	"
B
	
	
ERNEST RAMŠAK
Franc. Kozar:
Pod zemljo
Tako težko je človeku v osrčju pod zemljo! Poglejte, kje nam je polja orati, poglejte, kje nam je za kruh se pehati — v ožilju skladov orjaških smo zariti, zasenčenih čel smo in sključenih tilnikov s krampi kopljemo to črno zemljo.
Zaklade vrtamo in jih mečemo svetlemu, sončnemu dnevu.
Ali sonca in šumečih gozdov,
zelenih livad in cvetočih vrtov
nas so okradli. Pahnili nas pod zemljo
in dali so nam svobodo pod črnimi oboki,
dali so nam pesmi strojev vrtalnih
in ritem krampov kljuvajočih
in težek spev lopat in motik.
Tako težko je rudarju tu pod zemljo.
Vendar naša srca so gnana od radosti pomladne, duše naše pijejo slast godbe življenja.
In prekletstvo, ta jarem trpljenja,
ki danes je nam bol in napor,
bo dal nekoč sonca, pomladi in zčr...
Ko se ob steklenici dobrega domačega jabolčnika povračava v tiste daljne čase, se zmerom bolj čudim, kako je Jaka uspel kljub svojim letom tudi podrobnosti obdržati v spominu. Pravi, da se od šestega leta naprej vsega spominja. Mislim si, da to n j brž ne bo povsem držalo, vendar — knapovska korenina se spominja, kako so stale mize v pisarnah, spominja se prvega šihta, spominja se pivskih druščin. Pripoveduje mi, kakšne glasove so imeli njegovi pivski tovariši in s katerimi je posebno lahko zapel.
Do vseh podrobnosti pa ima v spominu špetir z inženirjem Burgarjem, ki je skušal nalomiti njegovo rudarsko čast. Devetintridesetletni Jaka Ramšak, oče sedmih otrok, se je moral v dobri minuti odločiti, ali bo sprejel poostrene metode nadzorovanja, s katerimi je hotel Burgar iztisniti iz rudarjev večjo storilnost za enako plačo, ali pa bo postavljen na cesto. Jaka se je odločil za tovariše. Tablice, na katere bi moral sproti zaznamovati nakopane vozičke premoga, je zavrnil. Bil je res odpuščen, kakor mu je zagrozil inženir, drugim za zgled.
»Veš, pa mi ni bilo lahko, zaradi otrok. Ampak Burgarju, ki nas je
RODOVI RAMŠAKOV
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
ZAPOZNELO APRILSKO SONCE JE PRIJETNO GRELO, KO SEM MIMO ERNESTOVE DOMAČI- 1 JE »GRIZEL KOLENA« DO VZNOŽJA KALSKIH PLANIN. RAVNO PO TEJ KOZJI STEZI SE JE LE- 1 TA 1893 BIVŠI PASTIR IN HLAPEC JAKA RAMŠAK, ERNESTOV OCE, PRVIKRAT SPUSTIL NA 1 DELO V OJSTRŠKE JAME. DRUGO LETO BO MINILO SEDEMDESET LET OD NJEGOVEGA PRVEGA g ŠIHTA. OB TEM SPOZNANJU SEM ZAČUTIL, KAKO OB TAKIH PRILOŽNOSTIH CAS IZGUBI | SVOJO MERO. MOJ OCE SE JE RODIL DESET LET ZATEM IN JAZ SE IMAM ZA MOŽA V NAJ- j BOLJŠIH SREDNJIH LETIH.
Illilllllllllllllliilllllllilllllllllll«
»Prišli so, nahranil sem jih, potem so pa rekli, naj jih še peljem do Marije reke. Pravil sem jim, da nimam čevljev, da... Oni pa: Ne boš se izmikal. Strah te je, rad 6i se izmuznil. Pa me je bilo res. Ampak rekel sem jim: Figo me je strah. Grem z vami. Takrat sem bil še gibčen in pri moči (imel je samo petinšestdeset let), pa sem šel. Pozno smo se odpravili in ko se je pričelo daniti, sem rekel, da bi za naprej poiskali drugega vodiča. Mene da bi kmetje videli in bi takoj uganili, koga sem peljal. Rekli so mi, da imam prav in potem mi je partizanka, menda je bila komisarka ali kaj, dala dvajset mark. ,Si zadovoljen,' me, je vprašal komandir. Jaz pa nazaj: ,Zdaj, ko si mi plačal, bi pa rad ,da ti še roko poljubim'... Z denarjem sem kupil hrano za partizane ... Nismo imeli veliko, ampak vše smo delili z njimi.
Jaka je s svoje domačije, res zelo od daleč, gledal prvi boj hrastni-ških partizanov z nemškimi policisti. Pol dneva so streljali in ko jim je primanjkovalo municije, ko je zagorelo poslopje, so zapeli Internacionalo in si sami vzeli življenje.
na vse načine priganjal, se nisem uklonil. Ce bi bilo vse po njegovem, kam bi nas pa pripeljalo.«
Na. zgubanem obrazu, ki mu na prvi pogled ne bi prisodil petinosemdeset let, mu je zaigral nasmeh.
Moderen pisatelj bi o tej odločitvi napisal dramo. Vrtal bi po zavesti in podzavesti, povračal bi se v njegovo mladost, Jaka pa to opravi s tremi stavki. Vse, kar je storil, se mu še danes zdi tako razumno in jasno, da najbrž nikoli niti pomislil ni, da bi lahko ravnal drugače.
Tudi ko je enainštiridesetega leta prvi partizan obiskal njegovo hišo, se je Jaka v hipu odločil. Skril ga je in teden dni hranil. Za njim pa še desetine drugih. Včasih je pri njem našel zavetje in hrano po cel vod partizanov. Najraje pa se spominja tiste noči leta dvainštiridesetega, ko je šel za vodiča.
premoga knapje niti ne vidijo. Ko ustrelijo, ga trak pobere. Včasih pa vročina, veš, ko v peči. E, ni bilo cevi za zračenje. Delali smo skoraj nagi. Samo malo cunje tam okrog, saj veš, kje, da ti ni kaj padlo. Drugače pa čisto nagi. Tako slab zrak smo imeli, da je luč komaj gorela.«
»Kaj pa plače?« vprašam. »Slišal sem od starih ljudi, da je bilo v mirnem času, pred vojno, .knapovsko delo dobro plačano.«
»E, ni bilo. Ce si bil oženjen in si imel otroke, ti je trda predla. Gospod nikoli ni rad plačal.«
»Kaj pa misliš, Jaka, glede upravljanja. Delavski svet pa vse to novo?«
»Dobro, v redu. Jaz mislim, da je zelo v redu. Samo pomisli, kakšne pokojnine imamo, oni imajo dopust, pa plačane orožne vaje... Po mojem, ampak to pa le zapiši, po mojem svet še nikoli ni bil tako dobro urejen.«
In pri tej dobri ureditvi sva obstala. Morala bi začeti znova, o njegovi mladosti in pogovor bi se zavlekel. Zato sem se naglo poslovil in skoraj stekel navzdol proti Ravnam, da ujamem sina Ernesta, ki je začel delati v rudniku pred štiriin-štiridesetimi leti.
Dolgo bi lahko tako kramljala in Jaki ne bi zmanjkalo besed. Ure in ure bi lahko pripovedoval zgodbe iz svojega življenja, eno bolj zanimivo od druge. Meni pa se je mudilo in kar nerad sem mislil na slovo. Hotel sem še vedeti, kaj misli Jaka o današnjem življenju. Ali je boljše, če je — v čem? Kako si predstavlja delavsko upravljanje? Napeljeval sem pogovor v to smer, zvedel sem pa zelo malo. Veliko raje kot o današnjem, mi je pripovedoval o preživetem življenju.
»Hja, misliš, da je bilo včasih tako, kot je danes. Da je bila jama tako urejena, kot je sedaj? Kje pa. Vozili smo, primojduš, da ne lažem, če rečem — pol ure na obe strani. Tako si se spihal z vožičkom, da si komaj prijel za lopato. Danes pa jim trak vse pospravi. Ernest mi včasih razlaga, videl pa nisem, da četrt
Stari Jaka je zrasel s knapov-ščino in bil je s svojim poklicem zadovoljen. Nepismen, ker na Kalu ni bilo šole, privezan na krpo zemlje in na zaslužek pri rudniku, je velikokrat z grenkobo razmišljal, zakaj ne more sedmim otrokom nuditi boljšega kruha. Puntal se je, stavkal, kaj prida pa si tudi s tem življenja ni popravil. •
Precej drugače pa je bilo z Ernestom. Že prvi vtis izdaja razumnega, preudarnega moža z blagimi potezami na okroglem obrazu, ki jih niti trdo knapovsko delo ni izostrilo. Mehak je tudi v svojih besedah, zaključkih, skoraj bi rekel, da je v odločitvah plah. To me je sprva začudilo, kajti oče je videti trd, živahen, iskriv, sin pa ... Potem je beseda nanesla na njegovo življenje.
Že kmalu v začetku najinega razgovora mi je povedal, de je najbolj ponosen na to, da je kot trinajstletni fant igral leta 1924 v prvomajski povorki. Pri rudniški godbi je igral na klarinet, res ne zelo dolgo. Vendar muzika ga je takq^ zamikala, da je izpod planin hodil v dolino na vaje, da bi z glasbo izrazil vsaj del svojih občutij in razpoloženj, ki so jih porodili strmi pašniki, zasanjane planine in redki-trenutki otroške brezskrbnosti. Hotel pa je še več. Rad bi postal rudniški nadzornik, rad bi šel v rudarsko šolo, toda ravnatelj Drolc, ki je podpisal odpustnico za puntarskega očeta, ni želel, da bi imel še puntarskega nadzornika, ki bi premočno čutil z delavci. Takšni nadzorniki so bili nevarni in zato se Ernestove
sanje in želje v stari Jugoslaviji niso mogle uresničiti.
»Pa si potem, ko $i bil v Šlandrov! brigadi, kdaj pomislil na Drolca in na rudarsko šolo?«
»To sem premišljal že pred voj- j no, pa tudi potem, ko sem podpiral partizane. Po pravici povedano, nisem veliko vedel o tem, kar imamo danes. Vedel sem pa, da je treba z Drolci pomesti, da je treba delavcu pustiti več veljave,«
Kmalu po vojni je postal Ernest strelni mojster in leta 19S7 gospodar širokega čela. Njegov oče je Š6 potiskal vozičke s premogom po kilometer dolgem rovu, sin pa je Ž6 gledal, kako mu verižni transporter izpod nog odnaša nastreljani premog. Delo v rudniku je postalo lažje, zaslužek večji.
Potem sva začela razgovor o njegovem delu v organizacijah. Bil je v delavskem svetu, zdaj je v občinskem ljudskem odboru, trudi se, da bi čimprej dogradili zadružni dom, uredili razsvetljavo.
»Kako pa se ti zdi današnje živ-ljenje?«
»Hm, kako? Saj vidiš, delam, kolikor morem. Dobro, pehamo se, da bi bilo boljše.«
Ko sem se poslavljal od Raven, sem vesel ugotovil, da sonce topi zadnje lehe snega in da bo le nastopila pomlad. Na pomlad me je spomnil tudi stari Slokan, Ernestov tast, ki je kljub svojim 79 letom prekopaval vrt. Spomnil sem se tudi Ravenske Tončke, pesnice, ki je v svoji mladostni pesniški vnemi, ko ni imela papirja, popisala skoraj vse trame Slokanove domačije s svojimi pesmimi. Pesnila je vse življenje in- morda pesni še sedaj, na jesen svojega življenja.
Ernesta mlašjega, ali Netka, kakor so pomanjšali njegovo ime, sem našel v obratni tehnični pisarni. Nasmejan, temnolas fant zelo prijetnega vedenja je bil bolj zgovoren kot njegov oče. Karkoli sem ga povprašal, za vse je imel pripravljen odgovor in nasmeh.
»Pa si že dolgo na tem službenem mestu?«
»Ne! Drugo leto bo minilo. Odkar sem začel izredno študirati na tehniški srednji šoli, so me premestili, da imam več časa na razpolago.«
»Kako pa kaj zmaguješ?«
»Gre. Mislim, da bom vse štiri letnike izdelal v pravem času. Samo stanovanje me ovira. Stanujem v majhni sobi z otrokom in v hladnem vremenu pred nočjo ni mogoče misliti na študij. Zdaj, ko se bo otoplilo, bo laže. Upam, da me bodo pri letošnjih razdelitvah stanovanj upoštevali in bom imel potem boljše pogoje za študij.«
»Pri godbi še sodeluješ?«
»Še. Pa pri zabavnem orkestru. To je moj konjiček. Zelo rad igram v zabavnem orkestru. Tudi pri godbi, vendar... zabavna muzika je bolj razgibana.«
»Pa si kdaj razmišljal, da bi lahko postala glasba tvoj poklic?«
»Razmišljal sem že, vendar — ni bilo pogojev. Prepozno sem začel. Ce hoče človek danes v glasbi kaj doseči, mora začeti zelo zgodaj. Jaz pa sem pričel s sedemnajstim letom. Pa nič zato. Tudi to delo me veseli. Rad bi študij čimprej končal, da bi lahko začela hoditi s $inom v hribe.«
»Kako si pa kaj zadovljen s kulturnimi prireditvami v Hrastniku?«
»Preveč mrtvo. Res imamo premalo prostorov, sredstev, ampak tudi s tem, kar imamo bi lahko napraviti več. Po mojem je naša generacija premalo aktivna. Preveč skrbi je s poklicem. Vsakdo bi rad napredoval, potem so težave, ko si urejaš dom.«
»Saj imaš tudi ti vse te težave in vendar sodeluješ o Svobodi.«
Nasmehnil se je in razumel sem njegov nasmeh. Nikoli ni veliko razmišljal — zakaj? Tudi njegov ded ni premišljal, ko je zavrnil Burgarja,’ njegov oče ni veliko premišljal, ampak je šel v partizane. Danes je prizadeven v različnih organizacijah. Tudi on si vzame čas vsaj za glasbo. V kino ne hodi več, glasbe pa ni mogel pustiti.
Vsi trije rodovi Ramšakov so hoteli še nekaj več kot zgolj delati in si s tem služiti kruh. Njihova sreča je v tem, da je imel vsak rod več možnosti.
Ko sem se poslovil še od naj-mlajšega Ramšaka, sem ga povprašal: »Kaj bo pa tvoj sin?«
»V kovinski stroki vsekakor, če pa bo šlo vse po sreči, bo inženir.«

lllllllllllllllllllllllinilllllffllllllllllllllllllllltmiM

rv m 1 1
iN v/
,	___ v
i r> 7 a
!\ .§€ Jr . lm

L
	ISaspjMgH!				wgiinwpWjM
	jj2y^	talilih mmssmUmmmm		IHij	Ml
Hlilillllllllillllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljl!lllilllllllMillUIN!iHtHIIIIIIIIIIIM^
red plavžem je zatona ... £ vroče in zrak je težak, pomešan z jedkim plinom, ki mi sili v pljuča. Pokašljujem. Jože Lončarič, predsednik sindikata, me tolaži:
»Človek se vsemu privadi.«
Pod stropom ropoče žerjav, podoben pošasti z dolgimi povešenimi lovkami in na eni le-teh visi velik kavelj; železar-ji pritrdijo nanj razgreto po-novco in žerjav jo odnese pred plavž.
Šarža!
Plavžarji se oblačijo v zaščitne obleke, dolge usnjene plašče, si natikajo očala in nekdo si nadenp na obraz žično prevleko in oči se mu izpod nje hudomušno lesketajo, ko pravi:
»Kosilo je kuhano in miza je pogrnjena.«
Zasmejejo se in njihov smeh je robat, poln moškosti in vedrine.
Povem, po kaj sem prišel.
»Rad bi,« pravim, »zvedel, kaj so vam ekonomske enote dobrega prinesle oziroma, kaj ste zdaj, ko imate svojo enoto, koristnega napravili.«
Ponovim, kar sem v zadnjih dveh dneh povedal že neštetokrat: v valjarni in jeklarni, v livarni sive litine, v obdeloval-nici valjev in v vseh drugih obratih štorske železarne, ki šem jih obiskal.
Možje se spogledajo in tedaj nekdo od plavža zakriči:
»Pripravljeni!«
In že stojijo pri plavžu, vsak na svojem delovnem mestu, podobni stražarjem na srednjeveškem dvoru, z orodjem v rokah, in pred pečjo zavlada, skoraj bi dejal, svečana tišina.
rji0 je bilo potem, ob koncu i mojega obiska, prej pa ...
Pred dvema dnevoma sem stal pred železarno in razmišljal: Stara je, vsa siva in _ na zunaj betežna, in glej, v njej 'dela dva tisoč ljudi, ki prihajajo od blizu in daleč, nekateri tudi po dve uri peš, in mnogi med njimi so že nedolgo tega orali in sejali — ob osvoboditvi je delalo v železarni komaj štiri sto ljudi — zdaj pa so njihovi izdelki cenjeni doma in daleč na tujem. 2e sto in več let se stiska v tej sajasti dolini za Voglajno in hribi ji krnijo življenjski prostor, pa vendar človek, ki dela v njej, ponosno pove:
»To je naša železarna!«
In ko to reče, misli na vse, kar mu železarna daje in omogoča. ne samo na materialne dobrine, pač pa tudi na vse tisto, kar ni mogoče povedati s številkami, na življenje, ki bolj in bolj postaja vredno človeka.
Poiskal sem tovariša Jožeta Lončariča, predsednika sindikata štorskih železarjev. in ga poprosil, naj mi pove, kaj vse se je pri njih spremenilo, odkar so pred poldrugim letom izvolili prve obratne delavske svete.
»Veš,« mi je dejal, »ni lahko, kar zahtevaš. Sprememb je toliko, da bi težko našel nekoga,
- oi ti jih kar iz rokava stresel.«
Mlad je. živahen, zadnjih deset let je rasel z železarno, zorel z delavskim samoupravljanjem v njej in postal glavni delovodja mehanične delavnice.
»Pojdi v obrate in se pogovarjaj, pa boš slišal.«
Sel sem.
lavž je predrt.
* Tekoča kovina spočetka
obotavljaje pokuka na i, kot bi se hotela razgledati, če je pot prosta, potem pa se vlije po žlebu v ponovco in žlindra na drugo stran. V hipu se ponovca in plavž zavijeta v oblak plina in pare, zacvrči kot bi vrgel v vodo ognomno klado razbeljenega železa in iz lega oblaka, bruhne pod strop grmada isker. Potlej se para in plin poležeta in nad železarji, ki stojijo ob plavžu ter opazujejo tekoče železo, poplesavajo milijoni isker in se ugašajo, pa se takoj prižigajo nove. Zdi se kot na prazničnem slavju, ko prižigamo rakete, da bi z njimi dali duška svoji notranjosti.
Ne vem zakaj, toda zdi se mi, da so plavžarji po vsem svetu enaki. Težko delo in vročina sta izoblikovali njihovo podobo; krepki ljudje so, malce suhljati, toda možati. Takšni so tudi štorski plavžarji, podobni jeseniškim, ravenskim in vsem drugim plavžariem kot krajcar krajcarju, podobni — navzven in navznoter.
¥¥odil sem po obratih in spra-Flševal, kako je bilo in kako ■*je sedaj, pa so mi vsi pripovedovali, kako je in kako bo. »Veste, še to bomo napravili, pa še ono,« ali pa: »Prej, pred ekonomskimi enotami se za to reč sploh ne bi zmenili, zdaj pa ...«
Vsi njihovi odgovori so imeli skupni imenovalec:
»Storili smo šele prve korake.«
Zdaj imajo osem ekonomskih enot, ki že — vendar ne povsem samostojno — upravljajo, oblikujejo in delijo dohodek. Sedem enot pa je proračunskih in obračunskih. Ta. sicer še okrnjena samostojnost pa je že sprožila tolikšno zanimanje za gospodarjenje in upravljanje, da so sedanji okviri pretesni.
Sklenili so, da bo centralni delavski svet v. bodoče skrbel le za enotno politiko in gospodarski razvoj podjetja, določal gospodarska razmerja v podjetju in podobno, enote v obratih pa naj bi svobodno odločale o vseh svojih notranjih zadevah. Temu bodo prilagodili tudi način delitve dohodka, ki bo moral še bolj kot doslej spodbujati proizvajalce za dobro gospodarjenje. Sodijo, da bodo le tako vskladili interese posameznikov in enot s težnjami po napredku kolektiva.
»Ta spoznanja pa nam ni nihče na krožniku prinesel. So plod naših izkušenj in zato hitreje postajajo last kolektiva.«
Če pravim, da so vsi govorili tako, potem ne mislim, da so vsi povedali enako, joda to je izzvenelo iz vsega, kar so mi rekli. Pa naj sem govoril s starim livarjem, ki mi je zaupno potarnal, da nedeljsko delo ni v redu plačano, drugače pa _še kar gre, v isti sapi pa pripomnil, da vsega tistega, kar obesijo na oglasno desko, ne razume, čeprav bi rad, in da bi za to moral imeti posebnega inštruktorja, ali pa z mladim priučenim strugarjem, ki bi želel strokovno napredovati, pa mu zdaj tega niso omogočili, z visokokvalificiranim železarjem, ki živi na Lipi, ali pa z valjavcem, ki se debelo uro vozi s kolesom na šiht in sanja o stanovanju nekje blizu železarne.
Še zdaj jih vidim, s kakšno zavzetostjo govore.
"IM’ artin Žohar, referent pri-|¥l prave dela v livarni sive
* litine, pravi, da je že sedemindvajset let v železarni, pa se mu zdi, da korenitejših sprememb ni doživel. Obratni delavski sveti resno govorijo o proizvodnji. Pa tudi drugi delavci. Delavski sveti v obratih sklicujejo pred svojimi sestanki delovne konference oziroma skupščine proizvajalcev in šele, ko se skupno pogovorijo o vsem, kar jih teži, sklepa in odloča delavski svet. To je tudi najboljši način obveščanja kolektiva, saj imajo ljudje, ko jih o nečem obvestijo, tudi možnost, da o tistem soodločajo. Posledica tega je večja skrb za gospodarjenje. Ni dolgo tega, ko so pred strojem za čiščenje odlitkov ležali kupi odlitkov in so molče hodili mimo njih, češ stroj je pač izrabljen, zdaj pa zahtevajo nov stroj in še novo Dieslovo lokomotivo za transport in skupno razmišljajo, kje bi do-
bili sredstva: govorijo o slehernem kilogramu surovine, ki so ga po nepotrebnem porabili,
0	vsakem disciplinskem prekršku, o varnostni zaščiti, in vse to vpliva na odnose: ni več toliko nerganja in prepirov z mojstri, ker vedo. da bodo več dobili, če bodo složno več naredili. Zato je večja storilnost dela (lani se je povečala po vrednosti za 9,9 c/c) in tudi zaslužek je večji (lani je v vsej železarni za 17 %). Nesreč je manj, komaj 8,2 %, kar je najmanjši odstotek med vsemi našimi metalurškimi podjetji.
¥van Štefančič, ki se je izučil
1	v štorski železarni in je zdaj predsednik sindikata ter obra-
tovodja v livarni valjev, pa razmišlja, kako bi zagotovili boljši način delitve dohodka. Pravi, da bi morali v bodoče manj nagrajevati fizični obseg proizvodnje in bolj ekonomski učinek. Zdaj imajo cenik za tono in dobivajo po fizičnem obsegu proizvodnje 90 % osebnih dohodkov, po ekonomskem učinku enote pa le 10 %. Res je, da se je izmeček zmanjšal, ker ga ne štejejo v tonažo, toda odkar so zboljšali kakovost valjev in tudi v drugih podjetjih bolj skrbe zanje ter jih dalj časa rabijo, ni več toliko naročil kot prej. So naročila za manjše valje, z njimi pa je sko-ro toliko dela kot z velikimi, ton in zaslužka pa seveda manj. Dogovarjajo se o izvozu valjev, pripravili pa so tudi že vse potrebno gradivo, da bi povečali delež, ki je odvisen od ekonomskega učinka, kar bo še bolj spodbudilo zanimanje za gospodarjenje.
TIM arjan Kavka, mlad fant, ki je pred petimi leti prišel v železarno Jz metalurške šole, je zdaj strojnik v energetskem obratu, mi razgreto pojasnjuje, kako bo potlej, ko bodo čez nekaj mesecev tudi njihov obrat, ki je bil doslej obračunska enota, spremenili v ekonomsko enoto z vsemi pristojnostmi, ki jih takšna enota ima. Zdaj prodajajo svoje izdelke (plin, kisik, paro itd.) drugim obratom in njihov dohodek je v marsičem odvisen od dohodka — torej od boljšega ali slabšega dela — v teh obratih. Ko pa Bodo imeli Jastno ekonomsko enoto, bodo bolj neposredno odločali o njegovem oblikovanju in delitvi. Ker pa vedo, da pravice prinašajo tudi dolžnosti, že nekaj mesecev razpravljajo,
kako bi povečali proizvodnjo in zmanjšali lastno ceno. Imajo stare naprave, ki jih venomer popravljajo ih zato je zastojev veliko, sedaj pa, ko se jim odpirajo možnosti, da bodo samostojno gospodarili, so se resno zamislil nad tem. Posvetujejo se z jeklarno in livarno, ki rabita največ njihovih izdelkov, da bi združili sredstva in nabavili nove stroje, kar bi koristilo vsem trem obratom. Ce ne bi pričakovali, da v kratkem dobijo večjo samostojnost, najbrž še nekaj časa ne bi na to zadevo tako resno gledali.
¥ adislav Černe, pravni refe-i. rent, razlaga, kako so sestavili trinajst pravilnikov, ki so zrasli v razgovorih z delavci in postajajo »naša ustava« ter kako jih na obratnih sestankih tudi popravljajo in izpopolnjujejo. Notranja zakonodaja je bolj iast kolektiva, za njeno izpolnjevanje pa bodo skrbele ekonomske enote, ki bodo kmalu tudi same sprejemale in odpuščale delavce, imele svoje disciplinske komisije ter z referendumi reševale vse pomembne zadeve.
¥ ng. Rado Jclerčič, predsed-i nik komisije za tehnično izboljševanje, pripoveduje, da so lani osvojili 24 izboljšav in tako prihranili tri sto milijonov dinarjev, medtem ko je bilo pred leti takih predlogov zelo malo. Stane Gajser in Vladimir Magajna sta na primer napravila nove livarske puše na centrifugalni pogon, Jože Lončarič je skrajšal remont vaijarske proge za osem dni in prihranil
osem milijonov dinarjev na leto, Karel Košir je naredil ščitnik za viseči brusilni stroj in z njim preprečil nesreče, ki so se prej dogajale, kadar se je brusilni kamen razletel, Jakob Klenovšek, star zidar, je spremenil način zidave žlebov za tekoče jeklo in prihranil pol-drug milijon dinarjev, ključavničar Franc Zorec je napravil nekakšen vzvod, ki preprečuje, da bi istočasno vključevali na vrtalnem stroju dve brzini ter tako odpravil okvare, katerih vsaka je stala najmanj osem sto tisoč dinarjev.
In koliko je še tega.
Tovariš Jelerčič pravi:
»Zdaj je več ljudi, ki delajo. kot pravimo, z glavo, in k temu so največ prispevale ekonomske enote.«
Zareči vir usahne. Priropoče žerjav in dvigne ponovco in piavžarja ob njej ter ju odnese nad kokile. Potem vlivajo v modele tekoče železo in spet cvrči okrog njih, iskre se dvigajo, plin, človeka duši v prsih, pa se za to ne zmeni, hiti, kajti čas je dragocen, vliva in si briše potne srage in pazi, da bi sleherno gorečo kapljo prestregel v kokile.
CJ edim na vegasti klopici v ^ kotu velike hale pred plavžem in Jože pravi:
»Zdaj je na našem dnevnem, redu rekonstrukcija, ki naj bi jo končali do konca leta 1965. Lani je še nekako šlo: proizvodni plan smo skoraj dosegli, glede dohodka pa ga celo presegli, toda kaj bo čez nekaj let. Konkurenca je vedno hujša.
Životarili bi, če se ne bi odločili za ta korak. Načrte so nam odobrili, nekaj sredstev že imamo, posojil in lastnega denarja, toda če ne bomo dobro delali, nas bo rekonstrukcija hudo pestila. Večji gospodarski uspehi pa so v naših razmerah lahko samo rezultat boljšega načina upravljanja. Zato se toliko trudimo, da bi v upravljanje pritegnili kar največ delavcev. Če bo vsak prispeval svoj delež, ne bo težav, čeprav bomo morali dati za novo livarno milijardo dinarjev lastnih sredstev. Rekonstrukcija pa ni naš življenjski cilj samo zato, ker bomo potlej naredili skoro trikrat več, kljub temu, da se število delavcev ne bo povečalo, ampak tudi zato, ker nam bo olajšalo delo in terjala večjo strokovnost. Ko jo bomo končali, med nami ne bo več fizičnega delavca. Devet sto delavcev, ki že delajo v železarni, bo pridobilo večjo strokovno izobrazbo. Kdo si ne bi želel tega!« v
TW erjav odnese prazno po-M, novco.
Zrem v sajaste obraze železarjev in ponavljam svoje vprašanje: »Kakšne spremembe ...« in star plavžar, ki si je zaščitni vizir potegnil na klobuk, pravi:
»Veliko je tega in, takole, na kratko, bi težko povedal: so še težave, ampak tudi boljše je: torej, na kratko: delavci imamo več veljave ...«
Vstane in gre k plavžu in med potjo pristavi:
»Pa tudi več skrbi.«
In se zasmeje.
Plavžarji pa že pripravljajo novo šaržo.
JANEZ VOLJČ
				
				
Izmed odgovorov na ta vprašanja (odgovore nam je posredoval Republiški odbor), smo izbrali najbolj interesantne in posredujemo bralcem njihovo mnenje v nekoliko skrajšani obliki.
POSEBEJ OSVETLITI VLOGO
ZBOROV PROIZVAJALCEV IN ZBORNIC
Prav je, da nadaljuje list z objavljanjem člankov s tako aktualno vsebino, ki zanima nas proizvajalce na družbenih posestvih in v ostalih kmetijskih organizacijah. Mislim, da je celo dolžnost, da jih s taksnimi članki obveščamo in podučujemo.
Prav bi bilo, da bi v listu poleg interne problematike in ekonomskih gibanj, ki imajo svoj izvor v kmetijskih organizacijah obravnavali še ekonomske činitelje v ostalih gospodarskih panogah, ki se v ekonomiki kmetijstva občutno zrcalijo. Tako bo tudi delavec v industriji, rudarstvu, prometu itd., lažje razumel položaj na trgu kmetijskih pridelkov.
Prav tako zanimivo bi bilo razpravljati o delitvi dohodka med kmetijsko organizacijo in družbo; vprašanje bančnih uslug, prometnega davka, zaščitne carine itd.
Posebej bi morali osvetliti vlogo zborov proizvajalcev, vlogo kmetijskih zbornic in raznih združenj. 'Zadnje čase'namreč izhajajo razni gospodarski predpisi in uredbe, ki se ne uresničujejo ali pa destimulirajo kmetijske proizvajalce. Pri tem pa nihče ne poskuša poslušati njih mnenje, kaj šele, da bi iskal njihovo privolitev in soglasje.
Prav tako bi bilo potrebno popularizirati uspehe in napredek v proizvodnji s kratkimi, strokovno tehničnimi pojasnili in ekonomskimi pokazatelji ter učinkom.
Ing. TONE SKVARČ, upravnik Vinogradniškega posestva Kapela-Slatina Radenci
KAKŠEN NAJ BO LIK KMETIJSKEGA STROKOVNEGA DELAVCA?
Obravnavanje aktualnih problemov s področja kmetijske proizvodnje v Delavski enotnosti je pozitiven pojav. Tak način obravnavanja in kritike, bo vzbudil veliko zanimanja za list in dobil vso podporo proizvajalcev, posebej še, če bodo sestavki pospešili odstranjevanje napak.
Razprave v Delavski enotnosti naj ne bi bile samo strokovne, ampak tudi načelne, toda predvsem načelne takrat, kadar bi prispevale k zbliževanju včasih zelo nasprotnih stališč, ki zavirajo določeno akcijo ali uresničevanje programa.
Težko je vnaprej povsem določiti vsebino ali tematiko razprav. List naj objavlja sestavke tako o uspehih kot tudi o neuspehih. Zdi se mi, da je zelo pereč problem, kakšen rraj bo lik kmetijskega strokovnega delavca. Ta problem bo potrebno izkristalizirati in zavzeti dokončno skupno stališče. Obstaja več predlogov in poti, po katerih naj bi vzgajali strokovne
delavce. Če ne bomo kmalu našli enotnega stališča, bomo progres v tej smeri zavrli.
Ce analiziramo kmetijsko proizvodnjo s stališča ožje stroke, v kateri delam, to je s stališča mehanizacije, potem ugotavljam, da to stroko premalo obravnavamo, predvsem z vidika ekonomičnosti in z vidika, kako uvajati nove, večje, pa čeprav zelo moderne stroje in naprave. ,
Ing. TONE MAROLT Kmetijski institut Slovenije
PREMALO PIŠEMO IN GOVORIMO, KAKO ZNIŽATI PROIZVODNE STROŠKE
Priporočamo, da vsaka številka Delavske enotnosti obravnava kmetijsko problematiko s področja' posameznih panog oziroma letnega časa in sezone kmetijske dejavnosti. Do sedaj objavljeni članki s področja kmetijstva so bili zelo kvalitetni in razumljivi. To pomeni, da si v uredništvu prizadevajo pravilno prikazati vse aktualnosti s področja kmetijstva, ki je zelo obsežno.
Zdi se nam, da bi bilo umestno še več pisati o doseženem napredku v živinoreji, o uvajanju mehanizacije v posamezne kmetijske panoge in sploh o modernih agrotehničnih ukrepih. Premalo govorimo in pišemo, kako znižati proizvodne stroške itd. V listu naj bi našli kvalitetno strokovno čtivo predvsem mlajši kadri, ki imajp željo in smisel za strokovno ter organizacijsko izobraževanje v okviru sindikalnih podružnic. Prav zato se mi zdi, da je potrebno ta list še bolj razširjati med člani sindikalnih podružnic kmetijsko živilskih in tobačnih delavcev, kajti kvaliteta lista to tudi zasluži. Ni pa prav, da imajo posamezne sindikalne podružnice naročene v največ primerih en sam izvod lista.
IVAN GLOBOKAR, sekretar poslovnega združenja za kmetijsko mehanizacijo
KAKŠNA NAJ BO VLOGA STROKOVNEGA KADRA V PROIZVODNJI IN V DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU? Sestavki o kmetijski problematiki, objavljeni v našem sindikalnem listu, so bili celoviti in vzročno analitično obdelani, tako da si naš proizvajalec že s povprečnim poznavanjem teh problemov lahko ustvari jasno sliko, kako je v kmetijstvu in že na osnovi tako zastavljenih dognanj, lahko sme-
lejše soodloča v upravljanju kmetijske proizvodnje. Pravilno je, da obravnava Delavska enotnost te za naše celotno gospodarstvo resne probleme, tako z organizacijsko kot tudi politično ekonomskih vidikov.
Menimo pa, da bi bilo potrebno pisati več o organizaciji našega kmetijstva v odnosu med kmetijskim gospodarstvom — zadrugo in individualnimi proizvajalci. Mislimo namreč, da je treba obravnavati te stvari z vidika perspektive, z vidika vloge posameznih oblik kmetijskih organizacij in njihovega smotrnega investicijskega vlaganja. Koristno bi bilo tudi načeti razpravo o optimalni velikosti kmetijskega gospodarstva. Kazalo bi tudi kaj več spregovoriti še o drugih strokovnih problemih, toda to je že področje revije »Socialistično" kmetijstvo in gozdarstvo«:. Vsekakor pa je treba seznanjati proizvajalce o pozitivnih in negativnih vplivih izvoza in trgovine sploh na kmetijsko proizvodnjo.
Vprašanje strokovnih kadrov v kmetijstvu je bilo sicer dobro obravnavano. Menimo pa, da bi bilo prav, če bi še obravnavali njih vlogo v proizvodnji in delavskem ' samoupravljanju. Grobe analize namreč opozarjajo, da se naši strokovni kadri vse preveč izživljajo v raznih strokovnih kolegijih, ob tem pa zapostavljajo organe delavskega in družbenega samoupravljanja.
BRANKO ZADRAVEC,
predsednik Občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota
STORIMO VEČ ZA KREPITEV ZAVESTI KMETIJSKEGA DELAVCA IN RAZŠIRITEV NJEGOVEGA ZNANJA
Menim, da bi morali v Delavski enotnosti še vnaprej obravnavati kmetijsko problematiko na način, ki bi pomagal kmetijcem pri reševanju različnih problemov, jim nakazoval smeri in načine, kako premagovati težave, ki jih je v kmetijstvu nedvomno več kakor v večini drugih panog proizvodnje. Pri tem seveda ne mislim na strokovno pomoč, za to imamo druge publikacije, temveč na takšno pomoč, za takšno pojasnjevanje in razčlenjevanje problemov,- namenjenih predvsem njemu, Ra jih bo videl v bolj objektivni luči, kajti kmetijski delavec sam jih dojema vse preveč subjektivno. Naš delavec vidi problem samo
MMUIHH
lEI!E8llllllllllli»*llllllllllilllBllllllllllillllllll!lllllllll*lli!IEIIIE!m#lill8llimilllllS::ii
NAS LIST JE V DOGOVORU Z REPUBLIŠKIM ODBOROM SINDIKATA KMETIJSKIH, ŽIVILSKIH IN TOBAČNIH DELAVCEV SLOVENIJE OBRAVNAVAL OD DECEMBRA DO MARCA V DEVETIH SESTAVKIH RAZLIČNE AKTUALNE PROBLEME S PODROČJA KMETIJSTVA. REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA KMETIJSKIH DELAVCEV PA JE HOTEL ZVEDETI, KAKŠEN JE ODMEV NA TE SESTAVKE, KAKŠNA SO MNENJA POSAMEZNIKOV, KAKŠNE SO NJIHOVE DOPOLNITVE, PREDLOGI IN POBUDE. ZA TA MNENJA JE ŽELEL ZVEDETI, KER MU BO TO ZELO KORISTILO PRI NJEGOVEM NADALJNJEM DELU. IN ZATO JE RAZPISAL ANKETO S TREMI VPRAŠANJI IN JO RAZPOSLAL VEC KOT STO KMETIJSKIM DELAVCEM IN STROKOVNJAKOM. POVPRAŠAL JIH JE:
na kmetijskem gospodarstvu, kjer je zaposlen. Ne ve, da se enaki problemi pojavljajo tudi drugod, ali da se pojavljajo drugod na nekoliko drugačen način.
To, da je kmetijska proizvodnja nerentabilna zaradi maksimiranih cen nekaterih proizvodov, vzbuja pri kmetijskih proizvajalcih mnenje, da je mogoče opravičevati vse slabosti prav s tem. Zato bi moral nekdo posredovati objektivna merila, moral bi kmetijskemu delavcu pojasnjevati, kaj je upravičeno in kaj ne. Kmetijski delavec včasih ne vidi izhoda iz težav v svojem lastnem delu, v svoji prizadevnosti in dobrem gospodarjenju. Ker ne pozna dejanskega stanja (čeprav probleme pozna) to še bolj čuti na lastni koži, ko sprejme vse, kar mu nekdo »servira« kot gotovo zadevo. Zato ne izkorišča dovolj svojih pravic, ki jih ima kot delavec-upiavljavec.
Jasno je, da vseh številnih problemov ne bomo rešili s tem, da nanje opozarjamo v sindikalnem listu. Vendar je že takšen način opozarjanja kmetijskim delavcem v veliko pipmoe. Dejstvo je namreč, da je še vse premalo storjenega za krepitev zavesti kmetijskega delavca in za razširitev njegovega znanja.
MILAN MILKOVIČ, socialni delavec Kmetijskega ' gospodarstva Gor. Radgona
Takšna so mnenja kmetijskih proizvajalcev, takšni so njihovi odmevi na obravnavanje kmetijske problematike. Številnih njihovih predlogov seveda ne bomo mogli uresničiti, kajti marsikaj od predlaganega naj bi obravnavali drugi strokovni časopisi in revije, ki so prav zavoljo specifičnosti, v tesnejši povezavi s kmetijstvom. Toda marsičemu bomo posvetili prostor v našem listu in si prizadevali, kot pravijo nekateri, tudi na ta način širiti obzorje kmetijskega delavca, mu pomagati kot proizvajalcu in upravljavcu.
Kljub priznanju, ki so nam ga izrekli udeleženci ankete za objavljanje omenjenih sestavkov, pa nas nekaj vendarle moti. Na anketo so namreč odgovorili samo strokovnjaki, ljudje, ki so na odgovornih položajih, ne pa tudi delavci, ki so neposredno zaposleni v proizvodnji, na primer traktoristi, živinorejci, poljedelski delavci itd. Povprašali smo predsednika republiškega odbora kmetij-
skih delavcev tovariša Franceta Martinca, kaj sodi o takšni enostranski udeležbi anketirancev, oziroma ali republiški odbor ni upošteval pri anketiranju delavcev iz neposredne proizvodnje. Tov. Martinc je takole odgovoril:
»Pri prebiranju odgovorov je tudi nas na republiškem odboru nekoliko motila ta enostranska udeležba anketirancev. Za odgovore smo namreč zaprosili od skupnega števila anketirancev tudi 20 %> delavcev, ki so zaposleni v .neposredni proizvodnji. Pri anketi naj bi bili torej udeleženi predvsem strokovni kadri, ljudje na odgovornih mestih v kmetijskih gospodarskih organizacijah. Za takšen izbor ankete smo se namreč odločili, ker smo hoteli od njih zvedeti mnenje o tako vsestransko obravnavani problematiki in jih spodbuditi k dajanju raznih mnenj, predlogov in pripomb.
Res je, da so bili v listu obravnavani nekoliko težji problemi, ki so morda za nekatere delavce za sedaj še preveč odmaknjeni, čeprav se na primer ob napačnem investiranju in podobnem, srečujejo na svojem posestvu z vsemi posledicami. Mogoče nekateri anketiranci iz neposredne proizvodnje iz teh razlogov niso odgovorili na vprašanja. .Mogoče pa je tudi da se zdi nekaterim, da niso vešči pisanja in nam zato niso poslali odgovorov. Toda res je, da so naši neposredni proizvajalci prebirali sestavke, razpravljali o načetih problemih v krogu svoiega posestva. O tem namreč sklepamo na osnovi razprav na letošnjih občnih zborih sindikalnih organizacij-V ptujskem kombinatu so na primer na občnem zboru delavci vneto razpravljali o rentabilnosti in nerentabilnosti živinorejske proizvodnje, o kreditiraniu, izkoriščanju mehanizacije itd., skratka o problemih, ki jih je obravnavala Delavska enotnost.
Kljub temu. da nismo dobili prav od vseh anketirancev odgovorov, predvsem pa ne od delavcev, se mi zdi pozitivno to. da ie Delavska enotnost s takšno in tako obravnavano problematiko še boli opozorila nase, .tako strokovnjak6 kot delavce iz neposredne proizvodnje. Nekoliko enostranska udeležba anketirancev na nas opozarja, da bomo morali še marsikaj storiti na področju strokovnega ekonomskega in družbeno političnega izobraževanja neposrednih proizvajalcev v kmetijstvu.<
Priredil: PETER DORNIK
Kaj sodite o takšnem celovitem in nepretrganem obravnavanju kmetijske problematike v našem sindikalnem glasilu? Ali menite, da bi bilo treba na podoben način obravnavati tudi druge probleme s področja gospodarstva, oziroma posameznih panog? — Kakšni so vaši predlogi, dopolnitve, mnenja in pobude — O čem mislite, da bi morali še pisati oziroma kaj še natančneje razčleniti?

