Osebne vesti. Dva novomašnijka. V nedeljo 11. julija sta bila v semeniški kapeli bv. Martina v Šibeniku posvečena v mašnika dva naša rojaka, g. Franc Štempihar iz Velesovega na Gorenjskem in g. Lojze Kurent iz Trbovelj, ki sta sklenila posvetiti se napornemu dušnopastirskemu delu na sončni obali sinjega Jadrana. Prvi bo pel novo sv. mašo v rojstni župniji v Velesovem 18. julija, drugi pa 25. julija v Trbovljah. Radujemo se z gospodoma vsi, ki ju poznamo. Prav iz srca jima častitamo in želimo obilo božjega blagoslova v vzvišenem poklicu! iMesre-t. <..- Strahovita vremenska nesreča nad Halozami. Dne 8. julija proti večeru so doživeli v Zavrču, Lovrenčaku, Gorščaku in po delu Turskega vrha strahovito neurje s točo. Toča ni zbila samo vinogradov ter sadovnjakov, ampak tudi vse poljske pridelke in je s tem uničen velikemu delu Haložanov živež. Nad tri četrt ure trajajoče neurje je bilo spremljano od viharja, ki je ruval drevje s koreninami ter odnašal strehe. Občinski zastopniki in komisija okrajnega načelstva iz Ptuja ocenjujejo ogromno škodo. Z avtomobilom v hišo. Dne 9. julija v zgodnji uri se je zgodila v Mariboru pri gostilni »Pri zlati hruški« v Magdalenskem predmestju avtomobilska nesreča. V eetrtek 8. julija zvečer so najeli štirje na dopustu bivajoči marinarji taksi in so se odpeljali na vinsko rajžo v okolico Maribora. Nazadnje se je mudila družba v Radvanju, odkoder se je vračala ob treh zjutraj v mesto. Potniki so bili prav židane volje in so prepevali v avtomobilu. Lastnik avtomobila Ferdinand Czemba je hotel mesto po Dvoršakovi ulid po Ruški cesti do glavnega mosta. Radi strmine ali pa radi odpovedi zavore se je zaletel voz z vso silo v zid krčme »Pri zlatem zvoncu« na Ruški cesti. Sunek je bil tako močan, da sta popokali obe pnevmatiki na prvih kolesih. Hladilnik se je upognil, luči in sprednja šipa so se razbili. Pri trčenju jt lastnika avtomobila tako pritisnilo k VOlanu, da se je zlomil in šofer je dobil hude notranje poškodbe in še obrezal se je na drobcih razbite šipe. Medtem ko je poškodovani ostal v avtomobilu, so so vesell potnlki razbežali pred bližajočim se strainikom. Poklicani reševalci so Czembo prepeljali v bolnišnico. Tri pobegle potnike Je policija izsledila ln jih zaslišala, četrti Je ostal še prikrit Mrtev v obcestnem jarkn. V Vurmatu pri Sv. Ožbaltu ob Dravi so našli v obcestnem jarku mrtvega 45—50 let Starega moškega. Imel je strto levo roko In lobanjo. Sodna komisija je mnenja, da je postal neznaneo žrtev avtomobila* Oroljniki iz Selnice so našli na nekem travnlku štiri krave, katere je neznani moškj pred nesrečo gnal iz Maribora proti Dravogradu. Nesreča desetletnega dečika. Na Pristanu v Mariboru jo splezal desetletni Ferdinand Schulz na drevo in je padel z njega. Prt padcu sl je zlomil obe roki. Prepeljali so ga v bolnišnico. Modras je plčil v Selnlci ob Dravl v desno nogo 17 letnega hlapca Stanka Zunko, ki se je zatekel po pomoč v mariborsko bolnišnico. Delavec ponesrečil pri spuščanju hlodov. Pri spuščanju hlodov je hudo ponesreftU 54 letni delavec Leopold Krofl iz Pečovnika pri Celju. Hlod ga je zadel pri spuščanju z vso silo in ga je hudo poškodova! na glavi in mu zlomil več reber. Krofla sc oddali v celjsko bolriišnico. Vlak zadel v kolesarja. V Medlogu pr Celju pri prehodu ceste preko železniec je hotel kakih 45 let stari kolesar, ki b je peljal iz Petrovč proti Celju, prehite' savinjski vlak, ki pripelje v Celje ob 18.4C Lokomotiva je sunila kolesarja s tira n~. cesto. Pri padcu je dobil hude poškodb na glavi in na znotraj. Poklicani reševaln avto je poškodovanega