Na Balkanu. Balkanski zavezniki so v Londonu podpisali mirovne pogoje s Turčijo. Po teh mirovnih pogojih odstopa Turčija skoro vso evropsko Turcijo v roke balkanskih držav. Le oni kos ozemlja, ki leži med Carigradom, Dardanelami in črto Enos-Midia ostane v la- sti nekdaj mogočnih Turkov. Propad Turčije nam kaže, da narod, ki si hoče s surovo silo podjarmiti druge narode, nima trajnosti. Osobito z ozirom na Turka se uresničuje brvaški pregovor: Svaka sila do vremena. Ozemlje, katero so Turki izgubili, bi si naj sedaj, razun Albanije, ki postane samostojna država, razdelili med seboj balkanski zavezniki. Tukaj pa je zopet buknila na dan stara balkanska nesloga. Kakor smo že v zadnjih številkah poročali, zahtevajo Bolgari za-se del ozemlja nižje od reke Vardar v Macedoniji, ker so se pred vojsko s Srbi tako domenili in dolo&ili natančno, katere pokrajine in mesta dobijo Srbi, katere Bolgari. Ker so imeli Bolgari pri Odrinu in Catald6i mnogo opravka s Tturki ter tako niso mogli sami zavzeti vseh pokrajin, ki jim po pogodbi pripadajo, so iste zavzeli Srbi. Sedaj pa Srbi nočejo teh pokrajin več odstopiti, ampak si jih lastijo. Tudi Bolgari nočejo odnehati od svoje zabteve, da so ti kraji vsled pogodbe njihovi. Tako je razmerje med sosednima slovanskima državama postalo jako napeto. Nemški listi so pisali, da je vojska neizogibna in če bi bilo šlo po njihovih prerokovanjih, bi raed Bolgari in Srbi že morale pokati puške. Tako daleč, bvala Bogu, še ni prišlo. Toda obe državi že imata na stotisoče vojakov na meji. Velevlasti, med njimi posebno Rusija, se trudijo, da bi preprečile vojsko. Tudi balkanski državniki delujejo kolikor mogoče pomirjevalno. Ministrski predsedirika Pašifi in Gešov sta se.v nedeljo, dne 1. junija, posvetovala, kako bi se dosogel sporazum. Sklenila sta, da se skliče sestanek ;rainistrskih predsednikov balkanskih držav, ki naj skuša rešiti preporna vprašanja. . Tudi med Bolgari in Grki se vrše pogajanja glede Soluna. Kralj Konštaptin se je baje naveličal prelivanja krvi. Miru si tudi želi Bolgarija, ker je vslecl dolgotrajne vojske izmed balkanskih držav največ trpela in najbolj krvavela. Polegtega ima za hrbtom Rumunijo, ki še ni zadovoljna samo s Silistrijo in malim ozemljem, ki ga dobi od Bolgarije, ampak zahteva še en del Dobrudže. Vsekakor je položaj na Balkanu sedaj še nerazjasnjen in je pot do trajnega miru še dolga. Na previdnosti balkanskih državnikov je sedaj ležeča usoda slovanskega Balkana! Crnogorci ne morejo preboleti izgube Skadra in so ga zapustili z gnevom. Te dni so zadnji črnogorski oddelki odšli iz Skadra. Kedaj dobi Albanija svojega kralja, še ni znano. Esad-paša sicer pošilja svoje 6ete nazaj vTurčijo, zraven tega pa pridno zbira okrog sebe albanske vojake, da bi iz njih napravil deželno brambo. — Francozi so se dosedaj upirali določitvi južno-albanske meje, kakor sta jo sklenili Italija in Avstrija, da namreč ostane mesto Korica še pod Albanijo in ne pride pod Grško. Sedaj se je tudi Francija udala tej italijansko-avstrijski zahtevi. Srbi protl Bolgari.1 In Avstrljt Srbski ministrski predsednik Pašič, eden najboljših srbskih politikov, je imel dne 28. maja v srb,ski skupščini (državnem zboru) govor, v katerem je na široko opisal razmere Srbije do Bolgarije in Avstrije ter je tudi označil stališče