ocene®

m
...%v,;;v	•

$8?'

s
I
1
informacije
A>s7 slovenskega baleta
|
I
I
V uprizoritvi Ostcrčevih »Iluzij« sodeluje ves ljubljanski ansambel, pomnožen z gojenci Srednje baletne šole
Ob razpravah o
repertoar!« Maribor za novo sezono
IGANIZIRANA
TEROGENO
m
Ta teden - med 24. in n ja po predalih? In če ne 26. aprilom - je zasedal v - se naša gledališča kljub Ljubljani IV. kongres Zve- temu zavedajo svoje prave ze skladateljev Jugoslavije, dolžnosti, dolga do domače Njemu na čast je pripravila ustvarjalnosti? naša Opera krstno (!) pred- Uprizoritev »Iluzij« (25. stavo poslednjega odrskega aprila) je bila temeljito pridela velikega slovenskega pravljena; za njen uspeh skladatelja Slavka Osterca, gre priznanje predvsem Ne le, da je moral ta glas- trem: dirigentu Demetriju beno odlični balet čakati Zebretu (ki je tudi končal celih dvajset let na svojo skladateljevo instrumenta-uprizoritev - še mnogo bolj cijo), scenografu Viktorju obtožujoča se mi je zdela Molki ter kostumografki preprosta statistična ugo- Alenki Bartlovi. Koreografk tovitev o prvih izvedbah fija Henrika Neubauerja žal 3* jugoslovanskih odrsko-glas- ni vselej dovolj in pravilno -- benih del v naših gledali- sledila glasbi, ovirala pa jo £ ščih zadnja štiri leta (se- je verjetno tudi prireditev K znam so dobili vsi udele- Osterčevega scenarija, ka-56 ženci IV. kongresa). V Slo- kor jo je zasnovala Marija 5 veniji ni bilo ta čas niti Vogelnikova. Glasbi »Iluzij« ff ene same krstne predstave! pač ni mogoče vselej predati Priznam, zbodlo me je, če- pisati (sicer zanimive, a prav podatek ni do kraja precej) svojevoljne ideje, pravilen:	izpuščena sta Zato je tudi zelo sporna
Adamičev balet »Naše uporaba dveh - slogovno ljubljeno mesto« (Ljubija- dovolj drugačnih - stavkov na) in Cipcijeva »Pika No- iz skladateljeve orkestralne gavička« (Maribor) pa Gob- »Suite« v zadnjem dejanju čev »Tremerski dukat« ter črtanje vseh štirih (Trbovlje). Tudi Kogojeve prediger.
»Črne maske« so imele do- Solisti so odplesali svoje mala značaj prve uprizo- epizodne vloge večidel do-ritve. - Toda... je bilo to bro. Bolj so se lahko izka-dovolj? Kaj naši skladatelji zali le Tatjana Remškarjene pišejo več oper? Ali pa va, Stane Leben in Stane so nemara njihova dela ob- Polik. sojena na desetletna čaka-	B. L.
Osterc:
I
t
ILUZIJE |
Za uvod šala iz »Pavlihe«, zapisana ob razpravah o repertoarju SNG Maribor za prihodnjo sezono: Ker Mohamed ne pride h gori, naj se gora potrudi do njega. Namigovanje te šale lahko razumemo različno: ali publika odklanja visoko umetnost, zato naj se gledališče »poniža« k njej; ali mariborska publika ne napolni vedno gledališkega avditorija,' zato naj gledališče Poišče novo publiko; ali, ker umetniško vodstvo gledališča morda nima dovolj jasno izdelanega koncepta o poslanstvu svoje gledališke hiše, naj se torej ta koncept do kraja izoblikuje na »nekakšnih javnih razpravah«. Te razlage šale o Mohamedu in gori so samovoljne in še ničesar ne povedo. Prav pa je ob tej šali in podobnih namigovanjih povedati nekaj drugega: pri nas je v zadnjem času ze kar v navadi, da vidimo v vsem novem, kar se dogaja na področju kulture (javni razgovori o repertoarni politiki) zgolj »omahovanje pred vmešavanjem nepoklicanih«, »preračunljivost do tistih, ki nam bodo dajali solde«, z jedko in uničujočo napadalnostjo dokazujemo neumnost slehernega novega predloga, slehernega novega poskusa. To ni prav, ni spodbudno za katerikoli umetniški kolektiv. Kritika naj izzveni tam, kjer je za to mesto, ko lahko stvari doprinese, ali Pa jo protiargumenti odklonijo kot neutemeljeno in neprimerno.
Pred dnevi je bila razširjena seja gledališkega sveta SNG Maribor, ki ji is prisostvovalo tudi nekaj več kot Qvajset mariborskih kulturnih delav-Cev. Razprava —' repertoar za prihod-ni° sezono. Po obravnavi predloga Repertoarja v obeh umetniških svetih ln v obeh kolektivih (Drama in Opera), le pred ta forum bilo postavljenih (poleg "konkretnega predloga repertoarja) n£kaj vprašanj, izredno pomembnih, ria katere pa se zdi ni odgovoril: na Mmer, ali lahko v sistemu samoupravljanja in družbenega upravljanja Sestavi repertoar en sam človek, umet-niški vodja ustanove? Ali niso s tem “krnjene pravice kolektiva, pa družbe? rf1 Pomisleki tistih, ki dvomijo v dokončno presojanje občinstva, nepopolne ankete, so upravičeni ali ne? Kdo Kaj končno odgovarja za repertoar?
Strogi avokratizem res ni v skladu 2 družbenim upravljanjem in samoupravljanjem v kulturnih ustanovah, ;°da zdi se, da sestava konkretnega etnega repertoarja v svoji zasnovi Vendarle m istp, kot daljnosežna repertoarna politika. Toda ali lahko gra-“l umetniška hiša daljnosežen reper-t0ar na. površnih občasnih anketah med Publiko, ki dostikrat navaja le dela, ki 3* pozha? Ali lahko malo širša polemika že predstavlja mnenje publike? lahko kolektiv sredi sezone v ime-samoupravljanja odkloni študij dela,	"	'
’ za katero se mu zdi, da ne bo Prinesel hiši kar največjega finančne-Sa. in kar največjega umetniškega doprinosa? To so odprta vprašanja, še Potrebna razmisleka in opredelitve.
Zdi se, da so trenutne spremembe v sistemu vodenja in upravljanja kul-jjOrnih ustanov, pa financiranja, zameglila pogled na repertoarno politiko aa,išega obdobja, na umetniško poslan-
stvo, ki naj ga opravi neka kulturna ustanova v daljšem razdobju. Občasne ankete, polemike, razgovori, so lahko le stvar delnih korektur letnega repertoarja, toda ne morejo nadomestiti temeljite analize, na primer strukture prebivalstva, ki mu kulturna ustanova prinaša svoj umetniški program, temeljite zasnove umetniškega koncepta v smislu rasti neke kulturne ustanove, neke kulture nasploh, ki naj bo v skladu z interesi družbe itd.
Pri oblikovanju letošnjega repertoarja Drame SNG Maribor so bila upoštevana mnoga izhodišča (razprava je šla letos zelo v širino), zato je tudi pre-^ cej heterogen, čeprav je nastal organizirano in tvori torej vendarle neko smiselno celoto. Repertoar, ki naj bi dosegel čimvečje zbližanje z občinstvom in čimvečjo angažiranost gledališkega kolektiva, naj bi predvsem tudi upošteval, da Maribor poleg Drame nima drugih specializiranih gledališč, da je Drama tudi gostujoče gledališče in končno še nekatere druge objektivne pogoje — uprizarjanje del, ki so ansamblu blizu, možnosti zasedbe vlog in končno ne nazadnje finančne zmogljivosti. To pa še ne pomeni, di niso zastavili na vseh teh razgovorih odločne besede proti skomercializiranosti, proti popuščanju slabemu okusu publike na račun na videz večjega obiska.
Kakšen je predlog repertoarja? Po Prežihovih »Samorastnikih«, ki jih je mariborska Drama uprizarjala dve sezoni, naj bi v prihodnji uprizorili Griinovo dramatizacijo Prežihovega romana »Jamnica« — »Pernjakovi«. Maxa Friescha »Andorra«, ki je z velikim uspehom prešla številne odre, predstavlja sodobno delo v tem repertoarju. Delo govori o nekaterih zelo perečih vprašanjih sodobne družbe, antisemitizmu, rasizmu, o odnosu posameznika do družbe Marcela Acharda »Odkritosrčna lažnjivka«, spjretno napisana nekakšna kriminalistična komedija, atakira na francosko vodstvo in višjo francosko družbo. Na repertoar naj bi prišla tudi Aristofana»Lizi-strata«, saj mariborsko gledališče od 1925 leta ni uprizorilo nobenega antič-njega dela. Shakespeara »Romeo in Julija« naj bi prišla na oder na posebno željo mladine. Cankarja prav tako že štiri leta niso uprizorili. »Pohujšanje v .dolini Šentflorjanski« bo težka naloga"___ najti ustrezen modern odr-
ski izraz — toda ti poskusi so vedno zanimivi tako za igralce kot publiko. Sledi Sudraka — Brucknerja »Glinasti voziček«, stara indijska poetična igra. In končno še domača noviteta, Frana Žižka »Otroci Apokalipse«. Letos sta v skladu s prizadevanjem za večjo estetsko vzgojo mladine predvideni tudi dve mladinski deli: Claude Aveline »Baba ni j en« in »Košček sladkorja« in Kristine Brenkove »Modra vrtnica za princesko«. Komorno gledališče naj bi uprizorilo Garcia Lorca »Lepo čevljarko«. Samuela Becketta »Poslednji trak« ali namesto njega Fernanda Arrabala »Piknik na bojišču«.
In sugestije razgovora na razširjeni seji gledališkega sveta? Zakaj ne bi Komorno gledališče uprizorilo »Dragega lažnivca* Bernarda Shawa, ki je v ljubljanski uprizoritvi zelo lepo odmeval? Zakaj Beckett za gledališke sla-
dokusce, ko nam je tuj? Zakaj samo ekskluzivno, zakaj ne bi raje izbirali za komorno gledališče tisto najbolj intimno, kar je končno smisel takega teatra. Lani je Komorno gledališče pri Yonescu bilo prazno! Drugi zopet so .sprožili že dalj časa prisotno vprašanje literarnega kabareja ali aktualnega satiričnega gledališča. Odgovor: Ne gre le za vprašanje denarja, gre za kapacitete, ki bi te zamisli lahko realizirale. S to obljubo bo torej treba še počakati. In drugi zopet — zakaj Achardovo komedijo, zakaj ne domačo, ki bi nam pokazala kos domačega življenja v komediji? Zakaj je bila odklonjena Mi-kelnova »Balada«? Odgovor: Morda bo po ljubljanski uprizoritvi zrasel pogum za njeno uprizoritev v Mariboru! Potem so mnogi še predlagali, naj bi namesto »Pern,jakovih« uprizorili Kreftove »Kranjske komedijante«. Temu v prid govori tudi izobrazbeni element — potreba šolske mladine. In gotovo ima mariborski anasambel tudi nekaj zelo posrečenih figur za zasedbo vlog v tem delu. Zanimivo je, da se o »Kranjskih komedijantih« vsako leto znova pogovarjajo. Umesten je bil tudi predlog, naj bi zlasti glede Komornega gledališča anketirali mariborsko visokošolsko mladino. Seveda pa so vse te sugestije stvar tehtne presoje in dokončne odločitve gledališča samega. S. G.
mom
**v
Iskanje osamljenega umetnika I
|
S KRALJ PETRIČ
Kranjski muzej vodi zelo široko in demokratično razstavno politiko. Vodilo in pogoj pri izbiri razstave in likovna usmerjenost ampak neka osnovna kvaliteta in volja do umetniškega kreiranja. Seveda so ta merila dovolj ohlapna in tako ne smemo pri
živel na Slovenskem. Poveličan in rahlo idealiziran slovenski kmet pri delu, zabavi, v žalosti in veselju je vsebina, formalno kvalitetno podana
Njegov sorazstavljavec Dušan Petrič, rojfen 1916 v Ljubljani, pripada tisti generaciji, kateri je voj-
7lCL 17G	/Gfc- d 1111OKJ fji c y t- ii-t- z	n. u-vc- / t-	j
takih razstavah uporablja- na usodno prekrižala živ-
ti samo strogih estetskih meril, ker na drugi strani dajejo prav te razstave živahno in nazorno sliko različnih tendenc in premikov v naši likovni stvarnosti, različnih problemov, za katere sicer nikjer ni prostora.
Ena takih razstav, ne sicer bleščečih po svoji likovni kvaliteti, je te dni odprta v spodnjih prostorih; razstavljata slikarja Tone Kralj in Dušan Petrič, oba iz Ljubljane
Tone Kralj, rojen 1900, je znano ime v naši umetnosti in razstavil je serijo lesorezov iz let 195 5 57, 58 iz cikla »Zemlja«, zelo enotne pa zasnovi in obliki in v katerih slika življenje našega kmeta, kakršen je menda včasih
Ijenjsko pot in prekinila njihovo umetniško zorenje in razvoj. Petrič je moral svoje študije v Pragi prekiniti in od leta 1941 je sodeloval v NOB, od 1943 pa je bil partizan in tako je svoje študije dokončal šele po vojni, Razstavljenih osem oljnatih slik je močno neenotnih in tako je videl, kot da Petrič niha med različnimi načini izražanja: med tradicionalno realistično in prav tako tradicionalno abstraktno - obe pa ga ne zadovoljita, ne ustrezata tistemu, kar bi rad povedal. Zdi se mi, da je ta mala razstava po svoje pretresljiv človeški dokument iskanja osamljenega umetnika: Dilema ni samo njegova.	F. Zl
Brez dejanja in besed
Francoski
film:
MODERATO
tONEC
Po italijanskem filmu zvrsti dejanj, napetih konf-»Noč«, nam bo. delo reži- liktov v junakih, bo razo-serja Petra Brooka »Mode- čaran, kajti ob vsakem pri-rato cantabile« dojemljivej- zoru, ki se vrstijo drug za še in bližje. Razkroj družbe, drugim nemi, grozljivo tokrat gospode majhnega hladni, polni temačnosti, francoskega mesteca, raz- negotovosti in brez cilja,
kroj človeške osebnosti in je čutiti stil režiserja de- £A jViTABILE
njegovega čustvenega sveta, dramatizatorja, stil ki se r*11 * je tema Brookovega filma, v sodobnem filmu vse bolj Značilno je, da se tudi v uveljavlja. Tu ne gre za tem filmu ničesar ne doga- psihološke analize v ljudeh, ja, razen ubijalstva žene v niti za ustaljene dramatur- ‘i£ir'.‘.*e%zSQ&SSi njegovem začetku. Oba ške norme ali besedna naglavna junaka sta slučajni sprotja. Tu je važna situa-priči dejanja, to ju zbliža, cija v kateri se junaka ju navaja v razmišljanje in najdeta, in okolju, v kate-iskanje nečesa, za kar bi rem živita. Važna je njuna morda bilo vredno živeti in bitnost, pa čeprav je v nji-imelo v življenju kak smo- ju in izven njiju samo za-ter. Toda bolj ko razmišlja- strašujoča praznina brez ta, bolj sta si blizu in bolj besed in dejanj. Plastična se v njiju razkraja občutje lepota slik, zlasti zunanjih, gotovosti vase in v živ- kjer izstopa spretnost in Ijenje. Beg v neznano, beg poetična domiselnost sne-iz tega zastrašujočega 'oko- malca, daje filmu osnovni
ton in dopolnjuje vzdušje, ki mu skladje z doživeto igro Jeanne Moreau in Jeana Paula Belmonda daje pečat otožnega in brezciljnega življenskega so-
Ija, kjer je v ljudeh m izven njih samo še grozljiva praznina, brezcilje in brezup, brez dejanja in besedi, je morda rešitev ali pa konec.
%g§ |
!
Kdor išče v tej filmski zvočja.
I. B.
Prizor iz krstne uprizoritve Ostrčevili »Iluzij«
Tom at Vili, tekstilni tehnik v kranjski Tiskanim
Na komponenti
proizvajalec
upravljavec
družbeni
delavec
Od šeste do devete zjutraj je treba k njegovemu imenu pripisati naslednje označbe: tekstilni tehnik, vodja filmske tiskarne v kranjski Tiskanini, pro-izvajavec, upravljavec.
»Po svoje lep poklic,« pripoveduje o svojem delu Vili Tomat. »Sicer pa umazano in tudi nezdravo delo. Vendar sem se nanj navezal.«
Večina si je dneve v tednu razdelila — kar pa seveda ne velja za nedeljo — v glavnem na osem ur dela v službi in na šestnajzt ur prostega časa. A kot pri vsaki stvari, tako so tudi v tem primeru nekateri odstopili od te klasične delitve dneva in je zato njihov prosti čas zdaj' v večji zdaj spet v manjši meri tudi njihov delovni čas. Kot da bi s tem svojim načinom življenja hoteli razvrednotiti eno od osnovnih teženj sedanjega družbenega reda, namreč, da naj bi bil sleherni proizvajalec delal tisto, s čemer bi najbolj zadostil sebi in drugim. Ali pa je vendarle to nasprotje samo navidezno in gre samo za drugačno kvaliteto v pojmovanju osvobojenega dela?
Sodeč po tem, kar Tomat pripoveduje o svojem delu, to zanj ne pomeni samo neizbežno dolžnost, od zunaj vsiljeno nujnost, temveč globoko notranjo potrebo, pomeni zanj sprostitev njegovih ustvarjalnih ambicij. Zanj je prosti čas delo, ki ga je našel tudi v aktivnem sodelovanju pri gospodarjenju in upravljanju v podjetju. O tem priča njegovo delo v organih upravljanja, to potrjujejo njegova razmišljanja:
»Mislim, da ni dovolj, če sta se In-teks in Tiskanina združila v upravnem smislu. Za smotrno gospodarjenje podjetja bi bila potrebna tudi fizična združitev. Čemu dve tkalnici, dve predilnici, dve oplemenitilnici? Proizvodni proces bi bilo mogoče veliko bolj smotrno organizirati, s čimer pa bi se povečala tudi produktivnost in zmanjšali proizvodni stroški.«
In potem:
»Ena izmed najpomembnejših nalog, ki jih bomo morali v prihodnje uresničiti v našem podjetju, v tem, da bi ekonomske enote tudi v resnici postale samostojne upravne in proizvodne enote. Zdaj namreč še vedno osrednji delavski svet razdeljuje sredstva za. sklade ekonomskih enot, namesto ds ’* si jih le-te same ustvarjale. Z drugimi besedami povedano, ekonomske enote naj bi v prihodnje v celoti ustvarjale dohodek in z njim tudi v celoti gospodarile.«
■ Piše: B. Samarin
Pripoveduje ...
Po deveti dopoldne dobi njegovo delo nove oznake: družben delavec, predsednik občinskega odbora Socialistične zveze.
Tomat svojega dela ni zožil samo na delovno mesto v tovarni, na gospodarjenje in upravljanje v njihovem podjetju. Niti ga ne meri z delovnimi urami. In navsezadnje, čemu bi ga, ko pa v njem gleda možnost uveljavljanja in rasti svojega lastnega jaza, svoje individualne osebnosti.
Njegov odgovor na tako razmišljanje se pravzaprav razkriva v aktivnem odnosu, ki si ga je izoblikoval in ki si ga vedno znova oblikuje do posameznih problemov. Tako pripoveduje:
»Mislim, da se bo morala Socialistična zveza veliko bolj načrtno spoprijeti s problematiko gospodarjenja v občini, kot pa se je morebiti doslej. Tako bo ena izmed prvih nalog, da bomo skupaj z drugimi činitelji v občini pripravili res temeljit perspektivni program razvoja gospodarstva. Sedanji podatki namreč razkrivajo, da ni smotrno razvijati v občini vseh panog gospodarstva in da bo ekonomski efekt veliko večji, če bomo vlagali sredstva in razvijali samo nekatere.«
In nato:
»V ekonomskem in družbenem življenju komune bo treba doseči, da bo vsak občan tudi v resnici postal aktiven soupravljavec. Glavni mobilizator v tem procesu pa bi morala biti prav Socialistična zveza. Zato bomo morali poiskati nove oblike obveščanja, nove možnosti sodelovanja občanov v družbenem življenju komune.«
Pripoveduje:
Sicer pa, ali je njegovo delo sploh mogoče ločevati na čas med šesto in deveto dopoldne in na čas po tej uri? Ali je sploh mogoče govoriti o njem posebej kot o proizvajalcu, posebej kot o upravljavcu, posebej kot o družbenem delavcu? Ali niso vse tri funkcije povezane v enovito celoto?
Germadnik Franc, industrijski svetnik v celjski Emajlirki
Namesto portreta kroki
Vseeno bi bilo, kje bi se srečala. Ali v celjski Emajlirki, v eni izmed pisarn tehničnega vodstva, kjer so na vrata pred kakimi tremi leti namestili napis industrijski, svetnik. Ali. na njegovem domu na Otoku, kot ta konec imenujejo Celjani in kjer je najbrž sam. pribil na vrata medeninasto ploščico s skorajda preveliko mero lepopisne spretnosti oblikovanimi črkami v imenu Franc Germadnik. Ali pa v skromno opremljeni pisarni celjskega društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav.
Kjer koli bi že bilo, bi najbrž enako prisrčno stisnil roko v pozdrav in najbrž prav tako nestrpno tudi čakal, da bi ga spet pustil samega. Zato verjetno tudi tokrat ne bi uspel naslikati njegovega portreta in bi se moral prav tako zadovoljiti samo s skromnim kroki jem.
V eni izmed pisarn tehničnega vodstva, kjer so na vrata pred kakimi tremi leti namestili napis industrijski svetnik ... Germadnik najbrž ne sliši posebno rad vprašanja, zakaj je ostal v službi, čeprav so mu službena leta prinesla že več kot zasluženo pokojpino.
Zato svoj odgovor lakonsko skopo odmeri :
»Počutim se še dovolj trdnega, da lahko delam.«
In čez čas, kot da bi se čutil krivega, ker ni vsega povedal: doda:
»Pa sin študira in mu je treba vsak mesec poslati nekaj tisočakov. Samo s pokojnino pa tega ni mogoče.«
Pa najbrž tudi to ni 'glavni vzrok, da je Germadnik že tri leta po upokojitvi še vedno v tovarni. Prej, veliko prej bi zanj veljalo, da je človek, ki nikoli ne more nehati z delom, ki mu je zapeček šestdesetih let nekaj povsem tujega in nesprejemljivega. Človek, čigar vitalnost je močnejša od sile časa. Zato se tudi Germadnik razgovori šele tedaj, kadar vprašanje nanese na delo: '
»Prav zdaj žulimo peto linijo. Tehnična dokumentacija je gotova in po prvem maju mora steči. To bo zdaj že druga od osemnajstih linij, kolikor jih bomo imeli v Emajlirki.« .
In potem se Germadnik razgovori o tem, katere artikle bodo proizvajali na tej peti liniji. Iz elaborata citira številke, ki govore o prednostih tako organizirane proizvodnje. In ko mu ni dovolj niti to, doda nove, tiste, ki jih je razkrila proizvodnja na tretji liniji:
»S tretjo linijo Se je povečala proizvodnja po kosih za 39 odstotkov in po kilogramih za 26 odstotkov v primerjavi s prejšnjo, klasično organizirano proizvodnjo. Pa še druge prednosti so. V linijski proizvodnji ni nobenega odlaganja, prelaganja, nakladanja, material gre iz rok v roke, od stroja do stroja toliko časa, dokler niso izdelki narejeni.«
Germadnik je po poklicu tehnik, po njegovi strokovnosti sodeč pa bi bržčas moral dobiti bolj zveneč naziv. Vse njegovo delo in vsa njegova prizadevanja — to priznavajo vsi v .podjetju — so usmerjena v večjo produktivnost, v povečanje proizvodnih uspehov. In vendar bi v njem zaman iskali ozkega prakticista:
»Kot vsaka novost, ki jo hočemo uveljaviti, tako je tudi ta metoda zadela na odpor pri nekaterih naprednih proizvajalcih in celo pri nekaterih delavcih na vodilnih mestih v proizvodnem procesu, čutijo se priklenjeni na svoja delovna mesta, ujeti riv.- pospešen ritem skupne proizvodnje. Mislim, da. smo se sicer tehnično dobro pripravili na linijsko proizvodnjo, nismo pa hkrati tudi psihološko pripravili delavcev. In še cela kopica nerešenih problemov v ekonomskih in medsebojnih odnosih! Mislim, da bomo morali prej ali slej vsako tako linijo organizirati kot samostojno ekonomsko enoto.«
Na njegovem domu na Otoku, kot ta konec imenujejo Celjani, in kjer je najbrž sam pribil na vrata medeninasto ploščico s skorajda preveliko mero lepopisne spretnosti oblikovanimi črkami v imenu Franc Germadnik ... Germadnik najbrž tu prebije najkrajši del časa v dnevu:
»Tovarna in naše društvo sta preveč zahtevna.«
Pri tem pa poskuša zatajiti, da se pogosto pozno v noč sklanja nad načrti v svoji delovni sobi. Samo zamahne z roko, češ saj ni vredno govoriti. In šele tedaj, ko je vprašanje dovolj trmasto zastavljeno, odgovori:
»Letos bi rad končal načrte kotla za centralno kurjavo na tekoče gorivo z milijon kilogramskih kalorij na uro. Doslej smo imeli take kotle z največ dve sto do tri sto tisoč kalorij.«
Več ni mogoče izvleči iz njega.
V skromno opremljeni pisarni celjskega društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav... Germadnik je pravzaprav ustanovitelj društva. Od ustanovitve pa do danes je tudi njegov predsednik. Društvo je v kratkem času zaživelo in šteje zdaj že 106 članov. Tisti pa, ki Germadnika pobliže poznajo, pravijo, da je posvetil njegovemu razvoju ves svoj prosti čas. Sam pa največkrat skomigne z rameni, češ:
»Kar sem sprejel, bi rad do konca izpeljal. Potem pa naj še drugi zagrabijo.«
Bržčas pa Germadnik tega niti sam ne verjame. Njegova ustvarjalna potenca je veliko večja, da bi jo lahko izčrpal samo v službi. Društvo je postalo del njegove vsakdanjosti in delo v njem prava nujnost. Postalo je bržčas zanj nekaj, brez česar si svojega življenja zdaj sploh ne bi mogel zamišljati. Zato ni čudno, da pripovedujejo, kako je Germadnik vlagal v društvo svoj denar, ko je bilo v največjih finančnih težavah, da je sam iskal in se boril za prostore, da je sam vabil v članstvo. Germadnik o tem molči in pripoveduje samo o novih nalogah:
»Društvo bomo morali čimbolj razširiti, po podjetjih organizirati čimveč krožkov in v njih začeti z načrtno tehnično vzgojo. Še bolj kot doslej bomo morali v društvu moralno podpirati prizadevanja posameznih članov in jim
pri njihovem delu zagotoviti tudi potrebno strokovno pomoč.«
Germadnikovih načrtov je še veliko.
In vem, če bi se zdaj srečala z Ger-madnikom, bi bilo prav tako. Govoril bi o linijah, ki jih pripravljajo v podjetju, na pol 'zamolčal svoje načrte in pripovedoval o društvu izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. Samo da bi bržčas tokrat še kaj dodal.
Milan Pavliha, sodelavec Zavoda za poklicno usmerjanje v Ljubljani
Nasvet, ki lahko prinese zadovoljstvo
S Pavliho se poznava že dlje. V osnovni šoli bi skoraj bila sošolca, če bi ne bil jaz leto mlajši. In bržčas prav zaradi tega starega poznanstva nisva kdo ve kako občutljivo reagirala na tako rekoč hkrati izgovorjeni vprašanji, katerih vsebina je bila pravzaprav samo besedica diploma, pa čeprav sva si menda vsak pri sebi odkrito priznala, da sva že nekam dolgo zamudnika.
»Zaradi službe,« je v svoje in moje opravičilo dodal. , »Premalo časa ostane za izpite.«
Je pač tako, da se sredi študentovskega življenja srečaš z nečim, kar te potegne, s seboj in v čemer začenjaš slutiti svojo prihodnost. Včasih tudi na škodo predpisane izpitne literature.
»Na psihologiji smo pred leti začeli tudi s študijem metod in načinov poklicnega usmerjanja,« je pripovedoval. »Za nas študente je bilo to povsem novo in za marsikoga še posebno zanimivo področje študija. V Trbovljah sem dobil štipendijo in kmalu potem, ne sicer diplomiral, pač pa se zaposlil v njihovi posvetovalnici. Zdaj pa sodelujem že približno dve leti na ljubljanskem zavodu za poklicno usmerjanje.«
Ni sicer naravnost povedal, da se je že povsem »zastrupil« s poklicnim usmerjanjem, da je zdaj dobršen del vsega njegovega prizadevanja usmerjen prav na to področje, toda v podtonu njegove pripovedi je bilo to kaj lahko občutiti. Še najin klepet se je vedno bolj utapljal v tej problematiki. Pri-povedal je. A ne sebi. Pravzaprav ne samo o sebi, temveč o delu vseh, ki se ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem.
»Mislim, da se je služba poklicnega usmerjanja pri nas že'lepo razvila in da smo že v celoti prebrodili pionirsko obdobje na tem področju dejavnosti. Tako so že skoraj v vseh večjih središčih ustanovili službe poklicnega usmerjanja, ki 'sistematično delujejo na tem področju.
Toda v čem je pravzaprav namen poklicnega usmerjanja? Kaj naj bi dosegli s to službo, ki jo pri nas poznamo komaj dobrih pet, morda šest let?
»Neskladje med potrebami gospodarstva po novem kadru in dejanskim prilivom novih proizvajalcev je pravzaprav pojav, o katerem govorimo že nekaj let. Tako na. primer pri nekaterih poklicnih, stopnjah strokovne usposobljenosti in celo v strokah ugotavljamo, da je kadra preveč in da je dotok veliko večji, kot pa so realne potrebe, medtem ko je drugod povsem obratno. Sistematično organizirana služba poklicnega svetovanja pa bi lahko v mnogo-čem omilila, če že ne odpravila ta nasprotja. Zato tudi zbiramo in sproti analiziramo vse potrebe gospodarstva in
javnih služb po noveni kadru, skratka, sledimo vsem premikom na tem področju.«
Potemtakem je pomen poklicnega usmerjanja v njegovem gospodarsko ekonomskem- efektu?
»Deloma. Pomen poklicnega svetovanja pa je treba presoditi tudi s socialnega vidika. Hkrati s tem, ko služba poklicnega svetovanja zmanjšuje nasprotja med potrebami gospodarstva po novem kadra in njegovim dejanskim dotokom, se bistveno zmanjšuje tudi možnost, dg bi ostal del kadra brez zaposlitve ali pa bi se moral zaposliti na drugačnih delovnih mestih, kot pa je njegova strokovna usposobljenost.«
Ali pa ne kaže ocenjevati pomena poklicnega usmerjanja tudi s stališča individualne osebnosti?
»Res je. Mladina si pogosto izbira poklic bodisi pod pritiskom želja staršev, bodisi zaradi tega, ker so se pač tako odločili tudi drugi njihovi tovariši. Posledice tako pogojenih odločitev so pogosto občutne: že na poti študija „!■ izučevanja se morajo boriti z velikimi težavami in tudi če to pot uspešno prehodijo, se pogosto primeri, da v poklicu ne najdejo zadovoljstva in jim je delo samo v breme. Psiholog pa lahko s pomočjo razgovorov, testov, preizkušenj umskih in fizičnih sposobnosti otroka odkrije otrokove notranje in zunanje dispozicije za določeno poklicno usmerjenost in s svojim nasvetom doseže v velikem' odstotku verjetnosti prav nasprotno.«
Potemtakem je pomen poklicnega usmerjanja v tem, da usmeri mladega človeka v tisti poklic, kjer mu bo delo prinašalo zadovoljstvo in kjer bo lahko v celoti sprostil in razvijal svojo ustvarjalnost. Ali ni v tem najlepše zapopaden pojem osvobojenega dela?
»Prav to,« je potrdil Pavliha.
Potlej je pripovedoval... pravzaprav pa se ne spominjam več natanko o čem, vendar pa je tema najinega klepeta ostala nespremenjena.
Valentin Osredkar s prvim modelom svoje stojke
Sproščena
domiselnost
Verjemite ali ne, Valentin Osredkar iz Trbovelj, avtor naših domačih in tudi po svetu že proslavljenih jamskih stojk, ki je bii že upokojen, se je spet zaposlil v Strojni tovarni samo zato, da bi izboljšal svoj patentirani postopek za proizvodnjo kovinskih jamskih stojk-To so podporniki za rudniške rove, ki jih je moč raztegniti in naravnati na poljubno višino, z njimi pa zamenjujejo draga lesena podporja in qpaže.
Šestinšestdeset let star, izmučen, P° petdesetih letih dela v rudarstvu, Osredkar spet dela. Ker ni pozabil na svoj izum, ki ga je uresničil na jesen življenja: ker se mu je zazdelo, da s o možne bistvene izpopolnitve, ki bi pocenile proizvodnjo. Pa tudi zato je odšel nazaj v tovarno, ker še vedno živi s svojim delom; z rudniškimi stroji in napravami, ki jih je popravljal in vzdrževal dolgo, dolgo let.
Razmišljam o tem, kaj vse bi lahko dosegel Valentin Osredkar, če bi se rodil kje drugje, ob drugem času in &e bi tudi delal drugje. Verjetno bi b'1 priznan inženir konstruktor, nedvomno bi strojegradnjo obogatil z novimi zamislimi in samosvojimi tehničnimi vf šitvami. Kaiti dovoli nemiren, ran”’"
IN RAZVIJA USTVARJALNE SILE
Ijajcč duh tiči v njem še zdaj, pri tej starosti. Kako daleč pa bi se lahko razvil že v mladih letih, če bi le imel Pogoje!
Dosegel pa je vendarle, vse tisto, kar le bilo v tedanjih pogojih sploh mogoče. Po poklicu strojni ključavničar je našel službo v vzdrževalnih delavnicah trboveljskega rudnika. Njegova dolžnost ie bila vzdrževati jamsko mehanizacijo, da je pač tekla. Ni bilo treba razmišljati 0 kakršnih koli izpopolnitvah in novih tehnoloških rešitvah. Samo toliko natančen je moral biti pri svojem delu, da ie pokvarjene stroje in druge naprave tim hitreje, čim bolje in za čim dlje Popravil.
To so od njega zahtevali; dal pa je več. Zaživel je s stroji, spoznal jih je do Poslednjega vijaka; postal je strokovnjak za rudniško mehanizacijo, ki bi mu težko našli enakega. Natančen, domiseln, tovariški; osebno pa neverjetno skromen.
Tak je ostal Osredkar vse do upokojitve pred devetimi leti. Od časa do časa je še prihajal v tovarno, da ne bi 'zgubil vseh vezi z njo. Sicer pa je ostajal doma in razmišljal o življenju, ki mu ni ponudilo možnosti, da bi razvil domišljijo in sposobnosti na delovnem področju. V uteho mu je bilo, da ie uspeval vsaj na glasbenem področju, saj je večkrat celo zmagal na večjih tekmovanjih harmonikarjev.
Potem je zvedel, da je Strojna tovarna sklenila kooperacijsko pogodbo Za proizvodnjo jamskih stojk s slovito Zahodnonemško tvrdko SCHWARZ. Dogovorjeno je bilo, da bo nemška tovarna sprva dobavljala objemke za stojke, to ie nekakšne sponke, ki stojke tolikanj stisnejo, da se pod pritiskom ne more sesesti. Seveda, je prišel dan, ko je bilo treba doma osvojiti tudi objemke. To ie bilo nekaj, pri čemer je Osredkar Vendar lahko sprostil fantazijo. Iz izkušenj je vedel, kakšne so stojke in kakšne morajo biti objemke, da so dovolj Zanesljive. Odšel je v podjetje in povprašal, kaj so njihovi konstruktorji že naredili. Zvedel je, da imajo več predlogov, da pa nobeden ne zadovoljuje v zeloti. No, .preden se je poslovil, je Osredkar še povedal, da tudi on razmišlja, kaj bi se dalo narediti. Kmalu se je spet oglasil v podjetju s predlogom v rokah. Ugotovili so, da njegov predlog tudi sicer ni brez hib, vendar je bil najboljši med vsemi desetimi, kolikor se jih je dotlej nabralo. Prav kmalu so začeli s proizvodnjo docela domačih
stojk.
Valentin Osredkar pa je spet prišel nazaj v tovarno. Medtem ko je pred Upokojitvijo opravljal najrazličnejša dela, se zdaj zanima samo za stojke. Z izpopolnjevalnimi predlogi, ki jih je že dal, so dosegli, da so naše stdjke in spojke docela enakovredne Schwarze-yim. Obenem s tem, ko je razmišljal o Izpopolnitvah na teh stojkah, so se v ?sredkarju rojevale nove zamisli. Tako le prav kmalu presenetil podjetje s Predlogom, naj bi začeli izdelovati nov, drugačen tip stojk. Prototip teh stojk je bil lani nagrajen s srebrno medaljo na razstavi izumiteljstva v Bruslju. Napovedujejo, da bodo vsak čas začeli s se-Ujsko proizvodnjo.
.Valentina Osredkarja med vsemi temi zunanjimi priznanji ne zanima nič drugega kot stojke. Ob njih tiči dopol-dne v podjetju in popoldne ter ob veji61''!’ na domu, kjer pregleduje in pojavlja načrte, skicira zamisli. Kajti ?rePričan je in tudi dokazal je že, da 16 mogoče stojke še izboljšati; da bi bila ahko proizvodnja cenejša, življenjska °°ba stojk pa daljša. Ne več z vnemo in ®tančnostjo, s strastjo zdaj išče mož-°sti, premišlja o rešitvah, s katerimi 1 vse to dosegel.
, -Dlje ko razmišljam o sposobnostih m hotenjih Valentina Osredkarja — °°'l ga moram občudovati. Občudovati * ker je bil sposoben in pripravljen ddelovati pri konstrukciji domačih nl°lk; ker se je odrekel zasluženemu Počitku, da bi lahko še enkrat in bolj tuddno zaživel ob svojem delu in s svojo tovarno.	mG
eno izmed najbolj garaških del v valjarni., Meščanske šole, ki naj bi mu dala srednjo izobrazbo, zaradi vojne namreč ni dokončal, ker je kar iz šole pobegnil v partizane, ko so ga iskali Nemci. Iskali zato, ker je bil terenski aktivist in kurir, ko je bil komaj 14 let star.
Nemara Tine hiti ne bi šel v šolo, če ne bi dokončno odločil njegov oče, tudi železar, kakor je bil železar njegov oče in Tinetov ded: »Tine, le pojdi,« mu je rekel. »Boš vsaj nekaj skončal, če meščanske zavoljo vojne nisi mogel.«
Po treh letih je bil Tine strojni ključavničar. Šolanje je zaključil z odliko. Namestili so ga v oddelku za pripravo dela, kjer so se spet pokazale njegove že znane lastnosti: vestnost in prizadevnost pri delu, tovarištvo. In kot pravijo v podjetju: nikoli ni potožil, da mu zmanjkuje časa. Zakaj mora človek biti tak, zakaj mora pomagati tovarišem, je Tine doumel v skupnih partizanskih akcijah in kasneje v internaciji, kjer je dočakal svobodo.
Tine je bil zadovoljen na novem delovnem mestu in sam prizna, da tudi
Dobri dve leti je vrelo v njem. Iskal je odgovor na vprašanje, ali naj se potrudi in poskusi uresničiti svoje želje, kar mu je zanesljivo obetalo samo nov napor in nič drugega. Ali pa naj pozabi na namene in želje, ki so se pletle po glavi. Tudi kot tehnik ima dovolj dela; zakaj bi si nakopaval nov, nepotreben trud?
Žeja za novimi znanji je zmagala. Ob prvi priložnosti, ko je podjetje razpisalo štipendije, se je sam prijavil. Še tisto jesen je bil bruc. In pravijo, da je zelo pridno študiral. Deset semestrski študij je zaključil v peti letih in pol. Pri izpitih je dobival povprečno osem in pol pik. In zanj, ki je navajen temeljitega in predanega dela to pomeni, da je bil zgolj povprečen študent... Ko bi le imeli še dosti takih!
Zdaj je že eno leto inženir. Pot, ki jo je prehodil v preteklih 16 letih, se mu ne zdi nič posebnega. Ves čas ga je vodila misel, da mora biti prizadeven in temeljit, karkoli že dela; po naročilu ali prostovoljno. Samo zato je tudi uspel. Kot prvi asistent v valjarni tanke pločevine zdaj ve odgovoriti na vprašanja in probleme, ki jih poraja praksa. V praksi jih je spoznal in v šoli se naučil, kako si jih lahko razloži in kaj mora storiti, kako posredovati, da ne bo nepotrebnih težav.
Dosegel je torej več, kot je kdaj koli pričakoval. In prav nič se ni prevzel, ker ni več delavec, ker ni več tehnik, ampak inženir. Tako so njegdvi delovni tovariši nanj dvakrat ponosni; dvakrat se pohvalijo z njim: med seboj imajo strokovnjaka, ki zlepa ne odneha, če se pojavi kakršen koli proizvodni problem. In med seboj imajo človeka, ki je že neštetokrat dokazal, da rad pomaga komurkoli, če le more; da vselej najde vsaj dobro besedo in primeren nasvet; da je ponosen na to, da je nekdaj bil delavec!	mG
Ing. Valentin Črv z optičnim pirome-trom opazuje temperaturo v eni izmed peči v valjarni tanke pločevine
tedaj še ni čutil nobene potrebe, da bi obogatil znanje. Za delo, ki ga je opravljal, je vedel raje več kot premalo. Presenetilo ga je, da so ga v podjetju uvrstili med tiste mlade kadre, ki na vsak način morajo naprej v šolo. Vesel je bil, da ga cenijo; zaskrbelo ga je, ali bo zmogel, ali ne bo ostal na pol poti.
No, po štirih letih je bil tehnik. Spet odličnjak, čeprav se ni potegoval za tako oceno. Med študijem so se mu vse bolj odpirale oči. Zdaj je postal resnično neznansko radoveden. Očitali so mu, da je preveč siten, ko je z večnim »zakaj?«, nadlegoval profesorje, sošolce in delovne tovariše. Ob študiju je namreč tudi delal; štiri ali šest ur dnevno. Ostali čas pa je presedel v šoli, pri knjigah in tudi s časom za družbeno politično udejstvovanje ni prihajal v zadrego. Si je pač znal razdeliti prosti čas.
Spet se je zaposlil v oddelku za pripravo dela. Najprej kot referent za valjarne in kasneje kot namestnik vodje oddelka. In kakor je bil vse dotlej zadovoljen z delom, ki ga je opravljal, si je sam zaželel še več. Ne zato, da bi si pridobil zveneč naslov inženirja. Enostavno zato, ker je želel še večje znanje; ker je želel vse tisto, kar je vedel, čim bolj ustvarjalno porabiti v vsakdanji praksi, ob kateri se je šolal.
Buditi srce in razum človeka
Ko jej pred devetimi leti prišel Lado Smrekar na šolo v Kostanjevici, je bila ta precej pusta. Vrt ni bil obdelan, notranjost pa je spominjala na kasarno. Kot mlad prosvetni delavec, ljubitelj umetnosti in poln zamisli o tem, kako bi ljudem približali umetnost, si je šolo zamišljal povsem drugače; naj ne bo le šolska ustanova, ampak tudi kulturni dom mladine. Pri otrokih že je treba vzbuditi čut do umetnosti in lepote. Njihova srca odprto sprejemajo te vrednote, treba jim jih je le nuditi. Tako je bilo Smrekarjevo vzgojno načelo.
Z delom ni odlašal. Med počitnicami je začel obiskovati slovenske umetnike in uspel zbrati nekaj njihovih del z namenom, da bi ustanovil galerijo.
Kostanjeviška šola predstavlja danes istočasno Gorjupovo galerijo, v kateri je zastopanih več kot petdeset avtorjev z dvestotimi umetninami. Gorjupov avtoportret ob vhodu v šolski vrt obdajajo še druge skulpture. V hodniku so razstavljene male plastike, na stenah slike. Da bi otrokom ne otopel čustveni odnos do umetnine, nimajo razstavljenih vseh del hkrati. Precej slik, urejenih po tehnikah in avtorjih je v depoju in vsake toliko časa zamenjajo one na stenah. Galerijo, ki danes predstavlja že večmilijonsko vrednost, vzdržujejo šolski otroci, medtem ko je kustos tovariš Smrekar sam.
Kakor šolskim otrokom, tako širi Gorjupova galerija smisel za likovno
lepoto tudi med odraslimi. Občasne razstave in predavanja prirejajo_y najstarejši stavbi Kostanjevice. Letos je galerija skupno z domačim prosvetnim društvom priredila razstavo z naslovom »Pregled slovenskega slikarstva od XIV. do XX. stoletja« in »Listi jugoslovanske grafike«. Prvo razstavo so spremljala še predavanja, ki jih je poslušalo več kot 2500 ljudi.
V knjigi obiskovalcev Gorjupove galerije je vpisanih nad 10.000 imen, med njimi so znani domači in tuji umetniki. Sekretar za informacije Zveznega izvršnega sveta tovariš Bogdan Osolnik je v to knjigo vpisal: »Kostanjevica dokazuje, da kultura ni in ne sme biti privilegij velikih in bogatih krajev in narodov.« To pa je tudi osnovni koncept Smrekarjevega ljubiteljskega prizadevanja. Da bi cenili umetniške vrednote podeželski in ne le mestni ljudje, ki imajo na razpolago več kulturne hrane. Umetnost naj gre od človeka do človeka in plemeniti njihova srca. Budi srce in razum človeka ...
Lado Smrekar preživi poletne mesece ob neskončnih debatah in razgovorih v družbi z umetniki, ki se ob takem času zberejo v Kostanjevici z vseh delov sveta na simpoziju »Forma Viva«. Tudi udeleženci tega simpozija so doslej prispevali vsak po eno skulpturo za Gorjupovo galerijo, da bi jo s tem še bolj obogatili.
Druga smer Smrekarjevega prizadevanja za bogatitev domačega kulturnega življenja je režija. S člani domačega prosvetnega društva prebije vse zimske večere v zadružnem domu. V devetih letih je to društvo uprizorilo 25 del v njegovi režiji.
V Kostanjevici je Lado Smrekar razvijal svoj koncept. Poleg svojega osiiov-nega poklica je to zanj osnovni smisel dela, smoter lastnih ustvarjalnih naporov.	ar

