~ rstvo v času in prostoru Na posebni stojnici pri vbodu in na zaključni slo- vesnosti se je predstavil tudi prireditelj naslednjega kongresa, ki bo avgusta 2005, mesto Brisbane v Avstra- liji. Kongres IUFRA, tudi tokratni v Maleziji, je prav- zaprav velika manifestacija, namenjena spoznavanju in druženju raziskovalcev. Vendar pa ponuja posamez- nemu udeležencu tudi spoznavanje zelo pestrih pogle- dov in možnih rešitev ozkega raziskovalnega problema pa tudi prevedanje relevantnosti lastnih rezultatov razi- skav. XXI. kongresa IUFRA smo se udeleži li tudi predstavniki Zavoda za gozdo\'e Slovenije Z 1\a11 VESELIČ* XXI. kongres IUFRA v Kuala Lumpwju (Malezija) je za nami. Velike stvari, kot je veliko tudi svetovno gozdarstvo, se premikajo počasi. Zadovoljni moramo biti, če se sp lob premikajo v pravo smer. Ker so besede navadno pred dejanj i, je tisto, kar slišimo, v marsi- čem oziroma marsikje bolj napoved jutrišnjega dne kot odraz današnje prakse. Za kongres znanstvenega značaja to drži še toliko bolj. Ob bolj ali manj poznani praksi je morda napoved jutrišnjega dne še posebej zanimiva. Tistim, ki smo se prvič srečali s čudovitostm.i tropskega gozda in vsemi posebnostmi jugovzhodne Azije, je bila udeležba na tokratnem kongresu IUFRA seveda še prav posebno doživetje. Prav z namenom izkoristiti dolgo pot tudi za širše spoznanje s tropi in tropskim gozdom smo se udeleženci kongresa z Zavoda za gozdove Slovenije (Andrej Kenuavnar, Jurij Beguš in avtor) udeležili tudi pokongresne ekskurzije na Borneo. (Še) nekaj besed o samem kongresu Kongres je potekal v velikem kongresnem centru v Kuala Lumpurju. Organizacija, ki je bila sicer brez- hibna, je bila prilagojena tudi ozkim, specializiranim temam. Vsebinsko širšim plenarnim referatom in refe- ratom na subplenamih sejah, ki so potekali zjutraj, so v številnih manjših dvoranah sledile predstavitve refera- tov, ki so bili namenjeni ožjemu krogu specializiranih strokovnjakov. Tako so proti koncu kongresa potekale predstavitve referatov hkrati celo v 22 dvoranah. Vzpo- redno paje bilo predstavljenih tudi prek SOO posterjev, ki so bili nekaj dni postavljeni na ogled. Tako obsežna in razvejana prireditev udeleženca obogati s širšimi sporočili o perspektivah gozdarstva, upoštevajoč nova spoznanja in pogled gozdarske zna- nosti, s številnimi novimi informacijami z ožjib speci- *mag. Ž. V., univ. dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slove- nije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO aliziranih področij ter seveda z možnostjo osebnega stika s strokovnjaki vseh področij gozdarstva s vsega sveta. Vsi udeleženci smo prejeli tudi kongresni mate- rial: vse referate na subplenamih predstavitvah (950 str.), povzetke vseh dmgih referatov ( 41 O str.) in pov- zetke vseh postedev (360 str.). Naj se s kratkim komentadem dotaknem samo pod- ročja načrtovanja v gozdarstvu. Tako kot ga razumemo in izvajamo pri nas, je vsebinsko zelo široko in ga zade- vajo vsebine s številnih področij gozdarstva. Vsekakor so številni referati obravnavali načine trajnostnega gos- podarjenja z gozdovi ter merila in kazalce trajnostnega razvoja gozdov pa odnos ljudi do gozda, še posebej vprašanje rekreacije v gozdu. Veliko referatov je obrav- navalo tudi ugotavljanje sprememb površine gozdov pa tudi poskuse ugotavlj anja lesne zaloge in drugih podatkov o gozdovih na podlagi metod daljinskega zaznavanja, zlasti satelitskih posnetkov. Zavod za gozdove je na kongresu tudi aktivno sode- loval. Referat Forestry Extension in Environment of Political Transition - Example of Slovenia (Beguš, Veselič) je uspešno predstavil Jurij Beguš. Sicer sta imela od udeležencev iz Slovenije na kongresu referate tudi dr. Marjan Lipoglavšek (sam in v soavtorstvu) z Biotehniške fakultete, z Oddelka za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire, ter mag. Robert Robek z Goz- darskega inštituta Slovenije, posterje pa so predstavili dr. Hojka Kraigher, dr. Milan Hočevar, dr. Maja Jurc in mag. Franc Ferlin, vsi z Gozdarskega inštituta Slo- venije. Malezija Osebna izkaznica Malezije Malezija meri 334.442 km2 in ima 19 milijonov pre- bivalcev (62% Malajcev, 30% Kitajcev in 8 % Indij- cev). Država je bila ustanovljena leta 1963 