STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXVI november 1979 št. 11 Za boljše informiranje V Radencih je bilo v začetku novembra drugo srečanje organizatorjev obveščanja v delovnih organizacijah. Udeležilo se ga je 149 novinarjev, urednikov ■n drugih delavcev, ki delujejo pri informiranju v združenem delu. Na skupnem dogovoru smo se domenili, kaj je potrebno narediti, da bo v bodoče informiranje učinkovitejše in da bodo v medsebojnem obveščanju v delovnih organizacijah sodelovali vsi tisti, ki so dolžni informirati. V dobro obveščanje naj se vse bolj vključujejo tudi delavci s koristnimi pobudami 'n tudi pripombami. Dobro informiranje je eden izmed temeljev za dobro delo in odločanje. Informacija mora priti ob pravem času in biti dostopna prav vsakemu, tudi tistemu delavcu, ki ni dokončal osnovne šole. Obveščen mora biti o načrtih delovne organizacije in tudi o rezultatih. O delu v njegovi skupini, v tozdu in delovni organizaciji kot celoti. Pri dobrem informiranju morajo sode-lovati vsi. Vsaj enkrat letno se morajo celovito pogovoriti o vlogi obveščanja osnovne organizacije zveze komunistov, sindikati in mladinska organizacija. Posebna je tudi povezava s krajevno skupnostjo, na katere območju deluje delovna organizacija. Nujna je tudi povezava v okviru občine in z republiko. Pri tem mo- **************************** rajo delegati bolj aktivno delati Vedno je treba skrbeti, da so informacije odraz dejanskega stanja. Če tega m, delavci nimajo podatkov in ne morejo dobro uresničevati svojih samoupravnih pravic. Resnico je potrebno povedati tudi v primerih, ko ne teče vse gladko. Če bomo pisali samo lepo, bo lepo samo na papirju, v praksi pa bo ostalo tako kot je. V združenem delu je več vrst obveščanj Kratki sestanki delovnih skupin, vsakodnevno napisane informacije, kjer je obrazloženo tisto, kar zadošča za razumevanje problema in daje osnovo za dobro odločitev, zbori kolektiva, kjer je mogoče obveščati o skupnih problemih, doseženih uspehih in načrtih za prihodnje delo. Tudi Glasilo delovne organizacije je pomemben člen obveščanja. Še vedno se dogaja, da poslovodni organi odločajo o tem, katere informacije naj dosežejo delavca. Dogaja se še vedno, da se o nekaterih stvareh sploh ne informira. Marsikje je primer, da pri- rejene informacije pripravlja ozek krog ljudi, zaradi nepravilnega informiranja pa delavci pri odločanju ostajajo pasivni. Informacije naj ne bodo preobsežne, v njih naj ne bo previsoke strokovnosti, bodo naj pa izčrpne. Porabnik informacije razvrsti po pomembnosti in razumljivosti. Za napisane informacije, ki jih nihče ne bere, je škoda časa in papirja. Pogoj dobrega samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja je tudi dobro informiranje. Ko bomo v njem vsi sodelovali, predvsem delavci za stroji, bo naše obveščanje obogateno z novimi pobudami, predlogi in pripombami. S takim angažiranjem neposrednih proizvajalcev bo samoupravljanje boljše in učinkovitejše. Podružbljanje informiranja je tudi vzpodbujanje dela. Ugotovitve z drugega srečanja organizatorjev obveščanja v Radencih bodo koristile pri bodočem informiranju v delovnih organizacijah. Tudi v Stolu je potrebno na tem področju napraviti nadaljnje korake, da bomo še bolje obveščeni o naših delovnih rezultatih, načrtih in usposobljeni za pravočasne odločitve pri izgradnji naše prihodnosti. Ciril Sivec nCL&CL tepiibUka Ptaznu£e ... Zdi se nam, da leta minevajo kot hip. Naša republika zopet praznuje, tokrat že 36. obletnico. Ovenčana je z novimi delovnimi zmagami, pred ni° pa so nove zahtevne naloge. Marsikaj