AUSTft. mt TOBAČNE DELAOSRE ZVEZE llllllUllllIllIlIlllIil! Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8 Naročnina znaša: celoletna . . K 4 — polnletna . . K 2 — četrtletna. . K 1*— Posamezna številka stane 10 vin. Št. 47. V Ljubljani, dne 19. novembra 1915. Leto VIII. Obrtno nadzorstvo leta 1914. Pozneje kaikor druga leta' je izšlo letos poročilo obrtnih nadzornikov za leto 1914. Strašna vojska; je tudi na polju obrtnega nadzorstva zavirala redno delo. Skoraj četrtino obrtnih nadzornikov služi v vojski. Prenehanje in omejitev civilnega prometa na železnicah je seveda tudi zaviralo redno delo. Štiri nadzorovalni uradi (Lvov, Prže-misl, Stanislav in Cernovice) so morali vsled vojske z Rusijo prekiniti svoje poslovanje in se tudi o njih delovanju ne poroča. Poročilo se je zato zakasnilo. V letu 1914. so nadzorovali obrtni nadzorniki 30.187 (38.2761 obratov, ki so jih obiskali 33.487krat (41.655). Med nadzorovanimi obrati je bilo 9728 (12.090) tvornic. Vojska je zakrivila, da je nadzorovanje nazadovalo, tudi vojno ministrstvo je obrtne nadzornike večkrat zaposljevalo. Izvesti so morali veliko poizvedb o delavskih zadevah posameznih industrij in obratov, ki so jih nameravali porabiti za vojne namene. Takih pozvedb so izvedli 2350, preiskov pa približno 30. Med obstoječimi 16.232 tvorniškimi obrati jih je bilo pregledanih le 9728 (12.099), 59-9 odstotkov proti 74-4 leta 1913. Med obstoječimi 138.191 (136.367) nezgodnemu zavarovanju podvrženimi zavodi so jih nadzorovali 24.869 (30.525). Število delavskih sporov je padlo na 204 (332) stavke in 17 (20) izključitev od dela. Vzrok: vojska in po njej nastali slabi položaj, število sporov, ki so se poravnali izlepa, je zato tudi od 48 na 50 poskočilo. Silovito je poskočilo število strokovnih sodb. Medtem ko so jih našteli Se 1. 1913. 26.040, so jih našteli 1. 1914. že 4b.5l9. Največ mnenj odpade na delavske nezgodne zavarovalnice, katerih število je poskočilo od 921 na 18.312. Iznova so razvrstili nezgodnemu zavarovanju podvržene zavode, tudi radi vojske se je število izdanih mnenj povišalo: obrati so se postavljali pod vojaško varstvo, prošnje vodilnih oseb obratov za oprostitev od vojaške službe in razmere v industriji so to povzročile. 1 V oklepajih (...) navedene številke navajajo uspeh 1. 1913. V 4875 slučajih so zahtevali obrtni nadzorniki pismeno, naj podjetniki odpravijo grajane napake, a ker opomini niso vedno pomagali, so morali obrtni nadzorniki v 596 (1087) slučajih proti 577 (1042) podjetnikom vložiti ovadbe radi prestopkov obrtnega reda. Kako trdovratni so nekateri podjetniki, raizvidimo, ker so jih 108 kaznovali z denarnimi globami, 7 jih je pa; vstavilo obrat. Zelo zanimivo je oddelek, ki razpravlja o delavskem varstvu. Splošno poročilo naglasa, da je vplivala slaba kupčija v letu 1913. tudi na leto 1914. do izbruha vojske. Izbruh vojske je zadušil vsako veselje do podjetnosti, marsikatero tvorniško zgradbo so ustavili. Nekaj številk: Ustanovili, oziroma obratovati je pričelo 523 večjih obratov in tvornic (670), povečali so 391 (560) obratov. Številke zaostajajo za podobnimi prejšnjih let v enem slučaju za 147, v drugem za: 169. Pripomniti se še mora, da spadajo nove ustanove in povečave v čas pred vojsko. Ustavljenih je bilo nasproti 450 podjetjih v letu 1913. lani le 235 obratov. Ušteli niso tisti obrati, ki so začasno iz raznih razlogov nehali delati. Nezgod je bilo naznanjenih 66.555 (87.557); 493 (663) jih je bilo