z združitvijo Malajske zveze (ta je bila ustanovljena leta 1948) ter GozdV 59 (2001 l 1 Gozdarstvo v času in pr-o Sarawaka in Sabaha. Je federacija 13 držav, 11 držav se nahaja na Malajskem polotoku, dve (Sarawak in Sabah) pa na severozahodnem delu otoka Borneo. Po ureditvi je volilna monarhija (sultana volijo vsakih 5 let). Po veri so prebivalci Malezije predvsem musli- mani in katoliki, v državah Malajskega polotoka pre- vladuje muslimanska vera, v obeh državah na Borneu pa so prebivalci večinoma katoličani. Malezija je ena tistih vzhodnoazijskih držav, ki se je trdno odločila prehiteti čas in iz zaostalosti skočiti med razviti svet, kljub tveganju in žrtvam, kijih hoja po robu nujno prinaša. Njeno gospodarstvo, ki v hitri rasti nekako lebdi in deluje, kot bi se drevo hranilo z razkrojnimi snov~ iz listja, ki bo odpadlo šele jutri, je v določeni meri seveda krhko, posledica takšnega razvoja so tudi ogromna nasprotja v državi. Na eni strani smo priča najvišjim stavbam na svetu z brezhi- bno zunanjo in notranjo urejenostjo, popolnoma avto- matizirani mestni železnici, ki so ji po vzoru velikih japonskih mest namenili prostor nad prometnim vrve- žem, letališču razkošnih razsežnosti tudi za merila raz- vitega sveta, organizaciji dirke formule 1, na drugi strani pa je bomo podeželje, kjer ljudje v lesenih kočah živijo svoje, od velikega sveta v njihovi neposredni bližini dokaj odmaknjeno življenje, čeprav je vpliv prej opisanega sveta tudi tu v določeni meri nedvo- mno navzoč. Uradno mejo revščine predstavlja mese- čni dohodek, ki zadošča na mednarodnem letališču za štiri vrčke piva .. . Morda je naj večja vrednota opisanega razvoja Malezije in podobnih držav jugovzhodne Azije prav v tem, da so uspeli pokazati ljudem določeno persp~k­ tivo tudi doma. Kaj več kot upanja in perspektive na začetku razvoja, pa če je ta še tako ambiciozno zastav- ljen, večini ljudem pač ni mogoče ponuditi. Malezijsko gozdarstvo Žrtev takega razvoja je bil tudi gozd. Deli Malezije (npr. Sarawak na Bomeu) so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletia vzorčni primer brezob- zirnega eksploatiranja tropskih gozdnih bogastev. Negativne izkušnje in porast svetovne zavesti o nujni skrbi za okolje so obrnili tok ravnanja z gozdovi tudi v Maleziji. Kot je razbrati iz številnih referatov domačih gozdarjev na kongresu in člankov o gozdovih in gozdarstvu, ki jih je bilo v času kongresa zaslediti v domačem dnevnem časopisju, ki izhaja tudi v angle- ščini , so se zasuka lotili resno. Kaže, da besedam ven- darle sledijo tudi že dejanja. Tudi organiziranje kon- gresa je gotovo odraz želje po odmevnem sporočilu svetu o njihovem novem odnosu do gozda. GozdV 59 (2001) 1 Gozdovi pokrivajo 61 %površine Malezije, doda- tnih 14,6 % površine zavzemajo plantaže drevja in palm, zlasti plantaže oljne palme in kavčukovca. Ob vseh ambicioznih razvojnih programih so odločeni zadržati gozdove vsaj na 50 % površine Malezije. Pod različnimi režimi varovanja je 26 % malezij- skih gozdov. Prvi nacionalni parki so bili osnovani po letu 1930, največji med njimi, osnovan leta 1939, meri 434.351 ha. Vsaka od federativnih držav ima svoj zakon o goz- dovih in oblikuje svojo gozdarsko politiko. Za koordi- niranje gozdarskih politik na ravni federacije je bil leta 1971 oblikovan Nacionalni gozdarski svet. Pomemben zasuk k trajnostnemu gospodaijenju z gozdovi je predstavljal obisk misije ITTO (Internatio- nal Tropical Timber Organisation), ki je v letih 1989 in 1990 proučila gospodarjenje z gozdovi Sarawaka in ugotovila premočne sečnje in slab nadzor pri izko- riščanju gozdov. Na podlagi ugotovitev je Malezija izdelala vrsto konkretnih usmeritev za gospodaijenje z vsemi malezijskimi gozdovi, ki določajo višino poseka, načine poseganja v gozdove, oblike spremljanja raz- voja gozdov, nadzor njihovega izkoriščanja, izobra- ževanje gozdarskih kadrov idr. Ne nazadnje so tudi dopolnili Nacionalni gozdarski zakon iz leta 1984 s strožj im.i kaznimi za nedovoljene sečnje. Zelo pomemben vir lesa za malezijsko lesno indus- trijo so drevesa in palme, ki napadejo ob obnovah plan- taž, zlasti plantaž kavčukovca. Od vsega pohištva, izde- lanega v Maleziji, ga je kar 80 % izdelanega iz lesa kavčukovca. Med