smo k skupnemu uspehu doprinesli tudi delavci Stola. Letos smo se še posebno potrudili, saj Praznujemo tudi sami — 75. obletni-Co- Zastave na naši tovarni naj vihrajo ob našem največjem prazniku ~~~ Dnevu republike — slovesno in Ponosno, kot je ponosna naša preteklost, ki nam kaže pot v sedanjosti in nam usmerja ustvarjalno mi-Sel v prihodnost. Devetindvajsetega in tridesetega novembra leta 1943 se je 142 jugoslovanskil delegatov enoglasno odločilo, da bo nova Jugoslavija republika. Odločitev o svobodnil in neodvisnih Jugoslovanih je bila izrečena v tej hiši v Jajcu. V spomin na velike dr naše zgodovine je danes v zgradbi muzej, ki ga nenehno obiskujejo stari in mladi ii prikazuje odločno in neuničljivo željo vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti di sami odločamo o svojem življenju In svoji prihodnosti. Ko je letos Stolovo Društvo inženirjev in tehnikov s tovariši iz vseh slovenskih le snih tovarn potovalo skozi Bosno, se je tudi ustavilo v zgodovinskem Jajcu in si ogle dalo muzej revolucije in se še posebej poklonilo velikemu borcu in iskrenemu sode lavcu tovariša Tita Moše Pijadeju, čigar kip stoji na tem mestu. UGOTOVITVE OB TRIČETRTLETJU Boljši rezultati poslovanja UVOD V skladu s samoupravnimi akti tozdov in DO, ki so usklajeni z zakonom o združenem delu, z vsesplošno družbenopolitično usmeritvijo, z aktivnostjo zveze sindikatov, zveze komunistov, samoupravnih organov in poslovodnih struktur moramo delavci ponovno aktivno in konkretno oceniti družbenoekonomske razmere v naši delovni organizaciji. Delavski sveti tozdov so v oktobru obravnavali podrobna poročila o položaju, problemih in rezultatih gospodarjenja v devetih mesecih. Vsak za svojo sredino. Tudi Izvršni odbor konference zveze sindikatov DO je obravnaval poslovanje ter ocenil rezultate medsebojnega tekmovanja tozdov. Samoupravni organi so sprejeli sklepe o začasni razporeditvi dohodka in čistega dohodka ter zagotovili dohodke za osebne dohodke, skupno porabo, stanovanjsko izgradnjo in za nadaljnjo materialno osnovo dela, kakor tudi sredstva za rezervo. Zapisane in demokratično sprejete temeljne naloge za 1979. leto v devetih mesecih izpolnjujemo bolje od polletja. Povečala se je skupna skrb in prizadevanje za boljše gospodarjenje na osnovi sprejetih nalog v polletju, na osnovi sprejetega programa, izboljšanja likvidnosti itd. Istočasno smo se strokovno in samoupravno intenzivno organizirali in aktivirali izvajanje sprejete investicijske politike. Glede priprave planskih dokumentov 1981/85 smo izvedli javne razprave o izhodiščih za pripravo smernic, o analizi izvajanja srednjeročnega plana 1976/80 do leta 1979 in sprejeli metodologijo za pripravo temeljev planov 1981/85. Strokovne službe pripravljajo v skladu s programom sprejetim v samoupravnih organih katalog razvida del in nalog, o katerem moramo javno razpravljati in ga v čim krajšem času tudi sprejeti. Kritična analiza stanja gospodarjenja v polletju je omogočila, da smo dosegli solidnejše rezultate v devetih mesecih. Delavci so v polletju kritično ocenili višino osebnih dohodkov, ki pa niso mogli biti večji, ker je bil tudi dohodek pod planom. Direktna medsebojna odvisnost osebnih dohodkov in dohodka je vgrajena v naše samoupravne akte in jo moramo spoštovati. Delavec, ki združuje delo v tozdu ne le, da ustvarja dohodek, ampak resnično odloča o njegovi razporeditvi. To potrjujejo tudi devetmesečni rezultati. Devetmesečni rezultati so v skladu s planom v vseh ekonomskih kategorijah, razen da so porabljena sredstva še vedno znatno nad planiranimi. Izvajanje samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za razdelitev sredstev za OD in skupno porabo v celoti uresničujemo. Še nadalje se moramo angažirati, da z delom, varčevanjem in produktivnostjo dohodek še povečamo. Osebni dohodki so lahko še večji samo, če bomo tudi povečali dohodek. Prepričani smo, da v DO ni nikogar, ki odreja višino osebnih dohodkov razen vseh zaposlenih in moramo sprejetim aktom v celoti zaupati, kajti prav devetmesečno poslovanje kaže pravilnost le-teh. Osebni dohodki rastejo v skladu s sprejetim planom, resolucijo in samo v tozdu 1 in 2 delno objektivno (kasnitve pri opremljanju poslovnih stavb), ki delno subjektivno hitreje večata osebne dohodke od dohodka. Nesorazmerje lahko odpravimo na dva načina, ali z zmanjšanjem OD, ali z večanjem dohodka. Menimo, da so samoupravni organi že sprejeli pravilno usmeritev k večanju dohodka in večanju osebnega dohodka. Samo tako bomo prispevali k stabilizaciji: za boljše gospodarjenje, za boljšo devizno plačilno bilanco in za še boljšo samoupravno urejenost. EKONOMSKI REZULTATI V letošnjem letu ponovno s številnimi aktivnostmi obravnavamo stanje v gospodarstvu, kar ni nič novega, vendar pristopamo k nalogam resneje in kompleksne-je, k čemur nas silijo negativni pojavi pri izvajanju srednjeročnih planov. Velika konjunktura, velika skupna, splošna in osebna potrošnja, neurejenost cen, hitrejše naraščanje uvoza od izvoza, cena nafte — negativno vplivajo na gospodarjenje. Povečanje zaposlenosti in rast proizvodnje pa sta pozitivna elementa v sedanjem trenutku. Učinkovito je, da bi dosegli večjo dinamiko v proizvodnji s stabilizacijo na trgu, z usklajeno investicijsko potrošnjo in realno splošno, skupno in osebno potrošnjo. V DO Stol smo z rezultati gospodarjenja v devetih mesecih lahko zadovoljni, zlasti ker smo uspeli, da so porabljena sredstva dva odstotka počasneje rastla kot v polletju (še vedno rastejo 5% hitreje od celotnega prihodka). Naša strateška naloga in obveza je, da uskladimo rast porabljenih sredstev z rastjo celotnega prihodka. Proizvodnjo smo povečali za 6,6%. planirali 6—7%. Zaposlenost je večja za 2,4%, planirali 2% in je stanje v septembru 1682 zaposlenih ali 10 manjše od junija 1979. leta. Produktivnost je večja za 4%, planirali smo 4—5%. Naših proizvodov smo na domačem trgu prodali za 385,6 mio din in je 2% nad planom, letni plan pa smo dosegli 5 76,4%. Izvozili smo kar za 59,5 mio dih. to je 2% nad planom. Še vedno je največji uvoznik naših proizvodov Amerika (62%), Italija (13%) in Nemčija (8,6 %)-.Skupaj smo torej prodali 445,1 mio din in ustvarili 1.019,7 mio din celotnega prihodka, kar je 12% nad planom in 28 % več kot lani v istem času. Kazalci so zelo vzpodbudni, čeprav nam kljub temu porabljena sredstva rastejo hitreje od dohodka in znašajo 750,7 mio din, to je 33% več kot lani i'n 17% več kot smo planirali. To je izredno slabo. Že v polletju smo to ugotovili. Ob enaki stopnji rasti stroškov in celotneg3 prihodka bi imeli 18 mio din večji dohodek, torej bi lahko namenili dodatno 9,1 mio din za osebne dohodke (polovico plače). Resnično ne moremo sami v celoti vplivati na stroške zlasti cenam sU' rovin, energiji, prevozov itd., itd., ki drvijo. Smotrna uporaba vseh elementov v proizvodnji bo prispevala k boljšim rf' zultatom. Če smo uspeli v treh mesecih Življenje v tovarni teče naglo. Na srečo na to večkrat niti ne pomislimo. Ko se ozremo nazaj in se spomnimo vsega tistega, ki je bilo, šele spoznamo, da je tudi vsakoletni razvoj opravljal svoje delo. Ko je fotograf med vojno posnel to sliko, je hotel gledalcu predstaviti nove proizvodne oddelke stolarne, sedaj pa je zunanja oblika že drugačna, še bolj pa se Je stolarna spremenila znotraj. Ugotovitev celotnega prihodka ter začasna razporeditev dohodka in čistega dohodka za obdobje I.