Avstrije, ki ga zavzema glede delitve zavzetega ozemlja. Ker Avstrija Srbiji ni dovolila, da bi njeno ozemlje segalo do jadranske obali in ker se je Avstrija najbolj zopersitavl.jala, da bi dobila Srbija nekaj pristanišč ob Adriji, je morala Srbija gledati, da si svoje ozemlje drugocl poveča. Radi tega se je Srbija odločila, da obdrži ozemlje ob reki Vardar v 'Macedoniji, katero bi po pogodbi, pred vojsko sklenjeni mecl Srbi in Bolgari, pripadalo Bolgarom. Srbija zahteva, da se prvotna delitvena pogodba izpremeni v toliko, da dobijo Srbi kot odškodnino za jadranskoobal kraje niže Vardarja. Pašič je v svojem govoru tudi trdil, da je edino Šrbija pripotnogla Bolgariji do zavzetja Odrina in pokrajin v Traciji (okrožje Odrina). Srbi so dali Bolgarom mnogo večjo pomoč, nego Bolgari Srbom. Kraji ob Vardarju so se odvzeli Turkom skoraj izključno s srbskim orožjem. Radi tega je po Pašičevem mnenju Srbija opravičena zahtevati več zemlje v Macedoniji, nego se ji prizna po predvojskini pogodbi. — Pašičev govor so prinesli skoro vsi večji evropski listi doslovno. Bolgari so radi tega govora, ki je bil najbolj naperjen proti njim, zelo vznevoljeni. Tudi v Avstriji niso vladni krogi sprejeli govora s posebnimveseljem. Pa^ič je v svojem govoru tudi povdarjal, da siAvstri- ja s sedanjo politiko ne bo pridobila srca Jugoslovanov. Mirovne določbe podplsane. V Londonu, kjer so se zbrali mirovni odposlanci Turčije, Bolgarije, Srbije, Grške in Crne gore, so v petek, dne 30. maja, koneno vendar-le podpisali takozvani preliminarni mir ali mirovne določbe. Razun Bolgarije in Turčije so vse balkanske države zaduji čas zavlačevale podpis mirovnih določb z izgovorom, da poprej ne podpišejo, dokler se jim ne pnpozna pravica, da se bodo smeli tudi zastopniki balkanskih držav udeleževati sej mednarodne komisije. ki se v Parizu posvetuje glede razdelitve turškega državnega dolga in slučajne vojne odškodnine balkanskim državam. Ko se je od strani velevlasti obljubilo, da se ustreže tem zahtevam, so bili tudi Srbi, Grki in Crnogorci pripravljeni, podpisati mirovne dolofibe med zavezniki in Turčijo. Pri podpisanju je bil navzoč tudi angleški drž. tajnik Grey. Toeno ob 12. uri opoldne so se zbrali balkanski zastopniki, da podpišejo mirovne dolcčba. Ko so vsi zastopniki podpisali zapisnik, je imei Groy na zastopnike govor, v katerem je izražal upanje. da bo končno vendar-le prišlo na Balkanu do popolnega miru in da se bodo mogle vse balkanske države lepo razvijati. Nato so govorili zastopniki posameznih balkanskih držav. Znaeilna je bila izjava črnogorskoga zastopnika Popoviča, ki je rekel: ,,Mi smo mir podpisali, toda smo kar le mogoče nezadovoljni z besedilom, ki smo je bili prisiljeni sprejeti. Anglija nam je največji del našega uspeha odvzela, ko nas je prisilila, se odpovedati Skadru. Mi jo zato smatramo za svojo dolžnico. Prieakujemo, da nam izposluje \sa.j izpreraembo albanske meje, rodovitnega ozemlja m naravno zvezo med Podgorico in Pečjo." — Mirovi.i zastopniki so še ostali nekaj dni v Londonu, na kar so se podali domov. Vest o podpisanih mirovnih določbah s Turčijo je bila v Sofiji sprejeta z veseljem. Sedaj lahko Bolgarija odpokliče svoje vojaštvo od Cataldča ter uporabi svojo armado, če je treba, ob srbsko-grški meji. Ta dan, ko se je sklenil mir