Od punka do marksističnega izobraževanja Pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine deluje poleg številnih organov, komisij in konferenc tudi konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju. Njen predsednik IGOR LAVŠ nam je pripovedoval o delu te konference, ki se trenutno ubada z zelo pere-čimi vprašanji te populacije mladih. »Trenutno se največ ukvar-jamo z idejnostjo med mladi-mi ali, kot mi pravimo, z idej-nimi tokovi med mladimi,« je pripovedoval Igor. »Prav s tem namenom pripravljamo okroglo mizo na temo punka. Odgovoriti namreč želimo na vprašanje, ki se zadnje čase ¦ vse pogosteje pojavlja, ali je Ljubljana res središče nega-tivnih pojavov med mladimi in kakšna je pri tem vloga punka kot sodobne smeri v glasbi«. - Veliko pozornosti name-njate tudi srednjem usmerje-nemu izobraževanju. »Res je. Sedaj pripravljamo nekakšno raziskovalno poro-čilo o tem področju v prvih letnikih usmerjenega izobra-ževanja. Izbrali smo šole iz ra-zličnih področij, v katerih bo-mo ugotavljali šolski uspeh in pomanjkljivosti programov novega sistema izobraževa-nja. Usmerjeno izobraževanje teče po zastavljenih progra-mih, čeprav so skoraj povsod prisotne nekatere težave. Pre-majhna je namreč seznanje-nost učencev s pravilniki in zakonom o usmerjenem izo-braževanju nasploh. Poseben problem predstavlja praktič-no delo, saj marsikje še ni ure-jeno. Pedagoški kader še ni vajen novega načina dela, ta-ko da se marsikje ni prav nič spremenilo. Ugotavljamo pa tudi, da je učni uspeh prvošol-cev zelo slab. Pa ne samo v tistih šolah, ki izobražujejo učence s slabim osnovnošol-skim uspehom, kjer je tudi sa-mo desetodstotni uspeh! To pa je zelo slabo, morda celo kritično, vsekakor pa vredno premisleka. Prav gotovo je eden od vzrokov tudi slabo predznanje pa slabe delovne navade, ki bi jih učencem mo-rala dati osnovna šola.« - Bi Zveza socialistične mladine lahko pri tem kaj sto-rila? »ZSMS lahko pri tej situaci-ji pomaga predvsem z zbira-njem pripomb na nov sistem izobraževanja. Letos namreč ni več kaj storiti, lahko pa na-še ugotovitve pomagajo pri-hodnje šolsko leto. Vsekakor pa že zdaj lahko rečemo, da bi morala biti osnovna šola veli-ko bolj zahtevna, ne pa samo sentimentalna, posebno v sedmih in osmih razredih«. - Sentimentalna? »Tu mislim na sentimental-nost učiteljev, ki učencem predvsem v zadnjih letnikih popuščajo in jim pišejo boljše ocene, kot bi si jih zaslužili, da bi jim s tem omogočili vpis na šolo, karhor si želijo. To pa učencev nikakor ne pritegne k temeljitejšemu učenju.« - Kaj pa štipendiranje? »Seveda se ukvariamo tudi s tem problemom. Pravim problemom, saj je na tem po-dročju vrsta pomanjkljivosti in neusklajenosti. Štipendira-nje dijakov je namreč med re-gijami silno neusklajeno, kar vodi do položaja, da imajo ne-kateri učenci kar po dve šti-pendiji, predvsem tisti iz po-murske regije. Drugi pa so, čeprav bi jo zelo potrebovali, brez nje.« - Problematiko štipendira-nja povezujete s problemati-ko v dijaških domovih. »Res je. V domu Anice Čer-nejeve in v domu Majde Vr-hovnik so pogoji bivanja ne-mogoči in domova že dajeta videz prehodnih domov. Da bi se to stanje izboljšalo, moč-no podpiramo združevanje domov, kaf bi prav gotovo prispevalo k temu, da cene ne bi bile tako visoke in različne od doma do doma in da bi se organizacija izboljšala ter ize-načili pogoji za vse, ki živijo po domovih.« - Nenehno govoriva o mla-dih v srednjih šolah, kaj pa osnovnošolci? »Tudi s tem področjem dela se trenutno več ukvarjamo. Ugotovili smo namreč, pa ta ugotovitev ni prav nič nova, da mladinska organizacija v osnovnih šolah ne more delati in zaživeti tako kot v srednjih šolah. Zato pripravljamo po-seben program aktivnosti in dela mladinske organizacije v osnovnih šolah. Naslednje le-to bomo začeli s tem progra-mom aktivno in poskusno de-lovati vsaj na eni šoli. Ce se bodo pokazali zaželeni uspe-hi, bomo takšen program vne-sli tudi v druge šole.« - Kakšno pa je sodelovanje ZSMS in ZK v osnovnih orga-nizacijah? »O tem smo se pogovarjali tudi na posvetu predsednikov srednjih šol in dijaških do-mov. Na splošno lahko rečem, da je ta povezava slaba ali pa je sploh ni. Da ne govorimo o povezavi s sindikatom, ki je sploh ni zaslediti nikjer!« - Kaj pa marksistično izo-braževanje? »Le-to poteka predvsem preko predrheta samouprav-ljanje s temelji marksizma. Ugotavljamo pa, da ni učinko-vito. Vse preveč je namreč pri tem predmetu teorije, ki mla-dim ni blizu in se je zato učijo na pamet, brez povezave z živ-ljenjem. To pa vsekakor ni na-men tega predmeta.« Z Igorjem Lavšem bi lahko še dolgo govorila, saj je ostalo še mnogo odprtih vprašanj, kot so samoupravljanje na šo-Tah, pa uveljavljanje delegat-skega sistema, problematika statutov na šolah, ki v mnogih primerih niso usklajeni z za-konom o usmerjenem izobra-ževanju, pa mladinsko pre-stopnižtvo in še bi lahko na-števali. Pa smo se raje odloči-li, da o tem spregovorimo kdaj kasneje, predvsem o tem slednjem, o mladinskem pre-stopništvu, o čemer bo kmalu razpravljalo tudi predsedstvo OK ZSMS.