prepeljal v celjskc bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. — Osebnosti niso mogli koj ugotoviti, ker je bil ponesrečenl tudl po prepeljavi v bolnišnico v nezavesti. Kolesar podlegel poškodbam. Zgoraj poročamo o neznanem kolesarju, katerega je sunil savinjski vlak na železniškem prelazu v Medlogu pri Celju. Gre za Mihaela Horjak, 391etnega upokojenega rudarja in posestnika iz Laškega. Omenjeni se je odpeljal iz Laškega z letaki laške gasilske prireditve, katere je lepil po Savinjaki dolini. Vračal se je na kolesu iz Petrovč v Celje in ga je prl tem zadela smrtno-ne- ,varna nesreča, kateri je podlegel v celjski bolnišnici 9. julija zjutraj. Starka se smrtno poškodovala pri padcu po stopnicah. Helena Sarner, 87 letna obfiinska reva v Laškem, je padla po stopnicah. Pri padcu je dobila tako hude poŠkodbe, da je umrla v celjski bolnišnici. Pri delu smrtno ponesrečil. Pri delu v kamnolornu v bližini papirnice bratov Piatnik v Radečah pri Zidanem mostu je zaBula zemlja do kolen delavca Franca Ilinčič iz Radeč. Pri zasutju je udaril s tako eilo z glavo ob kamen, da si je prebil Iobanjo, iz katere so mu lzstopili možgani In je bil pri priči mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo z dvema malima otrokoma. Po nesreči se ustrelil skozi srce. Na Sinovici pri Sodražici na Kranjskem je dobil 181etni posetniški sin Ivan Oblak flobertovko in jo je nesel v kaščo. Ker sina ni bilo dalje časa na spregled, je šel njegov oče pogledat za njim in ga je našel na tleh mrtvega s prestreljenim srceni. NihČe ne ve, kako se je zgodila smrtna nesreča. Najbrž fant ni znal, da je puška nabita in se je orožje sprožilo vsled neprevidnega ravnanja. Sod vina smrtno pomandral trgovca. JoBipina Trdina, krčmarica v Škofji Loki, je kupila na Stajerskem deset sodov vina. Po Vino se je odpravila s tovornim avtomobllom škof jeloškega prevoznika RavniharJa. Z njo se je peljal poleg šoferja njen llletni sinko in trgovec Ivan Potočnik iz Bkof je Loke. Po prevzemu vina so se vraČall čez Vransko proti Škof ji Loki skozl 5?uhlnjsko dolino proti Kamniku in so hoiell čez Vodice domov. V bližini vasi Laze &a Kozjem brdu je odpovedala na težko »aloženem avtomobllu zavora. Sofer se je hotel izogniti nesreči in se je spustil z voidlom navzdol. Avto se je med brzenjem po hribu prevrnil ter dvakrat prekucnil. Bodl vina bo se zvalili po strmini in so potegnili s seboj trgovca Potočnika ter so ga tako pomandrali, da je obležal pri priči mrtev. Trdinova ln njen sinko sta se hudo poškodovala, vendar se bosta pozdravila. Lažje praske je dobil šofer. Čp pade kolo z avtomobila. V Bohinjski Bistricl je padlo kolo z drvečega avtomobila, katerega je šofiral šofer Franc Fajdiga. V avtomobilu se je peljal Jan Ulman, občinski tajnik v Kamniku, z družino. Ker se je vozilo prevrnilo, so dobili vsi potniki poškodbe in so jih ptepeljali v Ijubljansko bolnišnico. Ulmanovl so sl kmalu opomogli, poškodba šoferja Fajdige pa je resnega značaja. Smrt pod z gnojem naloženim vozom. V Pipanovi jami ob Vilharjevi cesti v Ljubljani se je zgodila 8. julija smrtna nesreča. 