Dvakrat Po šestnajst
let
M. Valentin CRV, ki je pred šestnajsti-3 leti prav toliko let star kot tekač ,valjami na Javorniku našel prvo služ-<3 ie zdaj — po šestnajstih letih študija delu — inženir metalurg, dei v°li dobro je zaslužil na prvem da knem mestu in premlad je še bil, ta, °i si sam zaželel kaj več; več kot Ijai tno njegovo delo, ki ga je privab-zat°’ čeprav je bilo zelo naporno. In Pg P mu ni bilo prav, ko se je na predlog jjja moral vpisati v vajensko šolo, bi prišel do poklica. V valjarni so jgU1^ opazili, da je fant bister, vztra-temeljit pri delu in da ga je že a, da bi za vselej opravljal
Lado Smrekar v Gorjupov! galeriji
Tisnikar Jože, bolničar slovenjgraške
bolnišnice in znani slikar - primitivlst
Svet za belimi hodniki
Priznam, že od prvega srečanja s Tisnikarjevo umetnostjo čutim, da je bilo to zame veliko doživetje, da mi je odkril v svojih oljih, gvaših, oglju in monotipijah košček sveta, ki je bil dotlej zame samo skrivnostna neznanka. V njegovi umetniški pripovedi je toliko elementarne sile, da me vedno znova prevzame in da mi vselej odkriva nove resnice življenja v svetu za belimi hodniki. In čutim, da sva z njim postala prav zaradi tega dobra prijatelja, pa čeprav sva si doslej komajda segla v roke..
Tisnikar pripoveduje...
Poskus s psom. Možje v belih haljah se sklanjajo nad operacijsko mizo. Njihove roke so zaposlene z instrumenti. Toda več kot zunanje dinamike je dinamike v njihovem izrazu: mir, zbranost in pričakovanje se je ujelo v obraze.,.
»Slikam to, v čemer živim,« pravi Tisnikar.
Motivika Tisnikar j eve umetnosti jej življenje v slovenjegraški bolnišnici, kjer se je zaposlil kot bolničar. Beli hodniki, bolniške sobe In pritajeni utrip življenja v njih, prosektura s se-cirno mizo, laboratoriji s poskusnimi živalmi... Bolnišnica je postala njegovo delovno mesto in njegov atelje. Njegovo vsakdanje življenje in njegova izpoved. In tisti, ki Tisnikarja pobliže poznajo, pripovedujejo, da ga srečujejo v njegovi beli halji zdaj v laboratorijih, kjer streže pri poizkusih, zdaj med bolniki v bolniških sobah, zdaj v nezgodni ambulanti, zdaj spet ob secirni mizi v prosekturi. Dopoldne in kasno v noč. Pri delu in pri slikanju.
Drugačnega življenja skorajda ne pozna.
Tisnikar pripoveduje:
Bolnica v kopeli. Njen od bolezni razjeden obraz je mrtev, nem. Toda za to masko navideznega miru in vdanosti v usodo zaslutiš krut boj razdvojenosti z upanjem, strahu z zaupanjem, resigni-ranosti s pričakovanjem iaf stekleničke v njenih rokah drgetajoč curek v pripravljeno kopel...
»Slikam tako, kot doživljam,« pravi Tisnikar.
Dinamika zunanjega dogajanja je Tisnikarju skorajda tuja. Kolikor jo je lahko srečati v njegovih delih, potem ima en sam namen: povečini dinamiko notranjega sveta, sveta doživljanja, sveta burnih notranjih pretresov. Tisnikarjev človek predvsem doživlja. Zato mu tudi nikoli ne gre za identičnost z zunanjim svetom. V okolju išče predvsem tiste elemente, ki poglabljajo vzdušje, ki dopolnjujejo svet duhovnega dogajanja. Tudi barvni toni so zanj predvsem element vzdušja. Od tod tudi tisti zeleni ton, ki se razliva preko vseh njegovih platen. Morda hlad sveta za belimi hodniki. Morda komponenta žalosti, trpljenja, strahu, resigniranosti, bojazni in prikritega upanja.
Tisnikar pripoveduje ...
Vizita na pustni torek. V bolniško sobo je za trenutek posvetil žarek veselja. Morda res samo za trenutek, nato pa se bo spet vse umaknilo v prešnjo vsakdanjost. Bolniki so si nadeli pustne maske. Pravzaprav maske njihovih značajev...
»Upodabljam tako, kot sam vidim,« pravi Tisnikar.
V Tisnikarjev! umetnosti ni ne akademskih norm ne klasičnih proporcev v zunanjih oblikah ne deformacij ab-straktizma. Tisnikar je slikar-primiti-vist. Svet, ki ga upodablja, je tak, kakršnega občuti In gleda s svojimi drugimi očmi, z očmi svojega duha. In vendar je Tisnikar jeva umetnost veren in prepričljiv odraz življenja. Iskrena v pripovedi človekovega notranjega življenja. Elementarna v izpovedi tudi najbolj prefinjenih občutij.
Pa čeprav morda Tisnikar jeva umetnost v prvem trenutku učinkuje hladno, morda izvablja grotesknost figur celo občutek groze, se že v naslednjem trenutku izkaže kot pretresljiva Izpoved umetnika samega, izpoved Iskrenega in globokega sočustvovanja. Do žive in mrtve narave. Do živali in človeka. Zanjo velja, da je vseskozi humana. A tak je Tisnikar tudi v svojem vsakdanjem življenju. Pri delu v laboratorijih, v bolniških sobah, v prosekturi. Tako pripovedujejo, da Tisnikar z neizmerno ljubeznijo neguje pri poizkusih obnemogle živali in jih potem, ko si opomorejo, sam odnese v prostost. Globoko sočustvujoč pri delu in v izpovedovanju.
Tisnikar pripoveduje ...
Nedokončano platno. K nogam porodnice na mrliškem odru so položili trupelce. Mož. in žena pa sta sklonila pogled v nemi bolečini...
»Mislim, da bom lahko še veliko naslikal,« pravi Tisnikar.
Veliko upodablja. Vsak dan. Njegovo delo se je že povsem spojilo z njegovim izpovedovanjem. Sam pravi, da je v tem našel svoje zadovoljstvo. Delati in izpovedovati pomeni žanj smisel in vsebino življenja.
Opus Tisnikar j eve izpovedi je že Izredno velik. A nič manj tudi pomemben. Ne samo zaradi tega, ker je svojski v načinu izpovedovanja, ker je v slovenski in bržčas tudi v sveto\jii likovni umetnosti razkril košček svojevrstnega življenja, predvsem zato, ker je njegova umetnost tako globoko humana in ker je s tolikšno tenkočutnostjo posegel v človekov notranji svet.
BOJAN SAMARIN
ZAPISKI O SODOBNI INDUSTRIJSKI PROIZVODNJI V TOVARNI
EMAJLIRANE POSODE CELJE
V.
KOLESA TRANSPORTNIH VOZIČKOV RJAVE
Transportni vozički izgubljajo v celjskem Emajlu vsebolj na svojem pomenu. Odrivajo jih proizvodne linije — tekoči trakovi. Samo zaradi »linije 3« »potuje« posoda skoraj štirinajst kilometrov
manj kot prej
llll!llliii!llliil!lilllllll!ll
1*
Zdi se, kot bi v celjski Tovarni emajlirane posode »pomladili« nekatere stroje s čudodelno »injekcijo«. Saj kako bi človek drugače razumel, da oblikuje manj strojev krožnike, kozice in pokrovke, da je pri teh proizvodih zaposleno tretjino manj delavcev in vendar je bila proizvodnja v marcu za četrtino večja kot mesec prej.
V resnici pa je drugače. Na videz preprosto, za marsikoga nepotrebno delo treh industrijskih svetnikov: Brvarja, Ger-madnika in Prohinarja in še nekaterih drugih, je bila tista »čudodelna« injekcija, ki je pomladila stroje. Ti trije so nekaj mesecev šteli dvige stiskalnic, ugotavljali zmogljivost plinskih konti in električne peči, obeh sušilnic, šteli so, koliko kosov posode sme biti naloženo na eni etaži sušilnice, ugotavljali so, koliko je izkoriščen ta ali oni stroj, merili razdaljo od stroja do stroja, iz oddelka v oddelek, ki so jo prepešačili transporterji ob tem, ko so potiskali vozičke, naložene s »surovo« in emajlirano posodo.
In ko so zbrali podatke za proizvodnjo teh treh gospodinjskih premetov, ko so na risalni papir začrtali prihodnjo »linijo« proizvodnje, so skorajda s strahom predlagali spremembe. Vse dotedanje delo so opravili v pisarni, ničesar niso preizkusili v proizvodnji in — če se kaj ponesreči, če se ne uresničijo njihove zamisli, če bo proizvodnja manjša, potem bodo oni krivci.
Prve dni aprila so analitiki proizvodnje ugotovili, da je bilo delo prav zastavljeno, da proizvodnja narašča, kolesa nekaterih transportnih vozičkov pa so začela rjaveti. S tem se je začel še bolj pospešen prehod iz do tedaj skoraj obrtniškega na sodoben industrijski način proizvodnje emajlirane posode. Brvar, Germadnik in Prohinar, so zapisali na novo zeleno mapo besedo »linija 7«. Precejkrat bodo še morali šteti dvige stiskalnic, premeriti razdaljo iz oddelka v oddelek, od stroja do stroja, prej kot bodo na zadnjo mapo zapisali »predlog za linijo 18«. Dotlej pa bodo najbrž V celjski tovarni emajlirane posode v resnici »pomladili« stroje stare desetletja in jih nadomestili v avtomati. Linijska proizvodnja, kot pravijo, je prva stopnica k bodoči avtomatizaciji tovarne.
Celjska Tovarna emajlirane posode je nastajala tako, kot so nastajala vsa stara podjetja pri nas. K oddelku so dozidali oddelek in v vsakem posebej so bili nameščeni enaki stroji. Tu
mini1
MS PODLISTEK
(Nadaljevanje)
Seveda to načelo enotnosti ne izključuje, da imajo v gospodarski organizaciji več pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Delavski svet lahko namreč pooblasti posamezne organizacijske enote, da predpišejo svoje pravilnike. Da so ti pravilniki zakoniti, morata biti poleg drugega izpolnjena dva posebna pogoja.
a)	Ekonomske enote morajo imeti zanje posebno pooblastilo. Dati ga mora v posebnem sklepu osrednji delavski svet. Lahko pa je tako pooblastilo da«o v osrednjem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ali v pravilniku o delitvi čistega dohodka. Sele na podlagi takega predhodnega izrecnega pooblastila lahko ekonomske enote izdajo svoje pravilnike o' delitvi osebnih dohodkov. Kaj pa če jih sprejmejo brez. tega ali le na podlagi dogovora političnih organizacij v podjetju? Taki pravilniki so v celoti nezakoniti. So brez veljave.
b)	Drug pogoj je — soglasje osrednjega delavskega sveta. Ekonomske enote morajo obvezno predložiti svoje pravilnike o delitvi osebnih dohodkov v soglasje osrednjemu delavskemu svetu. Tako predpisuje zakon o delovnih razmerjih v 328. členu. Sele po dobljenem soglasju postanejo tj pravilniki veljavni.
Ponekod menijo, da je to odveč. Toda pozabljajo na vlogo osrednjega delavskega sveta. Ta mora skrbeti, da so ti pravilniki o delitvi osebnih dohodkov vsklajeni z načeli delitve osebnih dohodkov kot so določena v pravilniku o delitvi čistega dohodka. Skrbeti mora za vsklaje-nošt vseh pravilnikov s sprejetimi načeli delitve po delu in za to, da so ta načela v posameznih
Problemi s področja delovnih razmerij
pravilnikih tudi izvedena. Končno mora skrbeti, da so pravilniki zakoniti. Tako vlogo narekuje tudi dejstvo, da osrednji delavski svet še vedno odreja enotno poslovno politiko, ukrepa, kar je potrebno za njeno realizacijo, pri čemer je eden važnih pogojev tudi čim doslednejše izvajanje načela delitve Osebnih dohodkov po delu.
Od tod izvirajo še nekateri zaključki, na katere niso povsod mislili. Soglasje osrednjega delavskega sveta je potrebno tudi za vsako spremembo pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov posameznih enot. Upravičen' in
dolžan je nadalje nadzirati, kako samoupravne organizacijske enote svoje pravilnike izvajajo. Prav tako je pristojen spremljati, kakšna je dinamika osebnih dohodkov v gospodarski organizaciji kot celoti in v posameznih enotah in ima seveda pravico v določenih primerih ukrepati. Nastanejo lahko objektivno neutemeljene nezaslužene razlike med osebnimi dohodki med ekonomskimi enotami, ki utegnejo slabo vplivati na delovno prizadevanje. Očitno je praktična uporaba odkrila slabosti v sistemu delitve osebnih dohodkov. Morda niso bile osnove pravilno določene, mogoče je v oblikovanju sredstev za osebne dohodke kaj narobe. Pomanjkljivosti je treba odpraviti. Ce jih ne odpravi kolektiv enote, je utemeljeno, da osrednji delavski svet da pobudo za spremembe in predlaga, da enota
je bil oddelek stiskalnic, tam so bili rezilni stroji, nekje so izdelovali ročaje, drugje so spet opravljali kleparji svoj posel. Pločevino so prevažali iz oddelka v oddelek, na pol gotovo posodo od stroja k stroju. Nobeden ni nikoli meril razdalje, nobeden ni pomislil, da so stroji napak razmeščeni. Tako je bilo do lani, do letošnjega marca. Zbrani podatki o nepotrebnem transportu, o izgubah, ki nastajajo zaradi skladiščenja in raz-skladiščenja posode, zaradi ob-tolčenosti in kaj vem česa še, pa so bili tako zgovorni, da so prevladali mnenje tistih, ki 'so menili, da je premestitev strojev goli nesmisel. In začeli so jih premeščati. V mapi »linija 3« je bilo natanko napisano, kateri stroji naj stoje drug poleg drugega, kje naj jih »povezuje« dva, tri metre dolg transporter, kje navaden lijak, kolikšna bo razdalja med njimi, kolikšno prevažanje materiala in polproizvodov je potrebno in dovoljeno!
Tako, s takšno premestitvijo strojev, s povezovanjem transportnih trakov in lijakov je nastala »linija 3«. Pri izdelovanju kozic, pokrovk in krožnikov na tej liniji, so začeli uveljavljati načelo:
— material, ki ga začno obdelovati na določenem prostoru, je potrebno obdelovati toliko časa, da je izdelek gotov. Linijska proizvodnja ne trpi nobenega odlaganja, prekladanja in nakladanja polproizvodov. Terja
nemoten tehnološki proces dela, zahteva nepretrgan enovit takt proizvodnje, kjer se ne sme noben stroj ustaviti niti za minuto, kajti če obstoji eden, jih stoji pet, šest ali še več.
Ljudje so se sprva težko privajali takšnemu »nepretrganemu enovitemu taktu proizvodnje«. Mogoče so se težko prilagajali, ker je v njih že ustaljena navada, da radi nekoliko pobite zato, da jim preostane čas za krajše odmore. Mogoče se niso z vsem srcem zavzeli, vsaj prve dni ne, za takšen način dela, ker jim je bilo rečeno:
—	napravil boš to in to, odložil posodo v to etažo, tega ne smeš, to moraš, ker jih ni nobeden povprašal za mnenje.
Mogoče so bili še drugi vzroki za to.
Toda tudi te majhne, obrobne slabosti so prekrili vse večji in večji proizvodni uspehi. Pa si ponazorimo to trditev z nekaterimi številkami:
Prav zato, ker so stroji sedaj drugače razmeščeni, ker so povezani med seboj, ker delavec dodaja drugemu polproizvod, ker nekaterih strojev sploh ni potreba v procesu proizvodnje, so:
—	zmanjšali pri izdelavi kozic 22 delovnih operacij;
—	osem kilometrov manj je treba prevažati »surove« in emajlirane kozice in
—	44 ljudi je matij zaposleno pri teh delovnih operacijah.
Pri pokrovkah je:
—	11 delovnih operacij manj;
—	nad 4 km prevozov je manj in
—	40 ljudi opravlja druga dela, prej pa so izdelovali pokrovke.
Prav tako je z izdelavo krožnikov. Izdelajo jih več in vendar:
—	je 13 delovnih operacij manj
—	in le 1600 metrov prepešačijo transporterji, namesto prejšnjih 3200 metrov
—	in 29 delavcev manj sodeluje pri izdelavi recimo 10.000 krožnikov.
In če so se recimo včasih vsi, ki so izdelovali krožnike, kozice ali pokrovke, potili, pa so jih našteli v dveh izmenah komaj 2 do 3 tisoč gotovih, sedaj ni redkost, da to število podvoje, potroje.
*
Takšni so rezultati »linije 3«, rezultati, ki so jih dosegli komaj v dobrem mesecu. Navidezno se v celjski Tovarni emajlirane posode ni prav nič spremenilo, in vendar se je. Drugačna razmestitev strojev, zmanjšanje delovnih operacij, zmanjšanje števila zaposlenih, krajši transport so prispevali, da je strorilnost pri posameznih proizvodih večja, da izdelajo v enakem času dva ali trikrat več krožnikov, pokrovk in kozic. »Jutri«, ko bodo na podoben način izdelovali še druge proizvode, »jutri«, ko bo obratovala »linija 18«, bodo kolesa številnih transportnih vozičkov še bolj rjavela, pa nič zato!	P. D.
Č ATF.AKF TPPT TCE ZDRAVSTVENO TURISTIČNO SREDINCE SPODNJEGA POSAVJA
S termalno vodo bodo ogrevali tople grede
obenem pa jo izkoriščali v zdravstvene namene
potrebno spremembo izvede v pravilniku.
To ni vtikanje v samoupravnost posameznih organizacijskih enot, temveč skrb za take pogoje v gospodarski organizaciji, ki omogočajo vsem enotam in gospodarski organizaciji kot celoti uspešno poslovanje.
Omenjeni zaključki izhajajo sicer iz zakonskih predpisov in iz vloge osrednjega delavskega sveta. Toda marsikje jih niso upoštevali in »decentraliziranega« oblikovanja ter delitve sredstev za osebne dohodke niso uredili z vsemi pogoji in posledicami, da bi bila ta ureditev celotna ter bi preprečevala razne spore in trenja.
V	skladu s principom, da morajo biti vsa merila in osnove proizvajalcev vnaprej znana, je pravilo, da pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in njegovih sprememb ni mogoče uveljavljati za nazaj. Morebitna nasprotna določba je nezakonita. Sprememba pravilnika lahko velja samo od prvega dne naslednjega meseca po sprejetju. Lahko jo je uveljaviti kvečjemu kasneje.
V	pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov kaj pogosto mešajo »zajamčeni« osebni dohodek in minimalni osebni dohodek. Zajamčeni osebni dohodki niso delavcem individualno zagotovljeni osebni dohodki. Napačne in nezakonite so določbe v nekaterih pravilnikih, da je vsakemu delavcu »zagotovljen osebni dohodek v znesku, ki je določen v uredbi o zajamčenih osebnih dohodkih za dotično gospodarsko panogo«. Ti zneski so samo instrument, ki ga uporabi občinski ljudski odbor ali banka za primer, ko je treba zagotoviti gospodarski organizaciji kot cg-
V	zadnjih letih turistični promet v Sloveniji izredno narašča. Statistični podatki kažejo porast domačega turizma za 18, tujega pa kar za 30 odstotkov. To pa ne velja za naša zdravilišča, pri katerih je prav zaradi premajhnih kapacitet in nesodobne opreme opaziti upadanje turizma.
V	Čatežkih toplicah, je tp vprašanje še 'posebno pereče, ker je z Izgradnjo avtomobilske ceste, ki je poldrugi kilometer oddaljena od toplic, zanimanje toliko naraslo, da zastarel in premajhen obrat nikakor ne more več zadostiti velikemu navalu turistov. V sezoni je zdravilišče polno zasedeno z bolniki — rekovalescenti, ki jih pošiljajo zavodi za socialno za-
loti sredstva za osebne dohodke do določene višine.
Koliko pa v takem primeru znašajo individualni osebni dohodki? Ponekod so v pravilnikih določbe, ki predvidevajo posebno delitev sredstev, ki se izračunajo z uporabo zajamčenega osebnega dohodka. Take določbe so nezakonite. Ta sredstva se dele na enak način ter po istih osnovah in merilih, kot se dele dosežena redna sredstva za osebne dohodke. Pri delitvi sredstev, izračunanimi na podlagi zajamčenih osebnih dohodkov, ne more imeti nihče od članov kolektiva nobene prvenstvene pravice. Velja le ena izjema: nihče ne sme dobiti manj kot znaša minimalni osebni dohodek, t. j. 9000 dinarjev bruto. Le ta znesek kot minimalni osebni dohodek je individualno zajamčen vsakemu proizvajalcu.
3. Zakon o delovnih razmerjih nima več konkretnih določb o tem, kdo odloča o sprejemu novih delavcev, o razmeščanju, premeščanju, kdo sklepa o odpovedi, kdo izreka disciplinske kazni. Dopušča možnost, da te zadeve urejajo temeljne organizacijske enote., S tem je dana možnost, da delovni kolektivi vpeljejo tak način urejanja, ki lahko zagotovi hitro, pravično in objektivno reševanje posameznih zadev. Kako pa je ta možnost uporabljena, za visi samo od delovnih kolektivov gospodarskih organizacij; ti morajo ta vprašanja urediti — v svojih pravilih in pravilnikih. A tako niso povsod postopali. Marsikje so se sicer dogovorili, da spadajo nekatere ali celo vse omenjene zadeve n. pr. v pristojnost ekonomskih enot. Toda tega niso organizacijsko in pravno izpeljali v svojih pravilih oz. v pravilnikih o delovnih razmerjih. Od tod izvira marsikakšna sicer nepotrebna težava, marsikakšen neljub pojav. Ostala so odprta novo nastala vprašanja.	(Nadaljevanje)
varovanje, tako da ne more sprejemati niti prehodnih gostov niti samoplačnikov. Pogosto je morala uprava turiste odklanjati. V poletnih mesecih Zagrebčani dobesedno preplavijo vso okolico Čatežkih toplic, saj ob delavnikih parkira po 200, ob nedeljah pa celo po 400 avtomobilov.
Zaradi ugodne lege zdravilišča, vabljive okolice in izredno izdatnih termalnih vrelcev, je turistični promet v tem kraju možno povečati tudi za petkrat. Če upoštevamo samo Zagreb, je to neizčrpno turistično zaledje. S sodobno urejenimi prostori bi ustvarili solidne pogoje še za razvoj inozemskega turizma, posebno zdraviliškega, ker se tuje organizacije socialnega zavarovanja izredno zanimajo za naša naravna zdravilišča. Nove investicije v tem zdravilišču bi torej pomenile obenem veliko povečanje deviznega prometa.
TERMALNA VODA
IMA 50 STOPINJ
Večletna geološka raziskovanja in vrtanja so dokazala, da je zagotovljena dovoljna količina termalne vode in sicer 30 1 v sekundi za preskrbo vseh potreb, ki jih predvideva investicijski program. Poleg tega ima črpana termalna voda 57 do 58 stopinj, je naj toplejši izvor v Sloveniji, obenem pa polna mineralov in precej radioaktivna.
Program za izgradnjo zdrav-stveno-turističnega centra v Čatežkih toplicah je bil zelo obširno zastavljen. Zazidalni in idejni načrt, ki ga je pripravil Investicijski biro v Trbovljah, predvideva zdravilišče ločeno od turističnega središča, vendar bo oboje tvorilo zaokroženo celoto, tako da bodo turisti lahko koristili zdravstvene usluge in obratno.
Idejni projekt za zgraditev zdravstveno-turističnega središča v Čatežkih toplicah predvideva za 1 milijardo 700 milijonov dinarjev stroškov. Vsi objekti, po načrtu namreč, naj bi bili nadvse sodobno, skoraj bi lahko rekli luksuzno urejeni. Čeprav bi gradili to več let, je navedena vsota vendarle previsoka. Zato je bila postavljena posebna strokovna komisija, ki je občutno znižala prvotno vsoto, o čemer bo govora še požneje.
OBRAMBNI NASIP
BO PREPREČIL POPLAVE
Celotno projektirano zdravi-liško-turistično središče Čatežke toplice ja bazirano na poplavnem področju. Na severni strani sega do reke Save, na južni strani pa do nasipa avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. To ravninsko področje je po svoji geološki strukturi naplavina, pokrita s tanko plastjo zemlje. Pred regulacijo Krke in delno tudi Save je voda zalila Ves kompleks toplic. V letu 1933 je tu dosegla višino 160 cm.
Prav sedaj delajo po regulacijskem načrtu visok obrambni nasip ob celotnem obrežju do nasipa avtoceste. Z dograditvijo celotnega nasipa bo vse to področje zavarovano pred poplavami.
Zazidalni načrt je torej že izdelan in sicer tako, da bo zdravstveni center na prostoru sedanjega zdravilišča. Slaba stran te lokacije je visoka podtalna voda. Pregledali so ves teren v okolici vasi Čerina in nad Prilipami. V obeh primerih bi morali napeljevati tako termalno kot pitno vodo, obenem bi zaradi hribovitega terena bilo treba opraviti neprimerno več zemeljskih del.
RESTAVRACIJA S 1750 SEDEŽI
Nov zazidalni načrt predvideva središče naselja, kjer bodo transformatorske postaje, črpališče termalne vode, toplarna in gospodarski objekti. V turistični coni bo velika zimska in letna restavracija, ki bo imela 1750 sedežev. V neposredni bližni bo velik parkirni prostor, ki bo sprejel okrog 600 motornih vozil. Tu bo še zimsko kopališče, olimpijski bazen, bazen za neplavalce, za otroke, športna igrišča in letni kino. Na drugi, vzhodni strani bodo zdraviliški objekti; hotel s 104 ležišči in hidroterapijo za 200 pacientov. V gospodarski zgradbi bo pralnica, skladišča, delavnica za drobna popravila in garaže.
Termalno vodo bodo napeljali 'preko toplotno izoliranih cevovodov in sicer ločeno za oskrbo terapije. Vodo bodo najprej napeljali preko toplih gred. ki jih je že zgradila Kmetijska zadruga Brežice in sicer na 1000 kvadratnih metrov, od koder bo že ohlajena dotekala v kopalne bazene. Tako bo pozimi. Poleti pa, ko v toplih gredah ne bodo potrebovali tople vode za ogrevanje, je predviden na tlačnem cevovodu poseben priključek, po katerem bodo vodo spuščali neposredno v bazene.
Gradnja zdraviliško-turistič-nega središča v Čatežkih toplicah bo potekala več let. Letos, to je v prvi etapi, bodo zgradili letno kopališče in turistično restavracijo. Oba objekta bosta takoj po dograditvi sposobna za redno obratovanje.
Gradnja restavracije bi po idejnem projektu stala 173 milijonov 769 tisoč dinarjev. Komisija, ki je korigirala idejni projekt, je prvotne stroške znižala kar za 63 milijonov 467 tisoč dinarjev. Tako bodo pregledali načrt za vsak objekt posebej. Zgradbe bodo ostale take, kot so v načrtu, le da bodo opremljene manj razkošno, toda kljub temu sodobno.
Z leti bodo Čatežke toplic6 močno zdravstveno turistično, središče Soodnjega Posavja, ki bo lahko sprejelo številne gost#« tako stalne kot prehodne.
H' ■; - ■	.	•"
PIIOIZVOUVJA, PRODUKTIVNOST IX IZVOZ • PROIZVODNJA, PRODUKTIVNOST IN IZVOZ • PROIZVODNJA. PRODUKTIVNOST IN IZVOZ