—IX. 1979/1978 (v 000 din) Doseženo l.-IX. 1978 Planirano l.-IX. 1979 Doseženo l.-IX. 1979 Indeks DO »STOL« dos. 79 dos. 78 dos. pl. 1. CELOTNI PRIHODEK 793.811 907.111 1.019.700 128 11 2. PORABLJENA SREDSTVA 565.151 640.769 750.775 133 11 — materialni stroški 553.151 626.475 736.766 133 11 — amort. po predp. stopnji 12.000 14.294 14.009 117 9 3. DOHODEK 228.660 266.342 268.925 118 101 4. DEL SKUPNEGA DOHODKA, KI PRIPADA DRUGIM OZD 3.115 — — — — 5. IZGUBA 90 — — — — 6. DOHODEK ZA RAZPORED. 225.635 266.342 268.925 119 101 — za amort. nad pred. stopnjo 7.251 13.916 12.643 174 91 — za DSODSP 24.497 31.392 31.515 129 100 — prispevki SIS 13.588 16.918 10.441 77 62 — davki, prispevki, plačila 19.859 21.702 32.009 161 147 7. ČISTI DOHODEK 160.440 182.414 182.317 114 100 — za osebne dohodke 119.251 139.077 133.588 112 96 — za stan. gradnjo 8.677 9.733 8.953 103 92 — za skupno porabo 13.497 16.770 13.501 100 80 — za prehrano del. — — 4.360 — — — za druge namene — — 9.141 — — -— za poslovni sklad 11.720 8.854 20.877 178 236 — angažirani 11.720 5.812 10.361 88 178 — za lastni razvoj — 3.042 10.516 — 346 — za rezerve 7.295 7.980 5.398 74 68 Zmanjšati naraščanje stroškov za 2 %, s čimer smo prigospodarili 7 mio din dohodka, je naša naloga, da materialnim stroškom tudi vnaprej posvečamo izjemno pozornost. Poudariti moramo, da sta TOZD 1 in TOZD 2 v oktobru dobila vrsto samoupravnih sporazumov za povečanje kompenzacije iz dohodka za iver Plošče in lepila. Od prvega oktobra bo-Mo plačevali iz dohodka 37,2% kompenzacijo (prej 26,5%). Materialni stroški so »rak-rana« naše DO lri istočasno s smotrno uporabo vseh Materialov naša notranja rezerva za večji dohodek in tudi večji osebni dohodek Fond delovnega časa izkoriščamo po Planu, čeprav so izostanki zaradi bolez-hi precej veliki (7,5%, porodniški dopusti 3%, letni dopusti 9%). Doseženi dohodek 268,0 mio din je nad planom in 19% večji kot lani, dohodek na delavca 159.127 je 3% nad Planom in 16% večji kot lani. čisti dohodek je 14% večji kot lani in er>ak planiranemu. V skladu s sklepi DS tozdov smo čisti dohodek razporedili na ®'9 mio din za stanovanjsko izgradnjo, 13.5 mio din v sklad skupne porabe in 20,87 mio din za poslovni sklad. Akumulacija, to je pospešena amortizacij (12,64 mio din), poslovni sklad 20,87 M'0 din in rezervni sklad (5,4 mio din) l® 10% večja od planirane. Dosežena 34 Mio din, planirana 31 mio din. Pri sredah za razvoj moramo odšteti 4,9 mio Pm obveznosti za plasmaje (nerazvite, ®®stna in železniška infrastruktura) ker 'OZD 1 r>i ustvaril dovolj sredstev, da bi l6"to pokril. S samoupravnim sporazumom o razdejanju čistega dohodka in delitvi sred-stev za OD smo planirali bruto OD v vi-čirti 139 mi0 izplačali 133,4 mio din. Razliko 5,6 mio din razporejamo z uvedbo nove izhodiščne osnove oktober, no-VeMber, december v višini 3,2 mio din, Za 75- letnico 2,4 mio din in za revalori-z®crj0 bolniške od 1. 1. 1979 do 30. 10. 979 320.000 din. Tako bomo izplačali ma- OD glede na isto obdobje lani, ki bo /o večja, povprečni OD za isto ča-s°vno obdobje pa je 15,2% večji oziro-"!a J® lani znašal 5.546 din in letos 6.388 M (za 10 mesecev). 