gozdarskimi raziskovalnimi inštitucijami v Maleziji je vodilna FRIM (Forest Research Institute of Malaysia), s 600 zaposlenimi in sedežem blizu Kuala Lumpurja. Vseh zaposlenih gozdaijev v vladnih slu- žbah je 10.000. Njihovo število kljub siceršnji vladni politiki po zniževanju števila zaposlenih v javnih slu- žbah narašča. Gozdarstvo in lesni sektor predstavljata 5 % bruto družbenega proizvoda Malezije in 7 % vrednosti njenega izvoza. V času najintenzivnejših sečenj je Sarawak pridobi 1 iz gozdov kar 40 % bruto družbenega proizvoda. In še o vtisih z gozdarske ekskurzije po Borneu Borneo, za večino ljudi naših krajev eden od naj- bolj odmaknjenih predelov na zemeljski obli, seveda ni neobljuden, na njem so tudi večja mesta, na njiho- vem obrobju pa se začenja divj ina, težko prehodni in nepregledni gozdovi, ki jih občasno prekinjajo le velike blatne tropske reke. 43 iarstvo v času in prostoru Nekaj več kot dvajset udeležencev ekskurzije je letalo odpeljalo iz Kuala Lumpurja v Sibu, drugo naj- večje mesto v Sarawaku. Pogled z letala na obsežne gozdove in velike tropske reke je bil prvi stik z Bor- neom. Drugi stik je bil avtobus, ki nas je pričakal na letališču in ki je z nekoliko terenskim videzom in z zaščitnimi folijami prek zgornj ih polovic vseh stekel (kljub klimatski napravi) dajal vtis nekoliko eksotične ekskurzije. V Sibu smo prileteli v soncu. Vroč sončen dan brez vetra, poln nenehno navzoče visoke tropske vlage, le nekaj 100 km od ekvatorja je za vsakega, nevajenega tropskih klimatskih razmer, huda preizkuš- nja. Morda v mestu še posebej, kjer opisano še najbolj spominja na razmere v kurilnici. Prvo popoldne smo bili razočarani, saj smo namesto žage, ki je bila v programu, obiskali tovamo ivemih plošč z zastarelo tehnologijo. Vse je kazalo, kot bi se želeli v podjetju, ki se ukvarja z izkoriščanjem gozdov in predelavo lesa, norčevati iz tujih gozdarjev, ki so prispevali k omejitvam pri eksploataciji gozdov v Sarawaku. Drugi dan so se organizatorji ekskurzije več kot oddolžili za spodrsljaj preteklega dne. V čudovitem vremenu (dnevi brez dežja so tam zelo redki) so nas s hitrim čolnom v pol ure zapeljali po veliki reki, nato pa dve uri (dobrih 1 O km) z gozdno železnico globoko v močvimi šo tni tropski gozd. Pot v globino tropskega gozda, polnega zanimivega rastlinja in z ogromnimi drevesi, ter ogled spravila lesa do železnice z ročnim vlačenjem debel po prečnih lesenih koleh, položenih na vzdolžna debla, sta bila resnično dožive~e. Naslednji dan smo se z letalom preselili v glavno mesto Sarawaka, Kuching. Z letališča smo se takoj napotili v "kulturno vas", kjer so nam na enem mestu prikazali tipične hiše (tudi most iz bambusa) ter običaje in plese Sar~waka. Presenetila je izdelanost turistične Spravilo lesa v močvimih razmerah po posebej opremljenih poteh 44 Gozdna železnica - edini način transporta lesa iz močvimega šotnega tropskega gozda (obe foto: Jurij Beguš) ponudbe, ki je na ravni turistično najbolj razvitih držav. V Sloveniji take kulturne vasi ne premoremo, glede na pestrost slovenske avtohtone arhitekture, običajev in glasbe pa bi bila gotovo zanimiv turističen projekt. Sledil je obisk botaničnega vrta, kjer je hkrati tudi rehabi litacijski center za orangutane. Tu živali, vzre- jene v živalskih vrtovih ali po zdravljenju v azilih, privaja jo na življenje v divjin i. Vendar pa nam je hud naliv ob napačnem času onemogočil, da bi se v času krmljenja živali soočili s svojo gozdno izvedbo (oran- gutan pomeni gozdni človek). Zadnj i, četrti dan našega bivanja v obljubljeni deželi tropskega okolja smo obiskali nacionalni park Bako nedaleč od glavnega mesta. Dvajset minut s hitrimi čolni, nato pa nekajumi sprehod skozi bogato tropsko rastlinje, opazovanje opičjih vragolij v najvišjem nad- stropju tropskega gozda, prečkanje zelo značilne man- grove (po izdelanih mostiščih) in na koncu še predstavi- tev parka z diapozitivi ter povratek s čolni v Kuching so napolnili dan, ki se je zaključil s poletom iz Kuchinga v Kuala Lumpur, od koder smo zjutraj nadaljevali dolgo pot proti domu. Ekskurzija na Borneo je bila, čeprav časovno kratka, za vse udeležence izjemna vsebinska dopolnitev XXI. kongresa IUFRA v Maleziji. GozdV 59 (2001) 1