smrtnih. Žalostno kakor vedno je poglavje o protipostavni porabi mladoletnih in žensk, kakršnih slučajev je bilo 1606 (1926); med njimi jih ni bilo 289 še starih 14 let, 12 pa še ne 12 let. Število k nočnemu delu pritegnjenih žensk je poskočilo od 933 na 1075. Žensk je delalo ponoči 1075, leta 1913. pa 933. Tudi glede ma: vajence se čuti vojska. Pomanjkanje vajencev, ki se je pojavljalo več let v marsikateri obrti, je ponehalo, v marsikateri obrti je še preveč vajencev. Radi mnogih vpoklicev se je poslabšalo razmerje vajencev glede na: število s pomočniki. Po izbruhu vojske so deloma ustavili veliko obratov ali so pa močno znižali delavno dobo bodisi v malih obratih, kakor tudi v tvornicah. Kjer je podjetje dobavljalo vojaščini, se je položaj kmalu izpremenil tako, da so uvedli nadure, podaljšano delovno dobo in ne redko tudi po dve šihti dnevno. Bolniško zavarovanje 1. 1913. Po uradnih poročilih posnemamo o bolniškem zavarovanju leta 1913.: Zavarovanih je bilo za slučaj bolezni povprečno 3,383.408 oseb; radi nezadostnih poročil ni vpoštevano število članov 247 bolniških blagajn. Med 3, 383.408 zavarovanci jih je obolelo 1. 1913. 1,375.054, bolezni je izkazanih 1,751.123. Lahko kdo in tudi oboli večkrat. Op. ur.) s 30,536.950 bolniškimi dnevi, za katere se je izplačala tudi bolniščina. Porodnic je bilo 52 tisoč 288 z 1,448.850 podpornimi dnevi. Umrlo je 27.370 članov. Vseh dohodkov je bilo 92,803.727 K, na tekoče prispevke delavcev in gospodarjev odpade 86,191.912 K. Izdalo se je 89,731.329 K, zavarovanci so stali 77,771.951 K. Preostalo je 3,072.398 K. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. ŽENSKA PO VOJSKI. Naš list se poteguje ves čas, kar izhaja, naj dobe ženske vse politične Pavice. Kakšno smo za to večkrat preslišali, a na II. vseslovenskem delavskem shodu v Medvodah, dolgo je že od takrat, tvori del programa slovenske krščansko socialne delavske stranke zahteva po aktivni in pasivni volilni pravici v vse zastope. Važnost ženske se je izpoznala osobito tudi na gospodarskem polju v sedanji vojski. Zasluge žensk priznavajo zdaj tudi vladni listi dunajski, strogo vladni list »Fremdenblatt« je objavil velezanimiv članek dr. F. W.: Položaj ženske po vojski, ki izvaja med drugim: Vojska uči ustvarjati in delati. Kakor se nadomeste v bojni črti vrzeli, nastale v prvi vrsti po sovražnih kroglah takoj iz drugih vrst, tako tudi pri nas doma (na Dunaju niso v vojnem ozemlju) v zaledju nadomeste po vojski izpraznjena mesta z drugimi silami. Ni nas šele sedanja vojska naučila, da iščemo nadomestil, kulturna zgodovina nam marveč kaže, da sila voj- ske človeški razum usposablja; da prodre vedno bolj v tajnosti narave kakor v mirnih časih. Sila vojske je iznašla sladkor, ki se skuha iz pese in potem strdi, margarin je iznašla tudi potreba vojske. Čuditi se moramo, ker se v vojski toliko iznajde, kar še lahko koristi industriji tudi po vojski. Naj se obnesejo poizkusi, da nadomesti kopriva bombaž, postanemo glede na; dovoz bombaža popolnoma neodvisni od inozemstva. Tudi žensko vprašanje je po vojski napredovalo dober kos dalje. Odkar je Mdbius v vedi trdil, da je ženska telesno slabotna, so se nekateri navadili, da ženske ne vpošteviajo. Predsodek moških hoče odriniti žensko od moškega dela. Zenska pa stremi po tistih pravicah, ki jih ima mož. Prejšnja vtesnitev ženskega bistva je skoraj izginila. Pomanjkanje mož v zaledju je povzročilo, da nadomeščajo može žene tudi v poslih, ki so jih prejšnje