22 letni voznik Ivan Hujan iz Most, ki je služil pri posestniku Pircu z Ambroževega trga, je odvažal gnoj iz omenjene jame. Nenadoma se je poln voz gnoja prevrnil na Hujana in mu je teža zdrobila lobanjo, da je bil pri priči mrtev. Pretres možganov. Franjo Franz, 461etni uradnik In etrojni tehnik v tovarni »Kuverta« v Ljubljani, je padel tako nesrečno iz dvigala v tovarni, da si je pretresel možgane pri padcu in je dobil tudi druge notranje poškodbe. Reševalci so ga prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico. Tramvaj poškodoval kolesarja. Huda nesreča se je zgodila 9. julija popoldne v Šiški pri Ljubljani, kjer se je hotel šofer Franc Avbelj s kolesora ogniti tramvaju. Kolo semu je zarilo med tračnice in kolesarja je tramvaj podrl na tla tako, da je obležal nezavesten in eo ga prepeljali v nevarnem stanju v bolnišnico. Usodepolni udari strele. V Ljubečnem pri Celju je udarila strela v hlev posestnika Mirnika, ki je pogorel z raznim poljedelskim orodjem. Pogorelec je hudo udarjen, ker je bil sicer zavarovan, vendar ni plačal premije in mu ne bo izplačana zavarovalnina. — V Gaberju pri Celju je zgorelo vsled udara strele vojaško skladišče, v katerem je bilo veliko sena, slame ter ovsa za vojaške konje. Gasilci so preprečili, da se požar ni razširil na sosedna poslopja. Škoda znaša 200.000 Din. — V Ložnici pri Celju je užgala strela in je vpepelil ogenj 50.000 Din vredno gospo- darsko poslopje posestniku Lipovšeku. Tudi v tem slučaju so obvarovali gasilci sosedna poslopja. — V torek 6. julija popoldne je prihrumela nad Maribor in okolico nevihta z udari strele. Udarilo je v strelovod dimnika mestnega vodovoda na Teznu, dalje je istotam strela hudo poškodovala transformator, izolatorje ter žice z visoko napetostjo pri podjetju »Kovina«. Na Teznu je še istočasno usekalo v oljnatl priklop naprave za visoko napetost, ki je last tvrdke »Teksta« na Teznu. — Pri nalaganju sena je ubila strela v Žalcu 31 letnega delavca Mihaela Obrezo iz Vel. Pirešice. Obreza je bil na mestu mrtev, ostalim delavcem se ni zgodilo nič posebnega. — Med nevihto je udarilo v vasi Kračali na Kranjskem v Lundrov skedenj, kl je pogorel do tal. — Pri Sv. Gregorju je urezalo v visoki mlaj, kl je stal od birme. — V gozdu nad Sodražico je ubila strela apneničarja Ivana Mervarja, doma iz Kastva pri Sušaku, ki je s svojim rojakom pripravljal apnenico. Mervarjev tovariš je bil od udara samo omamljen in bI je kmalu opomogel. — V Pružinski vasi pri Štorah v daljni okolici Celja je udar strele upepelil šestokenski kožolec mlademu gospodarju Valentinu Kr^marju. Na pomoč prihiteli sosedje so ubranili hlev. Škoda znaša 50.000 Din, zavarovalnina pa samo 5000 Din. — Strela je |ažgala velik kozolec dvojnik posestniku Martinu Grasičarju v Napušču, občina Sv. Jurij pod Kumom. Ob udaru strele sta spala na kozolcu posestnikov sin ter hlapec in sta se komaj rešila. Ogenj se je razširil še na kaščo, drvarnico in hleve. Rešili so deset glav živine ter šest Bvinj. Z gospodarskim poslopjem pa je zgorelo žato, orodje tn vozovi. Sosedje so rešili hlšo. Skoda i* velika, zavarovalnina znaša komaj 8000 dinarjev, Razne požarne nesreče. V bližnjl okolid Ptuja je vpepelil najbrž od zlobne rok* podtaknjen ogenj hiSo in gospodarsko po« slopje posestnika Jakoba Steklec, Razea dveh poslopij so zgorele tri krave In pef svinj. Škoda znaša 40.000 Din. —- V Vuzenici je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnlka Alojzija Kresnik ln J« uničil ostrešje. Skode je za 25.000 Din. — V Slovenjgradcu je izbruhnil ogenj v hiSl lnočarja Franca Lobej in je napravil precej škode. — V Kaniži pri Št. Hju v Slov, goricah je postala žrtev plamenov viničarija posestnika Jožefa Muršeca. — V Leviču pri Poljčanah je zgorela 25.000 Din vredna hiša posestniku Janezu Ugeršeku. Posestnici Antoniji Francl je vpepelil ogenj v Poljčanah viničarijo in znaša škoda 10 tisoč dinarjev. Razne novice. Tekmo koscev in žanjic so priredili v bližini Maribora, kajpada na Gospodov dan. Prišlo je nekaj članov in članic nekega društva kmečkih fantov in deklet. Govorilo