2 dobrim delom in z zmanjšanjem Moškov bomo do konca leta v celoti re-al'žirafi OD. Odnos dohodek -in OD lani in letos je: v mio din _____ 1978 1979 % dohodek 228,66 268,92 117,6 " OD 119,25 133,59 112,0 ~~ struktura 52,25 49,75 95,2 , ? ‘izplačili v oktobru bo struktura iz-PMcanih OD enaka, to je 51,8%. Uporaba sredstev skupne porabe po-eka v skladu s sprejetim planom. INVESTICIJE: Investicije so v letošnjem letu obsežne in potekajo v skladu s sprejetim planom, razen da kasnimo pri gradnji kuhinje. Komisija za oddajo del je tudi gradnjo kuhinje odala Slovenijacestam, le-te pa so za koperanta angažirale Gradbeno podjetje Graditelj Kamnik. Objekt tozda 3 bo v sredi decembra pokrit tako, da bo možno napeljavah vodovod, elektriko, ogrevanje itd. Na dnevnem redu samoupravnih organov je nabava kamiona za potrebe proizvodnje in odločitev glede Nadaljevanje na 4. strani Med najlepše stole, ki jih izdelujemo, spadajo kmečki stoli. Žal je pri teh izkoristek lesa zaradi razgibanih oblik zelo slab In ti izdelki delovni organizaciji ne dajo dobrih finančnih rezultatov. Izdelava kmečkih stolov je tudi zelo zahtevna in razdrobljena na številne delovne operacije. Naslonjalnl lok, ki je na konceh oblikovan v ročni opirali, oblikujejo v strojni stolarni le najboljši delavci, ki zares obvladajo dela na tračnih žagah, na nadmiznih in miznih rezkarjlh. Kljub vedno novim šablonam za vpenjanje polizdelkov, novim zaščitnim napravam in vedno boljšim rezilom je potrebno vsak trenutek skrbeti za varnost vsakega, ki opravlja delo na obdelovalnem stroju. Poročilo o petnajsti seji zbora združenega dela Skupščine občine Kamnik Delegati zbora združenega dela Skupščine občine Kamnik so na seji obravnavali naslednje pomembnejše točke: 1. Poročilo o gospodarskih gibanjih in izvršitvi programov na področju splošne in skupne porabe v I. polletju 1979. Pod to točko je bilo podano poročilo o poslovnem uspehu delovnih organizacij na področju gospodarstva občine Kamnik, poročilo o izvršitvi programov SIS družbenih dejavnosti, stanovanjske, komunalne, požarnovarnostne in kmetijske skupnosti ter poročilo o izvršitvi proračuna občine Kamnik; vse za I. polletje letošnjega leta. V razpravi na ta poročila je eden izmed naših delegatov posredoval pripombo, ki so jo izoblikovali vodje delegacij na skupnem sestanku in se nanaša na to, zakaj poročilo o poslovnem uspehu gospodarskih organizacij občine Kamnik ne vsebuje podatkov o višini osebnih dohodkov v odvisnosti od porasta produktivnosti, po posameznih tozdih. Naše delegacije so to stališče zavzele zato, ker menijo, da morajo biti delavci informirani o tem, koliko posamezni tozdi oz. druge oblike OZD v občini Kamnik uresničujejo načelo, da morajo osebni dohodki rasti počasneje od produktivnosti. Naša pripomba je naletela na ugodna tla, saj bo naslednje poslovno poročilo, to je za obdobje prvih devetih mesecev, že vsebovalo podatke o osebnih dohodkih v odvisnosti od produktivnosti po posameznih tozdih, čeprav je bilo rečeno, da bi ti podatki lahko negativno vplivali na fiuktuacijo delavcev in jih zaradi tega niso vnesli v dosedanje poročilo. 2. V zvezi z osnutkom družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik je bilo glede na to, da nobeden od tozdov oz. DO ni posredoval pripomb iz javne razprave, sprejeto, da se rok za javno razpravo podaljša za mesec dni. Poudarjeno je bilo, naj delegati v tozdih opozorijo na potek javne razprave, ki naj bi bila v vseh tozdih te- meljito opravljena, kajti ta družbeni dogovor je pomemben akt, ki utegne vplivati tako, da bodo morali posamezni tozdi spreminjati svoje akte. 3. Delegati so sprejeli odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja Zakona o blagovnem prometu. S tem odlokom je dovoljeno, da v določenih krajevnih