čase opravljali le moški. Življenje samo zdaj preiskuje, če je ženska dovolj krepka, da prevzame tudi mesto moža. Novejša veda je dognala, da ženske marsikaj bolj umevajo, kot možje. Veliki obrati bi morali stati, če bi ženske ne zavzele izpraznjenih mest. Žensko vprašanje se nahaja pred rešitvijo. XXX Tem izvajanjem, iz katerih odseva še veliko predsodkov, bi lahko še pristavili, da bi ležala tudi polja neobdelana, če bi jih ne obdelale ženske. XXX Ljubljansko tvornico v višjo plačilno vrsto! Naše organizacije ljubljanskega krščanskosocialnega tobačnega delavstva so zopet vložile spomenico, naj se že pomakne ljubljanska tobačna tvornica v višjo plačilno vrsto. Bese- Zaslepljenec. Vlak je drčal proti Čeljabinsku. Na neki medpostaji je stopil, ali pravilneje izraženo, smuknil nek kmet v voz tretjega razreda. Bil je grbast, bled in majhne rasti ter je bil vsled svoje pozornost vzbujajoče suhosti videti še manjši kot je bil v resnici. Pod pazduho je nosil še ne preveliko, umazano in zamaščeno vrečico, ki je morala biti prav lahka, ker ga ni prav nič ovirala na njegovih kretnjah. Urno se je hotel kmet vsesti takoj v kotu za vrati, ali tam ga je gledal strogo uradni obraz neke vpokojene osebe kapitanskega čina. Ta možakar je imel zasedeni dve klopi s svojo prtljago in je gledal tako oblastno, da; se je kmetič kar urno pobral naprej po natlačenem vozu in se obrnil k dami, ki je ležala zavita v šal, ljubko zleknjena po klopi in čitala iz nekega romana. »Dama moja! Dovolite ubogemu možu, da se vsede poleg Vas. Skrčite nekoliko nožice!« »Ah, ah!« — plane dama nervozno dilo spomenice objavimo v bodoči številki našega lista. Cenenih cigaret v ljubljanskih tobačnih trafikah več ne dobiš, dasi preskrbuje Ljubljana s cigaretami tisoče in tisoče vojakov. Prosimo generalite-to, naj nekoliko podreza finančno upravo, da ne bo prisiljen revež vojak, navajen zmagovati, kupovati dragih cigaret, ko bi lahko dobil cenejše vrste cigaret, če bi ne bila, milo rečeno, finančna uprava tako komodna in brezbrižna, kakor je. Za povišanje vsakdanje množine moke od 200 na 300 gramov je nastopilo vodstvo naše organizacije. Deputacijo naših odborov je vodil k deželni vladi poslanec Gostinčar. Upamo, da vlada prošnjo tobačnega delavstva kmalu reši. Delo v tvornici je naporno, v sedanji strašni draginji žive delavci in delavke ob nezabeljenem krompirju in zelju, določena postavna dnevna množina 200 gramov gotovo ne zadošča. 0 razveljavljenju vrednostnih listin. (Konec.) Raz vel j a vi j enje. Predno sodnija, izreče, da se listina razveljavi, more voditi še nadalje poizvedbe. Ako se kdo potegne za pravico do listine, potem je razsodbo o razve-Ijaveljenju odložiti, dokler se tožbeno postopanje ne konča. Sodni sklep, s katerim se listina razveljavi, ima med drugim obsegati ugotovitev, da je oklicni rok potekel brezuspešno, t. j. da se v tem roku ni zglasil nihče, ki bi bil zahteval listino zase. Sklep se ima dostaviti prizadetim strankam. Objavljenje v vestniku je potem ustaviti (§ 12.). kvišku in pri tem ji pade roman iz rok na tla. — »Česa iščeš tukaj?« »Samo malo prostora, milostljiva!« »Ah!! Da se me ne dotakneš... da se me ne dotakneš!... Pomažeš me! Za kmetavze je poseben voz ... Idi... idi!« Vzela je načipkan robec in si ga držala pred nosom, kakor da bi ji bil smrdljiv duh zaprl sapo. Medtem se je sukal kmet v vozu boječe dalje in se približal potem naknadno klopi, kjer je zapazil temno zrečega, dolgobradatega moža, ki je bil v novi črni halji z visokim ovratnikom in je sedel zamišljen, se naslanjajoč nazaj. »Bratec ... bratec!