se je, da bo nastopilo 70 tekmovalcev, pa je nastopilo samo šest fantov in šest deklet. Tekma je torej bila prav klaverna. Zanimivejše pa je bilo to, kar je tekmi sledilo: zabava v gostilni do drugega dne. V čem pa so tamkaj tekmovali? »Domovina«, ne slovenska, marveč jenesarska, simpatično poroča o občnem zboru Kmetijske družbe, ki je bil v nedeljo 4. julija. O poslovanju te zadruge ve samo toliko povedati, da so bili odobreni zaključni računi za poslovno leto 1936 in da je bila sprejeta razrešnica glavnemu in nadzornemu odboru. Česar pa jenesarsko glasilo ne poroča, bodo naši čitatelji našli v naši današnji številki v prilogi »Za gospodarje«. Tam se bodo uverili, ali in kakšna razrešnica bi bila upravičena. SOletni jubilej. Društvo slovenskih katehetov je obhajalo 6. julija ob navzočnopti 60 članov in Ijubljanskega škofa dr. G. Rožmana prl Mariji Pomagaj na Brezjah 301etnico. Elektrarna Fala v umetni megli. Banovinske protiaeroplanske zveze iz Zagreba, Ljubljane in Maribora so se zbrale po svo5ih zastopnikih v Fali, kjer so napravili zanimiv poskus. Mariborski gasilci s štirimi tovariši od tvrke »Kovina« na Teznu so s pomočjo posebnih priprav tekom 20 minut obdali celo elektrarno Fala v obsegu enega kvadratnega kilometra z gosto Umetno meglo. Poskus zameglitve je zelo dobro uspel. Obrtnilii na VI. mariborskem tednu. Prlreditev Mariborskih. tednov Ima namen prikazati predvsem delovanje ln napredek naše obrtl, trgovtne in industrije. Vsl razatavljalci se zavedajo važnosti sodelovanja na Mariborskem tednu, zato se že dalje časa pred otvoritvijo vneto pripravljajo. Ena najzanimivejših razstav je vsako leto razstava naSih agilnih obrtnikov, saj pa je tudi zelo pestra In tako za obrtnike kakor za pbiskovalce koristna. Tudi letoa so se mariborski pbrtnlki odloCili za sodelovanje na VI. maribor¦kem tednu. Po pripravah sodeč bo njihova razBtava letos Se večja ln zanlmivejša, saj bodo razatavljali obrtnlkl vseh strok. Sodelovali bodo mojatri, pomočniki ln vajenci. Oblskovalci Mariborskega tedna bodo lahko občudovali praktične Izdelke na obrtniaki razstavl ln ugotovill lep nabredek. Na razstavl ae bo občinstvo seznanilo tudi z onlml lzdelkl, ki jih izdelujejo v odlični kakovosti domaCl obrtniki, ki pa smo jlh doslej V vellki meri uvažali iz tujlne. Obrtniška razBtava lma namen korlstlti tudl obrtnikom samlm, «aj Je znano, da nimajo baš rožnatega poJožaja. Prav zato Je njihova marljivost in želja pripraviti fitm lepSo razstavo tem bolj upoštevanja vredna. Ker je za obisk Mariborskega teiflna, kl se bo vršil od 31. Julija do 8. avgusta, iflovoljena polovična voznlna, Je prlčakovati zelo Jnnogo obiakovalcev, kl bodo znali ceniti agllnost marlborskih obrtnikov. Počltniee bodo minule, kam pa pot«m? V Knobleharjev zavod. Mlsijonarjev slnov presv. Srca V Dravljah pri LJubljani se sprejemajo pridni idefikl, kl žele postati duhovniki In se poavetiti iniflljonskemu poklicu. Mesečno plačilo prav niz)co. V poštev prldejo dijakl vseh gimnazijakih razredov, za I. razred le takl, kl so že napravili (Bprejemni izpit na katerikoli gimnaziji. Gojenci Knobleharjevega zavoda obiskujejo Skofijsko felmnazljo v St-Vidu. Prožnji za sprejem je priložiti krstnl llst, flolski Izkaz, zdravniško spri- Cevalo. Natančnejša pojasnila se dobe pri vodstvu. — Knobleharjev zavod, Dravlje 148, p. Šent Vid nad Ljubljano. — P. Stanko Dobovšek, misljonar. »Vzajemnost«, društvo duhovnibov lavantinske fikofije, Ima svoj redni letni občni zbor dne 26. julija ob pol desetih v Mariboru, bogoslovje, Glavni trg 7, po običajnem sporedu. — Odbor. Pozor