med Turcijo in pa balkanskimi zavezniki, je bil zgodovinski dan prve vrste, ne samo za Balkan, ampak tudi za celo Evropo. Slovesnost in veliki pomen tega dneva so osobito čutili zastopniki balkanskib držav. Madjarov, drugi bolgarski delegat, se je prekrižal, ko je prijel v roko pero za svoj podpis z besedami: Podpis te pogodbe s Turčijo je za-me svet obred, ker uresničila se je moja mladostna želja, da je srečno postavljen mejnik najvažnejše dobe v zgodovini bolgarskega naroda. In bolgarski konzul Angelov je v trajen spomin shranil pero, s katerim sta Danev in Madjarov podpisala za Turčijo usodepolno, za balkanske narode nadepolno pogodbo. Isto so storili ostali zastopniki. Evropske Turfiije je sedaj pravzaprav konec. Ostane od evropskega ozemlja le še Carigrad z malim ozemljem ter galipolski polotok in nekaj otokov za obrambo Dardanel. Carigrad še sicer ostane glavno mesto Turčije, vendar bo odslej glavna opora Turcije v Aziji. Srbl in Bolgari se pripravl.ajo. Obe državi se skrbno pripravljata na vojsko. Vojaki se na obeh straneh pošiljajo na mejo. V Srbiji je bil pretečeni teden ustavljen za več dni osebni in tovorni promet na železnicah, da so bileproge proste za pošiljanje vojaštva na bolgarsko mejo. Srbi imajo baje zbranih že 200.000 vojakov na meji. Tudi Bolgari zelo hitijo z bojnimi pripravami proti Srbom. Za 4 dni je bil ustavljen osebni in blagovni promet na bolgarskih železnicah, da je bilo vojni upravi omogočeno, spraviti dovolj vojaštva in vojnih potrebšein na rnejo. Kje stojijo bojni deli nekdaj zavezniških, sedaj si že precej nasprotnih armad, še ni natančno znano. Glavna bolgarska moč se baje zbira okrog Kostendila in Krive Palanke, druga pa stoji na severo-zahodu blizu srbsko-rumunske meje. Glavni slan srbskih čet pa je baje v Velesu ob Vardarju, kjer jo zbranih po poročilih nekaterih listov sedaj že blizu 140.000 Srbov. Druga srbska armada, tt šte|e baje sodaj že blizu 140.000 mož, stoji pri mestu Pirot vzhodno od Niša; pri Vidinu blizu Donave pa se zbira tretja srbska armada. Sestanek v Caribrodu* V nedeljo, dne 1. junija zvečer sta so vvasi Sukovo pri bolgarskem mestecu Caribrod ob srbski meji sešla srbski ministrski predsednik Pašič in bolgarski Gešov. Pri sestanku so še bili navzoci srbski poslanik v Soiiji, dr. Spalajkovič, bolgarski poslanik v Rimu, Rizov, in bolgarski poslanik v Belgradu,' Tošev. Namen sestanka je bil, da se državniki posvetujejo, kako bi se dal med Srbijo in Bolgarijo doseci sporazum in prepreCiti pretečo bratomorno vojsko. Oba ministrska predsednika sta se izrudno prisrfino pozdravila in se zaupno pogovarjala več ur. Uspeb tega sestanka je bil, da sta Gešov in Pašič sklenila, naj se skliče sestanek ministrskih predsednikov vseh štirih balkanskih držav, ki naj skušajo vsa sporna vprašanja med zavezniki prijateljsko rešiti. Pašič je baje Gešovu že predložil načrt nove balkanske zveze na podlagi najožjega gospodarskega zbližanja med Bolgarijo in Srbijo, ki bi se opirala na vojaško mofi med obema državama. Ce se pri skupnem sestanku ministrskih predsednikov ne doseže sporazum, bosta sedanji ministrstvi v Boleariji in Srbiji najbrž odstopili. V tem slučaju bi bil položaj med obema državama še bolj poostren in težko bi bilo preprečiti vojsko. Bolgari in Grld. Med Bolgari in Grki so se vršile