« je zasopel kmet vzradoščen... »Dovoli, da sedem k tebi. Veš, se ne peljem več daleč. Stoječega popotnika bo izprevodnik preje vprašal po voznem listku... Imam samo še dve postaji...« Tisti kmet pa ga je molče premotril od peta do temena, pa se je nato umaknil. »Brez voznega listka?« — je vpra- Kako učinkuje razveljavljenje. Namen amortizacijskega postapa-nja je, če listina ne pride na, dan, dati obvezancu pooblastilo, da lahko izstavi nadomestno listino, in mu določiti osebe, ki ima pravico do te nove listine. S tem je obvezanec zavarovan, da mu ni treba dvakrat plačati, ker je sodnija prvotno listino izrekla za razveljavljeno in neobvezno. (Sodni sklep o razveljavljenju stopi na mesto prvotne listine, dokler se ne izda nova. Kdor je dosegel razveljavljenje, se more na podlagi sodnega sklepa potegniti za pristoječe mu pravice na-nram zavezancu; dalje more proti te mu, da izroči sodni sklep, zahtevati novo listino. Novo listino more zahtevati le tedaj, če obveznost ob času razveljavljenja še ni bila zapadla; kajti če je bila že padla, in je obvezanec pripravljen plačati, potem bi izdaja nove listine ne imela nobenega pomena (8 13.). Kdor je izposloval razveljavljenje, s tem ni zadobil več pravic kakor jih je imel poprej. Namesto zgubljene listine dobi le novo ali pooblastilo, da more zahtevati novo. Pravno razmerje med njim in zavezancem kakor tudi napram tretjim osebam ostane neiz-premenjeno. Zavezanec ima nasproti onemu, ki pokaže sodni sklep o razveljavljenju, tako postopati, kakor bi imel pred seboj pravega posestnika listine. Če mu sme brez nadaljnjih pridržkov izplačati in v čem je treba še previdnosti, to zavisi od tega, kakšna je dotična, listina. Vzgled: Nekdo ie izposloval sklep o razveljavljenju svoje vložne knjižice, ki pa je bila vinkulirana na ta način, da sme denar dvigniti neka druga oseba. Z amortizacijo take knjižice posojilnica še vedno ne sme izplačati onemu, ki je izposloval razveljavljenje, ampak le osebi, ki je navedena v vinkulaciji. Vlagatelj more v tem slučaju zahtevati samo novo knjižico, ne pa tudi naložen denar. šal, ko se je došlec vsedel in se bavil nekaj s svojo culico. , »Brez voznega listka, bratec! Sem se že peljal nad tisoč vrst brez voznega listka.« Hud kašelj se ga je lotil hipoma, da se mu je treslo in zgibalo mršavo telo. Črnolas uradnik s kokardo, ki je sedel v kotu pri oknu in kadil cigareto, se je ozrl za trcniotek b kmetoma pa se takoj zopet zaobrnil. »Kaj greš v delo?« ga je oni izpraševal dalje. »Ne. Iščem si novih tal... za bivanje ... v Sibiriji.« »Taikio-o!« »e je začudil oni. »Kako pa skončaš, prijatelj, brez vaznega listka... tako velikansko doljavo?« »Z božjo pomočjo!« »Potemtakem nimaš tudi nobenega denarja s seboj?« »Denarja? Čemu bi ga pa rabil? Denar je odveč. Si ga bom že prislužil. Ampak nekaj drugega me navdaja s skrbjo: nimam nobenih listin.« »Kaj nimaš potnega lista?« »Ne, bratec. To je ravno.