pred sleparjem! Zadnji čaa se potika po slivniški in framski župniji mož, kl poizveduje za bolnike, kateri trpijo na revmatizmu, vsled ran na nogah bi aličnih bolezni. Bolnlkom zatrjuje, da jih bo aigurno ozdravil. Ker se ljudem nalaže, da so ga poalali sorodnikl, sosedje itd., mu marsikje nasedejo in verjamejo. Zahteva pa za svoje »mazilo« lepo vsoto. Tako je že ogoljufal v Slivnici več ljudi. Sleparski »zdravnik« je visoke poatave, nad 45 let star, nosl s eeboj oguljeno usnjato črno suknjo kot površnik. Kjer bi se pojavil, naj takoj opozorijo orožnike, da prejm« za »mazaštvo« tudi zaaluženo plačilo. Naplavljeno truplo. Pri Vuhredu je naplavila Drava truplo neznanca, ki je bil star 45—50 let in je bil več tednov v vodi. Opozarjamo na otvoritev novo dozidanega lokala za oddelek manufakturne in konfekcijske trgovine Anton Macun v Mariboru. Lepo In zanimivo razstavo si naj vsakdo ogleda v podaljšanem hodniku. Pri tej priliki nudi ta splošno znana solidna trgovina za dobo enega meseca pet odatotkov popusta. 941 ©t>žaiov.ani<i vrertni slučafi. Kako vas sramotijo! Vas, slovenske može in fante, ki ste se zbrali na sijajnem taboru v Celju, si drznejo nezaslišano sramotiti jenesarji, pofarji in jugofašisti! Celjska »Nova doba«, pristno-jenesarski listič, je ponatisnjla poročilo jugofašističnega »Pohoda« o celjskem taboru. Ponatisnila ga je v celoti brez pripombe, kar dokazuje, da se z njim istoveti. V tem poročilu se zasmehiijejo slovenski možje in fantje kot »neka posebna pasma slovenskega naroda«, kot »redka pasma Slovencev«. Torej je slovenski kmečki mož in slovenski kmečki mladenič neka pasma slovenskega naroda, narod kot tak pa tvorijo jenesarski, pofarski in jugofašistični škrici. Dobro si zapomnite, slovenski možje in fantje, to podlo sramotenje. Za ušesa pa primite tiste ljudi, ki stojijo za jenesarskimi in fašističnimi listi in ki jim vi nosite svoj denar. Strogo se držite načela: Svoji k svojim! Nasprotniki našega krščanskega in slovenskega načela smatrajo slovensko kmečko Ijudstvo kot »pasmo«, kakor so nekdaj Turki in poturčenci smatrali kmeta kot »rajo«. Raja se je že davno osvobodila, tudi »pasma« bo dala svojim sramotilcem odgovor,. ki bo trajno učinkovit! Prvi skrunilec evharističnega križa prijet. Po Kranjskem je padla pod zločinsko roko brezbožnikov cela vrsta evharističnih križev in so bila vsa poizvedovanja za krivci zaman. Sedaj se je posrečilo prijeti zločinca, o katerem je neizpodbitno dokazano in je tudi že sam p~iznal, da je podžagal visok evharistični križ v Dolnjem Logatcu. Logatčani so postavili prvi evharistični križ 19. aprila 1935 in je padel dne 15. novembra 1936. Drugič so ga postavili 29. novembra 1936 in ta je bil podžagan v noči na 5. julij. Zaprti storilec je Andrej Seljak, mizar, ki ima hišico v drevoredu ob državni cesti od Logatca proti Vrhniki. Preiskava bo dognala, kdo je tega človeka nagovoril k zločinu, katerega je priznaJ po daljšem zanikanju pod težo dokazov. Vlom v župno cerkev. V noči na 9. julij je bilo vlomljeno v župno cerkev v Kranjski gori. Vlomilec je odprl s ponarejenim ključem tabernakelj, iz katerega je prenesel monštranco in ciborij s hostijami v spovednico. Na monštranci je odlomil le en žarek, ker je videl, da nima vrednosti. Spravil se je nad krstni kamen, kjer je odlomil na pcsodi za sv. olje pozlačen križ. Nato je vdrl s krampom v grobnico pod kapelo sv. Jožefa, kjer je sedem krst. Vsem krstam je odvzdignil pokrove in iz ene je vzel rožni venec v prepričanju, da gre za dragocenost. Nazadnje je vlomil še v oba nabiralnika. Eden je bil prazen, v