Uilllllll
Je že taka navada, da ob 1. maju pogledamo malo vase in okrog sebe in se poveselimo ob vsem, kar smo v minulem letu dobrega storili. Ce pa se ob tem kdaj pa kdaj prikrade v naše čaše tudi kanec pelina in se nakremžimo nad nečem, kar ni bilo dobro, kaj zato, vsaj vemo, kaj bomo morali še storiti.
In tako smo tudi letos hodili iz kraja v kraj in od človeka do človeka in skušali zvesto zapisati vse, kar so nam povedali, in če boste prebrali, kar smo napisali, boste lahko rekli:
»Glej, pa je pri nas res veliko novega. Kdo bi si mislil.«
Med mnogimi tovariši, ki smo jih v teh dneh obiskali, so tudi nekateri predsedniki republiških sindikalnih odborov, ki so — zavoljo naših želja — prav na kratko odgovarjali na naša vprašanja o proizvodnji, produktivnosti dela in o izvozu slovenskih podjetij v letošnjem prvem tromesečju.
# FRANCE LEBEN, PREDSEDNIK RO SINDIKATA RUDARSKIH, METALURŠKIH IN KEMIČNIH DELAVCEV:
Treba se je prilagoditi tržišču
llilill!!l«l!!!lll*llll!l
Republiški odbor sindikata delavcev rudarstva, metalurgije in kemične industrije vključuje šest strok. V prvih treh mesecih (v primerjavi z istim razdobjem lani) je dosegla najboljše uspehe kemična industrija, saj je povečala proizvodnjo za 18 %, produktivnost dela pa skoraj za 12 %. V izvozu pa beleži najboljše rezultate barvna metalurgija, ki je v prvih dveh mesecih v primerjavi z lanskim razdobjem povečala izvoz za 9,2 %.
Ostale stroke niso dosegle tako dobrih uspehov. Tako imamo manjši porast proizvodnje pri nafti, ker so pač' zaloge nafte na območju LRS v zemlji izčrpane. V premogovnikih je zara-
di manjše potrošnje premoga (zlasti v termocentralah) proizvodnja na ravni lanskih treh mesecev. Kljub temu pa se je produktivnost dela v rudnikih povečala v prvih treh mesecih za 5,5.%, medtem ko so v barvni metalurgiji povečali produktivnost za skoro 6 %. Črna metalurgija je z gospodarskimi uspehi nekaj nad lanskoletnimi in kaj več zaradi iztrošenih osnovnih sredstev niti ne moremo pričakovati.
V sedanjem času je izredno pomembno za gospodarske organizacije predvsem še to, kako so se prilagodile novim tržnim pogojem. Nekatere so se dobro znašle, druge pa ... Tako je na primer Rudnik in topilni-
ca Mežica brž preusmeril svojo proizvodnjo iz polizdelkov na proizvodnjo končnih izdelkov, ker pač trg to bolje plača. Zaradi te hitre in temeljite pre-orientacije so lani uspešno prebrodili krizo in vse kaže, da bodo tudi letos dosegli lepe uspehe. Lani so tako na primer planirali, da bodo imeli zaradi znižanja cen svincu ha svetovnem trgu kar 3000 milijonov dinarjev manj čistega dohodka. S preusmeritvijo proizvodnje na končne izdelke pa so dosegli takšne uspehe, da so predvideno izgubo nadoknadili in še kaj več, Z gospodarskimi uspehi vseh šestih strok sicer ne moremo biti povsem zadovoljni v odnosu na postavljeni plan, vendar kaže, da bodo gospodarske orga-nizaicje do konca leta uspele premagati še marsikatero težavo in uresničiti planirane naloge.
I:...
• SLAVKO ZALOKAR, PREDSEDNIK RO TEKSTILNIH, NJARSKIH IN GUMARSKIH DELAVCEV:
Zamujeno bo treba nadoknaditi
1
Po letošnjem planu naj bi slovenska tekstilna industrija izdelala 19.460 milijonov kvadratnih metrov blaga, kar je za 1-1.05 odstotkov več od lanskega plana in 27,8 odstotkov vse jugoslovanske tekstilne industrije. Najbolj bi še povečala proizvodnja konfekcije, in sicer za 26 odstotkov -v primerjavi z letom 1961. Pričakujemo lahko, da bomo plan dosegli in kot zatrjujejo podjetja, tudi presegli, čeprav je res, da proizvodnja v prvih dveh mesecih ne dosega planskih predvidevanj. Plan namreč pridvideva za 8 odstotkov povečano proizvodnjo v prvih dveh mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani, doslej pa smo dosegli le 4-odstotno povečanje. Ta odstopanja gredo predvsem na , račun zmogljivosti. ki še ne obratujejo.
Tako je na primer kolektiv kranjskega Tekstilindusa v pr-
vem tromesečju za 9 % pod planom, in sicer prav zato, ker jim stroji v tkalnici in oplemenitil-nici še ne delajo. Vendar bodo, kot pravijo, kasneje zamujeno nadoknadili in plan tudi presegli. Ko sem že pri tem kranjskem kolektivu, naj povem še, da so uspeli povečati produktiv-nosta za 5 %. Še predvsem pa kaže omeniti njihov ugoden položaj v izvozu, saj so že v prvem tromesečju izvozili 1,400.000 tekočih metrov blaga, medtem ko predvidevajo, 'da bodo prvotni plan — 7 milijonov kvadratnih metrov — povečali na 8 milijonov kvadratnih .metrov blaga.
Nemalo težav pa • povzroča podjetjem razen tega tudi pomanjkljivo preskrbovanje s surovinami in preorientacija na doslej nepoznane kvalitete bombaža, kar bo verjetno povzročilo nekatere premike v kakovosti in ceni.
STJEPAN SAUBERT, PREDSEDNIK RO SINDIKATA KOVINSKIH DELAVCEV:
Četrt milijarde dinarjev izvoza kovinske industrije v februarju

• FRANCE PLAZAR. PREDSEDNIK RO TRGOVSKIH, GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV:
Premajhna izbira blaga
Začel bom s tistim, o čemer prav sedaj v podjetjih tudi sami največ razpravljajo — z izvozom. Lahko rečem, da si danes samoupravni organi z največjo zavzetostjo prizadevajo povečati izvoz in da je za njih postal tudi izvoz činitelj, s katerim merijo svoje gospodarske uspehe. Ne morem sicer reči, kakšen bo končni letni učinek tega, prav gotovo pa brez uspehov ne bomo ostali. Naj omenim samo primer Tovarne avtomobilov Maribor, ki si je prvotno postavila izvozni plan v višini 900.000 dolarjev, sedaj pa so po temeljitem pre-rešetavanju možnosti primaknili k temu še milijon dolarjev. To je samo eden izmed primerov. Tako je na primer kovinska industrija izvozila v letošnjem februarja za okoli 254 milijonov dinarjev, kar je 133 % več kot v istem mesecu lani, medtem ko je elektroindustrija po količini izvozila v februarju še enkrat več kot v istem mesecu lani, po vrednosti pa 60,7 % več.
Produktivnost v elektroindustriji je v letošnjem prvem tro-
mesečju v primerjavi z lanskim za 9,3 % večja, vendar je hkrati produktivnost v ladjedelništvu za 1,7, v 'kovinski za 0,4 in proizvodnji električne energije za 10,2 %manjša; proizvodnja pa se je v tem času povečala v ladjedelništvu za 18,7, elektroindustriji za 8,2, kovinski za 4,1 %, medtem ko je proizvodnja elek-troenergije za 6,3 % manjša. Ob tem bi bilo treba spregovoriti tudi o nekaterih objektivnih in subjektivnih vzrokih za tak položaj, česar pa zaradi omejenega prostora tu ni mogoče storiti.
Februarja letos smo sicer izvozili tudi za 33 milijonov dinarjev električne energije, vendar je prav izvoz elektrike odvisen od vremenskih prilik sosednjih držav, uspeh izvoza pa od hitrega ukrepanja in velike elastičnosti pri odločanju o izvozu, saj je uvoz elektrike potreben državam takoj, običajno še v istem dnevu. Kljub temu pa bi se naši gospodarstveniki le morali začeti vsaj okvirno dolgoročno dogovarjati tudi o izvozu električne energije.
• FRANC MARTINEC, PREDSEDNIK RO SINDIKATA KMETIJSKIH, ŽIVILSKIH IN TOBAČNIH DELAVCEV:
Trg bo ocenil proizvodnjo
Živilska industrija je v letošnjem prvem tromesečju dosegla povprečje lanskih prvih treh mesecev, približuje pa se tudi s približno 90 % letošnjemu tro-mesečnemu planu. Pri tem je treba upoštevati, da so to meseci, ko živilska industrija običajno ne dosega plana, ker je pač surovinsko vezana na kmetijstvo. Povedati pa moram,' da je sedanji položaj popolnoma zadovoljiv in da imajo predvsem mesna predelovalna industrija, industrija mleka in mlečnih izdelkov ter ribja industrija prav lepe perspektive.
Prav te tri predelovalne industrije prednjačijo tudi v izvozu, čeprav je naš izvoz v prvih treh mesecih letos nasploh večji, in sicer za 791 ton ali 47 milijonov dinarjev (lani smo v tem obdobju izvozili 954 ton ali za 139 milijonov dinarjev). Letos smo se namreč na zunanjem trgu prvič pojavili z nekaterimi izdelki, kot: testeninami, bonboni, kazeinom, glukozo itd. Povečali smo tudi izvoz baconov od 116 na 152 ton, vendar žal ob tem zmanjšali izvoz mesnih konzerv od 20,7 na 5,9 ton.
Kljub povečanemu izvozu so možnosti na zunanjem tržišču še velike, saj pričakujemo, da bomo letos izvozili okoli 60.200 glav pitane govedi. Seveda pa je potreben za to tudi v kmetijstvu, verjetno še bolj kot dru^ie, tenak posluh za hitro prilagajanje zahtevam tržišča, pri čemer pa še predvsem ne kaže zanemarjati dolgoročnih, , čimbolj konkretnih dogovorov in iskanja novih tržišč.
Sicer pa smo v tem tromesečju v kmetijstvu nasploh izvozili okoli '7 % manj kot V istem obdobju lani in smo tako letni plan dosegli s 15 %, ker nas pač glavna sezona izvoza (sadje) še čaka.
O proizvodnji in produktivnosti kmetijstva v zimskih mesecih je prazaprav težko govoriti. Rezultate bomo nedvomno najlaže ocenili sami po tem, kako bodo naša tržišča založena s temi vsakodnevnimi izdelki.
V prvih mesecih letos je Promet intenzivneje napredoval, Predvsem v trgovini na drobno, saj kaže primerjava z istim obdobjem lani povečanje za 14 %. Največji porast so dosegli v živilski stroki in trgovini z mešanim blagom. Nasprotno pa se je promet v trgovini na debelo povečal le za 1 %, kar lahko ocenimo kot dobro, saj se s tem uresničujejo prizadevanja 2a povečanje prometa v trgovini ha drobno in direktno nabavo blaga pri proizvajalcih.
Indeks cen je v odnosu na hiesec december 1961 sicer po-rastel, vendar največ zaradi po-višanja maloprodajnega davka °d 3 % na 6 %. Ce pa primerjajo prvo tromesečje letos in lani, znaša indeks cen 113. Najbolj so se podražili kmetijski Proizvodi — povrtnina, mesni in Mlečni izdelki ter južno sadje.
Problem je še vedno slaba Založenost trgovine posebno s
tehničnimi artikli, vendar ne toliko po količini kot izbiri. Povpraševanje po kvalitetnih in sezonskih artiklih je namreč vedno večje.
V gostinstvu je v prvem tromesečju za 10 % večji promet kot v istem obdobju lani. To je predvsem posledica višjih cen, zaradi znatnega povečanja davka na promet z alkoholnimi pijačami, medtem ko fizični promet v gostinstvu pada. Število nočitev, tako domačih kot tujih, je manjše za 5 %. Menim, da je bilo, kljub slabšim vremenskim pogojem, za zimski turizem premalo prizadevanja s strani podjetij in da propaganda za izkoriščanja ugodnih razmer zimskega turizma pri nas ni bila zadostna. V aprilu se sicer položaj izboljšuje, vendar bodo potrebni večji napori in prizadevanja, da bomo podaljšali sezono in presegli načrte za letošnje leto.
• IVAN URH. PREDSEDNIK RO SINDIKATA LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA:
>
iiSE:
■pa
Težišče na izvozu

lil
;
II

■ 11
• FRANC MREVLJE, TAJNIK RO SINDIKATA KOMUNALNO-OBRNIH DELAVCEV:
Potrebni so konkretni programi
Kljub splošno znanemu pomanjkanju zmogljivosti sodobnih obrtnih in, komunalnih Uslug, kljub neenakomernemu zadovoljevanju potreb po teh storitvah po posameznih terito-r'alnih območjih, kljub zastaja-n.iu teh dveh dejavnosti za na-®lrn splošnim ekonomskim in družbeno političnim razvojem je vendar mogoče ugotoviti določene uspehe, ki so jih do-obrtni in komunalni kolek-uvi v Sloveniji v zadnjem ob-ti°bju. Pokazatelji za leto 1961 I Primerjavi z letom 1960 kaže-1° določen napredek v družbe-nem sektorju obrti: družbeni Proizvod se je v tem obdobju Povečal za 41 %, investicije v osnovna sredstva za 19 %, šte-* ° zaposlenih pa za 11 %.
. Fri tem je treba poudariti, , a se iz leta v leto krepi druž-etli sektor: pri družbenem bru-
to produktu celotne obrti je družbeni sektor udeležen n. pr. v letu 1960 s 73%, v letu 1961 s 76 %, za leto 1962 pa predvideva plan 78 %. Nič slabših rezultatov nismo dosegli na področju komunalne dejavnosti, zlasti v mestnih središčih.
Osnovna naloga, pred katero stojimo in od katere zavisi rešitev znanih problemov storitvenih dejavnosti, je izdelava konkretnih programov perspektivnega razvoja, tako obrtne kot komunalne dejavnosti na določenem zaključenem območju (ena ali več občin). Ti programi bi morali biti rezultat koordinirane akcije vseh lokalnih gospodarskih. upravnih in družbe-no-političnih činiteljev ter obrtnih in komunalnih kolektivov samih. Od takšnih konkretnih programov pričakujemo predvsem, da se bodo izmotali iz oz-
kega cehovsko usmerjenega obravnavanja »obrtniške delavnice« in uradniškega tretiranja komunalne dejavnosti ter se preusmerili v oblikovanje sodobno organizirane storitvene dejavnosti, ki bo sposobna vsestransko hitro in kvalitetno zadovoljiti vsakodnevne potrebe prebivalcev, ne glede na to, ali gre na primer za popravilo čevljev, gospodinjskih naprav, vzdrževanje stanovanjskega sklada ali za čiščenje ulic, oskrbo z vodo, plinom itd. Šele na podlagi tako izdelanih, predvsem pa koordiniranih programov s strani posameznih politično teritorialnih enot ter prizadetih kolektivov, bo mogoče načrtno zagotavljati potrebna sredstva in kar je najvažnejše, jih racionalno usmerjati v urejanje kompleksnih vprašanj obrtno komunalnih uslug.
Medtem ko smo v gozdarstvu v januarju letos dosegli zelo dobre rezultate, saj je proizvodnja za 34 % večja kot v istem mesecu lani (v februarju pa za 1 % večja kot v februarju lani), je lesna industrija ustvarila v januarju za 23 %, v februarju za 9 % in v marcu tudi za 9 % večjo proizvodnjo kot v teh mesecih leta 1961. Izvoz smo ugodno povečali predvsem v lesni industriji — za 35 %, medtem ko je izvoz v gozdarstvu za 13 % manjši, in sicer v januarju in februarju v primeri z istim obdobjem lani.
Dinamika proizvodnje je bila letos sicer ugodnejša, vendar z doseženimi rezultati ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj je lesna industrija za 11 %, gozdarstvo pa za 4 % pod planirano proizvodnjo za to obdobje (v lesni industriji je planirano povečanje za 14 %, v gozdarstvu pa za 4 %). To postavlja naše kolektive pred odgovorno nalogo, da v preostalem času mobilizirajo vse svoje sile, da bi dosegli sprejete postavke družbenega plana. To še predvsem velja za gozdarstvo, ker je od njihove pravočasne realizacije v veliki meri odvisen predvsem plan izvoza. Uspehi kolektivov gozdnih gospodarstev Bled, Celje in Ljubljana, kjer so proizvodnjo kljub vremenskim neprilikam presegli za 20 do 50 %, so najboljši dokaz, da se da z dobro organizacijo dela in prizadev-
nostjo premagati marsikatere objektivne težave.
Vsa naša skrb in prizadevanja pa morajo biti še posebej usmerjena na izpolnitev izvoznega plana. Uspehi delovnih kolektivov Javor Pivka, Stol Kamnik, LPI Podpeč, Novoles Novo mesto in LIP Bled, ki so povečali izvoz v prvih treh mesecih letos za 15 do 30 .%, naj bodo spodbuda vsem delovnim kolektivom lesne industrije Slovenije v njihovih prizadevanjih za realizacijo izvoznega plana.
Naloge lesne industrije in gozdarstva po družbenem planu niso lahke, vendar sem prepričan, da jih bodo naši kolektivi izpolnili, saj so proizvodnost dela v novih pogojih samoupravljanja in nagrajevanja že letos povečali za 9 %.
• LADO SVETEK, PREDSEDNIK RO GRADBENIH DELAVCEV:
Trg zahteva samo kvalitetno proizvodnjo
Naj odgovorim kar z nekaterimi številkami, ki bodo najbolje prikazale delo kolektivov gradbeništva. Če razdelimo panogo na: projektantsko dejavnost, gradbeno operativo in industrijo gradbenega materiala, potem ugotavljamo najugodnejše uspehe v gradbeni operativi, kjer so v prvih dveh mesecih letos opravili pri nepovečanih cenah za 923 milijonov dinarjev del ali za 20 % več kot v istem obdobju lani. Poudariti pa je še treba, da so vse to dosegli s povprečno 2 % manj delavcev. Nasprotno temu pa je industrija gradbenega materiala pod lansko povprečno proizvodnjo, in sicer za približno 8 %, predvsem zaradi neugodnih vremenskih prilik in zaradi zmanjšanja del gradbene operative.
Prav v industriji gradbenega materiala zaznamujemo važen preobrat, saj imamo na eni strani podjetja, ki slabo delajo nekvalitetne izdelke, ki svojo proizvodnjo ne prilagajojo potrebam trga in se jim zato kopičijo zaloge. Torej le ne gre več vse v denar. Tem se pač ne obeta kaj dolga življenjska doba. Medtem ko podjetja, ki znajo prisluhniti trgu in izpopolnjujejo svojo organizacijo dela. uspevajo in nimajo težav zaradi prevelikih zalog.
KONTA N At; V: BOSANSKA KRAJINA 1942
Iz ofenzive v ofenzivo
Vendar kurir se je zelo hitro vrnil in nam sporočil, da hoče Tito poročilo za vsako uro. Vso to noč Vrhovni komandant ni spal. Stalno je pričakoval rezultate in spremljal našo akcijo. Poslušal je strele orožja; po tem je ocenil, če napredujemo.
Kajpak je prišlo tudi do krize v tem napadu. V vseh operacijah pride do trenutkov krize. To vojaki dobro vedo'. Kriza pride, ko se ena in druga stran utrudita. Tedaj boj pojenja. Borce i p"sihično i fizično utrudita noč in, napetost. Tedaj na bojišču streli utihnejo. In to je najhujši položaj. Kdor prvi v tem času prevzame pobudo, ta je najbliže zmagi. To pomeni, da je potrebno oceniti, ko nastopi takšen trenutek in izkoristiti pravi čas za juriš. Zaradi tega smo vselej čakali, da pride do takšne krize in tedaj smo z vso silo pritisnili. To taktiko smo uporabili tudi v boju za Bihač.
ZAČETEK
IV. SOVRAŽNIKOVE OFENZIVE
Z Bihačem so padli v naše roke še Liško Petrovo selo, Kla-duša, Cazi, Bosanska Krupa. Naše sile so bile na pragu Karlovca. Po Bihaču smo imeli samo kratek odmor, potem pa krenili dalje in osvobajali veliko ozemlje. Tako je bil Bihač že naslednjega dne v globokem zaledju. V Bihaču je bilo v tem času prvo zasedanje AVNOJ.
To je bil tudi čas IV. sovražnikove ofenzive, za katero smo vedeli, da jo pripravljajo in da hočejo z njo uničiti sile narodnoosvobodilne vojske na ozemlju. Bosanske Krajine. Nemški generalni ' štab je to ofenzivo podrobno pripravil, pripravil pa je tudi številno vojsko. To je bilo pozimi 1942-43. leta. Nekega dne so me poklicali v Vrhovni štab. Tedaj nismo bili pazljivi, kako smo oblečeni. Vsakdo je nosil, kar je imel. V Vrhovni štab sem prišel v nemški uniformi.. Seveda sem bil iznenaden, ko je Tito vprašal, ali sem prispel, čeprav sem bil korak, dva oddaljen od njega.
— Tu je, je odgovoril Aleksander Rankovič.
Tito se je nasmehnil in rekel:
— Oprosti, mislil sem, da je to neki ujetnik.
Dobro sem razumel Tita. Brž sem poskrbel za obleko, ki jo mora imeti vojaški starešina in odtlej sem vedno skrbel, da so bili oficirji in borci čim boljše Oblečen.
»SLI BOMO SKOZI PROZOR!«
V Drvaru smo imeli tedaj posvetovanje, ki ga je vodil Tito. Udeležili so se ga vsi komandanti. Našo vojsko so že
sestavljale divizije. Formirali smo tudi dva korpusa: I. Bosanski in I. Hrvatski korpus, ki ga je vodil Gošnjak. Bilo je pet proletarskih devizij.
IV. ofenziva se je začela zelo ostro. Sla je prek Korduna in Banje. Sovražnikov cilj je bil Bihač. Moj bosenski korpus je imel nalogo zaščitne enote, to pa je bila najbolj nehvaležna naloga v partizanskem načinu vojskovanja. Enota, ki je v za-ščitnici, mora držati položaj in ne. more manevrirati. Skupina naše vojske okoli Vrhovnega štaba je imela nalogo; potrebno je bilo najti najboljšo smer za proboj. To rešitev smo iskali na posvetovanju pri Titu. Vsi komandanti so imeli svoje predloge. Tito je bil zelo zamišljen, sprehajal se je gori, doli, kot običajno to dela v takšnem položaju. Naposled je rekel: »Udarili bomo skozi Prozor!« To je bilo dvomiselno rečeno in vsi smo se nasmejali. Tito je kajpada mislil, da se bomo prebili skozi mesto Prozor, ki ga- je branila kompletna italijanska divizija. Operativna skupina z velikim številom ranjencev je krenila naprej, mi pa smo se še naprej borili v Bosanski Krajini, da bi preprečili napredovanje sovražnikovih sil in omogočili našim enotam prodor.
SOVRAŽNIKOVA DIVJAŠTVA
V IV. ofenzivi je bil sovražnik brez milosti. Njity>vi bombniki so napadali naše sile, posebno bolnišnice in štabe. Ubijanje ranjencev zelo demoralizira vojsko. To je bila divjaška kretnja sovražnika, ki pa je bila del načrta, da demoralizira ljudstvo Krajine. Kadar pade borec v boju, je to nekaj normalnega, vendar, če pa sovražnik ubija ranjence, to močno vpliva ne samo na moralo vojske, temveč tudi na moralo ljudstva. Naloga letal »štuka* je bila, da predvsem bombardirajo bolnišnice in tako uničujejo ranjence.
Ko smo nekoč šli proti Drvaru, smo šli mimo neke naše bolnišnice na Srnetici. Bolnišnica je bila velika, v njej je bilo okrog 1.000 ranjencev in tifu-sarjev. Tedaj smo opazili letalo »štorkljo«, kako je krožila nad bolnišnico. Takoj smo ukazali evakuacijo. Upravnik bolnišnice se je rahlo upiral, kajti ni bilo lahko evakuirati toliko ranjencev. Na srečo je bila v bližini gozdna železniška proga z va-gončki, ki smo jih uporabili za prevoz ranjencev iz bolnišnice. Čez nekaj časa so priletele štuke in od bolnišnice ni ostalo ničesar. Noben ranjenec ne bi ostal živ, če jih ne bi pravočasno evakuirali.
Vendar nismo bili vendno tako srečni. Nemške »štuke« so
nam nekatere bolnišnice popolnoma uničile. To so bili najbolj strašni prizori, ki se jih spominjam. »Štuke« so uničile bolnišnice na Grmeču; tedaj je padlo, precej naših tovarišev.
Četrta ofenziva se je najbolj razplamtela v Bosanski krajini: ni kraja, kjer niso šli skozi Nemci. Tedaj so začeli oni prvikrat z boji, v katerih so sodelovali komandosi, To so bili planinski oddelki, v katerih je bilo 200 do 400 vojakov in častnikov, ki so jih letala preskrbovala z hrano in zdravili in celo s častniki, ki so zamenjali podlega kolego. Te enote so prodirale na najtežje terene. Oddelki so bili dobro izvežbani in opremljeni ter sb posnemali našo taktiko. Kajpak nam je bilo težko, boriti se z njimi. Še posebej v snegu in hudem mrazu.
MNOŽIČNE HALUCINACIJE
Med to zimo so bili v naših enotah primeri, ■ da so ljudje množično halucinirali. Borci so bili lačni, ves čas so se bili in zelo malo spali. Spominjam se, da so tedaj halucinirali celi bataljoni. Borci so mislili, da vidijo kotel s hrano in vsi so odhiteli s praznimi porcijami k nekemu drevesu, se postavili v vrsto, sprejemali hrano in iz praznih posod jedli. Dogajalo se je, da so videli v svojih vrstah sovražnika pa so streljali drug na drugega. Bili so primeri, da je tovariš ubil tovariša, ker je mislil, da je Nemec. To so bili nevarni pojavi, ki so nas jeli skrbeti. Takšen položaj ie bil nekaj časa značilen posebno za Drugo krajiško brigado.
V četrti ofenzivi so bili zelo v težavnem položaju člani štaba bosanskega korpusa in Oblastnega komiteja. To je bilo na Šatoru. Potrebno je bilo napraviti manever, pa smo zato šli v neko določeno smer, potlej pa se nenadoma vrnili v Krajino. Šli smo preko Šatora. S seboj smo nosili veliko radijsko postajo. ki smo jo dobili od Vrhovnega štaba. Signale te postaje je sovražnik poznal. Ko so prestregli naše signale, so Nemci mislili, da je v Šatoru Vrhovni štab, pa je kraj takoj obkolil z več obroči.
LJUDSTVO JE ODŠLO S SVOJO VOJSKO
Tisto zimo je bilo snega do kolen. Grozila je nevarnost, da pride tudi v naših enotah do halucinacij, ki so se pojavile med borci na' Grmeču, Premišljevali smo, kako naj se prebijemo skozi sovražnikov obroč okoli Šatora. Medtem ko so naše enote začele odločen boj za Prozor pa je sovražnik spoznal, da je Vrhovni štab s proletarskimi brigadami tamkaj, in ne na Šatoru.
Tako smo se s Šatora prebili brez velikih izgub. Več žrtev je bilo med ljudstvom, ki je šlo vedno z vojsko. Žene in otroci so bili veliko breme naši vojski. Vendar, ker ni imelo ljudstvo nobene zaščite, smo jih branili in hranili, kolikor smo jih mogli. Ljudstvo je moralo z nami, kajti sovražnik je, ko je prodiral skozi vasi, prebivalce ubijal, domove pa požigal.
Takoj po četrti ofenzivi je naša vojska spet osvobodila vso Bosansko krajino. Tedaj smo imeli veliko žrtev, posebno zaradi tifusa. Srečna okoliščina je bila, da sovražnik ni zvedel za stanje v brigadi, kajti našel bi jo povsem nepripravljeno na boj. Vendar tudi Nemce je pritiskal tifus in povzročal hude posledice v njihovih vrstah. Naši borci so laže prenašali to bolezen, čestokrat so jo prebolevali na nogah in med pohodom. Na žalost nismo imeli dovolj zdravil proti tifusu pa nas je veljalo precej žrtev.
AKCIJA NA LETALIŠČU
Peto ofenzivo nismo kdo ve kako hudo občutili v Bosanski krajini. Težava pa je bila za glavnino naših enot po tem, ko so nastopile posledice te sovražnikove akcije. Prejeli smo ukaz, naj pošljemo eno divizijo kot pomoč našim enotam na Sutjesko. Pripravili smo eno od naših najboljših divizij s komandantom Milutinom Moračom. Vendar pa je sovražnik opazil premikanje te divizije in je blokiral Bosno, tako da nam je bil onemogočen vsakršen preboj. Pot preko Trebave je bila sicer prosta, vendar toliko daljša, da naša divizija ne bi prispela pravi čas v pomoč. Zato je divizija prodirala ob Bosni in prekoračila Bosno pri Zenici, povzročila pravi direndaj v sovražnikovih vrstah in osvojila Kakanj. Vendar tudi po tej poti ni divizjija dosegla Sutjeske, ker so se medtem naše glavne sile že prebile skozi obroč pete ofenzive.
V tem času je Prva kraj iška brigada izvedla znano akcijo na letališče Rajlovac pri Sarajevu. Akcijo je vodil Voj a Todorovič. Po tem nismo nekaj dni videli enega letala, ki bi nas zasledovalo ali bombardiralo.
Z A B E LEŽENO
Gverilci na Zahodnem Irianu
Že nekaj tednov se indonezijski patrioti izkrcavajo na Zahodni Irian in s tem povečujejo osvobodilno armado domačega prebivalstva. Poročila časniških poročevalcev govorijo o paniki med holandskimi prebivalci Zahodnega Iriana, med uradniki kolonialnega režima in trgovci. Panika se zelo hitro širi, kajti osvobodilni oddelki nenadoma napadajo holandsko vojsko, pa se za to nihče več ne počuti varnega. Opazili so tudi že veliko koncentracijo trgovskih in potniških ladij, ki so pripravljene prepeljati Nizozemce iz zahodnih delov tega velikega otoka na vzhod, kjer vladajo Avstralci. Osvobodilni boj na Zahodnem Irianu se je razplamtel. Operirajo že gverilski oddelki, ki so strah in trepet za holandsko kolonialno upravo. Okupator se seveda z vsemi silami trudi, da bi zatrl ljudski odpor in osvobodilni boj. Prvi simptomi razpadanja kolonialnega režima pa so že vedni, čeprav počenja okupator zverstva, ki kličejo v spomin prizore iz okupirane Evrope v letih 1941—45.
Mobilizacija in Francozinje
Predstavnik francoskega Ministrstva za obrambo je bil pred kratkim prisiljen, da je dal uradno izjavo zaradi objave nekega članka, ki je bil objavljen v pariškem dnevniku »Pariš Jour« pod alarmantnim naslovom: Francozinje, mobi-lizirane bosta!
Pisec članka pravi, da bodo »nekoč v prihodnosti« lahko na tisoče Francozinj »poklicali pod zastavo« in da v tem smislu že ukrepajo. Prvi ukrep naj bi bil, da bi »služile vojaški rok« vsako leto po nekaj dni.
Vendar pa je predstavnik obrambnega ministrstva izjavil, da je članek provokativen in da ni na dnevnem redu nikakršnih takšnih ukrepov.
»Sicer pa,« je rekel, »bi moral o mobilizaciji žensk najprej razpravljati parlament, vendar na njegovem dnevnem redu ni te točke.«
Direktna telefonska zveza
številnim predlogom za pomirjenje na svetu se je pred kratkim pridružil še eden: direktna telefonska zveza med Belo hišo in Kremljem.
Namen predloga, ki je v ameriškem planu za razorožitev z dne 18. aprila je, da šefa dveh nuklearnih »supersil« v osebnem razgovoru po telefonu preprečita morebitni začetek vojne »zaradi pomote«.
Izkušnje iz primera, do katerega je prišlo pred kratkim, ko je le malo majkalo, da niso startali bombniki z nuklearnimi bombami proti »potencialnemu sovražniku«, so Američane prisilile, da so predlagali »ustanovitev hitrih in zanesljivih zvez« med šefoma vlad in zainteresiranih dežel ter generalnim sekretarjem OZN.
Davek na cigarete
Med tem proračunskim letom so ZDA pobrale davka na cigarete za vsoto, ki presega izdatke predvidene za uresniči-tev vsemirskega programa v sledečem proračunskem letu.
Po pisanju nekaterih časnikov so minulo leto zbrali od davkov na cigarete tri milijarde in sto milijonov dolarjev. V vladno blagajno je prek zveznih in lokalnih prispevkov prišlo 48 %> cene vsakega zavojčka cigaret.
Stroški za uresničitev vsemirskega programa v naslednjem proračunskem letu pa znašajo po proračunih samo 2 milijardi in 960 milijonov dolarjev.
Peti sestanek
Na petem sestanku med angleškim premieram Macmil-lanom in predsednikom ZDA Kennedyjem bodo glavne teme razgovora: perspektive sporazuma med Vzhodom in Zahodom o nuklearnih poizkusih, berlinsko vprašanje in vprašanja v zvezi s priključitvijo Velike Britanije Skupnemu trgu. Nekateri komentatorji, ki so se na široko razpisali ob tem novem pomenku med štirimi očmi, pišejo, da lahko pride ob tem tudi do tega, da začneta Macmillan in Kennedy iskati odgovore na vprašanje, kakšen naj bo odnos obeh anglosaksonskih dežel in Francije, posebno še po nesporazumu glede zahtev za preobrazbo Atlanske zveze v četrto nuklearno silo in prilagoditev politične strukture Zahodne zveze pogojem, ki bodo nastali, ko bo Velika Britanija pristopila k evropski gospodarski in politični skupposti. Macmillan ne bo to svojo pot zaključil v ZDA, temveč v Kanadi. Tamkaj bo nujno posredoval, kajti v tej deželi so zelo glasna negodovanja proti angleški odločitvi, da se pridruži Skupnemu trgu šestorice.
PRIPOVEDOVANJE SPIJ0NA • PRIPOVEDOVANJE ŠPIJ0NA • PRIPOVEDOVANJE SPIJ0NA • PRIPOVEDOVANJE ŠPIJONA • PRIPOVEDOVANJE
’ '■'**_ "■ ' '- ------ ------------------1-11111111—
23
Srečanje na mostu
Nisem se mogel premagovati. To so bili originalni dokumenti. To je bilo pravo blago. Pomislil sem, ali moj natakar Sploh ve, kakšno zadevo mi je posredoval. Zelo pazljivo me je gledal. Brez besed sem mu izročil kuverto z 2.000 markami.
Nisem povsem zaupal Beckerju. Ko sem šel čez most na poti proti Bonnu, me je začelo skrbeti, če se bom sploh vrnil s tem, kar sem imel v žepu. Običajno je bilo za vrnitev vedno vse natančno predvideno, tokrat pa o tem ni bilo sledu.
— Domnevajmo, da dobim ta dokument, sem rekel gospodu Seniorju, ko sem sprejemal nalogo, kako pa se bom z njim vrnil domov?
To je bilo prvič, ko sem opazil, da gospod Senior okleva.
— V resnici je to precej težko vprašanje, mi je rekel. Se boste že kako znašli. Zaradi položaja na fronti Mn zaradi nemške koncentracije obrambe, vas z letalom ne moremo priti iskat. Tudi mornarica vam ne. more pomagati. Vam pa ne bo najbolj težko, če' se prebijete skozi fronto do zaveznikov. Zdaj ni več sistemov rovov, tako kot v prvi svetovni vojni in spomnite se, vi sta se že tedaj uspešno prebili. Če slučajno naletite na nemške straže, recite, da ste se izgubili. Saj znate plesti zgodbe.
Ko sem bil prav na sredini mosta, me je nekdo prijel za ramo.
Brž sem se ozrl in pričakoval, da bom zagledal kakšnega gestapovca. Zagledal pa sem tistega britanskega špijo-na, ki sem ga uspel izvleči iz ječe, ko sem bil prvikrat v Nemčiji.
Bil je v civilni obleki, zelo razpoložen in vesel.
— Kaže, da si na meji nestrpnosti, kajne? me je vprašal.
Eksplodiral sem.
— Kaj ti je padlo v glavo, da se tako poigraš z menoj ?
Takoj se mi je začel opravičevati.
— Oprosti, stari. Slučajno sem šel za teboj in zdelo se mi je, da sem že nekje videl ta obraz. Precej sem premišljeval, preden sem se spomnil, kje sem te videl. Ko pa sem se spomnil, sem bil preveč navdušen. Boš ostal dolgo tu?
— Ne, sem rekel, sinoči sem prispel in že opravil delo. Kar bi moral še storiti je, da se takoj vrnem v Anglijo.
Povedal sem mu, v kakšnem položaju sem, omenil Beckerja in mojo nejasno vrnitev domov.
— Pozabi na to, mi je rekel. Ta tip ne bo nikoli tvegal svoje kože. Pojdi z menoj, se bova pogovorila o vsej zadevi.
Šla sva skozi mesto in prišla na cesto, ki pelje v Godesberg, kjer se je moj prijatelj ustavil pred neko razkošno vilo, in odprl vrata.
V	veliki predsobi nama je prišla nasproti starejša ženska, ki ga je veselo pozdravila:
— Dober dan, polkovnik.
Predstavil me je kot starega prijatelja.
Tukaj so ga spoznali kot generalnega polkovnika z nalogo, ki ni vezana na določen kraj. Sprejeli so ga predvsem zaradi njegove skromnosti in preprostosti.
V	razgovoru mi je rekel, da je sklenil vrniti se z menoj.
— Navdušen sem, sem mu rekel. Imaš kakšno dobro idejo ih kako bi jo uresničila?
— To je pa enostavno. Zjutraj bom rekviriral štabski avtomobil. Odpeljala se bova na fronto. Ti boš moj posilni. Šofer bo pravi in avtomobil bo pravi. Če bova imela srečo, bova že jutri zvečer lahko na varnem, doma.
UGODNO POTOVANJE
■ Kar je rekel, to je tudi storil. Nasledi e jutro smo krenili proti Aachenu Potovali smo v mercedesu. X. je bil do zadnjega atoma podoben pruskemu polkovniku. Jaz sem kot njegov poslini sedel zraven šoferja.
Potem ko je obiskal štab v Aachenu, me je poklical in mi rekel:
— Poslušaj, obljubili so mi avtomobil, s katerim pojdemo proti severu. Vendar, iskreno povedano, tole ozračje mi ni všeč. Pokukal sem v nekaj, težavno je to opisati. Vse tako kaže, kot da nekaj pričakujejo, da se zgodi, pa čakajo samo na signal. Medtem ko mi je to pripovedoval, je pripeljal avtomobil. X. se je nekaj pogovarjal s šoferjem. Potem je mercedes poslal nazaj v Bonn, midva pa sva sedla v drug avtomobil in se odpeljala.
Brž ko smo bili izven mesta, je potrkal na steklo in ukazal šoferju:
— Obrni in kreni proti zahodu.
Šofer je pisano gledal.
— Vendar, gospod polkovnik, meni so ukazali, da vas peljem v Munchen In Gordbach.
— Vem, idiot, tjakaj pojdemo kasneje!
Šofer je bil še vedno v dvomih.
— Ali želiš, da te zapremo, je zagrmel X.
X. je odlično igral to vlogo, šofer ga je ubogal. Obrnil je avtomobil in švignili smo po drugi cesti. Ze se je zmračilo. Izgubil sem vsako orientacijo.
Prispeli smo v neki štab polka na fronti. Z isto dozo nesramnosti je X. uspel, da nas je neki nižji oficir odpeljal peš do štaba bataljona.
X. je bil sijajen v tej vlogi. V štabu je dolžnost opravljal neki poročnik. X. je zahteval zemljevid.
— Katere čete so pred nami?
— Ameriške, gospod polkovnik.
— Ze, že, vendar katere enote?
— Ne vemo, gospod, polkovnik.
— Mar ne pošljete patrulj, da bi to ugotovile? — X. glas je skrival pretnjo.
— Pošiljamo jih, vendar še nismo uspeli ugotoviti.
— Dobro, pojdimo na obhod!
Takoj se nam je pridružil vodič. Krenili smo, čeprav je dež lil kot iz škafa.
PREKINITE OGENJ
Našemu vodiču, nekemu podčastniku, je X. rekel:
— Grem naprej, da sam pregledam položaj! Pošljite sporočilo na položaje levo in desno, da za eno uro prekinejo streljanje! Streljajo naj samo, če bodo napadeni!
Jasno! .
— Da, gospod polkovnik. Ali naj grem tudi jaz z vami, veste, ni najbolj lahko...
— Ne, moj posilni bo šel z menoj, je že vajen tega...
Odšla sva, podčastnik pa je pisano gledal za nama. Najbrž je bil to eden izmed velikih trenutkov v njegovem življenju. Videt; general štabnega polkovnika, kako bega po niči ji zemlji v popolnem mraku in to po dežju, zaradi katerega ne vidiš prst pred nosom, je bilo nekaj, kar ni privilegij vsakega vojaka.
Nekaj časa sva si utirala pot po kolenih, potlej sva se jela plaziti. Kot
umiranje, tako je bila dolga pot. Na-
posled sta zaslišala glasove, koj zatem pa nenadoma skupino ameriških vojakov. Počasi sva vstala in precej oprezno krenila proti njimi. Preden so se zavedali, sem jih vprašal:
— Ali govori kdo tukaj angleško?
Takoj mi je bilo žal, da sem to rekel. Vsa skupina je odskočila, kot bi udarila strela, in naperili so puške proti nama.
Rekel sem še:
— Ne streljajte! Midva sva angleška oficirja.
-—Ali res? je rekel neki ameriški podčastnik.
Naslednji dan sva bila že v Bruslju. Tukaj so razčistili še zadnje negotovosti in dvome okoli najine identitete. Dan kasneje sva bila v Londonu.
OSTAVKA ZA VEDNO
Skupaj sva stopila pred gospoda Seniorja.
Nekaj trenutkov naju je gledal, potem pa spregovoril:
— Domnevam,da sta prišla izročit svoje portfelje? Ne zanimajo vaju več razburljiva potovanja v tujino na državne stroške, kajne?
— Točno, gospod, sem rekel. Ti prijetni izleti so, vsaj kar mene zadeva, končani. To je bila moja poslednja naloga.
Izročil sem mu mojo kuverto. Na njegovem obrazu nisem mogel prebrati niti sledu presenečenja ali začudenja.
— Torej, da slišimo, kako sta vendar dopotovala skupaj ?
Ko sva mu vse povedala, nama j® na koncu pogovora rekel:
— Zdaj se lahko vrneta v vajine mirne dolžnosti, dokler vaju bo samo škripanje peres motilo. Če se pa vama bo zdelo življenje preveč monotono, pošljita po običajni poti sporočilo. Upošteval ga bom!
KONEC
mmmmumm
M NAŠIH KOMlhV • IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN e IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN
IH-..	*,«