« Naznanilo o izgubi. iV ta cesarski ukaz se je vzprejelo običajno policijsko poizvedovanje za izgubljenimi ali ukradenimi vrednostnimi listinami. Pod gotovimi pogoji se je temu poizvedovanju priznalo, da ima začasno isti pravni učinek kakor sodni oklic. Kdor je namreč prišel ob vrednostno listino, ki se glasi na imetnika, more predlagati pri varnostni oblasti svojega bivališča ali kraja, kjer se je pripetila izguba, da naj se izguba na njegove stroške objavi v »vestniku«. Izvzeti pa so od te določbe papirji, ki se glase na ime (n. pr. vložne knjižice) kakor tudi kuponi. Temu predlogu se mora ugoditi, ako prosilec zadosti jasno opiše listino in založi stroške za objavo. Obvezanca ima potem oblast obvestiti, da se je odredila objava o izgubi. Tisti, ki je prišel ob listino, se more na ta način začasno zavarovati, dokler se ne izposluje sodni oklic. Nasproti zavezancu učinkuje ta policijski razglas ravno tako kakor sodni oklic, oziroma sodna izplačilna prepoved. Posebne določbe za kupone in talone. Za izplačevanje kuponov (deležnic o obrestih, rentah in dobičku) obsega cesarski ukaz posebno določbo, da je kupone izplačevati po‘ preteku zastarele dobe, ne da bi bili razveljavljeni. Kdor je zgubil samo kupone (ne pa tudi glavne listine), ima dve poti na razpolago: ali more zahtevati sodno razveljavljenje, ali pa more odpadajoče zneske zahtevati brez sodnega postopanja, brž ko je potekel zastaralni rok za posamezne kupone. Te zadnje poti se bo zlasti poslužil tisti, ki se mu bodo stroški za sodno postopanje zdeli neprimerno visoki z ozirom na nizko vrednost posameznih kuponov. V tem slučaju je treba zgubo kuponov pred potekom zastaralnega roka naznaniti ob-vezancu in mu tedaj pokazati tudi glavno listino. Obvezanec je potem dol- Oni je še resnejše zmajeval z glavo semtertje. »Kako pa gre to?« vpraša. »Nič voznega listka, nič denarja, nič potnega lista... in ti se voziš ob tem.« »Otroški smeh je bil odgovor. »Da, tako ... Peljem se ... Od Čer-nigova se peljem tako... Sedaj se vozim na vlaku, sedaj grem k nogam ...« »Sedaj jezdim na palici!« se oglasi črnolasi uradnik. Potem se zasmeje glasno in prezirljivo in se zopet poglobi v opazovanje prostrane večerne pokrajine. Kmetov obraz se razsvetli od veselja. »Da, vaša milost,« de. »Čisto prav imate.« »Nazaj te bodo poslali,« je nevoljno nadaljeval čemerno zroči kmet. »Policija ti posveti domov. Potem se pa huduj nad svojo lahkomiselnostjo.« »Dobrikali se mi bodo, pa ne nazaj 'poslali. Pa je nedavno prišel nek vojak k nam v vas.. .bivši podčastnik. Ta nam je pravil, da so v Sibiriji še kraji, o katerih niti oblast ničesar ne ve. Tako je tam močvirje. Tisto barje obsega žan, odpadajoče zneske izplačati izgu-bitelju tekom enega leta po preteku vsakokratnega zastaralnega roka, če se morda kupon že ni predložil prej tekom zastaralnega roka ali če se ni ni-kdo potegnil za svojo pravico sodnim potom. Pripomniti je, da je pravica do takega izplačila navezana na osebe, t. j. ni treba, da bi izgubitelj ob času izplačila imel glavno listino, pravica do izplačila ne preide s samoi izročitvijo glavne listine nai novega imetnika. Glede talonov (obnovilnih listov) pa je stvar urejena sledeče. Taloni se ne morejo razveljaviti niti sami zase niti skupno z glavno listino. Po zakonu je njihov položaj popolnoma zvezan s položajem glavne listine. Dokler je glavna listina naznanjena kot izgubljena ali sodno oklicana, velja za talon ravno tako kakor za glavno listino izplačilna prepoved, zavezanec ne sme na tak talon ničesar dati. Enako učinkuje ugovor imetnika glavne listine. V talonu obsežena obljuba do dajatve se sme izpolniti le imetniku glavne listine (§8 15. in 16.). Predpisi, ki ostanejo še v moči. Neizpremenjeni ostanejo dosedanji predpisi o razveljavljenju menic, čekov in drugih takih listin, katerih amortizacija se ima izvršiti po členu 73 meničnega reda. Ravno tako ostanejo v moči dosedanji predpisi o razveljavljenju vložnih knjižic poštne hranilnice. Ta cesarski ukaz je stopil v veljavo 1. oktobra 1915. Vojska je divja zver. Dunaj, 13. novembra. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana: Preteklo je skoraj poldrugo leto, odkar vojska v svoji celi neusmiljeni strahoti divja po svetu, koraka neusmiljeno nad dobrobitom milijonov rodbin, nedavno še na primer tisoč vrst. Ne da se niti prepeljati čezenj, niti ga ni prebresti. Razen veveric in zajcev ne more nobena žival preko njega, tako grezasto je. Vse samo močvirje- Na tej strani meji močvirje veliko morje, na drugi turška dežela ... kjer torej živi Turčin. Kitajsko je tudi tam blizu. Močvirje more prebresti le tisti, ki pozna steze. Na sredi tega močvirja je pa gozd. To je pa tudi šuma, je pravil vojak, šuma ... no, pragozd. V vsem cesarstvu ga ni temu gozdu enakega- Borovje, hrastje, bresto-vina, orešje- Vsa gozdna rast poganja tam kakor trava iz zemlje, pa nihče tudi ne šteje tam; vsakomur, ki se mu le ljubi, je dano na prosto, sekati drva! In sredi tega pragozda je vas. Tako velika vas, kot malo mesto. In nihče od vlade ne ve za to mesto, nikdo ne ve za pota, ki drže vanje!« »>Kako ipa boš vendar našel ono vas, če niso znana pota vanjo?« je vprašal obupno čemerni kmet. »Pa če Bog pomaga!« pravi oni. »Revežu ni sila poginiti. Da, tako je! Molitev in beda te peljeta, kamor hočeš!« cvetoča mesta, trge in vasi izpreminja v razvaline in v pepel in vse mišljenje vsili svoji jekleni zapovedi, ki zapoveduje, naj se napravi kolikor mogoče velika škoda sovražniku. Ravno sedanja svetovna vojska, v kateri so nastopile države in narodi z vso svojo silo in katere namen ni, da se premaga ena armada, marveč da se pogazi cela država, je pokazal vojsko zopet v njeni pravi iurijski postavi, ki jo je smatralo človeštvo vsled mirovnih shodov in predlogov o ustanovitvi mirovnih razsodišč že zdavnaj za nemogočo. Skoraj poldrugo leto krvavega časa naj bi pač zadoščalo, da izpozna ves svet, da vojska ni ukročen lev, marveč divja zver, ki vse pobije in zdrobi, kar pride pod njene silovite tace. Italijani so si kmalu prilastili to spoznanje, ko se je izjalovila njih prazna vera, češ da je njih vojska proti Avstro-Ogrski le nenevaren vlom v nezastraženo hišo. Obstreljevali so cerkve in samostane brezobzirno na vojaško potrebo ali pa iz lahkomišljenega pohlepa, da razdirajo. Genfska zastava go-riških bolnišnic jim ni značila mesta prostosti ranjencev, ki si ne morejo pomagati, marveč le za lagodno merilno točko njih topničarjev. Njih zrakoplovci so metali bombe brez izbire na odprta mesta in so le malo gledali na to, če so trpeli zato škodo žene in otroci in njih rojaki, ki se niso mogli braniti, ali umetniški zakladi v gradovih in v zasebnih poslopjih. Zdaj pa, ker je med mnogimi bombami, ki so padle na vojaška poslopja trdnjave Benetke, ena padla tudi poleg in je poškodovala Diepo-love freske, kriče italijanski časopisi proti barbarom. To so pač, kakor se zdi, posebni nazori. Italijani, ki so napovedali vojsko nam, naj bi bili pač upravičeni, da nam zadajo vsako škodo, mi pa njim ne. Besnost je velika, ker se mi barbari drznemo smatrati vojsko za borenje, ki je enakomerno. Priznati se more na čast človeški pameti, da se tosptdarcka zveza v Ljubljani ima v zalogi: jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago. Oddaja na debelo! Za Ljubljano in okolico je otvorila mesnico v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi speceriisko trgouino na Dunajski cesti štev. 30. Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini. Italijani le hinavsko ogorčajo, da bi vplivali na nazor barbarov, ki so jim bile umetnosti vedno svete. Pač bi jim ugajalo, da bi mi v bodočnosti njih trdnjave pustili pri miru v skrbeh, da bi napačno vrženi streli poškodovali umetnosti. Te sentimentalnosti so nas pa sovražniki temeljito odvadili, ker se v tej nam vsiljeni vojski niso strašili nobenega sredstva, ki nam bi po njih mnenju škodoval. Pojasnili so nam šele pravi pomen besedi sv. pisma' »Oko za oko, zob za zob.« Tisti sovražnik pa, ki je v navidezno kritični uri se prvi izmaknil zavezniški dolžnosti in je vrgel popolnoma proč krinko hinavščine in nas zavratno kakor kak tat v šumi napadel, je izgubil pravico na vsako obzirnost. Dežele, v kateri se nahajajo bogati zakladi umetnosti, nismo potegnili mi v vojsko; odklanjati moramo zato vsako odgovornost, če jim zato povzročimo škodo. Čutimo idealno izgubo, ki zadene ves olikani svet vsled uničenja del umetnosti, a bolest omili dejstvo, da je materielno oškodovan zahrbten sovražnik, če se mu dedščina velikih njegovih prednikov zmanjša, dedščina, ki mu je ljuba in draga manj radi navdušenja do umetnosti, kakor pa, ker mu tvori uspešen vir dohodkov v obliki napitnin in kot sredstvo za privabljanje tujcev. Kričanje italijanskega časopisja izda, kako občutno da so bili vedno dobro računajoči Lahi z najmanjšo škodo njih tujske industrije zadeti. Upamo, da pokaže to našim vojakom pot, kako se odgovori na napade Italijanov na naše odprte kraje in bolnišnice. Naše ženske in otroci, ranjenci, ki si ne morejo pomagati, so nam veliko dražji kakor mrtve umetnine še tako velike vrednosti. Naj se zgraža občutljivi svet nad barbari, če ne ostanemo dolžni odgovora, ki je zaslužen, na njih zločine. Oko za oko, bomba za bombo. Ni naša krivda, če umetnostnih zakladov Italije ob času najbrezobzimejše vojske ne čuvajo taki, ki bi bili vredni svoje visoke kulturne naloge. Kdor sedi v stekleni hiši, ne sme pričeti metati kamenje v sosedova okna. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne. ,Našo Moč*. Lekarna „Pri kroni" Mr. PU. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti ielodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v Kapljice zoper želodčni krč, steklenica so v. Posipalo! pražek, proti ognjlvanju otrok In proti potenju nog, škatlica so v. Hlbje olje, steklenica l krono In 2 kroni Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih oC«s In trde kože, steklenica 70 v. „Sladtn" za otroke, škatla eo v. Tinktura za želodec, o vajalno In želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotcev sok, Izvrsten pripomoček proti kalija, steklenica 1 krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni 00 v In 4 krone M v. E OJ n jo o “N l! ^Bogata zaloga ženskih ročnih del in spadajočih potrebščin. zraven F Mprfnl mobuhhh 1 . IUCI aui Mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika Izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, župnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca Itd. Ifredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. m Pozor, slovenska delavska društva! O Cene najniije. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlku) LJUBUgUlH Ungarjev« ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Cene na’nižje. m Postrežba poštena in zanesljiva. EU f/ 7/ // // 7/ 7/ 7/ // // // \\ \\ \\ \\ \\ w \\ —\\ \V VVT' A.