drugem pa kakih 30 Din. Skupna škoda znaša 250 Din. Storilec se je pustil najbrž zvečer zapreti v cerkev, v kateri je domneval zlato in še razno drugo bogastvo, a se Ne odlašajte na stara letal Med mladiml ljudml je mnogo takih, kl pravijo, da se bodo dall zavarovati Sela v starejšlh letih. To mnenje je zelo zmotno in nespametno, ZakajT V dvojnem oziru. Nihče ne ve, all boi dočakal starejša leta. Vzemimo samo en primer« Samo v enem tednu (koncem junija) je v Mariboru umrlo 14 ljudi. Med temi jih jo ravno po« lovica, kl niso dosegli starejšlh let, marveč aa umrli v cvetu življenja, in sicer ao bill atari 23, 27, 28, 30, 36, 40 "in 41 let. Tako je tudi v drugih krajlh. Iz aplošne statistike umrljivoatl j« raz« vidno, da izmed tisofi moških dočaka 50 letno atarost lo 684 moSkih. V Nemčljl ao izračunali, do postano vaaka osraa žena v 45. letu staroati vdova. Smrt torej koal, ne da bi vprašala, ali j« kdo atar ali mlad. S tega staliSCa je torej nespametno odlašati z zavarovanjem na stara leta. — Drugi vzrok, ki govorl za to, da se vsak čim prej zavaruj, Je ta, da je zavarovana vsota v ve« likl meri odvisna od staroatl zavarovanca. Primer: Ce ae i-točasno zavarujejo za mesečno premijo 15 Din oaebe, kl eo atare 20, 34, 40 let, bo znašala zavarovana vaota prl prvem 6750 Din, prl drugem 5190 Din, prl tretjem pa 3780 dinarjev. Ali ni to velika razllka? Kar ae pa živIjenja tiče, je pri vaeh treh negotovo in je možno, da tlsti, ki je 20 let star, prej umrje ko oni, ki je star 40 let. Tudi a tega atališča je torej nespametno odlašati z zavarovanjem. čim prej se kdo zavaruje, tem bolje je zanj in za njegova domače. V preteklih šestih mesecih tega leta sa je pri >Karitas« nanovo zavarovalo nad 4000 ljudi — večina za alučaj smrti, drugi pa za starostno preskrbo in doto. Obrnite se tudl vi čim prej na >Karitas« in se zavarujte! Tega koraka ne boste nikdar obžalovali, ker boste imeii samo koriat od njega. »Karitaa« Ima skoraj v vsakl župniji zastopnika, v Mariboru (v Orožnovi ulici) pa podružnico. Grofov jaL^aurPovest iz domačih hribov. — 27 »Kaj? Ali ne verjamete? Ste mi res krotke ovčke!« se je rogal Lavrinc. »Pojdite pa poglejte v Dobrovlje, prepričajte se sami, kafio lepo je vse zapleteno! Deklina se je usedla kakor na svoje. Saj je zadnjič oni Gašpar pravil v Kapli v gostilni, da je njegovi sestrl veliko bolje, odkar ima tako postrežnico in da je take, kakor je Veronika, ni daleč naokoli nikjer; bolnica da brez nje kar biti ne more več. To ta sveta coprnica res zna, da ti vsakega norca na svoje limanice dobi.« Špela je od jeze škripala z zobmi. Iz zelenih oči so ji švigali strastni ognji, rdeči lasje so ji goreli, pege na spačenem licu so ji čisto počrnele. »Kar je še najbolj iraenitno, tega še povedal nisem,« je nadaljeval Lavrinc in se zlobno režal; »... toda to je skrivnost, ne smem povedati. Obljubil sem, da tega ne bom drugim pravil.« »Nam že lahko poveš. Mi ne povemo nikomur. Saj smo sami med seboj. Povej!« ga je nagovarjal krojač Murko. Urarjeva Reza pa je silila: »Povej, povej! Tiho bomo.« »Tiho ko miš,« je dodal Jozelj. »Ali ste mi radovedni, hehehe!« se je zahehetal Lavrinc. »Če mi torej obljubite, da boste molčali, vam povem, pa samo vam... Cenca ima pod palcem: hišo brez dolga in še precej denarja. Ni dolgo tega, ko je napravila testament. Kaj pravite, komu je dala vse zapisati? Vse do zadnjega krajcarja — grofovemu jagru. Ko ženska umre — in to bo čez kak teden gotovo, bo Anza petičen mož; ne bo se mu treba pobijati z gamsi na planini, ko ga to delo itak ne veseli več, odkar se mu je oni krat pripetila tista nesreča. Gotovo se bo preselil v Dobrovlje v svojo lepo hišo in se bo oženil. Nevesta pa ga že kar v gnezdu čaka, hehehe.