MOČI POJENJUJEJO — ALI RAČUNAMO S TEM ?
Do. Marsikje so o tem že začeli resno razmišljati.
Tako tudi v podjetju, kjer dela Dora. Osemnajsto leto \ je ze v kolektivu. Večino teh let je preživela v barvarni, ob ] kadeh za barvanje in beljenje preje. Tu je postala tudi kvalificirana barvarka. Delo ni bilo lahko. Vendar leta minevajo in še leto dni ji manjka do zasluženega počitka. Verjetno bi tudi to leto preživela tako kot doslej — skupaj s sodelavkami ob kadeh z barvo in prejo, če... Če se ne bi kolektiv v zadnjem času začel odločno zavzemati za modernizacijo svojih strojev in naprav. Tako so tudi stare razpadajoče kadi zamenjali z modernimi stroji za barvanje. Stroji zahtevajo sicer manj delavcev, vendar te fizično močne. Saj je treba okrog 150 kilogramov težke valje z mokrim blagom tudi po dvanajstkrat dvigniti. Temu sta res komaj kos dva močna delavca.
Zato se je pojavilo vprašanje, kje zaposliti enajst delavk, ki so doslej delale pri kadeh. Delavski svet ekonomske enote je predlagal, naj bi jih zaposlili v ostalih obratih podjetja. Tako je na primer delavka Dora prišla v obrat za konfekcijo. Novo delo je terjalo spretnejše in gibčnejše roke, kar pa ji ni šlo dobro od rok. Za to je dobila tudi manj denarja kot v 'barvarni. Želela, si je nazaj in tako sedaj spet dela v barvarni kot pomočnik škrobilca. Moči ji sicer pohajajo, tudi vidi ne preveč dobro, vendar le dviguje težke valje.
-Teh deset mesecev bom že vzdržala,« pravi, »pa naj bo kar Koče.« Lahko bi delala na delovnem mestu škrobilca, toda pravijo, da preslabo vidim,« je še dodala. V njenih besedah je bilo čutiti kanček zagrenjenosti.
Podobnih primerov, kot je Dorin, je v podjetju čedalje \ več. Zato so delavski sveti ekonomskih enot dali na dnevni : red vprašanje: kako urediti problem starejših, za delo manj ! sposobnih delavcev. Tudi sindikat se je pridružil tej razpra-\ vi z vprašanjem: ali je prav, da gledamo na gospodarjenje v j obratih tako ozko, da ob tem pozabljamo na proizvajalca j kot človeka? Zato so predlagali: dajmo na stran del naših i prejemkov za naše sodelavce, ki so nekaj let pred upoko-l jitvijo in ne morejo več opravljati težjih del.
Ni jih bilo malo, ki so bili v začetku proti temu predlo-l gu. Naposled pa so le razumeli, da je trenutno to morda 1 najbolj■ ustrezna rešitev, čeprav verjetno ne najboljša.
Delavka Dora pa meni o tem predlogu takole:
»Težko je reči, kako bi bilo najbolj pravično nagraditi 1 tistega delavca, ki je svoje moči pustil v podjetju in zadnja I leta pred upokojitvijo ne more več toliko napraviti kot nek-1 daj. Mislim pa, da je ta dodatek, ki smo ga sedaj uvedli pri 1 nas, ena izmed možnih rešitev.«
1 Dora sicer sedaj prejema dodatek, vendar še vedno dvi-§ ga težke valje. Zakaj? Na taka in podobna vprašanja bi s morali odgovoriti pravilniki o delitvi osebnih dohodkov e koli nomskih enot, ki jih bodo delavski sveti kmalu sprejeli.
1 Toda ta primer v kamniškem podjetju »Svilanit« je le eden 1 izmed mnogih podobnih, o katerih bodo morale odločati | ekonomske enote in z večjo pozornostjo tudi kadrovsko so-I cialna služba.