zadnji teden zopet manjše praske. Do večjih bojev ni prišlo. Pristanišce Kavala so Bolgari zaprli z minami, da ne more vdreti grško brodovje v luko. PredKavalo je 30. maja križarilo grško vojno brodovje. Grki imajo po poročilih iz Sofije okrog Soluna zbranih okrog 120 tisoc mož, druga grška armada pa se zbira 50 km severno od Soluna. Ta armada ima namen, se pri Velesu združiti s srbsko armado. Bolgari pa imajo pri Seresu zbranih 80.000 mož. Domneva pa se, da bodo svoje čete, ki so bile dozdaj na galipolskein polotoku in pri Cataldči, poslali proti Grkom in Srbom, če bo treba. Sicer pa se poroča, da so med Bolgari in Grki v teku pogajanja za dosego miru. Rezervisti se vračajo. Kakor smo poročali, so bili vsi najstarejši in nadomestni rezervisti odpuščeni. Mesto njih pa so poklicani mlajši letniki, ki morajo iti v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Aktivni vojaki v obmejnih posadkah na jugo-vzbodu pa so dobili 12dnevni dopust, da morejo obiskati svoje domače. Na železnicah se vidijo vsak dan vlaki, ki prevažajo mnogoštevilne rezerviste v doinovino. Na postajab ljudstvo pozdravlja vračajoče se vojake in jib pogostuje. Vojaki veselo ukajo in prepevajo od veselja, da sovendar enkrat rešeni mučne obmejne službe. JunaSki starci na Tarabošu. Crnogorci sicer niso smeli obdržati Skadra, ki so ga zavzeli, toda z junaškim pogumom so se vojskovali zanj, osobito za takotnofino utrjeno goroTaraboš. Že ko se je začelavojska, ni prijelazaorožje samo črnogorska mladina, ampak vsi moški so hiteli pod vojno zastavo. Mnogo Crnogorcev se je vrnilo celo iz Amerike, da se udeležijo osvobodilnega boja. Angleški časnikar Alfonz Courlander piše, da se je razgovarjal s temi ljudmi, ki so svoj čas zapustili domovino, da si preskrbe za življenje potrebnega denarja. Ko so pa 6uli, da jik kliče domovina na pomoč, so se zopet vrnili, da pomagajo uničiti lOOletnega sovražnika. Marsikateri od teh junakov počiva sedaj v skupnem grobu okoli Skadra. Courlander pravi, da je bilo med temi ljudmi mnogo starcev, ki so že davno prekora&ili 60. leto, pa so kljub svoji starosti vzeli puško, napolnili svoje torbe s kruhom in šli v boj. Bilo je par dni pred zadnjim naskokom na Taraboš. Turški in črnogorski okopi so bili tako blizu, da so se videli za njimi nasprotniki. Med okopi so se razprostirale bodljive žice, ki so zabranjevale uspešen naskok. Treba je bilo te žice odstraniti. V ta namen bi se morala žrtvovati 6eta vojakov, ki bi po no6i s pomočjo ročnih granat odstranila žice. Vsakdo je vedel, da se od teh ljudi ne bo nihfie rešil, ker so sipale strojne puške med nje gotovo smrt. Kljub temu se jih je mnogo oglasilo, ki so bili pripravljeni, žrtvovati svoje življenje. Med temi so bili tudi oni stari ajnerikanski Crnogorci, ki so lioteli na vsak način prevzeti to častno nalogo. Svojo zahtevo so utemeljevali z izrekom: ,,Star človek — življenje brez koristi". In šli so v tihi noči, da izvrše svoje delo. V začetku je bilo vse tiho. Naenkrat pa se je začulo prasketanje in grmenje strojnih pušk. Že so bili junaški starci skoraj navrhu Taraboša, ko znova zagrmijo turške strojne puške in uničijo brabre črnogorske starce. Njibovi zadnji klici so bili: Živio! Njihova trupla so ostala na Tarabošu, dokler jih niso po predaji Skadra pokopali junaški črnogorski sinovi.