« »Frklja prekleta! Pa se tako sveto drži! Oči ji je treba izpraskati, kropa bi ji ulila v lice,« se je penila Špela. Njen oče, krčmar Tilen, je pozibal svojo kosmato glavo in je zakrolil: »Kdo je testament videl? Komu je ženska na nos obesila, kaj je dala zapisati — komu, pravim, komu?« »Videl testamenta nisem, vem pa natanko, kaj stoji v njem,« je rekel Lavrinc. »Moj prijatelj Košutnik, dobroveljskl občinski pisar, mi je vse povedal. Ta je bil zraven, ko je delala testament, in ga je pisal. — Toda nikomur ne smete povedati, da veste od mene ali od njega kaj; sploh ne smete nikomur ne besede o tem črhniti.« »Da, da, seveda... O skrivnostih treba molčati... Da pa je ta Veronika tako z vsemi mažami na- mazana, tega bi nikoli ne bil verjel... Tiste ženske, ki se najbolj sveto držijo, so navadno najslabše... Skoda za jagra, zdaj je z našo godbo pri kraju!« Tako so govorili krojač, Reza in Jozelj vsi povprek. Špela pa je zdirjala, kakor da je ob pamet, v kuhinjo; tu je sedla na peč in se zaeela od jeze iflreti... Ah, zdaj ve, zakaj se je je jagar tako otepal ln ni hotel o ženitvi nič čuti! Tod ga je torej bilo! Ali naj si nikar ne misli, da bo srečen s svojo jfzvoljenko! Ta coprnica ga ne sme dobiti; za to bo Že ona, Špela, poskrbela. Ko bi le vedela, kam je skril tiste ukradene reči Jz šmarske cerkve! Saj vendar ni šent, da bi jih ne bilo mogoče najti! Morda jih je skril v tisto luknjo gori, kjer je lani pobral orlovsko gnezdo in je potem tam hranjeval svoje orožje? Takrat mu je morala pomagati, ko je po vrveh vlačil svoji puški tja gor. V tisto luknjo bi se dalo od zgoraj dol po kaki močni vrvi te priti; korajže je treba ... Edino svojo ruto bi rada zopet imela, da bi on ne imel ničesar v rokah, kar bi moglo pričevati Boper njo; vsemu drugemu bi se rada odrekla. Ne, ne, ničemur se ne mara odreči; vse hoče 'dobiti v roke, kar sta tedaj pobrala v cerkvi. Tedaj ga bo imela s čim držati, ne bo se ji mogel več iztnuzniti, rajal bo, kakor bo ona žvižgala ... Glej ga, šenta, še nekaj! Ali bi se ne dale te reči podtakniti Veroniki? To bi bilo nekaj! Peklensko zloben nasmeh je spreletel Špelin obraz ... Da, naj velja, kar hoče, vse bo storila ... Našla bo in bo spletla oni hinavski coprnici tako zanko, da ji bo sape zmanjkovalo... Nenadoma je stal zraven nje Lavrinc, ki se je priplazil iz gostilne. Prijel jo je za roko in dejal priliznjeno: »Ljubica, kaj pa delaš? Saj se vendar ne boš cmerila za jagrom! Pusti ga, naj gre cigan! Jaz te imam stokrat rajši, kakor te je imel on.« »O jagru ne maram več čuti,« je zaškripala Špela. »Ali tej kači mežnarski pa bom posvetila. To mrzim ko vrag. To moram zdrobiti — zadavila bi jo, uh! Že vem, kako.« »Morda jo jaz še bolj mrzim ko ti. Le na priložnost čakam, da ji posvetim. Dajva skupno!« »Če mi bo tvoje pomoči treba, ti bom rekla.« »Kaj nameravaš? Povej mi!« »Ne — da — ne, ne! Nič gotovega še ne vem. Vsak svojo pot pojdiva! Na kraju se bova že sešla.« Iz gostilne se je jezno zadrl krčmar: »Špela!