Podjetje Savinja iz Celja je začelo, kot smo že poročali, izdelovati mozaik parket. Delajo na tekočem traku in predvidevajo, da bodo v novem obratu izdelali okoli 150 tisoč kvadratnih metrov parketa. Za njihove izdelke je veliko zanimanje tudi na zunanjem tržišču.
Na sliki: izdelovanje mozaik parketa
^li!il!:i!iill!iliil!!!!!!:!!iiiil!!;il!llll!llllllllllll!!!!l!lll!ll!llllllll!lllllllllllllllllllllllllllllll!l
© PEKARNA BLED:
Slabo gospodarjenje
Na7 občnem "zboru sindikata Pekarne na Bledu so razpravljali tudi o gospodarjenju podjetja v preteklem letu. Ker je podjetje v svoji letni bilanci izkazalo izgubo, so menili, da je to predvsem posledica slabega gospodarjenja in slabe organizacije dela. Zato so predlagali, naj bi občinski ljudski odbor razrešil dolžnosti sedanjega upravnika. Seveda pa bo moral celoten ko-kolektiv bolj sodelovati pri Upravljanju podjetja in odpade del krivde za sedanji položaj Prav tako tudi na kolektiv, ki le dovolil tako poslovanje.
N. B.
9 LUKA KOPER:
202 vlagatelja in skoraj 10-railijonski sklad
Kolektiv podjetja »Luka — Koper« je pred enim letom usta-u°vii na pobudo sindikalne organizacije hranilni sklad, ki ima tr®nutno 202 vlagatelja, tako da 1® vsak drugi član kolektiva elan tega sklada. Doslej je Upravni odbor sklada odobril ^upno 382 posojil v skupnem •Pesku 9,970.000 dinarjev, med-ko znaša povprečna vloga 3-700 dinarjev. Upravni odbor odobrava posojila, ki ne presedi0 vloge prosilca za 30 tisoč niarjev, rok vračila pa ne sme ul daljši od enega leta.
O resnosti," s katero opravlja upravni odbor sklada svojo na-°§o, priča tudi pred dnevi spre-let sklep, da bodo odslej zbirali J skladu tudi sredstva tistih planov kolektiva, ki želijo „gra-1 u stanovanjske hišice v okviru anovanjske zadruge.
-slty
^ ŽELEZARNA JESENICE:
sindikalnih odborov
let	gospodarski položaj
^ ns terja zelo aktivno delo, če °cerno, da se nam ne pripeti y °> kar smo doživljali dve le-c nazaj, ko smo zadnje mese-® morali spraviti na noge vse šanizacijg in uporabiti vse j ®> za dosego planskih nalog. j(.®l°®nja sindikalna letna skup-srvr? inseniške železarne je ob-SjJ® tak način dela. Zato je so ^'kalna podružnica, takoj ko u bdi vsaj približno znani tiv ■ sklica.la sindikalni ak-kler smo govorili o proble-p-,1 ki gospodarjenja. Sedanji OZai ni najbolj rožnat in be-
lili
mo morali odpraviti vrsto pomanjkljivosti, če bomo hoteli izpolniti finančni plan. Predvsem, moramo zmanjšati proizvodne stroške, povečati proiz-vodjo in izboljšati kvaliteto.
S. Torkar
o gospodarjenju v delovnih kolektivih. Glede na naloge, ki jih pred kolektive postavlja družbeni plan kamniške občine, je predsedstvo menilo, da bo treba letos vso pozornost posvetiti predvsem povečanju produktivnosti. Tu ne gre toliko za produktivnost, merjeno z vsem proizvedenim blagom, to se pravi tudi tistim, ki leži v skladiščih, temveč za produktivnost, merjeno z izdelki na tržiščih. Pri tem je namreč treba omeniti, da se nekateri, predvsem manjši kolektivi premalo prilagajajo potrebam tržišč. Vzrok temu je treba iskati predvsem v tem, da podjetja nimajo perspektivnih programov razvoja in da je temu ustrezna tudi njihova investicijska politika, ki je prav tako odraz ne-načrtnosti. Perspektivnemu razvoju manjših podjetij bo moral posvetiti večjo pozornost tudi občinski zbor proizvajalcev, ki je doslej to področje premalo spreminjal.
-U
• RADEČE - DOL:
Klavnica
in predelovalnica
Kmetijska zadruga Iirastnik-Dol ima 2 obrata s 145 ha lastne zemlje. Poleg tega imajo še okrog 50 ha pašnika, na katerem so do danes pasli mlado plemensko živino kmetje-zadružniki in druga kmetijska posestva.
Letos bodo to zemljo izkoriščali izključno za potrebe
V Štorah Pri Celju so člani SZDL sklenili, da bodo vsi prispevali 20 ur prostovoljnega, dela za olepševanje kraja in za gradnjo novih športnih objektov. Z delom so že pričeli in bodo že do I. maja uredili nekatera cestišča in zasadili več tisoč okransih drevesc.
• CELJE:
Razgovor
pred občnim zborom
Prve razprave z delegati za občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Celju so bile zelo živahne. Razpravljali so predvsem o delavskem in družbenem samoupravljanju, gospodarjenju in drugem. Delegati so bili mnenja, da bodo morale sindikalne podružnice v bodoče še bolj sodelovati pri utrjevanju samoupravljanja, ker bi prav tako lahko odpravili marsikatere nepravilnosti, na primer neutemeljeno poviševanje osebnih dohodkov. Govorili so tudi o povečanju izgubljenih delovnih dni na račun nesreč pri delu in izven dela. Kot enega izmed vzrokov so navajali neurejene stanovanjske probleme in slabe zveze prevoza na delo in domov.	ŽE
• KAMNIK
Kje so perspektivni plani?
Pretekli teden je predsedstvo občinskega sindikalnega svqta v Kamniku razpravljalo
obratov KZ. Živino od 200 kg naprej bodo tu pasli do jeseni, medtem po jo bodo preko zime pričeli smotrno pitati.,
V preteklem letu so imeli živino razmeščeno po manjših hlevih, kar nikakor ni bilo rentabilno. Odločili so se za nekako racionalno izkoriščanje delovne sile in zgradili na Dolu hlev s kapaciteto 124 glav, medtem ko imajo za letos že odobren kredit za zidanje še enega takega hleva.	•
Območje kmetijske zadruge Radeče-Dol je rajonizirano v ži-vinorejsko-sadjarski okoliš in se je zadruga usmerila v tržno proizvodnjo. Proizvedene tržne presežke kmetijskih pridelkov so dosegli s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi in višjimi hektarskimi pridelki: pšenice so pridelali v letu 1960 23, v letu 1961 pa 35 q, ječmen so dvignili od 20 na 31, krompir od 120 na 180 in lucerno od 45 do 70 q na hektar.
Letos bodo pričeli tudi z gradnjo klavnice in potem še predelovalnice, ki je v taki občini, kot je Hrastnik, nujno potrebna.	ra
© ILIRSKA BISTRICA:
Premalo osebne zavzetosti proizvajalcev
Na letni konferenci Občinskega sindikalnega sveta v Ilirski Bistrici so ooravnavali probleme gospodarjenja in upravljanja. Resda sta osrednji gospodarski panogi v ilirskobistri-šKi komuni kmetijstvo in lesna industrija, vendar kljub določenim specifičnostim taicšne strukture ni moči najti opravičila za dokaj počasno uveljavljanje ekonomskih enot, ki se zaradi avtokratičnih tendenc nekaterih vodstev podjetij niso še danes prilagodile novemu gospodarskemu sistemu. Ocena, da je notranja zakonodaja podjetij bila izključno stvar strokovnih kadrov, ni pretirana, saj na primer v Opekarni v v Planiki ter drugod še danes delavci ne vedo, kako deliti dohodek po delu . in so jim premalo poznane tudi njihove osnovne pristojnosti in dolžnosti. — To pa zato, ker jih nihče ni seznanil z njimi in je torej razumljivo, da je v takšnih podjetjih neposredno upravljanje zgolj formalno.
Tako ni naključje, da je marsikje zvodenela osrednja naloga — prizadevanje za boljše gospodarjenje, za varčnost ter boljše izkoriščanje gospodarskih zmogljivosti. Podcenjevanje teh edino realnih meril za večanje osebnih dohodkov ter nedoslednost pri prenosu kompetenc in dolžnosti na ekonomske enote sta na eni strani omogočili ožjemu krogu vodilnih ljudi težnjo po pridobitnosti, medtem po na drugi strani še danes ugotavljajo znaten .odstotek ljudi z osebnimi dohodki do 15 ali celo do 10 tisoč dinarjev mesečno.
Na konferenci scUsklenili, da se bodo sipdikati brezkompromisno spoprijeli s tem nezdravim pojavom. Storili bodo vse, da bodo osnovna merila nagrajevanja postavljena na takšno osnovo, ki bo lahko povečala osebno zavzetost proizvajalcev do proizvodnih nalog. Seveda bodo vzporedno z uresničevanjem te naloge morali bolj energično kot doslej preprečevati dušenje kritike, saj še danes niso redki pojavi, da kličejo posamezni odgovorni ljudje v podjetjih delavce na zagovor in jim grozijo z odpustitvijo zgolj zato, ker so pred kolektivom, na tem ali onem sestanku, kritizirali samovoljo, neupoštevanje sklepov ekonomskih enot itd.
Ker v dobri tretjini gospodarskih organizacij v prvih mesecih tega leta proizvodnja ne napreduje tako, kot je predvideno po planu, so priporočili kolektivom, da takoj napravijo analize, ki naj pokažejo vzroke zaostajanja proizvodnje in možnosti za njeno povečanje. S tem vprašanjem so povezali tudi potrebo po popravkih pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov: predvsem njihovo poenostavitev in potrebo po večjem stimuliranju varčevanja s sredstvi (še posebno pa s surovinami) in to za konkretna delovna mestas kjer to pride v poštev.
Dobršen del razprave so na konferenci posvetili tudi , skrbi za delovnega človeka oziroma pomanjkanju posluha pri vlaganju sredstev za družbeni standard. Tovarna Topol z okrog 440 zaposlenimi je na primer zgradila v letu 1961 samo eno stanovanje, Lesonit s 340 zaposlenimi niti enega itd. Tako jr v letu 1961 več kot deset gospodarskih organizacij s približno 1600 zaposlenimi zgradilo vsega 7 stanovanj, čeprav je dobra tretjina delavcev, med njimi tudi precej težko pogrešl.ji-vih strokovnih moči, odvisna od dnevnih prevozov tudi do 20 kilometrov daleč.
Podobno kot stanovanjsko gradnjo zapostavljajo podjetja »Planika«, »Snežnik«, KZ »4. junij«, Komunalno podjetje in drugod vprašanje družbene prehrane, saj sploh niso za svoje delavce oskrbeli toplega dopoldanskega obroka, čeprav so na pobudo sindikata, ObLO Ilirska Bistrica in stanovanjske skupnosti sestavili program za ureditev skupnega obrata družbene prehrane. Obveznost sta izpolnili samo podjetji Topol in Transport, povsod drugod pa delavci še danes nimajo tople malice, kar v nemajhni meri znižuje produktivnost zaposlenih.
b. c;
• »STOL« KAMNIK:
Letos za milijon dolarjev izvoza
V poročilu in razpravi na občnem zboru sindikalne podružnice tovarne »Stol« v Kamniku preteklo nedeljo je kljub obilici problemov izstopalo predvsem dvoje vprašanj, pomembnih za nadaljnji razvoj tega kolektiva. In sicer: na področju gospodarjenja povečanje izvoza izdelkov7, na področju organizacijske dejavnosti sindikalne podružnice, pa uveljavljanje obratnih sindikalnih aktivov oziroma pododborov.
Na prizadevanje kolektiva za povečanje izvoza nas opozorijo tile podatki: lani je podjetje prekoračilo proizvodni plan izvoza za 6,75 Od skupne realizacije podjetja: 1 milijarda 651 milijonov — odpade na izvožene izdelke kar 1 milijardo 85 milijonov dinarjev.
Člani sindikata so poudarili, da bo treba v letošnjem letu s prizadevanjem za čim boljšo kvaliteto in točne roke dobave še razširiti obseg prodaje izdelkov na zunanja tržišča. Le na ta način bo mogoče realizirati letošnji plan izvoza, ki predvideva vrednost 1 milijon dolarjev.
Posebej so v zvezi s kvaliteto izdelkov poudarili vlogo kontrolne službe, ki so jo uvedli lani. Število reklamacij se je po
uvedbi te službe zmanjšalo na minimum.
Ker je program proizvodnje zelo širok in zlasti inozemski kupci zahtevajo točne dobavne roke, si je kolektiv lani skušal preko kooperacije s sorodnimi podjetji zagotoviti izdelavo polizdelkov. Vendar kaže, da bo potrebno v tej smeri vložiti letos še več naporov.
Lani je sindikalna podružnica po obratih izvolila pododbore, da bi na ta način aktivnost sindikata čimbolj približali neposrednemu proizvajalcu in njegovim problemom. Občni zbor pa je opozoril na to, da se ti pododbori niso uveljavili, pač pa je bilo težišče dejavnosti še vedno na osrednjem odboru sindikalne podružnice. Po mnenju udeležencev občnega zbora bo treba z vključevanjem pododborov v urejanje vseh družbeno ekonomskih problemov v poslovnih enotah okrepiti njihovo vlogo. Potrebno bo več sodelovanja med obratnim DS in sindikalnimi pododbori.
Preteklo soboto so člani kolektiva izvolili nov 53-članski delavski svet, ki bo skupno z delavskimi sveti 8 poslovnih enot v prihodnje upravljal podjetje. Vsekakor bo usposoblja-nje novih članov DS ena izmed najbolj pomembnih nalog sindikata. Menijo, naj bi to izobraževanje bilo '.čimbolj tesno povezano z reševanjem aktualnih gospodarskih vprašanj v kolektivu in komuni.	- .
-Ij
6 ČRNOMELJ:
Skrb tudi trgovini
Posvetovanje o položaju in razvoju trgovine v črnomaljski občini je pokazalo, da bo treba tudi tej panogi posvetiti več pozornosti. Na podlagi temeljitega proučevanja so se odločili, da bodo v Črnomlju uredili novo samopostrežno trgovsko poslovalnico, več trgovskih poslovalnic in poskrbeli za boljšo izbiro blaga.
V. D.
TELEGRAMI IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
ČRNOMELJ:	Zaradi prevelikega števila bolezniskih
izostankov so gospodarske organizacije v občini lani vplačale več kot 16 milijonov dinarjev prispevkov za socialno zavarovanje po posebni stopnji. Podjetja bi lahko prihranila znaten del teh sredstev, če bi bilo v občini bolje poskrbljeno za varnost pri delu ter za preventivno zdravstveno varstvo.
KRANJ: V tukajšnjem matičnem obratu »Iskre« je bila proizvodnja v prvem četrtletju za 25 v'c višja kot lani, medtem ko so v istem razdobju uvozili le za 9 9'o več sestavnih delov kot v preteklem letu. Omenjeni uspeh so namreč dosegli navzlic temu, da za svojo proizvodnjo potrebujejo skoraj polovico surovin iz uvoza.
LJUTOMER: Tretjega junija bodo tu predvidoma odprli novo trafo postajo in še nekatere druge gospodarske objekte na območju ljutomerske komune.
RADOVLJICA: Predvidevajo, da bodo letos precej povečali investicije za komunalno dejavnost in družbeni standard v okviru občine. Tako bodo s temi sredstvi asfaltirali in popravili tudi nekatere ceste, na primer odsek od Bohinjskega jezera do Zlatoroga, dalje do Savice, cesto Bohinjska dolina—Srednja vas—Stara Fužina bodo obnovili s protiprašno oblogo, obnovili bodo še ceste Radovljica—Lancovo, Bled—Ribno, Otok—Zapuže in druge.
ČRNOMELJ: V belokranjski železolivarni »Belt« v Črnomlju so z boljšo organizacijo dela povečali proizvodnjo, tako da bodo letos predvidoma prodali za več kot 300.000 dolarjev izdelkov tudi na tuji trg.
TIŠINA: Drevesnica iz Tišine vzgaja predvsem sadike za presajanje. Leta 1961 so prvič začeli s strojno obdelavo zemlje. .Letos pa bodo razen strojne obdelave zemljišča, začeli tudi s strojno setvijo in pokrivanjem setve. S stroji bodo tudi navodnjavali in škropili drevje proti raznim boleznim. Preizkusili so že tudi stroj za izkopavanje sadik, ki se je prav tako obnesel.
MARIBOR: Tudi grafična industrija »Mepa« iz Maribora razstavlja na letošnjem spomladanskem zagrebškem velesejmu na VI. mednarodni razstavi embalaže. Prikazujejo predvsem novi proizvod: satovje, ki je kombinirano z dvo, tri in pctslojno valovito lepenko. Takšna embalaža je namenjena predvsem zaščiti steklenih izdelkov in tehničnih predmetov (televizorjev, radioaparatov, hladilnikov itd.). Razen tega razstavljajo še kompletno serijo embalaže za Tovarno nogavic in drobne konfekcije v Polzeli in drugo.
Okrožni vodja dr. med. dent. Friedrich je ves zaskrbljen, kot bi moral opozoriti bolnika, ki ima gnojno čeljust. »Pri priči bi morali razdeliti vse gradivo, gospod poročnik Strick. To je pomembneje kot velikanski plakati z nerazumljivimi izreki.« — »Vsi izreki so fuhrerjevi, gospod doktor."
Toda dr. med. dent. Friedrich se je odločil za operacijo: »Nisem vas imel priložnost opaziti na svečanem delu sporeda. Gotovo ne cenite preveč nemške umetnosti?" — »Nasprotno. Prav to me je zadržalo, da nisem prisostvoval sporedu." Polkovnik prhne v čašo. jezen je in nasmejan. »Zdi se mi, da je Strick nepoboljšljiv šaljivec."
Geiger takoj prime za drugo violino. »Dobričina Strick si prizadeva pokriti svoja čustva s plaščem neomaj-nosti. Nekoč je strašno zmerjal Goetheja, samo da bi skril svojo ginjenost. Velik človek je.» — »Na stranišče moram," pravi' polkovnik. Tudi okrožnemu vodji se nenadoma mudi. Geiger bi rad z njima.
»Nujno moram govoriti z vami, gospod stotnik," pravi Strick. Izgovori kratko in odločno, kot bi zabil žebelj. Geiger ostane.
Geiger meni, milo povedano, da je Strick neotesanec. Zadržal ga je, kot bi ukazal vajencu. Brez oblike, olike in opravičila. Mimo vsake tradicije.
Zravnal se je kot likalna deska, pozabljena, osamljena in naslonjena na kletni zid. Ramena so se mu povesila kot roči košare. Košare, ki je vajena, da jo zgrabijo umazane šape. Na žalost je pribočnik. Hrast poveljstva, ob katerem se lahko počoha sleherno prase.
Strick drži čašo z obema rokama. Potrto in zaskrbljeno jo opazuje, kot bi jo moral razbiti. V udobnem salonu je spet nežna modra svetloba. Spominja na odeje, jutranje halje, spalne srajce. »Obžalujem, gospod stotnik," pravi Strick, »ampak po vsem, kar se je zgodilo, moram zadevo prijaviti."
Geiger, doslej likalna miza iz smre-kovine, se spremeni v hrastovino. Grčava je, trda in gladka. »Ne razumem ..." — Strick se počasi zravna kot topovska cev, ki išče cilj. »Torej moram govoriti jasneje. Vi razširjate semitsko propagando."
Geiger ima, občutek, kot bi se nanj zrušila motorna žaga. Globoko zavzdihne, kot bi se hotel fizično razširiti. Besede frče iz njegovih ust kot opilki. »Temu najodločneje ugovarjam." Strick gre korak dalje: »Najbrž ne morete dojeti resnosti položaja. Semitizem je sabotaža. In sabotaža pomeni vojno sodišče ..."
prenapetemu obešenjaku Stričku! Ne. to ni mogoče. »Slaba šala."
Svetlomodra barva izgine, iz sobe odteče kot telečja kri v odtočne kanale klavnice. Pred njim je samo prah in smetje, narava se je spremenila v prah kot seme v vetru. Strop, ki ga osvetljuje sonce, razvalina. Zavese se spreminjajo v rešetke. V preprogah zijajo luknje kot na tleh nenaseljene barake. Po-loščeni stol je zrasel v višino nasipa: in za njim stoji mirni, kot od tropskega sonca ožgani in nadzorniku sužnjev podobni Strick. In Strick pravi: »Zares bi vam rad prihranil postopek pred vojaškim sodiščem. Toda ali . imam sploh pravico?«
Geiger počepne kot pes, ki mu grozi palica. »Gre za pomoto. Neprijetnost." — »In to naj verjamem?« — »Ampak ne, ne, nasploh. Verjemite mi, da sem zvest fuhrerju!«
Vojaško sodišče — to je konec. Geiger dobro ve. Zasliševanja, preiskovalni
Jutri zjutraj bo rad potegnil s spanjem. Upoštevati morate njegovo naporno predstavniško dolžnost. Sicer pa veste, da imam polnomočja, ki mi odpro sleherna vrata. Zakaj bi torej zadevo zapletali? Podatke potrebujem in vi mi jih boste priskrbeli. In še kako.« — »In odgovornost?« — »Vzamem nase, Zelo vas cenim, Geiger. In nikakor si ne bi želel, da bi vas videl na zatožni klopi."
»Vam lahko zaupam, da...«	—
»Dragi Geiger,« se čudi Strick kot kukavica, ki so ji prepovedali znesti jajce v tuje gnezdo, »če je kdo v tem primeru lahko nezaupljiv, sem to jaz. Torej, ali bom dobil jutri zjutraj listine ali ne?« — »Dobili jih boste." — »Daste besedo?« »Častna beseda." — »Potem je vse v redu.«
V sobo plane podporočnik Raabe. Pridrvel je, kot bi sam s seboj prirejal kegljanje na ledu. Naravnost v Geigerja trešči: »Gospod stotnik Geiger, pojasnite mi, kako ste prišli do Heinejevih pesmi?«
Geiger, ki je že zagledal kopno, spet izgine v velikem valu in čaka, kdaj ga bo prekril in bo v njem utonil. Raabe na visokem žrebcu! Nasilna ježa strankinega idealista. Gotovo sluti, neodločno misli Geiger, da je njegova nacionalno-socialistična vest omadeževana; kot perilo, ki so ga oškropili s katranom. Kaj so že zvedeli za zgodbo o Heineju? »Prosim vas, da mi pojasnite, gospod stotnik.«
Strick vstane. »Jaz sem se zmotil. Stotnik Geiger mi je poslal spored, ki naj bi ga odobril kot nacionalno sociaistič-ni častnik. Pesmi Heinricha' Heineja so ležale na moji mizi. Po pomoti so zašle v mapo stotnika Geigerja. In tako je postal žrtev pomote."
Sivina dvorišča hiti z naglico dirkalnega voza. Spet se vrača svetlomodra barva spalnice, kot mlada žival, ki želi, da bi jo pobožali. Geigerjeve kretnje so svečane. »Iz srca sem vam hvaležen za rehabilitacijo, gospod Strick. Poštenjak ste. Čudovit tovariš." Zahvaljuje se. pripogibajoč zgornji del telesa: dekle, — avtotnat v izložbi, ki s prikloni priporoča določeno čajno vrsto. »Zanesite se name, gospod Strick! Vedno!"
Geiger odhiti kot na drsalkah. Neizmerno ga vleče h glasbenemu delu sporeda. Poskrbeti mora za drugi del prireditve, ki se je že začel, in biti mora pri / roki, ko ga bodo iskali, da bi ga pohvalili in se mu zahvalili. Srečen je kot človek, ki se je po čudnem naključju reši smrti v vodi.
»No, Raabe,« pravi Strick z zadovoljstvom naslanjača, ki se greje na sončni terasi, »bi popili dober konjak?"
kot bojno sekiro. »Nikar ne razmetuj z močmi, stara kobila," ji ljubeznivo reče Vogel. »Varčevati moraš. Mnogo jih je, ki bi zaslužili, da jih usekaš za uho."
In previdno kot lekarnar po polici s strupi otipava med steklenicami v hladilniku in eno' potegne na dan. Drži jo proti svetlobi, -odpre in poduha. »Škoda je starega proletarca," pravi. — »Bo prišel stari Tanert?" — »Prišel bo. Uredi zasebni salon, mati Tikesova! Želimo si, da nas nihče ne bi motil." — »Bi radi na samem popivali?« — »In potem bomo opravljali, mati Tikesova, dokler se ne bo podrl svet. Dokler ne bomo dokazali, da so vsi ostali bedne svinje in mi pravi mojstri življenja, neverjetni fantje. Nemško prihodnost predstavljamo, mati Tikesova. In zato nam boš dala za večerjo štiri jedi in šest steklenic vina«
»Najprej odnesi to košaro s steklenicami na dvorišče, sinko. Zloži jih tam. Ampak lepo. In ne šušmari z nji- . mi kot v častniškem domu. In ko se boš vrnil, ti bom povedala, kdo nas je sinoči obiskal. — »Kdo?« — »Z damo. Kot Oskarjev častni gost.« — »Z damo? In ji je stiskal ročico? Za stalnim omizjem? Pod zastavo zmage?« — »Pojdi in ne govori toliko. Vse ti bom povedala, ko se boš vrnil«
Vogel izgine kot tiger. Steklenice prj vsakem koraku zažvenketajo, kot bi nosil na ramenih puške celega oddelka. To je pravzaprav Oskarjevo delo! Poglavitni opravek skupinskega zaupnika. Mogoče pa se mu zd,i nečastno opravljati nižja dela in kot varčnež varčuje z močmi in končno zmago. Raje bom sam poprijel, kot da bi morala mati Tikesova kriviti svoj hrbet. Včeraj je bil tu torej nekdo, ki ga zanima? In za nameček še neka dama? In ljubkovala sta se kot mlada psa? Da ni bil Strick?
Dela naglo, hitro zlaga steklenice, kot da gre za nujno potrebne naboje. Zares nerazumljivo! Ta človek bo sko-prnel v dvorjenju. Dovoljuje, da ga bodo izdolbli kot deblo in predelali v čoln. Neverjetno: dovoljuje, da ga bodo razsekali v trske samo zato, da si bo neka neumnica ob njem pogrela svoje ljubke tačice.
Vogel vleče za seboj košaro in hiti k točilni mizi. »Ni bil sinoči tukaj moj prijatelj? Poročnik?« Mati Tikesova prikima. »Z gospodično polkovnico?" Mati Tikesova spet prikima. »In sta se požirala z očmi?« — >-On bolj njo kot ona njega.« — »O, mati Tikesova, ta bedak je zašel na stransko pot. Mala, prebrisana zverinica ga bo mimogrede požrla za zajtrk. In kaj bo ostalo nama7 Dati bi mu morala mleko in čez četrt ure brco v rit." — »Popila sta dve ste-
»Gospod, kot bojevnik imam velik smisel za humor, to bi lahko vedeli, ampak kar je preveč, je preveč. Moj antisemitizem je krvava resnica. Moj stari, gospod, je bil Afrikanec. V Vind-huku so ga opljuvali leta 1907 Židje zaradi poldrugega šilinga pri centu govedine. In takšni dogodki puščajo za seboj sledi, ki jih ni mogoče pozabiti. Naša družina ne sodeluje z lopovi.«. — »Potem se tembolj čudim!« —»Prosim, da mi pojasnite, za kaj gre.«
Strick postavi čašo na mizo, čeprav ni pil. Miza je gladka kot pravkar za-mrzlo jezero nekje v gozdu in čaša po-drsi po njej kot jadrnica po ledu. »Dovolili ste, da so deklamirali nekaj pesmi in rekli ste, da je pesnik neznan Ste hoteli tudi mene potegniti za nos?" Čaša se ustavi. Strick se globoko nagne čez mizo in opazuje Geigerja, kot bi opazoval podobo, ki mu je najbolj všeč. »Ker vi prav dobro veste, da gre za Heinricha Heineja."
Geiger se opoteče, kot bi ga kresnil s sekiro. In ga sesekal na drobne kose. »Kako? Heinrich Heine?" Pretreslo ga je. Treščilo je vanj, ki je popolnoma nedolžen. Posadili so ga na štor in mu ukazali, naj uredi stanovanje. In zdaj ga bodo sesekljali do poslednje žilice, zmleli v mesno kašo in zvaljali v linblej. Njega, sina antisemitskega očeta! Njega, ki se je vedno prizadeval, da bi bil zaveden nacionalni socialist! Njega, ki ima za sabo uspešno vojaško življenje in so mu še na dolga leta prerokovali lepo prihodnost! In prav on je moral zagrešiti takšno nepopravljivo napako? In poleg vsega je prišel v kremplje
zapor, postopek. Kot mlin: zgoraj mečejo vanj ljudi, spodaj se izceja krvava kaša. In potem: zavržen kot osmrajeno meso, ki so ga polili s kislino. To pomeni: nič več ne bo pribočnik, nobenega napredovanja več, s položajne liste ga bodo zbrisali. Mogoče mu bodo celo odvzeli čin. Najmanj, kar bo doživel, bo premestitev v drugo edinico: prav gotovo na bojišče, če ne v kazenski bataljon ali vojaški zapor. Tovariši se ga bodo izogibali, iz stranke ga bodo vrgli. Nobenih literarnih večerov v zasebnerp krogu ne bo več, niti osladnih umetniških večerov v častniškem domu pod njegovim vodstvom. Postal bo predmet prostaških pogovorov v vojašnici, osrednja tema pogovorov na čaju pri častniških ženskah. Zasramovanje, sramota in ponižanje! Vse to ga čaka.
»Zares bi vam rad prihranil postopek pred vojaškim sodiščem, Geiger. Verjemite mi. Toda za to potrebujem prepričljiv dokaz za vašo vdanost naci-onalnosocialističnj ideji." Geiger pri priči zgrabi kot sestradan maček: »Kakšen?"
»Do zdaj sem zaman iskal, osebne listine stotnika Wolfa. Ni jih. Niti podatkov, niti listin, niti dopisov. In kljub temu morajo biti. Gotovo j e,'da stotnik Wolf ni nepopisan list papirja. Kje so podatki o njem?« — »V železni blagajni na poveljstvu«
»Te podatke potrebujem, Geiger. Recimo: jutri zjutraj ob 8.30 uri v moji pisarni« — »In gospod polkovnik?« — »Gospod polkovnik, dragi Geiger, prireja zvečer sprejem v častniškem domu.
— »Zdi se mi, Strick, da ste z vsem namazani.« — »Potrpite še nekoliko, Prezgodaj se mi dobrikate.«
Zvečer mora Oskar Tikes v večerno šolo za visoke strankine funkcionarje. To sodi v njegovo službo in Tikes gre. Obveznost je in poleg tega se mora pokazati tudi kot skupinski zaupnik. Obleče rjavo srajco; kot zajec, ki lahko vsak čas menja svojo dlako.
Večerna šola enkrat mesečno nadomešča branje dnevnikov za natanko trideset dni. Dr. med. dent. Friedrich bere sporočilo o splošnem položaju obenem z razlago in nato preide na notranja vprašanja lastnega področja. Za same težave gre. Potem slede navodila, kako spoznavamo in odstranjujemo težave vseh vrst, računajoč tudi posredne. In nazadnje stoje ftihrerjev»pozdrav in konec večerne šole. Uradno traja štiri ure.
Ob takšnih večerih razpolaga mati Tikesova svobodno z gostilno. Sicer pa to ne pomeni, da ima Oskar Tikes glavno besedo pri hiši, čeprav je gospodar. Toda bil bi v napoto. In tega Vogel ne mara. Večerna šola za visoke strankine funkcionarje ustreza za Voglov družabni večer v gostilni pri materi Tikesovi.
Vogel vstopi, gre do točilnice in objeme mater Tikesovo, ki je potopila, roke v posodo za umivanje, kot bi bil izpiti in z zgrbančeno kožo preoblečeni skelet kakšna mladenka. Mati Tikesova škropi z vodo okoli sebe kot morski sesalec, .ozmerja Vogla z ušivcem in vrže vanj ščetko za umivanje steklenic
klenici." — »In potem?« — »Nikakršen; ,in potem’, vsaj v mojem lokalu ne.«
Pri vratih zasebne sobe matere Ti-kesove se prikaže glava starega Ta-nerta. »Ali boste že prišli, Vogel?! Kaj mislite, da kradem čas?« Izgine in spet zapre vrata.
»Ali si videla tega cepca, mati Tikesova! Igra se z menoj. Krasen zalogaj si mi priskrbela, mati Tikesova! Z menoj dela kot z vijakom.« — »Raje toliko ne klepetaj, Vogel, in stori kaj.« Vogel se norčavo zravna; solnat steber, ki odrešilno spregovori: »Pregledal bom steklenice. Da jih bom spet lahko zlagal.« Obrne se in odhiti v zasebno stanovanje matere Tikesove, kot bi ga kdo zbodel v zadnjico.
Stari Tanert sedi za mizo in je podoben nestrpnemu verniku. »No,« pravi, »kaj je novega. 'Vogel? Zakaj ste me poklicali?« — Bržda zato, da bi užival vaš prelepi obraz.« Tako imenovani .prelepi obraz’ pred njim je kot zmečkani, presušeni in zgrbančeni svinjski mehur. Vogel se usede Tanertu nasproti. »Preden pozabim: heil Hitler, gospod Tanert!« In Iztegne roko, kot bi hotel reči: do sem jih imam.
»Ste že mnogo popili?« vpraša Tanert. — »Ce sem pijan, so me opijanili vaši plakati, gospod Tanert. Pokažite mi plavuti, gotovo imate krvave žulje od pisanja. Na vso moč ste se vrgli na delo, Tanert. Pazite, da Vam zaradi prekomernega upogibanja ne bodo počile hlače na riti.« Tanert se zadovoljno smehlja. »Lepo delo. kajne? Teh tekstov ni mogoče poplačati.
Vsa vojašnica je en sam humoristični list«
»Kljub temu je nacionalnosocialistic-ni častnik velikanski bedak!« — »Ne bi rekel. Meni je všeč.« — »Se dva tedna Tanert. pa se boste potegovali za SS.« — »Ali pa bo začel poročnik Strick s splošnim poučevanjem Maksovega .Kapitala1.«
Vodel spominja na napihnjeno žabo. Kot da se bo zdaj zdaj razpočil. -Pravim vam, da je ta cepec bedak. Samo tri dni naj še nadaljuje tako, pa ga bo polkovnik nagnal iz vojašnice, ali pa mu bo nasul tri strele v trebuh. Veste, kaj počenja? Nori za tisto pokvarjeno Blaustromerco." — »Vem. Nekajkrat dnevno ji telefonira.« — »In ji pravi mucica, miška.« — »Neumnost. Pravi Ji kar Eri..« — »Preprosto Eri! O sveta naivnost! Veste, Tanert, kaj to pomeni? Zverinica ga bo izsesala kot ostrigo in potem vrgla na smeti, kar bo od njega ostalo.«
Stari Tanert je spokojen kot bernardinec, ki zeha. »Mogoče premalo poznate Strička, Vogel.« — »Poznam ga kot žep svojega telovnika!" — »Ampak saj vendar nimate telovnika." — Ne budalite, Tanert. Prepričan sem bil, da mi boste pomagali odvrniti srečo od nacionalsocialističnega častnika. Vendar se mi zdi, da ste odkrili v sebi očetovska čustva do tega nedostojnega dojenčka.«
Tanert se nasloni z zakrnelimi prsmi na mizo in se nagne k Voglu: »Zdaj pa resno. Verjamete, da bo Strick pripravljen sodelovati?« Vprašujoče sa ogledujeta, kot bi imela čeli popisani z pomembnimi novicami. Voglovo obličje se zresni, smrtno zresni. Kot krinka. »Sodelovati z nama?« In potem kot sodnik, ki mora izvleči dobro premišljeno in končno sodbot »Mora!«
»Torej ga naravnost vprašajva." — »Ne bo nič pomagalo. Odgovoril bo nejasno. Ne razumem njegove igre. Gotovo je samo, da hoče igrati sam.« — »Potem nama ne preostane nič drugega, Vogel, kot da ga postaviva pred dejanje.«
Voglovo obličje ni več otrplo. Na njem se nabirajo gubice, ki so podobne smetani na svežem kuhanem mleku-»Kaj pa če bo storil popolnoma drugače, kot pričakujeva? Ta človek je, Tanert, zelo težka bomba ali samo balon. In če je bomba, 'kaj če nas bo vrgel v zrak?"
Vogel nemirno hodi po sobi. S sklonjeno glavo, pobešenimi rameni in rokami. Vrba žalujka na nogah. Jezno hodi mimo pobeljenih sten, kot da gre za jadra, ki ne morejo ujeti nobene sapice. Okno je zatemnjeno s črnim papirjem. Luknje, skozi katere smeta gledati samo onadva in njima podobni v svet. Tla so kot pološčena planina, ki so jo štirideset let brusile noge. Človeško življenje se je vtisnilo v deske! na njih lahko jedo, nanje lahko pljujejo, vse lahko počenjajo z njimi.
»Odgovorite mi na vprašanje, Tanert’ Ampak odkrito in pošteno. Menite, da j® Strick nacionalnisocialist?« — Tanert se obrne v kot kot sončnica, ki jo lahne ziblje veter, »Je in ni.« — »Potem n* nič.« — »Nekaj je, Vogel. Skoraj gotovo. Odkar smo v vojni, nisem še videl človeka, kj bi toliko delal kot on. Kot motor je, brez počitka dela, ne da bi potreboval bencin. Toda ne vem, kaj namerava. Toda trdno sem prepričan, da ima pred seboj jasen cilj.«
Vogel spet sede. »Vsekakor ne bova •čakala, da nama bo blagovolil povedati, kaj pravzaprav namerava.« — Previdna morava biti.« — »Zaprla bova kljune, nalila vosek v ušesa, nataknila črna očala in zlezla v brlog, da bova prespala velikonemški zimski sen in se okreplj®' na zbudila po zmagi.« In naglas: »Mati Tikesova, prinesi nama jedačo."
Mati Tikesova vstopi, »Sta se že P®" govorila?« — »Figo sva se pogovorila." pravi Vogel. »Ugotovila sva, da smo tepci.« »In za to sta potrebovala toliko časa. Dokler se ne bosta pogovorila, ne dobita nič za pod zobe.«
In hoče oditi. Jezi se: Vse za prazen ričita, čvekata, gobezdata. Vse za prazen nič. Slinita se in mislita, da sta kdo ve kaj naredila. Brez nje! »Gospa Tikesova," pokliče stari Tanert. Mati Tike-sova se mu nezaupljivo približa. Tanert potegne iz žepa v papir zavito stvar-ki ni večja od škatlice vžigalic. »Dajt® to k ostalim stvarem,« pravi Tanert.
Mati Tikesova je nevoljna; kot b zahtevali od zajca, naj čuva gosi. >y samo zbirate, toda brez pravega smisla-Kaj je to, Tanert?« — »Novi službeni pečat. Ponaredba pečata generalnega P0-veljstva. Osem noči dela.«	.
Vogel občuduje. »In kaj potem? KfJ je osem noči dela? Pričakujete mord odlikovanje, Tanert? Bilo bi prav tak dobro, če bi mlatili z rokami po klavirju, potem ko bi vam polomili kosti _» zrahljali čreva.« Tanert se huduje. Nj® gov obraz je rjavorumen. kot limonin lupina, k; so jo doleo namakali v vodi-»Preveč čvekate, Vogel.«
Mati Tikesova bi capinu najraje prf' solila eno za uho. ne premočno. afflP3' zvočno. Ni stvari na svetu, ki se ji bi ta capin brez spoštovanja posmeh®' val. Sleherno čustvo spremeni v slan?®' Celo kadar moli, se širokousti s svojim brezverstvom. »In kaj si mi dal prejšnj nedeljo. Vogel?« — »Tiskovine«
Tanert se obrne k Voglu. »Forrnn' larji?« — »Nekaj praznih vojaških knJ1' žic, objave za službena potovanja, uka^ za premik. Toda mati Tikesova i^i prav. Samo zbiramo. In zakaj? Nek^ lahko Oskar kaj zavoha in potem-.
»Tega Oskar ne bo nikoli storil." Pra
prepričljivo mati Tikesova. »Če bi sam® bil gotov.« Tanert namiguje. »Pa tudi ,
bi zavohal. Mislita, da bi pri priči tel na gestapo? S tem, kar je nas
v lastni hiši! Tudi Tikesu bi bilo jas® kot beli dan, da bi ga pri priči žali.«	,
Vogel: »Čemu neki vežemo otro® ■ Pripravljeni moramo biti Zgodi se 1® ko, da bomo morali komu pomagat — »Že sedem mesecev čakamo na t®-
GAJ ODDIHA IN RAZVEDRILA
pMfflMHIHHmillllllHlIim
NAČRTI ZA NAŠ BODOČI REKREACIJSKI PAS OD SV. JAKOBA DO J | MEDNEGA SO SPROŽILI PLAZ VPRAŠANJ: KAM ZAHAJA NAŠ ČLOVEK j | PO DELU, ČESA SI ŽELI, IN - KAJ MU NUDIMO, KAJ MU JE DANES | | PRAVZAPRAV ŽE DOSTOPNO. PA NE SAMO TO. KO STOJIMO TIK PRED | | TEM, DA BOMO SVOJE NAČRTE - ZA KATERE OBIČAJNO NISMO V ZA- | | DREGI - PRIČELI URESNIČEVATI, SMO SPET OBČUTILI, DA TAKO NA- § | PREJ LE NE BO ŠLO VEC. VSAJ PRI VEČJIH STVAREH NE! ŽELJE SO § | ENAKE, CILJI SO SKUPNI - DELAMO PA VSAK PO SVOJE, VSAK ZASE. |
... CE BI SI DELOVNI KOLEKTIVI, VSE ODGOVORNE ORGANIZACI- j | JE IN OBČINE SEGLI V ROKE, POTEM NAŠI NAČRTI PRAV GOTOVO NE 1 BI BILI' VEC LE DALJNE PERSPEKTIVE . ..
Verjetno bo največja privlačnost novega kopališča Ježica 100 m dolg, 25 m širok in 1,2 m globok ljudski bazen, ki bo imel elipsasto obliko. Na sliki: shema za novo kopališče Ježica.
I![:liili!!lll!lllll!!l!l!lll!l!lilil!!ll!ll!l!l!!!llilil!l!l!llilii!llll!ll!lllll]!l!llllll!lllli!lll!lll]|llll!l!llllllllll!llll!!!l!inilllll!ll!illl!!!lll!lll!ll!lll!l!lilll!illll!l!lll!l!ll!l!]!l!lllllillli!HIIIII!l!ll!!l!IH!llll|li!!!!!!!!l!lll!lllll!H]llIil!
PVAJSET KILOMETBOV POLC ItEKItBACIJSKI PAS OB SAVI » KOPALIŠČE JEŽICA -PRVA ETAPA
Poglejmo, kaj predstavlja .danes ideal vsake družine konec tedna, ko zunaj sije sonce in premami narava s svojo lepoto še tako velike ljubitelje zapitih in zakajenih prostorov: z avtom na morje, tja proti Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu. Torej, vožnja v koloni tja, potem kopanje ob cesti na. skalah in žgočem soncu — ali v kopališču za drag denar, kjer nima človek razen množice ljudi okoli sebe ničesar, kar bi potreboval — in zvečer spet naporna vožnja v koloni nazaj proti domu. Nekateri si to že lahko privoščijo, večina pa še ne.
Vprašanje je, če človek po takem dnevu ni še bolj utrujen kot po najbolj napornem dnevu sredi tedna, in če je izlet dosegel svoj namen? Vprašanje je tudi, ali si ne bi bilo možno za potrošen denar — samo vožnja stane najmanj šest tisočakov, in pri tem nismo še ničesar zaužili — privoščiti kaj boljšega, kaj takega, da zvečer ne bi bili skoraj na smrt utrujeni? Morda bi se pa le dalo! Toda Prav značilno za našo dobo: kupimo avtomobil in skoparimo pri hrani, gremo na izlet sto in v.eč kilometrov daleč, pri tem Pa ne poznamo svoje najbližje bkolice! Da, tako delamo in pri tem pozabljamo, da imamo na Primer Ljubljančani v neposredni bližini mesta mikavne izletniške točke — lahko in hitro dostopne — ki že danes nudijo utrujenemu človeku ni-usikaj za njegov oddih, pa čeprav v ta namen tu še ničesar ni napravljenega. Žalostno je. vendar pa resnično, da se Pri nas v poletnih mesecih ko-'P& ob iekah že na desettisoče ljudi, kljub temu pa se ni še nič spremenilo. Kopamo in zabavamo se tako, kot naši'predniki stari Slovani, ker nam pač drugo ne preostane. Vsa razlika je verjetno v tem, da so se Predniki kopali goli — mi pa se v minimalkah in bikinijih.
In prav sedaj, ko smo po dolgem času spet občutili tople Pomladne dni, ki že oznanjajo kopalno sezono, dolge dneve in dopuste, še bolj občutimo, kako dolgo že zanemarjamo, vprašuje oddiha, vprašanje, kje Preživeti nekaj popoldanskih
uric, ko je želja vsakogar, naj bo mladega ali starega: ven, na zrak, k vodi!
REKREACIJSKI PAS OB SAVI
Skoraj neverjetno je, kako je še vedno opustošeno obrežje Save, ki je pravzaprav tik Ljubljane in kjer se sonči in kopa v poletnih mesecih tudi preko 20.000 ljudi dnevno. Čeprav je Sava mrzla, ima v sebi nekaj privlačnega. Njena voda, njen prod in mikavna okolica, privablja prve kopalce' že v maju in niso redki tisti, ki se od nje poslavljajo šele v oktobru, ko postane hlad,. ki veje od vode, le premočan.
Ideja, da bi preuredili savsko obrežje od Mednega pa tja do Sv. Jakoba, kar znaša v dolžini dobrih 20 kilometrov, niti ni najnovejša. Spada namreč v program ureditve površin za rekreacijo v okolici Ljubljane. Poglavitna naloga preureditve bi bila pravzaprav v tem, da bi sem privabili še več ljudi in da bi jim omogočili kar največ za njihovo razvedrilo, za njihov oddih. Območje od Mednega do mostu pii Sv. Jakobu so izbrali urbanisti zato, ker je prav to področje že najbolj obiskano in najbolj priljubljeno ter nudi nadvse lepe možnosti za bodoči rekreacijski pas. Seveda bo morala reka ohraniti svoj dosedan ji -mrrn j — kajti sicer morda ne bi bila več privlačna in izgubila bi tisto, kar privablja ljudi.
Program preureditve področja od Sv. Jakoba do Mednega je zelo obsežen, saj zajema kar 785 hektarov. V načrtu so nove ceste, parkirni prostori, kolesarske steze, poti do vode, sprehajališča, prostori za sončenje in kopanje, campingi. bifeji, letne restavracije, igrišča za nogomet, »odbojko, košarko, mali golf, kriket, perjanico, balinišča, kegljišča, botanični vrt, živalski vrt in — verjetno še marsikaj, kar tu nismo omenili.
Vso potrebno dokumentacijo in načrte pripravlja Zavod za urbanizem, investitor projektov pa je Mestni svet Ljubljana. Glede na to, da dokumentacija še ni pripravljena, ne moremo govoriti o številkah in že sedaj predvidevati stroškov. Vsekakor pa bi se pozneje, ko bodo že
pripravljeni tudi detajlni načrti, obrestovalo, če bi že danes mislili na potrebne investicije.
No, in priznati moramo, če nam bo uspelo, da bomo imeli nekoč vsaj del tega, za kar danes delamo načrte, potem bo precej ljudi brez. skrbi, kam na kopanje, kje iskati razvedrilo. Seveda, z vsem naenkrat ne moremo pričeti. Najprej je v načrtu izgradnja tako imenovanega jedra rekreacijskega pasu, ki bo na Ježici, kjer je danes kopališče pri Štirnu.
PREDVOJNA MEKA
Da se Ljubljančani radi kopajo, je vedel že stari Štirn. V svoji gostilni tile ob Savi je že- . lel imeti čim več gostov in ni bil v zadregi, kako bi jih privabil. Splaniral je prostor, nasadil drevesa, kupil ležalne stole in postavil kabine. Preprosto,
, pa vendar učinkovito! Njegov lokal je imel tak promet kot malokateri daleč naokoli! Verjetno bi lahko še dandanes dajal stari Štirn svojim kolegom gostincem zgled, kako je treba delati, kaj si ljudje želijo, kaj potrebujejo.
Do danes tu pravzaprav še nismo napravili enega samega pomembnega koraka naprej, pa . vendar številni gostje, izletniki in kopalci dokazujejo, kako priljubljena je Sava in njena okolica. Če je nedelja res topla, potem najdemo tu do 9(>00 ljudi in tudi več! J n če nam je poleg te številke znano tudi to, da tu tako rekoč ni ničesar drugega, razen skromnih ostankov izpred vojne, potem si lahko predstavljamo, kako radi bi šele ljudje prihajali sem, če bi na primer uredili dohod do vode, zgradili neka j igrišč, spla-nirali poti za pešce in kolesarje, postavili čedno novo restavracijo in se zavedali, da ustvarjamo za človeka.
ČEMU'PRAV JEŽICA?
Ko so urbanisti premišljevali in proučevali razmere za rekreacijo ob Savi in iskali primerno mesto za jedro rekreacijskega pasu, so imeli pred očmi predvsem dve stvari: katero področje je najbolj dostopno in kateri kraj je najbolj priljubljen. No. glede priljubljenosti bi bilo kar malce
težko z gotovostjo trdili, da je ta kraj bolj priljubljen od onega, kajti poleti povsod kar mrgoli kopalcev na Savi. Da pa je prav Ježica vsem Ljubljančanom najbolj dostopna, je jasno kot na dlani! Iz kateregakoli dela mesta ima človek nepretrgano zvezo na Ježico s trolejbusom. In to dejstvo je osnovna kvaliteta bodočega kopališča Ježica, ki bo stalo tam, kjer pravimo danes pri Štirnu. Torej za redno zvezo nobenih investicij več! In to je že zelo veliko, mar ne!
Pa še to. Prav pod mostom, poleg bodočega kopališča, stoji mednarodni Camping, ki je najbolj obiskan v Sloveniji, celo bolj kot na Bledu. Tujci prično s prvimi obiski že v mesecu aprilu in pogosto jim je tako všeč. da preživijo v tem lepem kraju kar nekaj dni skupaj. Pravijo, da v campingu na Ježici prenoči pogosto tudi več kot sto družin! In kar zadovoljne so, pa čeprav še ni vse tako kot bi maralo biti! Torej tudi to je eden izmed poglavitnih razlogov za lokacijo rekreacijskega jedra, kajti mednarodni camping in vsi predvideni objekti za kopališče Ježica, se bodo odlično dopolnjevali.
SAMO BEŽIGRAD?
Dela se za to, da bi potrebna sredstva za gradnjo rekreacijskega pasu prevzele vse štiri ljubljanske občine. Toda, do danes je vodil evidenco o tem le oddelek za turizem in gostinstvo pri občinskem ljudskem odboru Ljubi jana-Beži-grad. ki pripravlja načrte za izgradnjo rekreacijskega jedra na Ježici. Na tej občini so nam povedali, da je letošnji proračun za gostinstvo in turizem zaradi gradnje podvoza le 3,5 milijona, to je, znatno manj kot običajno in da prav zaradi tega letos še ni dovolj sredstev za pričetek prvih del na bodočem kopališču Ježica. »Ker pa je vsa stvar tako pomembna,« je dejal referent za investicije na občini, »bomo skušali pri zveznem družbenem investicijskem skladu najeti posojilo, da bi na ta način le še letos uresničili svoje prve načrte.«
Dokončna ureditev rekreaci jskega jedra na Težiti bo stala 500 do 600 milijonov. »Za prvo
etapo del, to je za utrditev obrežja in pričetek gradnje prvih objektov, predvsem ljudskega bazena, pa bi potrebovali vsaj kakih sto milijonov,« nam je povedal inženir Sraka, ki pripravlja detajlne načrte za kopališče Ježica.
Kaže pa, da ostale ljubljanske občine še niso zainteresirane za to vprašanje. Kajti o tem ne razpravljajo, niti, nimajo v ta namen predvidenih nikakršnih sredstev. Torej, trenutno se le na občini Bežigrad potegujejo za to, da bi vsem prebivalcem Ljubljane in njene okolice omogočili to, za kar bi morale biti zainteresirane vse ljubljanske občine, kajti prav gotovo se na Savi ne kopajo in se ne bodo kopali samo Bežigrajčani! Morda pa le ne bi bilo napačno, da bi tudi ostale, doslej nezainteresirane občine, postavile na dnevni red to vprašanje, in se pridružile tistim, ki že delajo na realizaciji te humane zamisli.
IN KOLEKTIVI?
Če pomislimo, kdo vse bi moral biti v prvi vrsti zainteresiran za gradnjo rekreacijskega pasu, potem ne moremo na prvo mesto postavljati niti gostincev, niti občin in Zveze za telesno kulturo Slovenije — temveč delovne kolektive!
Zato smo povprašali v nekaterih večjih ljubljanskih podjetjih in ustanovah, kaj menijo o teh načrtih in če so morda že kaj razpravljali o tem, da bi na ta ali oni način tudi sami ka j prispevali. In rezultat? Načrti so skoraj v celoti vsem podjetjem in ustanovam neznani in potem je seveda tudi odgovor na drugo' vprašanje povsem odveč.
Tovariš Stanko Glas, predsednik Stalno konference za oddih in rekreacijo pri Zvezi sindikatov Slovenije, nam je povedal, da za to niso kriva podjetja sama, temveč velika disharmonija, ki je značilna za delo na telesno vzgojnem in rekreacijskem področju. »Skoraj vsi imamo enake želje, delamo pa vsak po svoje. Šole zase, te-Iesnovzgoj ne organizaci je zase, delovni kolektivi zase, komisije za rekreacijo zase, občine in gostinci pa spet posebej — skratka, vsaka organizacija po
svoje! In ta nekoordiniranost se potem jasno odraža na vsej naši poti, ki gre nemalokrat prav na ta račun močno navzdol,« je dejal tovariš Glas.
Marsikatero podjetje ima že svoje športne objekte: igrišče za odbojko, igrišče za rokomet, svoje mize za namizni tenis.
In vse to je lepo, toda kakb lepo bi lahko šele bilo, če ta igrišča ne bi bila v tovarni, in Če ti objekti ne bi bili zaprtega tipa, ampak bi bili dostopni vsem — tudi tistim, ki niso zaposleni prav v tem podjetju. Pa še to! Če bi človek po končanem delu lahko zbiral prostor oddiha, bi se po vsej verjetnosti z večjim veseljem odločil na primer za kopanje v lepo urejenem kopališču na Savi, kot pa za košarko nekje med tovarniškimi zidovi!
IN KAKO DALEČ SMO ŽE?
Z načrti ne bo težav. Bolj se je bati, da bodo ovire nastopile potem, ko bo treba načrte realizirati. Načrti za celotno rekreacijsko področje ob Savi so sicer šele v teku, v projektivni delavnici Konstrukta, kjei končujejo načrte za samo jedro tega področja, pa imajo tako rekoč že vse skupaj. Niso sicer končani še vsi posamezni detajli, načelno pa so že rešena vsa poglavitna vprašanja. Zadnjo besedo o tem bo v kratkem izrekel občinski ljudski' odbor Bežigrad, ki bo o načrtih razpravljal in jih po vsej verjetnosti tudi odobril.
Na občini pravijo, da se bo gradilo v etapah, ter da mora biti vse skupaj končano do leta 1965. Mnenja so. da bi bilo najprej potrebno zgraditi novo gostišče, in to še letos, v kolikor bo na razpolago dovolj sredstev, kajti na ta način bi pritegnili v camping več tujcev in s tem imeli več dohodkov.
*
Še so tu vprašanja — bolj* ali manj pomembna. Mnogo je še problemov, ki jih danes še ne moremo rešiti.
Pa vendar, če za nekatere stvari še ni napočil čas, je prav gotovo napočil za to, da pričnemo skupna vprašanja reševati skupno, da bomo imeli dovolj sil za pretopitev naših načrtov v stvarnost.
ANDREJ ULAGA
Pa čeprav se na dosedanjem kopališču pri Sternu zbere v poletnih mesecih tudi do 9000 kopalcev dnevna, je tu še vse tako, kot pred mnogimi leti. Upajmo pa, da tako ne bo več dolgo!