skupnostih občine Kamnik, kjer trgovsko podjetje »Kočna« ni zainteresirano za ustanavljanje svojih prodajalnih enot, lahko opravljajo blagovni promet v imenu in na račun trgovske organizacije, delovni ljudje skupaj s člani družine. Take krajevne skupnosti so Pšajnovica, Špitalič, Volčji potok in Vranja peč. 4. Kot zadnja točka so bila delegatska vprašanja, med katerimi bi omenila vprašanje delegacije TOZD —- Prodaja Duplica. Delegati so spraševali po podatku, koliko delavcev v kamniški občini je brez dela in dobivajo dodatek za brezposelnost. Odgovor je bil, da je občinski sindikalni svet te podatke že večkrat zahtevaj od SIS za zaposlovanje, vendar jih še ni dobil. Takoj, ko bodo podatki na voljo, bodo posredovali Zboru združenega dela- Naše delegacije so že večkrat postavile različna vprašanja Zboru združenega dela. Na vsa vprašanja smo dobili odgovore, veliko naših predlogov, tako kol predlog zadnje seje, je bilo upoštevanih, kar kaže, da naš delegatski sistem dobro deluje. Ida Kočar Nadaljevanje s 3. strani izdelave priključka za plin za TOZD 3 in TOZD 2; skupna vrednost je okoli 750.000 dinarjev. V letu 1980 bomo morali vsa razpoložljiva investicijska sredstva nameniti za nabavo nujno potrebne strojne opreme za izboljšanje tehnologije pri naši proizvodnji. ZDRAVSTVO IN VARSTVO PRI DELU V devetmesečju smo zabeležili 75 nesreč, lani le 66, vendar pa smo izgubili 679 delovnih dni zaradi nesreč, lani 951 dni. iz tega sledi, da je resnost nesreč manjša, saj traja na eno poškodbo »bolniška« 9 dni, lani 14,2 dni. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Stanovanjske probleme zaposlenih uspešno rešujemo, saj smo v mesecu oktobru razdelili šestim delavcem ključe za stanovanja, tako da imamo sedaj le 31 prosilcev, ki želijo izboljšati svoje stanovanjske pogoje. To vsekakor ni mnogo glede na tako številni kolektiv. Intenzivno se pripravlja pravilnik o stanovanjskih zadevah, ki naj bi ga v decembru oz. najkasneje v januarju samoupravni organi sprejeli. PROBLEMI 1. Nenehno večanje cen surovinam, repromaterialu, večje dajatve, vedno večja splošna poraba, dupliranje in drobljenje naložb v mnogočem slabi akumulativno sposobnost gospodarstva. 2. Različna pristojnost potrjevanja cen od federacije do občin povzroča nemalo težav. Umetno se povzroča deformacijo na trgu. Cena žal še vedno odreja družbeno ekonomski položaj posamezne de- lovne organizacije, kajti mnogokrat ni zasluga dobrih rezultatov delo in organizacija, temveč prilagajanje cen svojim proizvodom. Prav tako takšno stanje povzroča lahko tudi izgube, ki niso vedno rezultat slabega gospodarjenja. 3. Izvozna prizadevanja še niso dovolj stimulirana. Izjema je le v tem, da pristojni organi za enkrat prodaje deviznih pravic (tudi 40% itn več) ne preganjajo. Načelo SISEOT o odstopu deviz s pismeno izjavo in prenos na drugega upravičenca je lepo (po uradni ceni), kaj pa bodo v tem primeru veliki izvozniki, ki sedaj pozitivno poslujejo samo zato, ker več kot tretjino deviz »odstopajo« — prodajo na tak način. Prav tako izvozne stimulacije kasnijo za tri mesece. Lesna industrija ima devizne pravice, kljub temu da je s »samoupravnimi« ukrepi bila najbolj prizadeta, je pa logično, da se vzamejo devizne pravice tam, kjer so. Sistem je dobro zamišljen, če bo veljal. Oprostitev davkov iz dohodka tozdov, ki izvažajo, bi morala biti še bolj ‘izražena, prav tako bi občina in SIS morali bili vključeni v ta sistem. Sedaj to ne velja. Več izvažati, da bi več uvažali, to je moto in ne administrativno omejevanje uvoza. Administrativni ukrepi niso objektivni in ne morejo prinesti željenih rezultatov. 