« Nekdo je zasviral na orglice in koraki plesalcev so se začuli. Lavrinc je prijel Spelo in odskakljal z njo v sobo. • (Dalje aledi) je zmotil in je bilo njegovo preklensko delo skoraj zastonj. Železniškl delavec in družinski oče se vrgel pod vlak. Prl Bistrici blizu Ruš so doživeli te dni strašen obup nad življenjem. Avguštin Robnik, delavec v državni železniški delavnici v Mariboru in doma iz Bezene, se ie vrgel na zgoraj omenjenem kraju pod lokomotivo opoldanskega koroškega vlaka. Stroj je nesrečneža vlekel 25 m daleč, kolesa so mu razpolovila truplo in so ležali posamezni deli ob progi. Robnik se je podal 6. julija zgodaj zjutraj na delo v delavnice. Predpoldne je prosi delovodjo, naj mu da listič, da bo šel k zdravniku. Namesto zdravniško pomoč, 8i je poiskal grozno prostovoljno smrt. Robnik zapušča ženo, 18 letnega sina in 17 letno hčerko. Smrtno zaboden. V noči na nedeljo sta v Košakih pri Mariboru trčili skupaj dve skupini delavcev, ki so zaposleni pri gradnji ceste Maribor—Št. Ilj. Iz prepira se je izcimil pretep, v katerem je Karol Kozar smrtno zabodel 34 letnega pekovskega pomočnika Adolfa Božnika iz Jelenč. Na smrt zabodeni je pred nedavnim našel zaposlitev pri cestnem delu. Vlomilci obiskali občinski urad. Nočni vlom je bil izvršen v občinski urad pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Mariborska policija je bila poklicana, da ugotovi dejanski stan na licu mesta in se loti zasledovanja drznežev. Po prestanih desetih letih kazni zopet kradel. V Celju je prijel stražnik radi sumljivega obnašanja 32 letnega krojaškega pomoenika Franca K. lz Boštanja ob Savi. Ko je že bil prijeti na policijski stražnici, sta prišla tja brata Franc in Miha Vrečar od Sv. Lovrenca pod Pružinom. Javila sta, da jima je bilo 8. julija dopoldne ukradeno iz stanovanja v njuni odsotnosti, in sicer Francu nova obleka, perilo, zlat prstan in 400 Din, v skupni vrednosti 1500 Din. Brat Miha pa je bil okraden za vrednost 1600 Din. V isti hiši stanujoči Jožefi Guzaj je bila izmaknjena 500 Din vredna zapestna ura in. Blaž Guzaj je bil po tatvini oškodovan za 675 Din. Vrednost vseh ukradenih predmetov znaša 4275 Din. Franc Vrečar je takoj spoznal, da ima aretirani na sebi njemu ukradeno obleko in perilo. S takim dokazom ugnani krojač Franc K. je priznal tatvino in je bil predan v zapore okrožnega sodlšča. Franc K. je že presedel radi tatvin deset let v mariborski kaznilnici. Mladenlč se vrgel pod vlak. Anton Glavan, 241etni mehanik iz Zapotoka, se je pripeljal z vlakom v Grosuplje na Kranjskem. Ko se je začel vlak preinikati, se je Glavan vrgel pod lokomotivo, kl mu ie od.rezala glavo in je bil pri priči mrtev. Pri nesrečnežu so našli pismo, v katerem pravi, da si je izbral prostovoljno smrt radi tega, ker so mu starši branili, da bi se poročil z deklino, katero si je sam izbral. Glavan je bil uslužben na letališču v Ljubljani in je zapustil nad 12.000 Din za prevoz trupla iz Grosupelj v Zapotok in za nagrobnl kamen. Izpred sodlsca. Huda kazen. Valentin Grilc, 26 letni brezposelni rudar, je ukradel iz zaprtega stanovanja posestniku Ivanu Majerju v Spodnji gorici 12. junija tisoč dinarjev vredno obleko. Grilc je bil v Mariboru dne 7. julija obsojen na eno leto ječe. ff« portugalskega mlnlstnkega predsednika Sa- fcuuja J« bU poakuSen atentat od vodit«lja por- tugalske komunlstlčne organizacije. •W<.-JSst-*- - 16.440 metrov visoko se je dvignil v aeroplanu angleški letalski poročnik Adatn ln si je priborilsvetovni rekord, katerega Je lmcl ltalijanskl Ic':aleo Pezzi. Adam Je prekosil Pezzija za 785 m. Najboljši streiec angiesKe armade je korporal I. White, katerega nesejo tovariši po nagradl na ramali s tekmovabiega prostora. Na angleškl postaji Je zavozll vlak z vso brzino na slepi tir in se je prevrnil. Nesreča je zahte-vala fitirl mrtve ln dvai.ajst hudo ranjenih. 14 julij 1937 SLOVENSKI GOSPODAR Stran 1. NOVA KNJIGA, KI JE IZŠLA V ZA- LOŽBI TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU: Davorin Petančič: »Sveto Gore«, broS. 18 Din, vea. 28 Din.