RHIIIHIHIHmilllimilllHIiniHIIIMIRfllHIIIIIIIllllIRHIRIHIimilllflMlMlIllll BeflWBSMHe*ae*MieiiEaeWBa*eM»«*Wes*aale„*„B„„He„He„eHi
] i
Končana je prva etapa rekonstrukcije
reie****e»ieeiBBW*HEweBsiiB«BeMBB» .
V TUB MARIBOR
Glede na potrebe po umetnih

- -


. ,, :■
Oddelek končne obdelave je derobe, umivalnice in kopalnice, j ■
u- Počitniški dom v Rovinju je j J gim smotrneje razporedili stro-	podjetje v	preteklem letu pre-	I	i
paeitet in izboljšanje tehnolo-	je. Kupljenih je bilo tudi ne-	uredilo in	povečalo število 1o-	?	I
skega postopka. Zato se je ko-	kaj novih, modernih obdeloval-	žišč od 22	na 36. V okviru
brusih v naši industriji je bilo dobil prostor, kjer so med dru-treba misliti na povečanje ka-
I i
lektiv umetnih brusov v Ma- nih strojev.
riboru odločil, da prične 1959 leta s. prvo etapo rekonstrukcije. V prvi etapi naj bi se predvsem povečala proizvodnja in produktivnost; izboljšali pa naj
Za končno kontrolo sta bila bavljen motorni čoln s kapaci- ; j med ostalim nabavljena tudi teto 20 potnikov, dva stroja za kontrolo uravno- Kakor povsod drugod, tako j j teženosti brusnih plošč. Ta dva je tudi v tem kolektivu slano- ; ■ stroja sta opremljena z elektron- vanjski problem zelo pereč. Za I ■
— .......,	u-uuijocu, uoj ouuj« upiraiijeiM i eieiuruu- vanjsiti prooiein zeio pereč z,a • ■
bi	se	tudi	delovni in življenjski skim mehanizmom ter sta steber	ublažitev tega problema je pod- i	!
pogoji	zaposlenih.	sodobne kontrole.	jetje kupilo do sedaj 41 stano- !
Ključni objekt	v	tej	lazi	re-	Ob zaključku I. etape rekon-	vanj. Od tega jih je 23 že vse-	:	:
konstrukcije	je	bila	45 m	dolga	strukcije so ob koncu pretekle-	ljenih, ostalih 18 pa bo vseljenih	|	i
ga leta začeli z montažo druge	koncem tega ali pa v začetku	:	:
tunelske peči, ki je prav taka	prihodnjega leta. S temi stano-	j	:
kot prva. S to pečjo, ki je za-	"vanji bo stanovanjski problem	;	j
čela obratovati pred nedavnim, rešen.
se je praktično končala prva la-	V lanskem letu je bila nabav- ■	[
za rekonstrukcije. Podjetje je	Ijena tudi kompletna oprema za i	■
tako na eni strani povečalo	kuhinjo in jedilnico. Pred krat- j	;
že začeli s kuhanjem S	i
tunelska peč za žganje keramično vezanih brusov. Montaža peči je bila opravljena v rekod-neni času in peč je že spomladi 1960. leta začela obratovati. Po načinu kurjenja predstavlja ta peč enega zadnjih dosežkov tehnike, Peč se napaja z električno energijo, grelni elementi pa so iz kanthal-super materiala
proizvodnjo, moderniziralo teh- kim so že začeli nološki postopek, odpravilo do- toplega obroka, malice. Do tedaj *
ter je z njimi možno doseči tem- sedanja ozka grla v proizvodnji, je podjetje kupovalo topli obrok :
na drugi strani pa je bistveno v obratu družbene prehrane pri [ izboljšalo pogoje dela.	TAM. Razveseljivo je, da se je !
Vzporedno z rekonstrukcijo sedaj število prijavljenih pove- ■ proizvodnih obratov je kolektiv čalo skoraj za 100 "/o ter se sedaj j
peraturo do 1750" C. Obratoval na temperatura peči pa je 1320u C. Pri tej temperaturi namreč žgejo umetne bruse.
S postavitvijo take peči so se bistveno spremenili pogoji dela v fazi žganja. Vzporedno s pečjo pa je bilo treba urediti Iaycev. tudi druge faze proizvodnje, predvsem končno obdelavo in kontrolo gotovih izdelkov.
namenil tudi precejšnja sred- hrani skoraj 2/3 vseh zaposlenih, stva za družbeni standard de-

:
Po uspešnem zaključku I. fa- j ■ ze rekonstrukcije kolektiv že • : V okviru rekonstrukcije so razmišlja o nadaljnji razširitvi, * j bili zgrajeni in opremljeni so- predvsem pa o obnovitvi neka- | {
dobni higienski prostori — gar- terih že zastarelih naprav.
I
»Metalna«, tovarna težke investicijske opreme
Prva |e skrb za človeka
Podjetje »Metalna« Maribor je sredstva za gradnjo stanovanj, ki svojih obveznosti, v varčevanju in med vodilnimi podjetji jugoslo- jih stanovanjska komisija razdeli v povečanju storilnosti, vanske strojegradnje. V preteklem najpotrebnejšim. V letošnjem letu	,
letu so imeli v podjetju 7 mili- bo zgrajenih v primeri z lanskim Hiter industrijski razvoj m od-jard in pol bruttoprodukta, prod- letom precej več stanovanj.	prte perspektive za izvoz so po-
videvajo pa, da se bo proizvodna Podjetje ima tudi svoje domo- kazale, da je potrebno izboljšati in od leta 1961 do leta 1965 podvojila, ve za oddih v Poreču, Vrsarju in modernizirati proizvodnjo, za kar to pomeni, da se bo bruttop.ro- na Pohorju, kjer preživi svoj do-	podjetje precejšnja sredstva,
dukt povečal od 7 milijard in pol pust vsako 'leto okrog 2000 članov f"etos Pa tud* že prejšnja leta se na 15 milijard dinarjev v letu 1965. kolektiva s svojimi družinami. S j® proizvodnja podjetja pretisnie-Podjetje bo v tem obdobju vloži- precejšnjim regresom bodo letos r*-a izdelavo vse bolj kompli-lo znatna sredstva ne samo za omogočili dopust in oddih tudi ti- ciranih proizvodov, t. j. izdelkov* z rekonstrukcijo in nabavo novih stiin delavcem, ki imajo minimal- višjo stopnjo obdelave. To sc postrojev in opreme, marveč tudi za ne osebne dohodke. V bližnji pri- seb”° jasno odrazilo v proizvod-- boljšo in uspešnejšo zdravstveno- hodnosti bodo zgradili nov počit- 11 h izdelkov za izvoz, saj so že la-tehnično zaščito delavcev, za iz o- niški dom. da bo lahko zares vsak ni izdelali od sklenjenih pogodb braževanje kadrov, gradnjo novih član kolektiva izkoristil svoj let- 97 °° izdelkov z višjo stopnjo obstali o vanj in podobno.	ni dopust po zmernih cenah,	delavc, predvsem hidromehanske
Za zdravstveno in tehnično za- Razvoj podjetja je ustvaril opreme in transportnih naprav, ščito delavcev je namenjenih le- predvsem zadnja leta nove pogoje Letos. se bo izvoz v primerjavi z tos 40 milijonov dinarjev. Podjet- dela, vzporedno se je razvijalo tu- lanskim letom znatno povečal in je ima obratno ambulanto, za ka- di delavsko samoupravljanje. V bo obsegal približno 3.500 ton iz-tero so nedavno nabavili rentgen- organih delavskega samoupravlja- delkov, razen tega bo podjetje iz-ski aparat.	n j a, t. j. delavskem svetu, uprav- delalo tudi 100 ton izdelkov po-
Za družbeno prehrano delavcev nem odboru in v organih ekonom- sredno za izvoz. V prvih treh meje bilo že v preteklih letih pre- škili enot, je vključena J/* zapo- secih letošnjega leta je podjetje cej storjeno. V tovarniški kuhinji slonih. Po decentralizaciji delav- uresničilo letni plan izvoza že z pripravijo vsak dan 600 toplih skega samoupravljanja je bilo 39 0/0> kar pomeni, da bodo obvez-obrolcov. V restavraciji podjetja se osnovanih 17 ekonomskih enot, v *}osti za izvoz letos 100 °/o uresni-hrani dnevno okrog 300 delavcev, katerih je omogočeno upravljanje čene-
medtem ko so v samem podjetju vsem članom kolektiva. S preno- V podjetju vedo, da takih uspe-med obrati 3 bifeji, kamor prihaja som pravic in dolžnosti iz delav- hov ni mogoče doseči, če skrb za po malico dnenvo nad 1000 delav- skega sveta na ekonomske enote ljudi ni na primerni ravni. Podat-cev. Delavcem. ki opravljajo postajajo delavci vse bolj nepo- ki, ki jih navajamo, zgovorno do-z dr a v ju škodljivo delo, je name- sredni upravljavci, ki odločajo o kazujejo, da kolektiv ne štedi s njena tudi dodatna prehrana, ki vseh važnejših vprašanjih dela in sredstvi, ki so namenjena delav-jo dobivajo brezplačno.	poslovanja svoje enote; ki odlo- cu-proizvajalcu za zdravstveno-
Na področju izboljšanja delov- čaj o o delitvi sredstev, o spre je- tehnično zaščito, izobraževanje in nih in življenslcih pogojev delav- manju in odpuščanju delovne sile, rešitev stanovanjskih vprašanj. Po cev so doseženi znatni uspehi. 0 (le{itvi osebnih d0b0dkov in o višini sredstev, ki jih kolektiv vla-
mnogih drugih stvareh, v pretek- £	podjetje nikakor
ne zaostaja
vih stanovanj. Letos bodo zgradili lem letu »o se pokazali prvi uspe- "Ji nasf marveč ga‘ m‘rSfa-n^med dva bloka s 100 stanovanji. Pod- hi; nekatere enote so zabeležile tiste kolektive ki posvečaj« temu jetje vsako leto vlaga precejšnja dobre rezultate v izpopolnjevanju vprašanju vso" skrb.
^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXVVXVXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX%XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'
ž v-v».. --	-.... ■.. .	■ •. v	i ; m e z. z	- a* ■ -	-	...	.6
i
I
ZNAČAJ JADRANSKE OBALE V SLOVENIJI LE NI SAMO V TURIZMU
Neznano morje
najde svoje odjejnalce vzdolž mačem tržišču s svojimi speci- vanje svojih moč; pri urejanju slovenske, .obale. Rudnik je tudi fičnimi prehranskimi proizvodi, parkov ter nasadov, približevat eden izmed izvoznikov, saj je Industrijska proizvodnja v n ju lastnega prizadevanja pra-njegov premog iskano blago v piranski komuni zajema dobr- staremu imenu, ki samo dovolj bližnjih zemeljskih krajih.	šen del v vsakoletnih poročilih pove — Portorož'
II ed Portorožem in Piranom o gospodarjenju občine. Tako Pri oblikovanju zunanje po-1*1 to^a mila »Jadran- tudi letošnji predlog o politiki dobe piranske komune ne sme-ka«! Njeno _ poslopje ni gospodarskega razvoja občine mr> mimo eradbene delavnosti vpadno v oči, njeni proizvodi Piran ocenjuje industrijsko de- ki z elementi Mihevčeve arhi-pa so kljub temu dobro znani javnost v komuni s splošnimi, £kture p“obria staro bene-
toda pomembnimi ugotovitva mi. Poročilo pravi:
našim gospodinjam, saj ima podjetje široko razpredeno prodajno mrežo. Sem sicer sodi skrb tamkajšnjega delovnega kolektiva, ki bo moral z različnimi oblikami sodelovanja in
Kakor hitro nanese beseda o morju, enako naglo preple- delavi ribiških, pa tudi manjših kooperacije vse bolj zmanjševale razgovor o zahodni meji naše domovine nekaj imen, ki potniških ladij. malone simbolizirajo Jadran v Sloveniji. Začnemo v Valdot- Obiskovalce obale rado pre-
tri ter v Ankaranu, kjer	sta komercialni in delavski 'turi-	seneti srečanje z rudnikom tik	kurenčnega boja na tržišču; pri
zem preoblikovala nekdaj	zapuščeno obalo v razigran para-	ob morju: to je rudnik v Sečov-	tem mu seveda ostaja že davno
diž; nadaljujmo s Koprom,	gospodarskim in kulturnim sre-	ljah, ki z letošnjim letom mo-	osvojen, odličen spremljevalec
di.ščem Slovenske Istre, zbežimo mimo Simonovega zaliva dernizira svojo proizvodnjo! Ta — kvaliteta! v Izoli vse tja do Portoroža, Pirana in Fiese, treh različnih rudnik je bil še pred leti ma- Karakteristika za komuno, ki
Ione obsojen na smrt; njegovi	stopa v industrijsko obeležje,
sicer .bogati rovi so namreč iz-	je vsekakor prehod nekaterih
peljani globoko pod morskim,	obrtnih podjetij v industrijsko
dnom in večkrat je bila izreče-	proizvodnjo. Tu lahko omenimo
višje 'pomorske	2ZTT v- P?mer podjetje »Začimba«, m„ra,e upoštevati vsTmožnošti
rve mornariške	nega godnega elementa! Sodob-	ki je danes ze industrija, ki lah-	strokovne	vzgoje,	predvsem	pa
učilnice ob našem morju. Letos	na. tehnika je vsekakor prema-	ko z razumnim dogovorom s	pospešeno	poučevanje	na	delov-
poznal; hkrati pa je Portorož bo Splošna plovba pridružila f? z^0futne. n,apovedi ter ,]e Petjema na debelo z »Nano-
prizvokom najureje- svojemu ladjevju dve 8500 ton-	"	T	“ Z >>Me-rkatorjem<<' ”d'
mrpimp na en Hnii=vi laH« tabn rta ha kopavanje črne rude, ki lahko govarja povpraševanju na do-
pojmov, toda značilnih obeležij za košček sveta, ki pripada našemu delovnemu človeku.
Res. Piran in Plesa sta' danes komuni, ki je hkrati tudi skrb-poosebitev za nad sto delavskih nik srednje in domov oddiha in skoraj da ni šole v mestu, prve mornariške kraja v Sloveniji, ki bi ju ne
... Da bi celotna panoga industrije dosegla predvideni porast proizvodnje, bodo morala industrijska podjetja ob razši-.	,	rit vi ter ob povečanju proizvod-
t‘ sv®3e Proizvodne Stroške, da nje, skrbitejšem izkoriščanju do-' LV^l"CxU..k_L sedanjih zmogljivosti, še nadalje racionalizirati proizvodne postopke, specializirati posamezne obrate ter uvajati sodelovanje med zainteresiranimi podjetji na osnovi dolgoročnih dogovorov. Gospodarske organi-zaci s področja industrije bodo morale zagotoviti potreben strokovni kader, pri čemer bodo
kraj, ki s
nejšega gostoljubja sprejme na ski linijski ladji, tako da bo leto nepregledno vrsto izletni- mreža njenih vezi s svetovnimi kov in dopustnikov, zaverovanih pristanišči še očitnejša.
P
v barvitost vselej cvetočega okolja platan in cipres!
To je naša predstava o morju! V njo večkrat uklenemo z zavistjo udobje ljudi, ki žive ob obali; mislimo pač, da oni tam uživajo sončno lepoto leto in dan ter da jih iz meseca v mesec pomlaja večno zanimivo morsko obzorje. A vendar nas rada ujame zmota v svojo mrežo: morje je sicer mnogim domačinom neusahljiv vir življenja, mnogim pa pomeni le zelo zelo splošno obeležje za vsako-
v e najtesneje sta povezani z W morjem podjetji: »Soline« v Portorožu in »Ladjedelnica« v Piranu. Soline raztezajo svoja polja z znanimi vetrnicani, priljubljenim SpacaloVim motivom. v Sečoveljskem zalivu. Tu je skoraj nepregledno število lepo urejenih pretočnih polj, ki si od morja proti notranjosti podajajo vse gostejšo, s soljo nasičeno vodo, vse do poslednjih kvadratov, kjer solinarji »žanjejo« bele kristale. Zdajšnja proizvodnja zadošča doma-
dnevno prebivanje, a kruh jim čemu povpraševanju ter s svojo reže povsem druga dejavnost, stopnjo proizvodnje vpliva na ki nima z neizmerno gladino zmanjšanje uvoza. Vsekakor pa praV nikakršne zveze. No, pri je proizvodnja soli še zmerom teh ljudeh se bomo zadržali! preveč odvisna od muhavega Pripoved bo namreč o komu- vremena: sonce in veter sta od-nj s preprostim imenom PIRAN ločilna poroka za dobro in boter o njeni gospodarski dejavno- gato žetev!
sti; srečali se bomo z rudarji, Soline zmanjšujejo uvoz; s solinarji, ladjedelničarji, z de- Ladjedelnica pa povečuje izvoz! lavci v industriji, kj z letošnjim Njene kapacitete že dovoljuje-letom povečujejo celotni doho- jo izgradnjo večjih prekocean-dek za polnih 22 odstotkov!	skih ladij. Z dopolnjeno opre-
Piran je matična luka za mo strojnih naprav ter s poso-ladje, ki režejo morske brazde dobljeno proizvodnjo bo naša po vseh svetovnih morjih: tu slovenska ladjedelniška indu-domuje Splošna plovba, donos- strija zlahka tekmovala s po-na, gospodarska organizacija v. dobnimi obrati na Jadranu v iz-
ško gradnjo ter s sodobnim; metodami, modernim načinom gradnje, "predvsem pa z uvajanjem tipizacije in standardizacije gradbenih elementov po svoji moči prispeva k izgledu krajev in družbenemu standardu.
a smo spet pri turizmu: vse dejavnosti v komuni so naposled enkrat na leto v senci silovitega vzpona turistične aktivnosti, ki v sezonskem času prekipi v osnovno karakteristiko morja in dejavnosti domačinov. Zavoljo turizma bo letos porasel blagovni promet za 13 odstotkov, bo dograjena samopo-postrežna trgovina v Piranu, bo prenovljen trgovski lokal v nem mestu.	’	Strunjanu, bo podjetje »Fruc-
.	tus« izpopolnilo svojo prodajno
11 oblikovanju narodnega mrežo in bo podjetje »Dom« od-clohodka igra pomembno prlo novo poslovalnico v Porto-vlogp tudi kmetijska proiz- rožu. Pravimo, zavoljo turizma, vodnja. Pogojena v izredni ro- četudi bodo vsi ti objekti služi-dovitnosti zemlje ter v milem Ij domačinom, predvsem ljudem, podnebju seveda zadeva v pro- ki bodo njihovi stalni obisko-blem pomanjkanja ljudi. Ko- valci; no. turizem in sezonski Ukor zamenjuje delovne roke priliv prebivalcev ter ljubiteljev mehanizacija,	toliko	postaja	morja iz	vseh	strani sveta pa
problem pomanjkanja	delovne	vendarle	s peš;	razvoj trgovin-
sile kronična	bolezen	zavoljo	ske mreže kot	tudi gostinstva,
gospodarskega	širjenja	ob d el o-	Promet v	gostinstvu se bo letos
valnih površin. Samo v letos- povečal za 9 odstotkov, a števi-njem letu bodo družbena in za- lo inozemskih nočitev za 12 od-družna posestva povečala svoje stotkov, kar bo seveda zrcalo obdelovalne površine za 40(1 izboljšanju kakovostnih storitev hektarjev; arondacija, komasa- in malenkostnemu povečanju cija, hidromelioracija in agro- nočitvenih kapacitet, melioracija so osnovne naloge, Naš krog je torej’ zaključen! od katerih je odvisen nadaljnji V skopih besedah lahko le mi-razvoj kmetijstva kot pridobitne mogrede opozorimo na vsako-gospodarske dejavnosti,	dnevnosti. ki pa za mnoge pre-
Povrtninarstvo, zgodnja ze- raščajo same sebe v sicer manj lenjava živinoreja in proizvod- znane značilnosti morske obale nja mleka — uvršča povpra.še- od Strunjana pa do Sečovelj, vanje trzisca med prioritetne Tako nam ta del ob naši za-proizvodne načrte kmetijskih padni meji le ne bo ostal v spo-posestev v Sv Luciji in Seči. minu.kot izrazito turističen kraj, Soliden odjemalec — turistični ampak si bomo lahko napore gostje v sezoni — je nedvomno tamkajšnjih domačinov razlagati lena osnova za nadaljnje li še z drugačnimi gospodarski-uiesmcevanje proizvodnih pla- mi dejavnostmi, ki te dni slave nov, hkrati pa so vsakoletni obi- svoj in naš delavski nraznik ter slrovalci Portoroža, Pirana in Fie- so jim n jihovi uspehi v uroiz-se tisti, ki narekujejo kmetijski vodnji in naša pozornost naj-ciejavnosti v komuni gospodarno primernejša ter hkrati najiskre-proizvodnjo cvetlic, izpopolnje- nejša čestitka!
xXXXXXXX-.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVX<XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXx.xV.XXXXXXXXXXXXXXXX\XXVXXXVXXXXXX\XXXVXXXXXXXX\X\XVV\XXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XX\XXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXVXXXXX\XXVXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxXXXXXXXXXXXXXxXXXXXXXXV
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 16, 17 - 28. aprila 1962
NAGRADNA KRIŽAN K A
Vodoravno: 1. naziv za staro Šparto, 9. tekočina v telesu, 12. mesto v Perziji z največjo rafinerijo nafte na svetu, 18. mitološki sin Zevsa in Lete, 19. izolator, 21. trdni oklepi pri školjkah. 22. idol, 23. prostor, kjer cepimo drva, 24. oznaka za tujko, ki pomeni »mesto pečata«, 26. razstreljevalec, 27. grški bog ljubezni, 28. germansko moško ime, 29. splet las ali cvetja, 31. vladar, ki je prvi združil južne Slovane v veliko državo, 32. dlaka na glavi, 33. sovjetski diplomat, dolgoletni predstavnik v OZN (Jakob), 34. zaščiten s.
streho, 36. pleme, 37. arabski žrebec, 38. alkalna kovina, 39. širši pripadnik družine, 41. nikalnica, 42. klic, vabilo, 43. hrošč, ki dela škodo v mlev-skih izdelkih, 44. hrupno glasbilo, 46. letopis, 48. domača ptica, 49. ptica pevka z zelo močnim, debelim kljunom, 51 nota v solmizaciji, 52. lahka kovina, 55. zapreka, 56. začetnici velikega ameriškega pisatelja (»Ameriška tragedija«), 58. grobo orientalsko sukno, 60. država v zahodnem delu ZDA, 61. vrsta gledališkega dela, 62. vranji glas, 63. okenske n a voj niče, re-
brače, 65. pokrajina v Iftdokini,
66.	rastlinstvo kakšne dežele,
67.	velika afriška žival, 68. glavno sovjetsko črnomorsko pristanišče, 70. indijski denar, 71. gospodarske razstave, 72. sinova žena, 73. reči, spregovoriti, 75. zvoki ob nevihti z grmenjem,
77.	visoka šola v starem Rimu,
78.	premoženje, 79. delec elektrolita, 80. nalika, primerjava.
Navpično: 1. drobna ploščica, 2. naprava, 3. velikanska stvaritev, 4. pokrajina na Peloponezu, 5. priprava za popravilo ladij, 6. števnik, 7. kostnica, 8. zalet, 9. moški potomec, 10. vrsta piva, 11. oziralni prislov, ki označuje mero, 12. kemični simbol lahke kovine, 13. medmet, ki oponaša eksplozijo, 14. sveti bik starih Egipčanov, 15. naša valuta, 16. vrsta vrtnih cvetic, 17. nepripraven, 20. tonovski način v glasbi, 23. huda deževna ploha, 25. sladko hra-nivo, 28. poganjki, 29. gora v Makedoniji in Kosmetu na albanski meji, 30. departman v vzhodni Franciji, 33. medicinska mast, 34. mir, počitek, 35. reka v srednji Italiji, 38. velik polotok na severu Evrope, 39. metropola rimske pokrajine Dalmacije, 40. poljedelsko orodje, 42. veznik, 43. matematični eno-členik, 45. začetnici našega velikega umrlega revolucionarja (1912—1953), 46. skupno ime za stara plemena na južnem Kavkazu, 47. nataknem na ost, 48. velikani, 49. vrata, 50. staro glasbilo na strune, 53. časovna enota, 54. spremeba, 55. svarilo, 56. vrsta pesniške stopice, 57.
stara Grčija, 59. drevoredi, 61. drevo, ki ima zelo masten plod, 62. škotske plemenske skupnosti, 64. bodeča rastlina, 66. muslimansko pokrivalo, 67. zimska padavina, 69. grška boginja zapeljivosti, 71. spanje, 72. števnik, 74. začetnici velikega nemškega filozofa klasičnega idealizma (1724—1804), 76. grška črka, 77. arabski spolnik.
NAGRADE Prva nagrada 10.000 dinarjev in pet nagrad po 1000 dinarjev. Rešitve pošljite najkasneje do 7. maja na naš naslov: Delavska enotnost, Kopitarjeva ulica št. 2, Ljubljana. Na prednji strani pisemskega ovitka označite: »Nagradna križanka«.
REŠITEV
PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. idiličen, 8. votek, 13. plakater, 14. litota, 15. ri, 16. Oka, 17. are, 19. opal, 20. arena, 22. orehi, 24. ona, m, 25. lajež, 27. tabor, h, 29. ere, 31. Itaka, 33. Evita, 35. toga, 37. Ero, 38. Ira, 39. er, 40. ekabor, 41. sateliti, 45. ranar, 46. medicina.
LJUBLJANA Cigaletova ulica
vam nudi v največ ji izbiri
dekorativne tkanine in tkanine za gospodinjstvo tovarn:
induplati, mariborske tekstilne tovarne, tovarne DEKORATIVNIH TKANIN, METKE Celje, TEK-STILINDUSA in ZVEZDE Kranj
OBVESTILA BRALCEM
TIŠINA PRI MURSKI SOBOTI — V prejšnji številki zaradi stiske s prostorom nismo mogli objaviti vesti, da je tovariš Anželj, poverjenik DE v Gozdni drevesnici, pridobil v 26-članskem kolektivu T5 naročnikov. Že nekaj dni po tem pa smo dobili drugo pismo od tovariša Anželja, v katerem nam sporoča, da so se tudi drugi člani kolektiva naročili na naš list, se pravi, da bodo odslej prejemali Delavsko enotnost vsi člani tega sicer mladega, pa toliko bolj prizadevnega
ORMOŽ - Poverjenik Feliks Poštrak, sindikalna podružnica PTT, je pridobil 7 novih naročnikov.
ORMOŽ — Delavska enotnost spremlja na svojih straneh delo in življenje delovnih kolektivov vseh gospodarskih panog. V zadnjem času so vzbudili pozornost članki s področja kmetijstva oziroma problemih dela in upravljanja kmetijskih posestev. Kot odmev na te članke smo med drugimi naročilnicami Izbrali pismo poverjenika Srečka Kuplesa iz sindikalne podružnice Vinogradniškega gospodarstva, v katerem sporoča, da je spet zvišal število naročnikov, in sicer za 15.
BARACEVA PRI SLATINI RADENCI — V tem majhnem kraju je nov obrat podjetja Slatina Radenci. Celotni kolektiv obrata šteje 130 članov in le 41 od tega števila ni bilo naročenih na DE. Od prvega maja naprej pa bodo tudi ti redno spremljali naš list, saj smo te dni prejeli tako naročilnico. Odveč je poudariti, da smo je bili veseli in, da po tem sodimo, da je sindikalna podružnica znala vzbudi*' zanimanje za sindikalno glasilo, ker se zaveda njegovega pomena, hkrati pa tudi svojih nalog.
PIVKA ____ V sindikalni podružnici osrednjega obrata
zelo znanega lesnoindustrijskega podejtja »Javor« v Pivki so pred časom izvolili novega poverjenika, in sicer tovariša Branka Štefaninija. V tem obratu je bilo doslej le 39 naročnikov DE, zdaj pa nam je tovariš Štefanini poslal spisek
še 80 novih naročnikov.
GROSIFLJE — Sindikalna podružnica Trgovskega podjetja »Tabor« nas je prav presenetila, ko je pred dnevi poslala naročilnico za 26 izvodov DE, ki jih bomo pošiljali članom tega podjetja v vse poslovalnice od Grosuplja do Strug, Iga in Zagradca. Po reorganizaciji številnih podje* je to prvi primer, da je vodstvo sindikalne podružnice, ki je dotlej prejemalo DE, uredilo tudi naročilo za svoje člane v poslovalnicah. Tndl druga podjetja s podobno raztresenimi poslovalnicami bi lahko ubrala to pot.
PTUJ — Poverjenik tovariš Franc Junger nam je poslal
naslove 4 novih naročnikov.
MURSKA SOBOTA — Obrat težke konfekcije tovarne »Mura« je vse bolj znan potrošnikom. Mislimo, da so prve tri naročilnice iz tega obrata znak, da se tudi njegovi člani zanimajo za probleme, ki jih obravnava DE, in da bodo tem naročilnicam sledile še druge.	!
LOKAVEC PRI AJDOVŠČINI — Sindikalna podružnica stolame »Partizan« je naročila sedem izvodov DE.
SLOVENJ GRADEC — Tovariš Edi Mithans, poverjenik v sindikalni podružnici industrijskega podjetja »Nova oprema« je zbral doslej že izredno visoko število naročnikov. Ta teden je spet poslal naslove 16 novih naročnikov.
OB PRAZNIKU DELA ČESTITAMO VSEM NAŠIM POVERJENIKOM IN SE JIM ZAHVALJUJEMO ZA DOSEDANJE SODELOVANJE V PREPRIČANJU, DA BO V PRIHODNJE NJIHOVO DELO TAKO ALI ŠE BOLJ USFESNO.
Večje podjetje za zunanjo trgovino
s sedežem v Ljubljani
potrebuje za takojšnjo namestitev ali po dogovoru:
1.	ekonomiste
z znanjem angleščine, po možnosti s prakso v zunanji trgovini, za delo doma in v inozemstvu
2.	korespondentke
z znanjem angleščine
3.	stenodaktilografke
Pod 2 in 3 imajo prednost absolventke admnisL-uvne šole. Prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in dogovoru. Ponudbe' na upravo Delavske enotnosti, Ljubljana. Kopitarjeva 2/IV.
«^'xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx*xxxxxxxxxxxxxvvxxxxxxnxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^
Spored RTV Ljubljana za teden od 30. aprila do 6. maja
PONEDELJEK
torek	sreda
ČETRTEK
. 30. aprila
5.00—s.oo Dobro jutro! (pisan *t?sbeni spored) —	8.05 Iz
ustvarjalnosti Julesa Massene-g,.— 8.35 Glasba od delu — g";2 Za mlade radovedneže — Josip Slavenski In Mari-. Kozina — 10.15 zabavni — iskrene želje — 11.00 °toači ansambli v plesnem jitihu — nas jsraš podlistek — n;'ko Dundič — III. — 11.35 nSist Branko Pivnički ln pia-"‘stka Solija Deželič — 12.05
Stante?61	ln	pevcl	M,Uana
a z novimi posnetki — Kmetijski nasveti — 12.25
m15 1X1
V^m^6 ob 12-25 "
la» ! In zabavna „____
Melodije v duru in molu
13.15	Ob-glasba
ski it,'00 Iz oper jugoslovanskih Irjifnateijev — 14.30 Venec me--JH3 za l. maj _ 15.20 Sonati-11= Male variacije skladate-L^.^aksandra Lajovca — 15.40 a. ®rarni sprehod — 16.00 Vsak vini< za vas — 11-05 Sedemnajst ten* moskovskega Velikega 8a na ~ l7-30 Prikaz sodobne-tu aelavskcga gibanja v sve-18	11-45 Lahka glasba —
■uo Poročila — aktualnosti ma in v svetu — 18.10 Jav-v otr°čka oddaja — 19.00 Ob-”>tUa _ ig .05 prvomajske dllnS6 razSlednice — 19.30 Ra-Arni*. dnevnik —	20.00 Blaž
Revolucija in preporod. ReonS16,11® Pesnitev -	20.15
2o.f=S;aža — 11 ma) prt nas —
flliah -00 ob zabavnih melo-—" 59 na večer pred praznikom 6a "5^T'23.00 Literarni noktur-— Prežihov Voranc
1.	maja
6.00—7.00 V to svetlo jutro —> 7.10—7.50 Delovni kolektivi — delovnim ljudem — 7.50—12 Rezervirano za prenos prvomajske proslave — 12.05 Naši narodno zabavni ansambli — 13.15 Obvestila ln zabavna glasba —
13.30	Novi posnetki zabavnega orkestra RTV Beograd — 14.00 Koroški oktet je snemal tuje ln domače skladbe — 14.30 Trije skladatelji — 15.15 Zabavno popoldne — 17.05 Flavtist Boris Čampa, hbrnist Jože Falout ln violinist Ciril Škerjanc z novimi posnetki — 17.30 Poskočna harmonika — 17.40 Reportaža Zvone Kržišnik: Zapiski iz izvoznega oddelka — 18.00—19.00 Prenos opere Traviata — 19-00 Obvestila — 19.05 Z zabavnim ansamblom Jožeta Kamplča
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Zabavna glasba jugoslovanskih avtorjev — 20.20 Radijska igra — Harlemska balada — 21.20 Intermezzo na tipkah — 21.30 Samo Vremšak: Simionietta 22.15—24.00 Zaplešite z nami v praznični večer
2.	maja
6.00—7.00 Z vedrimi zvoki za praznično jutro —	7.15—8.00
Delovni kolektivi — delovnim ljudem —	7.30—7.35 Radijski
koledar — 8.00 Mladinska radijska igra — Franjo Kumer: junak Hon Kilj Ton — 8.40 Komorni zbor RTV Ljubljana z novimi posnetki — 9.05 Glasbeni utrinki — 9,25 Melodije slovenskih avtorjev v novih oblekah —	10.00 Gayane —
10.40 Lepe melodije —	11.00
Reportaža — Silvo Matelič: Rudarjev dan —	11.25 Ansambli
in solisti RTV Beograd — 12.05 Dvajset tisoč kilometrov muziciranja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Dvakrat petnajst minut Iskrenih želja za 1. maj — 14.00 V narodnem tonu — 14.35 Straussove in Rossinijeve melodije v jeziku klavirja — 15.15 Zabavno popoldne — 17.20 Srečanja z jugoslovanskimi skladatelji in izvajalci — 18.00 Šport ob prvomajskih praznikih — 18.30 Kulturna oddaja — Sestanek v klubu — 19.00 Obvestila — 19.05 Prvi nastop novega ansambla — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Ansambli in solisti RTV Zagreb —	20.15 Janez Menart:	Razorožitev skozi sto-
letja — 20.45 Priljubljene melodije — 21.00 Misel svobode v velikih operah — 22.15 Radi bi vas zabavali — 23.05 Od plesišča do plesišča — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
3.	maja
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Med Skandinavijo in Pireneji — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Mali klub ljubiteljev popevk — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Portret v miniaturi — 11.15 Napredujte v angleščini — 11.30 Iz slovanskega opernega sveta —
12.05	Marija Gazvoda je. snemala z Avgustom Stankom —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Zvoki Izpod zelenega Pohorja
—	13.50 Instrumentalne miniature — 14.10 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo
—	15.20 Iz albuma orkestra Richarda Haymana — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —« 18.10 Naš zabavni kaleidoskop — 18.43 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila —
19.05	Medigra za razne instrumente — 19.30 Ratjljskl dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov — 20.45 zabavni orkester Allred Scholz — 21.00 Literarni večer
—	Ob 70-letnici Danila Lokarja — 51.40 Dva plesa za čembalo in dve pesmi na violino
—	22.15 Naš skupni studio —
23.05	Nočni koncert —	24.00
Zadnja poročila hi zaključek oddaje
PETEK
4.	maja
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Naš zabavni kaleidoskop —	8.55
Pionirski tednik — 9.25 Kott-čet za mlade ljubitelje glasbe
—	19.15 Od tod ln ondod —
11.00	Johann Christian Baeh: Simfonija št. 2 v E-duru —
11.15	Naš podlistek — 11.35 Pri skladatelju Juriju Gregorcu —
12.05	Kvintet Vilija Petriča —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila ln zabavna glasba —
13.30	Poje Valerija Heybalova
—	14.05 Radijska šola za nižje
stopnjo — Modri mož nad Mrzlim klancem — 14.35 Pianist Friedrich Gulda igra Chopinove Preludije — 15.20 Veliki zabavni orkestri — 15.45 Jezikovni pogovori —	16.00
Vsak dan za vas — 17.05 Koncert in suita — 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu
—	18.10 Poskočne viže v doma-
čem koloritu — 18.45 Iz naših kolektivov —	19.00 Obvestila
—	19.05 Dva operna baleta —
19.30	Radijski dnevnik — 50.00 Zabavni orkester Dalibor Brazda — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 -Po jezeru bliz’ Triglava« — 20.39 Sopranistka Zdenka Goljev-šček-Stefančičeva zapoje tri pesmi — 20.45 Histo Savin: Al-legretto grazioso in Balada za violino in klavir — 21.00 Instrumentalni kvartet Larry Adler — 21.15 Oddaja o morju in pomoščakih — 22.15 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri
SOBOTA
5. maja
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Glasba ob delu — 6.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Glasba lz babičinega predalnika — 10.15 Od tod ln ondod — 11.00 Iz starih italijanskih oper — 12.05 Deset minut s Kmečko godbo
—	12.15 Kmetijski nasveti —
12.25	Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila In zabavna glasba —
13.30	^lorda je to vaša melodija — 14.00 Arije iz francoskih oper — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo
—	15.20 Napotki za turiste —
15.25	Igra klarinetist Miha Gunzek — 15.40 Mariborski komorni zbor — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino
—	17.50 Les Paul in njegove kitare — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Uverture in scherzl — 18.45 Naši popotniki na tujem —19.00 Obvestila - 19.05 Zdaj pa kar po domače — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00—22.-00 Za prijeten konec tedna — 20.20—21.00 Radijska komedija — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Želimo vam dobro zabavo —
24.00	Zadnja poročila ln zaključek oddaje
1962
NEDELJA
6. maja
6.00—8.00 Z vedro glasbo v nedeljsko jutro —	6.30—6.35
Napotki za turiste — 7.30—7.35 Radijski koledar in prirediti/e dneva — 8.00 Mladinska radijska Igra — Miodrag Djordje-vlč: Nočni dogodek. — 8.40 V glasbeni sobi Marijana Kozine
—	8.55 Glasbena medigra —
9.00	Poročila — 9.05 Z zabavno
glasbo v novi teden — 9.45 »Rdeči mak« — Iz jugoslovanskih pesmi in plesov — 10.00 Se pomnite, tovariši...	—
Katja Špur: Svobodno majsko sonce — 10.30 Pisano glasbeno dopoldne — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Melodije za dober tek — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	I. — 13.30 Za našo vas —
14.00	Slovenske narodne v pri-
redbi Karla Pahorja — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 15.15 Petnajst minut z orkestrom Alfred Scholz —	15.30 Rudolf
Franci In Ladko Korošec pojeta samospeve — 15.45 Dva Švicarja: pianistka Use von Al-penheim in violinist Blaise Calame — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne — 17.05 Zabavni intermezzo — 17.15 Radijska Igra — Eugene 0’Neill: O divjina — 18.16 Orkestralna medigra — 18.30 športna nedelja — 19.05 Petindvajset minut lepih melodij — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Izberite melodijo tedna — 20.45 Zabavni orkester Hugo Winterhalter
g IZLETU • KAJ JE ZABELEŽIL KARIKATURISTOV SVINČNIK NA KOLEKTIVNEM IZLETU ® KAJ JE ZABELEŽIL KARIKATURISTOV SVINČNIK NA KOLEKTIVNEM
H	M
Z
Z
N*
Xfl
>
o
H
72
NN
93
5>
5
K
d
N
3
M
N
M
i-i
i-i
ti
Z
kpnL'.
SBVFlM- GA OMAlf REV* - TODA , ČE JU B/ ZDRUŽILI, B! PA A/AS &E BOLJ SKRBELO
33
>
Ul
N
>
Cd
M
S
N
M
ti
33
>
33
>
§
s
m
«2
H
O
<5
73
ti
M
2
0 Z
s
Z
>
33
1
H
N*
ti
Z
M
2
M
g
ti
33
>
u
Ul
M
N
>
03
ti
5
N
r
33
>
33
33
>
H
ti
2
Čt
0
z
S1
s
z
1
H
3
z
ti
g
%
ti
u
ti
I
F
33
1
1
2 S §
S3
3
I
z
g
MINDNIAS AOISIHILVHIHVH 3IZ333aVZ 3f fVH • I1L33ZI KONAIJLHaiOH VN HINJNIAS AOLSIHALVHIHVH 3IZ333aVZ 3f fVM « M33ZI IM3NALLH33 0
KOLEKTIVI ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA
Železarna
Jesenice
Jesenice na Gorenjskem
IZVOZNO UVOZNO PODJETJE
Primorje - Export
Nova Gorica
LESNA INDUSTRIJA
Javor
Pivka
Vodi v kakovosti lesnih izdelkov, predvsem	*
panel plošč in ladijskih oblog ter lesno galanterijskih izdelkov

RESTAVRACIJA
Pod lipo
Ljubljana — Borštnikov trg 3 se priporoča za cenjeni obisk
TRGOVSKO PODJETJE
SLOGA
GORNJA RADGONA
Slovenijašport
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
LJUBLJANA
s prodajalnami v Mariboru, Celju, Kranju in Jesenicah.
viti
Trgovsko in izvozno podjetje
Vino
BREŽICE s svojimi kletmi
Vam nudi v veliki izbiri športno in telovadno orodje, cam-ping opremo, opremo za podvodni ribolov, smučarsko opremo, športno obutev in oblačila, dvokolesa ter druge športne rekvizite
Dobra kvaliteta — zmerne cene
Oglejte si bogate zaloge v vseh naših prodajalnah
TRGOVSKO PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM
ZARJA
MARIBOR — SLOMŠKOV TRG 6
Veletrgovina s prehrambenim in • industrijskim blagom
Prehrana — Maribor
z vsemi svojimi poslovalnicami, v katerih lahko nudi cenjenim potrošnikom stalno bogato izbiro prehrambenega, delikatesnega kakor tudi industrijskega blaga Kolektiv se pridružuje čestitkam in se priporoča
LJUBLJANA — SAVLJE 1!» * telefon: 382-271/4 P. P. 278
@ PISALNI STROJ TOPS-M 1 @ ELEGANTEN, V OKUSNI TORBICI ® ZELO LAHAK, 3,4 KG » LAHKO PRENOSLJIV @ ZELO VZDRŽLJIV • CENA DOSTOPNA
Maribor
Mehanična tkalnica svilenih izdelkov, barvarna, apretura in tiskarna
Lesna industrija Jelovica
Škofja Loka
Proizvajamo: montažne objekte — okna VT^Ja
furnir — vezane plošče — panel plošče — gradbene plošče Jugolit
O solidarnosti naših izdelkov se prepričajte sami!
ZDRAVILIŠČE
SLATINA RADENCI
© Obiščite naše zdravilišče v času turističnega tedna od j.0.' — 17. junija 1962.
• Pridite se zdravit v Radence.
® Pijte radensko zdravilno mineralno vodo Zdravilišče želi ob 80. obletnici svojega obstoja vsem svojim gostom in vsem delovnim ljudem mnogo delovnih uspehov.
Tovarna pisalnih strojev
KOLEKTIVI ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA
TRGOVSKO PODJETJE
L| ubij srna, Stritazjuva 7
se priporoča za nakup železnine, tehničnega in kovinskega blaga v svojih specializiranih poslovalnicah: »KLADIVAR«, »IDEAL«, »PRI KOSI«, »VERIGA«, »OKOVJE«
KOLEKTIV
Tekstilne tovume in bcmmme Ptuj
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem širom naše domovine mnogo uspeha v nadaljnjem delu ter prijetno praznovanje 1. maja.
@ Priporoča svoje kvalitetne izdelke po ugodnih ® cenah, BOMBAŽNE IN CEL TKANINE, za delo, © šport, oddih, morje in planine V RAZNIH MOD-® NIH VZORCIH.
AVTOBUSNI PROMET MARIBOR
Maribor, Tržaška 41
Mednarodni, medkrajevni in mestni potniški promet, izleti po domovini in v inozemstvo, remont motornih vozil
POZOR
za široko potrošnjo bombažne tkanine, enobarvne, kariraste zelo pestre vzorce, flanelaste rjuhe v barvah in bele.
V novi predilnici — proizvajamo — bombažno, kardirano polčesano-in česano prejo Nm 34 do Nm 70, nudimo tudi na križnih navitkih.
Kličite telefon št. 17, Ajdovščina ali telegram: Tekstil Ajdovščina.
Se priporoča kolektiv
TEKSTILNE TOVARNE AJDOVŠČINA
OKRAJNI SINDIKALNI SVET
MARIBOR
SINDIKALNA PODRUŽNICA
SPLOŠNE OBRTNE KOVINSKE ZADRUGE
VIDEM-KRSKO
JUGO TANI N
Sevnica
Kamion »TAM 4500«, nosilnosti 4,5 tone
Prekucnik »TAM 4500 K« in »TAM 4500 DK«
Gasilski avtomobil »TAM 4500 G« z vgrajeno cisterno in drugim gasilskim priborom
Kamion »TAM 4500 P« za polivanje in pranje ulic
Kamion »TAM 2000« v standardni izvedbi, nosilnost 2 tone, v posebnih izvedbah: kombi, kombi-bus, furgon in vozilo za prevoz
pošte
Avtobusi »A 3000« v turistični in standardni izvedbi, 32 sedežev Avtobusi »A 3500« v turistični in standardni izvedbi, 37 sedežev 4- in 6-cilindrični zračno hlajeni Diesel motorji z močjo 85 in 120 KS
Rezervni deli za vozila »Pionir«, »TAM 4500« in »TAM 2000« Informacije v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor ter v njenih prodajalnah
Veletrgovsko podjetje
JL
EX
eksport-import
Sanitetni material, farmacevtske in laboratorijske kemikalije, tipizirana zdravila, obvezilni material, higiensko kozmetična sredstva, serume in vakcine, galenske in dietetske preparate, kozmetiko in vse medicinske artikle. V lastnem laboratoriju analizira zdravila in pripravlja galenske preparate.
MTTZVRSTO PODJETJE
POHIŠTVO
CELJE
KOPER
s samostojnim obratom Avto-moto servis Koper
Vam nudi:
EXPORT: vseh prehrambenih proizvodov, kmetijskih produktov, živine in divjačine, proizvodov ribje industrije, izdelkov domače obrti, lesa in lesnih proizvodov, kuriva; in goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije.
IMPORT: vseh artiklov široke potrošnje, rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev,- ladijskih motorjev in za vse ostale stroje, naprave in opremo, tehničnega materiala, strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo, reprodukcijskega materiala, ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov.
PRODAJA NA VELIKO, NA DROBNO industrijskih artiklov, za reprodukcijo in široko potrošnjo.
SERVISNA SLUŽBA (Mercedes, AUTO UNION, Alfa Romeo, Fiat, Pretiš, Ferguson).
TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR
PODJETJE ZA' PROMETA FARMACEVTSKIM MATERIALOM
KEMOFAKMACIJA
LJUBLJANA, METELKOVA UL. 7 — POŠTNI PREDAL 143
NAŠI IZDELKI:
Telefoni: h. c. 32-333, direktor 30-729 Brzojav: Kemof armaci j a, Ljubljana Tekoči račun pri NB 600-11/1-221
Trguje na debelo in uvaža za svoj in tuj račun:

KOI EKTIVI ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA
' ■** ...............
				
To je proizvod tovarne čokolade
Splošno trgovsko podjetje
Radeče pri Zidanem mostu
PROJEKT
KOPER
«•»*#*
ZAVOD
ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV
Ob prazniku dela in 20-letnici Delavske enotnosti čestita kolektiv
Mizarske produktivne zadruge v Sevnici
vsem delovnim ljudem v domovini.
Jesenice na Gor.
J
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Konzerviranje poljskih pridelkov in proizvodnja kisa
VINOCET
Ljubljonn-Vič
priporoča, da si vsi potrošniki pravočasno priskrbijo kis za hrano, zlasti za konzerviranje.
podružnica Jesenice JESENICE NA GOR.

Podjetje za inženirsko tehnične gradnje
Industrija platnenih izdelkov
IN D V PL A TI
Domžale
JARŠE
Vuzenica — p. Maribor
Občinski odbor ZB Občinski odbor SZDL Občinski odbor RK
Občinski ljudski odbor Občinski komite ZK Občinski komite LM Občinski sindikalni svet
Okrajni odbor
SZDL c
in ostale množične organizacije
Priporočamo svojo bogato izbiro damskih in moških mikanih in česanih tkanin ter volnenih odej.
MEPA
Grafična iddustrija
Maribor — Koroška c. 5
; svojimi kvalitetnimi izdelki za šolo In no raznovrstno embalažo iz kartona in iidimo vse tiskarske usluge.
SUKND
•	sprejema hranilne vloge in otvarja žiro račune privatnim osebam.
•	Hranilne vloge obrestuje 5 do 6 % letno.
® Tajnost hranilnih vlog je zajamčena. Za obveznosti iz hranilnih vlog jamči federacija. Obenem čestita vsem svojim vlagateljem ob prazniku dela 1. maju.
Pred nakupom pe pozabite, tia so naše tkanine trpežne, modnih vzorcev in poceni
Za delavski praznik 1. maj čestita vsem cenjenim kupcem in dobaviteljem kolektiv
Industrija in rudniki nekovin
Sladkogorske tovarne papirja in kartona
Novo mesto
SLADKI VRH - p. Šentilj v Slovenskih goricah
•mUTHNATOVAtNA
$UKNO
lAPUŽE

KOLEKTIVI ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
MARIROR
Komunalna banka
CELJE
Podružnica za kmetijstvo
A
T-f •' ' .
LIP Lesno industrijsko podjetje
BLED
vam nudi:
žagan les, smreke — jelke
resonančni — avionski les
vezane plošče za gradbeništvo
vezani les
ladijski pod
opaži vseh vrst
stropne in stenske obloge
lamelirana gladka vrata
strešne konstrukcije -
panel plošče
sredice
lesna volna
lesne vrvi
lesna moka
lesna embalaža vseh vrst čebelni panji

K:
Delovni kolektiv širom domovine po solidnosti in kvaliteti svojih izdelkov in uslug znanega podjetja
AVT00BN0VA
LJUBLJANA, BEŽIGRAD 11
Kot največje avtoremontno podjetje v LRS se s svojimi uslugami priporoča za vsakovrstna popravila kamionov in avtobusov znamk TAM, FAP in CSEPEL ter vozil FIAT domače proizvodnje, popravilo in obnovo hladilnikov in akumulatorjev vseh vrst, opravljanje naj razno vrstnejših avtokovaških, avtoličarskih in avtokaroserijskih del, popravila karborator-skih naprav za bencinske in dieseJ motorje, za vsakovrstna okroglinska in ploskovna brušenja motornih gredi, glav itd.,-izdelovanje najrazličnejših nadomestnih avto delov posamezno in serijsko, servisna služba vozil znamk TAM in FAP. Strokovni nasveti — izvedenska mnenja.
TRGOVSKO PODJETJE

LJUBLJANA, CANKARJEVA 5
MESTNI VODOVOD
LJUBLJANA

Tovarna usnja
KAMNIK
ztoeTVSfflBHBBi
Gozdno gospodarstvo
POSTOJNA
LIC' Litoželezna industrija
ČRNOMELJ
Izdelujemo: trgovsko litino in litino za strojegradnjo po danih modelih in načrtih. Za cenjena naročila se priporoča kolektiv
DANA
Destilacija, tovarna likerjev, sadnih sokov, promet z vinom, pivom in gostinstvo
Mirna na Dolenjskem

Ob 1. maju, prazniku dela, čestitamo delovnim kolektivom obrtnih in komunalnih podjetij
OBRTNO KOMUNALNA ZBORNICA OKRAJA LJUBLJANA
—
■
Belsad
Prehrambna industrija
ČRNOMELJ
: fK
TOVARNA DUŠIKA RUŠE
RUŠE PRI MARIBORU
Ob praznovanju 1. maja čestitamo vsem poslovnim partnerjem in ostalim kolektivom in jim želimo še mnogo nadaljnjih uspehov,
KOLEKTIVI ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA
----'^~^.^VX,XXXXX.X-X.,->XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXX-Xxxv.xxxxxxxxxxxxxxxxx^xxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx?,x?xv^^
š	ž	i ?.\i m mm	Esssssssiisiiii i
TRGOVSKO PODJETJE
ISTRA BENZ
KOPER
I
TOVARNA
MOTORNIH
VOZIL
KOPER
J A\\\\\\\\\\\\\\\X\\\\\\\\\\\V*'‘V
XXXXXvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVe,XVxXXX>XXV,XXX'XXXXXXXXXXXXXVXX\xXXXXXXXXXX\XXX>XXX>XXXN>XX,XNXX>XXXXXXXXYXXXXXXXXYXV'XNXXX,NXNNS^XXWXXX^'XWX>^X\NX<XXXX> (g
!
GRADBENO PODJETJE
GRADNJA
ŽALEC
I
i
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
DOMŽALE
z vsemi svojimi množičnimi organizacijami
\ XXXXXXXXXXXXX'XXXXXXXXXX\\XX\XXXXXXXX'XXXVeCXX\XXXXXXXXXXXNXXXXXXXV<XXXXX\X\X\XXX\XXXXXXY	XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX > XXXXXXXXXXXXČvVCVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxXXXXXXXXV<X	^
Ž	Ž	Ž	ž
I
Ž v\\V^\\\\\VW^\^
I
KMETIJSKA
ZADRUGA
ČRNOMELJ
I
I
BEi/ir
Belokranjska železolivarna in strojna tovarna
ČRNOMELJ

I
J.n£@h2££k&f& -
Koper
Mednarodna špedicija in transport
!
vXXXXXXXX'.VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX-roXXXX'»XXXXXX .XVOX>
Kovinsko podjetje
Unitas
Ljubljana, Celovška 224
OPREMA
^.......■w».Vi^««xxCTvx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxlxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxNxxxxxxx-xxxxxxxxxxxxxxxxx.xxxxxxxxxv	|
ELEKTROSTROJNO PODJETJE
1	TIKI 1
Ljubljana, Trata 12
Trgovina z železnino, instalacijskim materialom in tehničnimi predmeti
Ljubljana, Kersnikova 5
^ ----- ---------------------------------^x~xxxXXXXXyvxxxxxxxxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ; XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV |
J V\\\\VV\\\\\X\\\\\\\\\\\\\\\^^^^	f	x	^
!
1
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA
KANIŽARICA
ČRNOMELJ
I
MESNINE
Podjetje za proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov
Celje, Linhartova 1
!
LESNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA
ČRNOMELJ
I
<	S
\
METKA
MEHANIČNA TKALNICA
CELJE, Ipavčeva 22
BLAGOVNICA
TROMOSTOVJE
Ljubljana, Wolfova 1
Trgovinska zbornica za okraj Koper
Kopei
% 2 ?
^XXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX-XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR RK
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LM OBČINSKI ODBOR ZB

MARIBOR-TEZNO
? i g g > 8 ? Wxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv,xxxxx*xxxxxxx-xxxvxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxx^^^^^
KOLEKTIVI ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA
__;-- ----

BM«B»Bniiiiiuiiimiuuui«i>J
iMmiiiiuiiiiiuniiupuiiiauiiiuuuBMHHaiM
»LIP«
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
RADOMLJE

RlIDNIK K * GLINA
ČRNA PRI RAiUMJMJ
y AAA^AAA/^AAAA/^A/^AAAAAA/^^AA/VWW^AAAA/W^/^AAAAr7VW^AA/VWJ AAi WW//VNAAAAAAAAAAyVWWWi/^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/VNA<
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LM OBČINSKI SINDIKALNI SVET in ostale množične organizacije
Mariboir-Tako?
Zastopstvo inozemskih firm
COMMERCE
Ljubljana, Titova cesta 3
* AAAAAyWWWVWWW^^A^AAA^A/^AAAAAAP7^AAA^A/W^WWW7^/^AAyW^AAAAAAAr/^W^AAA/WV^/W^A^AA^^^^
Tovarna kovinske opreme
MARIBOR, Partizanska 49, Klavniška 22
Komunalno podjetje
Mariborski vodovod
Maribor
SLIKOPLESK
MARIBOR, Tržaška 44
se priporoča za cenjena naročila, ki jih izvršuje hitro in solidno.
W\AAAAAAA-^AAWArV\AAAAWA/'A/VWW'AA/'AAAPWWWVWWWWV'y /	AAA^N/VN/N/VA^V^AAAA^/N/SAA/N/VSAAAAAAAAA/NA/VAAA/SAAA/N/VNAA^/NAAAAAAA/S^AAAA^
Vlagajte svoje prihranke na hranilno knjižico pri
KOMUNALNI BANKI SLOVENSKA BISTRICA
ELEKTRO-NOVO MESTO
NOVO MESTO
i* i | m
Trgovsko podjetje
9rtk‘:j1V
■4,45'

PLANIKA
SLOVENSKA BISTRICA

:.wi
j
1
j rvss ss-rv	r* ^\/v\Ay\AAy\AAA^VAA^/wwvywvs.A/\AAA/ww\AA/sAy,vyw\Ay > /v^y'vx/\Ay^v,.Av^AV^A /^AZv^y^/^AV^zv^^v^zv^>^^z^z^/^AV^AV^^Ay^^y^/XAvN/^/^zv^zvv^/^Av‘v^^vNAZv^^A/^A/^/^/^^y^✓v^A/vAys/^/^A/^A/^A^v^Ay^AV‘vx
i
:	i
TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA
DOMŽALE
Občinski sindikalni svet
Maribor-Tezno
UNIVERSALE
Tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije DOMŽALE
1 ryVV'A/VV"VVVNAZV'VN^/VVVVVVVVVVVVVNAAZSZVVVVVVVVVVVVVVVVVV\AyVV/\TVVVVVS^VVVVVVVVVVVVVVVNrvVVVV 'yW/y/VWWWW/A/VVWVW\A/WVWWWVW‘//WWWW\/WW7WWWWWVWWWVWWVWVWVi
ji	I
:i	s
:	:
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO
JjUanonua^
PTUJ
priporoča svoja bogato založena skladišča prehrane, galanterije, tekstila in železnine in svoje poslovalnice na tereru in v mestu:
PREDILNICA IN TKALNICA MARIBOR
Velika Varnica
Leskovec
Podlehnik
»Železnina« Ptuj
»Kovina« Ptuj
Lovrenc na Drav. polju
Steklo-porcelan, Ptuj j
Dornava
Videm
Bukovci .
Markovci
Muretinci
Stojnci
Gorišnica I
Gorišnica II
Moškajnci
Kozminci
Žetale
Cirkovce
Cirkolane
Medribnik
»Elegant« Ptuj
Ptujska gora Majšperk »Na-ma« Ptuj »Koloniale« Ptuj Papirnica-galanterija Ptuj
Preskrba Kidričevo Slavica Ptuj Trafika Ptuj Kemikalija Ptuj Dolena Stoperce Trnovska7 vas Grajena Podvinci Vitomarci Desternik »Zarja« tekstil Majšperk »Zarja« špecerija Majšperk
IZDELUJE:
1
:
:
i
:
|
:
5
ter želi mnogo uspehov in iskreno čestita vsemu delovnemu ljudstvu k delavskemu prazniku 1. maj
Bombažno prejo ter prejo iz viskoznega ter sintetičnega yrediva v številkah od Nm 16 do Nm 60, surovo, barvano in melanžirano.
Bombažne tkanine ter tkanine iz viskoznega ter sintetičnega prediva, karirane, progaste, enobarvne in surove.
Glavni asortiment je sledeč:
Bombažni: kretoni, cefirji in popelini za moške srajce, kanafasi, flanele za pižame in športne srajce, plenice in surove tkanine.
.
Viskozni: modne tkanine za ženske obleke v najrazličnejših gladkih, progastih in karo desenih z efektno sukano prejo, vozličasto in prejo z acetatnimi vlakni:
Sintetični: modne tkanine za ženske obleke in kostume.
Asortiment tkanin je pester in vsako sezono dopolnjen z novimi vzorci. Vse tkanine iž viskoznega prediva so oplemenitene s apreturo proti mečkanju. Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot izredno kvalitetne, solidne in cenene.
:

iEmnweeisieeBE*OT®*elie
/
KOLEKTIVI ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA
—. ~	I	Ir-m ffWffMlf!
Trgovsko podjetje
TANIN
MARIBOR -— Jurčičeva 8/n
C E

Kmetijska zadruga z o. j.
Sevnica ob Savi
I »v.
‘ ‘CCCM
<\XXNXXV>XXXXVC^\XXXXX<X>.X;VXX'^XXVlX\XV,XXXXXXX>XV<XXXXXX>XX>X>^XXXXXXX>.XX<XXXXX'XXX\VXXX | VXXXVWMWSCW>WXNX^.XXXXV,XXXVXXXXXXXXWXXXXXX-OXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'.XXX>
< ?
^	,XXXVX\XXXXXXS<XVXXVX<«WX<XXXX\Xx^^^r1X«VC^XXXXVXXXXXXSXXXXXXXXXXX\XX%XXVXXXXXXXXXXNX.XXXX\XSXXXXXXNXXXXXXX\XXXXx™^^^XXXVXXWXX>X^XXXX
HMEZAD
\
Zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmelja
ŽALEC

m\\v\\>»\v<v^^	p i
Konfekcija
LISCA
Sevnica ob Savi
TEKSTILNA TOVARNA
JUTEKS
ŽALEC

. _...._....-....-.M— W;*______________________
iXXXVM.V1XXXXX'XXV,XN>XXXV,XX ..XXXVXXXXV,.Xx-:.-.Y1xXvXxXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV,XXXXXXXX..x'.XX.XXXX.XXXXXXNXX
ž
Kmetijska zadruga
Novo mesto
INDUSTEIJA OBUTVE
NOV« MEST®

I xxvcvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^xxxx>xx^^^^	\
\	%	rA
E T O L
Tovarna esenc in eteričnih olj
CELJE
Tapetništvo
CELJE - MARIBORSKA CESTA 1
TOVARNA
AVT08PSEME
pt y j
Občutno smo znižali cene večini naših galvanskih izdelkov in s tem omogočili večjo uporabo v dobro finalnim izdelkom. Zahtevajte ponudbe:
KEMIČNA TOVARNA PODNART
Trgovsko podjetje na drobno in debelo
SOČA
KOPER
s svojimi poslovalnicami: V KOPRU — IZOLI — ILIRSKI BISTRICI — PIVKI
Tekstil, galanterija, čevlji, usnje, čevljarske, sedlarske in tapetniške potrebščine, železnina, elektromate-rial, radijski in gospodinjski aparati.
nudi koristnikom motornih vozil vse dele karoserijske opreme najsodobnejših oblik ter prvovrstne kvalitete. Na zalogi so vedno potrebni rezervni deli.
Vsem delovnim ljudem čestita za praznik 1. maja
---------	|	t
soNOMseMeeecHNsaasseaeNiMieesMseKseieteNsaseiKsseMeeMBBeessNMe^	L
Ž	e'

BEGRUD
BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE
ČRNOMELJ
!
Belokranjska tovarna pletenin
Črnomelj
XNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVlXXX»XX><XWXXXXXXNXXXXXXXV^XXXXXXXXX	j
1
C O S M O S
Inozemska zastopstva, Ljubljana, Celovška 34, telefon 33-141, obvešča, da je prevzel generalno zastopstvo za Jugoslavijo svetovno znane francoske tovarne avtomobilov
RENAULT
Prosimo vse interesente, ki se zanimajo za nakup osebnega avtomobila Renault, tipa: »R-4 L«, »Dauphi-ne«, »Ondine«, »Gordini«, »Dauphine 1093«, »Floride«, »Floride S« in »Caravelle«, da se za vse informacije obračajo na podjetje COSMOS v Ljubljani ali na njegovo predstavništvo v Beogradu, Ulica 1. maja br. 11, telefon 35-078.
Gozdno gospodarstvo
Maribor
s svojimi obrati;
Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Odsek za gradnje, Odsek za urejanje gozdov in Odsek za lovstvo,
neguje in vzgaja gozdove, vrši eksploatacijo v gozdovih SLP, samostojno gradi gozdne komunikacije in upravlja lovišče »Pohorje«.
Ob 1. maju čestita vsem delovnim ljudem in jim želi mnogo gospodarskih uspehov.
Kupujte vse modno blago v naših poslovalnicah:
ROKAVICAH - Titova c. 10
Pletenine, trikotažo, rokavice
PIONIR - Titova c. 17
Vsa oblačila za otroke, igrače
NOGAVICAH - Nazorjeva 3
Nogavice vseh vrst
JELICI - Miklošičeva 34
Modno blago
y	v
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv *xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxvvxxxxxxxxxvtxX>KxxxxxxxxxLxxxxxxxvxxxxxvxvxxxVxXXXVXVxXXXxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxx^
§
Vsemu delovnemu ljudstvu čestita za praznik 1. maj
Gradbeno
podjetje
/ftauB^ANT^) Vošnjakova 8a
Izvršuje hi projektira vse vrste inženirskih zgradb
\ _
!
Uvozno, izvozno in trgovsko podjetje
SLOVENIJA AVTO
Ljubljana - Prešernova 40
K2S
a A. A. A ,<x.	/6, AAAAAAAAAAiliAAAičiik

y vy.4WV V V AAAAili A A A /to*

KOLEKTIVI ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA
Steklarstvo
KRANJ
KNJIGARNA SIMON JENKO
KRANJ — Prešernova ul. 2
>
TRGOVSKO PODJETJE
KRVAVEC
CERKLJE NA GOR
TRGOVSKO OBRTNO PODJETJE
Drogerija — optika — kranj
Vam nudi veliko izbiro švicarskih ur — zlatnine — vseh vrst očal in zadnje modele sončnih očal
LEKARNA KRANJ
GOSPODINJSTVA
KRANJ
TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV
Sava
KRANJ — SLOVENIJA
Avtoplašči — Plašči za ko-lesa — Tehnični izdelki — Jermeni — Klinasti jermeni — Transportni trakovi — Prevleke valjev — Pre vleke koles Podpetniki
plašči — Blago za dežna plašče — Lepila
Podplati — Podplatni
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO
KOKRA - KRANJ
Kij učavničarstvo
KRANJ — KOROŠKA 17
Izvršuje remont tekstilnih strojev stavbno ključavničarska dela, strugarska dela, popravila koles in vsa druga uslužna dela.
t delavski pt*&xnik.
žeh it sem deloOnlm Ljudem ehilo dele Onih u^pekdo
JR dhS-MA' 111FADL»KEAhU
TOVARNA USNJA
Standard
KRANJ
proizvaja poznano kvalitetno podplatno in zgornje usnje Pn nabavah se prepričajte o znamki STANDARD
E X O T E R M,
KEMIČNA TOVARNA KRANJ
Podjetje za PTT promet
KRANJ
Mlekarna Kranj
ELEKTRO - KRANJ
KRANJ
Razdeljuje in prodaja električno energijo, projektira, gradi in vzdržuje elektroprenosne naprave, visoke in nizke napetosti
ter nudi svojim odjemalcem servisne usluge
TRGOVSKO PODJETJE
KRANJ
S SVOJIMI PRODAJALNAMI V KRANJU, TRŽIČU, BLEDU, JESENICAH IN MOJSTRANI
KRANJSKO GRADBENO PODJETJE
KRANJ
Kinemato-
grafsko
podjetje
KRANJ — Park svobode
OBRTNO PODJETJE
CERKLJE
CERKLJE
CERKLJE NA GOR.
• TEKSTILNA INDUSTRIJA
TISKANINA- INTEX TEKSTILINDUS
KRANJ — telefonska centrala 28-81
9 Nudimo Vam svoje priznane izdelke: bombažne in @ stanične tkanine v vseh modrih barvah ih odtenkih.
® Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem ® tržišču kot kvalitetne po izdelavi in trajnosti. Na-■ • ročila izvršujemo točno in solidno.
VODNA SKUPNOST GORENJSKE - KRANJ
ČESTITA OB PRAZNIKU DELA VSEM DELOVNIM LJUDEM
AVTOPROMET
KRANJ — ŽANOVA 3 (PRIMSKOVO) TEL. 281
© vrši vse prevoze tovornega jn potniškega prometa. © vsa naročila izvršujemo hitro in solidno
GROSISTIČNO PODJETJE
ŽIVILA - KRANJ
Tovarna rastlinskih olj in oljnih izdelkov
Oljarica
BRITOF — KRANJ
priporoča svoje izdelke, predvsem razna jedilna olja priznane kvalitete
Cestno podjetje v Kranju
KRANJ — TRG REVOLUCIJE ŠT. 4 TELEFON 25-71
TRGOVSKO PODJETJE
KURIVO KRANJ
Kmetijska zadruga
KOČNA
PREDDVOR
čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem k prazniku dela
Zavod za zaposlovanje delavcev — Kranj
Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov
ŠIPAD
SARAJEVO PRODAJALNA KRANJ
Razpolaga z veliko izbiro sodobnega pohištva za opremo stanovanj, pisarn, šol in gostinskih objektov. Poleg pohištva nudi popoln asortiment lesnih izdelkov po (kvaliteti in dimenzijah): vezane plošče — panel plošče — trdi lesonit — izolirne (lesonit) plošče — iverice — parket — ladijski pod — furnir — vrata in okna in vse vrste rezanega lesa.
Vse izdelke prodajamo na veliko iz skladišča Naklo in Bistrica
KOLEKTIVI ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA
ipiiliillllllllllffll
1
TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV
V MIRNI NA DOLENJSKEM
Splošno
gradbeno podjetje
Rogaška Slatina
ELEKTRARNA
ŠOŠTANJ
ELEKTRARNA MOSTE
Moste-Žirovnica
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
JESENICE NA GOR.
ZAVOD ZA STANOVANJSKO
IN KOMUNALNO GRADNJO
JESENICE NA GORENJSKEM
!!!l!ll!i!illli!ll!!lll!!!l!!l|lllll!!lllUlil!ll!llllllllllllil!!l!illl!l!llll!il>llllli!llll!l!lll!llll!!llllll!!lllllll!lllll!!!![|||l!llllllll!lllllll!lllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll]|||||||||
Trgovsko podjetje
Jčo£onča6a
Bled
se še nadalje priporoča za cenjeni obisk v svojih poslovalnicah
Bin
Industrija plutovinastih izdelkov
Plutal
Ljubljana — Celovška c. 32
I iiiiiii
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
INVALIDU II DRUGIH OSEB jesen.ce na c«.
iiiiiii
STANOVANJSKA
SKUPNOST
PLAVŽ
JESENICE NA GOR.
IIIIIII
Trgovsko
, proizvodno podjetje
IIIIIII
Obrtno podjetje
COKLA
BLEJSKA DOBRAVA
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
SAVA
JESENICE NA GORENJSKEM
VELEZITAR
CELJE
Komunalno podjetje
stua vJittukKija
Ljubljana — Cesta na Rožnik št. 2
Tovarna čipk in vezenin
Bled
Železniška postaja Lesce-Bled
Izdelujemo: strojno klekljane čipke in strojne vezenine
Nudimo vam jih po konkurenčnih cenah
Tovarna verig
Lesce pri Bledu
Priporoča nakup svojih izdelkov:
verige vseh vrst za široko potrošnjo, industrijo in brodogradnjo — Vijake vseh vrst in zakovice — Opremo za pomorstvo
■umiri
KMETIJSKO-
GOZDARSKO
PODJETJE
BREŽICE
pilili
BISTRICA
T C C 1
TOČI
Tovarna
termoelektričnih
proizvodov
Bistrica — pošta Limbuš
proizvaja:
električne štedilnike, električne kuhalnike, infrasevne grelce, 120-litrske kompresorske hladilnike
garantira ekonomičnost potrošnje, varnost in trajnost izdelkov
ža praznik dela čestita vsem poslovnim partnerjem, cenjenim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu, ter se priporoča
GRADBENO PODJETJE
GRADBENIK
BREŽICE
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
z množičnimi organizacijami
® Občinski komite Zveze komunistov @ Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva
m Občinski sindikalni svet @ Občinski komite Ljudske mladine ® Občinsko združenje borcev narodnoosvobodilne borbe	LUŠKO
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
CELJE

KOLEKTIVI ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA
SAP-TURIST
Avtobusno turistično podjetje
LJUBLJANA
Če potujete se poslužujte udobnih in hitrih Sapovih avtobusov
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
TEHNIK
ŠKOFJA LOKA
UVOZNO-IZVOZNO
TRGOVSKO
PODJETJE
Maribor, Ulica talcev 5
nudi svojim cenjenim odjemalcem: motorna vozila znamke ZASTAVA, TOMOS, .TAM ter rezervne dele za vsa vozila in dvokolesa domače in tuje proizvodnje ter rezervne dele za dvokolesa ® Poslužujte se našega grosističnega skladišča in detajiističnih trgovin <5 Odobravamo tudi potrošniški kredit za nabavo industrijskega blaga © Priporoča se kolektiv!
Občinski sindikalni svet
MARIBOR — CENTER
TEKO
IMPORT EKSPORT
Agentumo podjetje za tekstilno industrijo LJUBLJANA — CANKARJEVA 1
TESNILKA
tovarna tesnil in plastičnih mas ............MEDVODE.............. ’
obvešča vse interesente, da izdelujemo »Parolit« tesnilne plošče v 7 kvalitetah za vse potrebe naše industrije.
S kvaliteto in ugodno ceno zmo osvojili domači in inozemski trg tudi za slojaste plastične mase (izotext, izocar).
Posebej opozarjamo, da so avtotesnila, katera izdelujemo za vsa naša vozila, atestirana in samo taka zagotavljajo pravilno tesnjenje in delo motorja.
Priporočamo še!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE -
KONSTRUKTOR
MARIBOR
Opuščamo klasičen način gradnje ter uvajamo skupno s kooperanti novo naprednejšo tehnologijo delovnega postopka.
Proizvajamo stanovanja za tržišče po lastnih projektih
Žimo, gradelj, juto in tapetniške potrebščine, vrvi vseh dimenzij in ščetarske izdelke vam nudi
SPECIALNA TRGOVINA
VRVARNA
LJUBLJANA
TRUBARJEVA UL. 29
MARIBOR
DRAVSKE
ELEKTRARNE
MARIBOR
s proizvodnimi ekonomskimi enotami
HE DRAVOGRAD HE OŽBALT HE MARIBORSKI OTOK
HE VUZENICA HE FALA
Delavska sveta podjetja »TALIŠ«, tovarne alkoholnih izdelkov in sadnih sokov, Maribor, in podjetja »APIS«, veležga-njarne, tovarne likerjev in sokov, Šentilj v Slovenskih goricah, sta sklenila, da se s 1. 5. 1962 združita v en» podjetje, ki bo poslovalo pod nazivom
TALIŠ
TOVARNA ALKOHOLNIH IZDELKOV IN SADNIH SOKOV, MARIBOR PRTIZANSKA CESTA 39
Zahvaljujemo se vsem odjemalcem za doslej izkazano nam zaupanje s prošnjo, da ga prenesejo na združeno podjetje.
Ob--L. -maju želimo vsemu delovnemu ljudstvu najboljše uspehe v izgradnji socializma
Delavski svet »APIS« Šentilj
Delavski svet »TALIŠ« Maribor
Tovarna pohištva
NOVA GORICA
IZDELUJEMO;
Dvigalne in transportne naprave Hidromehansko opremo Visoke gradnje Mostove
Razne konstrukcije za industrijo in rudarstvo
OB PRAZNIKU 1. MAJA
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN JIM ŽELIMO MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU!
METALNA
TOVARNA KONSTRUKCIJ, STROJNIH NAPRAV, POLJEDELSKIH STROJEV IN LIVARNA
KVALITETNE TISKOVINE VAM IZDELA
Mariborska tiskarna
MARIBOR, KOPALIŠKA ULICA 6
v knjižnem, ofsetnem, rotacijskem in anilinskem tisku. Izdelujemo albume, spominske knjige, ščitne ovitke za knjige, notese, diplomatske mape in druge izdelke naše galanterijske knjigoveznice.
Izdelki Mariborske tiskarne so danes znani in cenjeni po vsej državi.
Občinski sindikalni svet
MARIBOR
TABOR
Čestita' k prazniku dela vsem svojim članom in delovnemu ljudstvu Jugoslavije
Industrija metalnih polizdelkov
IMPOL
Slovenska Bistrica
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, USTANOVAM, ZAVODOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA 1, MAJ
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MARIBOR
kolektivi Čestitajo ob prazniku dela
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR SZDL
OBČINE KRANJ
Okrajni zavod za socialno zavarovanje
KRANJ
S SVOJIMI PODRUŽNICAMI
ŽAGA BRITOF Britof pri Kranju
vrši uslužni razrez hlodovine in se za cenjena naročila priporoča
OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI SINDIKALNI SVET OKRAJNI ODBOR ZB OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE LM
OKRAJNI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV
Okraja Kranj
Komunalni servis
KRAN.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠENČUR PRI KRANJU
TRGOVSKO PODJETJE
Železnina
KRANJ
Zdravstveni dom
KRAN
Elektrotehnično podjetje
KRANJ
Kmetijska zadruga
CERKLJE NA GORENJSKEM
ELITA
TRGOVSKO PODJETJE KRANJ
s vojimi poslovalnicami pri Kranju, Volna, Maja, Galanterija
Za cenjeni obisk se priporočamo
TOVARNA TEKSTILNIMI STROJEV IN NAPRAV
KOVINAR kranj
Oglejte si naše stroje za tekstilno industrijo. Posebnost: križnonavijalni stroj KNS-5 za trdo in mehko previjanje
preje.
Barvalne avtomatske stroje tipa Jiggerr, stroje za pregled tkanin tipa PMS ter laboratorijske fulare in jiggre
Nudimo tudi vse rezervne dele
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
PROJEKT
-V"
KRANJ

ZA STROKOVNO IN SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE, RAZVEDRILO IN ZABAVO ISKRA OZKI KINO PROJEKTOR KO-6
SHCA
Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov
•	Kvaliteten ton — tehnična izpopolnjenost
•	Preprosto upravljanje
•	Projektor in ojačevalec v enem kovčku ® Okusna zunanjost
KRANJ
Projektivno podjetje
V KRANJU
URBANISTIČNI NAČRTI zazidalni načrti arhitektura ceste
kanalizacija
instalacije
statika
kalkulacije
KOLEKTIV
Gozdnega gospodarstva
KRANJ
Gorenjska oblačilnica
KRANJ
Izdeluje vse vrste damske in moške konfekcije Za cenjena naročila, ki jih izvrši hitro in solidno se priporoča
INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV
I BI
KRANJ
KOMUNALNA BANKA
KRANJ
•	Izdelujemo gradel vseh vrst, v raznih' barvah' in kvalitetah
•	Priporočamo se cenjenim strankam, da si ogledajo naše zaloge
•	Sprejema hranilne vloge na Ime in prinositelja.
•	Tajnost vlog zajamčena.
•	Za vloge jamči federacija
1863
MARIBOR
KOLEKTIVI ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA
OBRTNO PODJETJE
AGROTEHNIKA - SERVIS
LJUTOMER
Gradbeno podjetje Gornja Radgona
Pleskar
Slikarsko, pleskarsko in antikorozijsko podjetje
PTUJ — Lackova ul. 5

TOVARNA ELEKTROMATERIALA
ELMA
LJUBLJANA — ČRNUČE
KMETIJSKA ZADRUGA
Mursko polje
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
NOVA GORICA — Cesta IX. korpusa 96
VODNA SKUPNOST POREČJA DRAVE
Maribor
GRAFIČNO PREDELOVALNO PODJETJE
Embalaža
MARIBOR — Meljska c. 88
.■šaš:?«
Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS
LJUBLJANA Dimičeva ulica 12
Telefon: 32-372 32-373 32-374
P. p. 373
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Okrajni komite ZK Okrajni komite LM Okrajni sindikalni svet Okrajni odbor SZDL Okrajni odbor ZB Okrajni odbor RK Okrajni odbor UROP
in vse ostale množične organizacije
MURSKA SOBOTA
VSEM SVOJIM POSLOVNIM. PRIJATELJEM TER DELOVNIM LJUDEM POŠILJA ČESTITKE ZA 1. MAJ
KOLEKTIV	- -
TOVARNE ŽELEZNIŠKIH VOZIL
bon s kidrič
Izdelujemo, obnavljamo In popravljamo vsa železniška motoma vozila ter potniške, specialne in tovorne vozove vseh vrst, kakor tudi karoserije, notranjo opremo za avtobuse in specialna tovorna cestna vozila.
Priporočamo se za usluge s kvalitetnim varjenjem, mehansko obdelavo strojnih delov, toplokopelnim činkanjem ter z izdelavo odlitkov iz sive in jeklene litine ter iz barvnih kovin