4. Ekonomski ukrepi so slabi, niso selektivni, niso trajni in niso dolgoročno orientirani, vse to pa vpliva na izvajanje sprejete politike. Ekonomski ukrepi bi vedno morali biti podrejeni samoupravno realnim planom in ekonomskemu sistemu. 5. Tudi v naši DO še ne koristimo optimalno fonda dela in kapacitete, čeprav imamo produktivnost na evropski ravni. V tehnologiji, transportu in organizaciji dela imamo rezerve. 6. Tudi v tem času smo se nenehno srečevali s problemi tekoče preskrbe z iverkami, lepili, nekaterimi kovinskimi elementi, embalažo itd. ZAKLJUČEK V samoupravni družbi zagotoviti večjo stabilnost predpisov. Ni mogoče planirati in izvajati nalog, če se to s predpisi mnogokrat marsikaj menja. Ni sprejemljivo, da s spremembo predpisov, ki vplivajo na ustvarjanje in razporejanje celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka itd., ni mogoča primerjava, saj vsako leto oz. v še krajšem časovnem obdobju nenehno nekaj spreminjamo. Spreminjanje pa opravičujemo z dinamičnim razvojem naše družbe. V celoti soglašam, da so spremembe potrebne, toda pre-mnogokrat se za takimi formulacijami o nujnosti sprememb skrivajo čisti birokratski odnosi. Realno planiranje ‘in vzporejanje doseženega je edino možno, čeprav so tudi to močni vplivi, ki spreminjajo pogoje ustvarjanja od pogojev, ki so veljali pri planiranju. Delovna organizacija se lahko upravičeno ponaša z visokima priznanjima v letošnjem letu, to je priznanje Zveze sindikatov Slovenije in Sindikatov Slovenije za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov in Visoko priznanje, ki ga podeljuje predsednik republike maršal Jugoslavije tov-Tito »Red dela z rdečo zastavo« ob 75-letniei DO. Z dobrim delom, samoupravnim odločanjem in vsesplošnim angažiranjem vsakega posameznika in vseh, m O' ramo dostojno tudi v prihodnje upravičiti veliko zaupanje in potrjevati tako visoko pridobljena priznanja. Vinko Gobec M Družbena samozaščita — skrb nas vseh Ko delovni ljudje in občani odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, je zapisano v sklepih predsedstva CK ZKJ, morajo odločati tudi o svojem neposrednem samozaščitnem organiziranju družbe v celoti. Predsedstvo je poudarilo, da je treba poleg sedanjih oblik ustvariti tudi nove oblike množičnega organiziranja in usposabljanja delovnih ljudi in občanov, predvsem v krajevnih skupnostih in tozdih za naloge samozaščite »v vseh situacijah, vštevši tudi sPlošni ljudski odpor«. To pa pomeni, da bi v mnogih primerih delovni ljudje in občani lahko preprečili nastanek varnostnega problema ali Pa varnostni problem odpravili, če bi ob vsakem škodljivem pojavu ustrezno ukrepali. Delavci in občani se marsikdaj ne zavedajo, da varnostni problem neposredno prizadeva tudi njihove osebne interese 'n zaradi te nevednosti ne ukrepajo kot odgovorni nosilci družbene samozaščite. Uresničevanje aktivnosti na področju družbene samozaščite pa zahteva ustrezno usposobljenost delovnih ljudi. V delovni organizaciji moramo razvijati tiste oblike in načine varnostne vzgoje, ki prispevajo h krepitvi varnostne kulture in k učinkovitosti sistema družbene samozaščite. Pomembno vlogo pri krepitvi varnostne kulture in zavesti delovnih ljudi Pa imajo vsekakor družbenopolitične organizacije v delovnem kolektivu. Njihova aktivnost, pobude in politična pomoč so temelj za organiziranje raznih predavanj, fazprav in drugih oblik varnostne vzgoje, pot ena najvažnejših oblik pomoči pri 'Zvajanju nalog družbene samozaščite je, da so delovni ljudje sproti seznanjeni z Vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja in drugih družbeno škodljivih in negativnih pojavov ter z vzroki za nastajanje takih pojavov. Seznanjeni mo-rajo biti, kadar gre za izredne varnostne razmere na širšem območju in kadar preti nevarnost, ki ogroža premoženje, osebno varnost ljudi ali pa pogoje dela. Seznanjanje se lahko vrši na več načinov, ved-n? pa jih je potrebno prilagoditi varnost-n'm razmeram. Pri seznanjanju z oceno varnostnih razmer je potrebno posvetiti vso pozor-n°st pravilnemu in objektivnemu prikazovanju varnostne problematike im morebit-ne grozeče nevarnosti, da ne bi prišlo do nepravilnega razumevanja ali celo do dognane vznemirjenosti ali panike med de-[avci. Gre za odgovorno nalogo, ki ne |®ria samo določenih priprav, temveč tu-Ql hkratno angažiranost vodstev družbe-dppolitienih organizacij, zlasti takrat, ko *° nastopile izredne varnostne razmere, , so bistveno pomembne za družbeno Varnost. Kot že omenjeno, bomo za izvajanje a'og s področja družbene samozaščite v°segii zaželjeno raven le s pravilno tiva^0 'n usP°sal3ljanjem članov kolek- Pri usposabljanju moramo težiti k te-jPo. da organiziramo tisto vrsto izobraže-,aline oblike, s katero bomo zajeli slednega člana kolektiva. Odbor za ljudsko obrambo in druž-6ho samozaščito DO bo usklajeval pobu-e in vodil enotne akcije na tem po-lia?CJU’.hkrati pa tudi preverjal in spremiš' dejavnosti na tem področju. To pa ra Pssjoni, da je odbor za ljudsko ob-mbo in družbeno samozaščito edini odgovoren za usposabljanje. Za uspešno usposabljanje so odgovorni vsi nosilci samozaščite. Usposabljanje v posameznih tozdih mora temeljiti na ustreznih programih — učnih načrtih, ki morajo biti usklajeni z občinskimi programi vzgoje na področju družbene samozaščite. Usposabljanje je izredno važnega pomena, saj imajo delovni ljudje v narodni zaščiti po zakonu in drugih predpisih določena pooblastila, ki jih morajo uporabljati zakonito. Uporaba orožja, legitimiranje neznanih oseb, ki se mu lahko uprejo, njihov osebni pregled, pregled vozila, pridržanje oseb in uporaba prisilnih sredstev, so naloge, ki zahtevajo določeno stopnjo strokovne usposobljenosti. Brez te lahko pride do napačne uporabe pooblastil, do nevarnosti za življenje delavca pa tudi do možnosti raznih zlorab ali kaznivih dejanj. Ne smemo prezreti, da imajo delavci v narodni zaščiti v skladu z načrtom za delovanje narodne zaščite odgovorna pooblastila. Zato nosijo vsi nosilci družbene samozaščite veliko družbeno in moralnopolitično odgovornost, da ne pride do možnih zlorab naštetih pooblastil. Pri uresničevanju družbene samozaščite se delovna organizacija na ustrezen način povezuje s tistimi krajevnimi skupnostmi, v katerih ima locirane svoje temeljne organizacije združenega dela. Iz zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah je razvidno, da zaradi uresničevanja določenih skupnih interesov na področju družbene samozaščite medsebojno sodelujejo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, s sporazumi in dogovori pa ustanavljajo skupne organe, določajo njihove naloge in združujejo sredstva. S pravilnim medsebojnim sodelovanjem bomo dosegli enotno samozaščitno ukrepanje, ki je potrebno v naslednjih primerih: — širjenje vznemirljivih vesti ali sovražnih parol med delavci in krajani; — nezavarovani objekti, naprave, stroji, delovišča in drugi objekti, ki lahko povzročijo nesrečo delavcem, mimoidočim ali otrokom, je tudi skupna naloga oziroma dogovor o njegovi odpravi; — nadzor nad raznimi objekti, vagoni, barakami, delovnimi prostori, ki bi utegnili biti zatočišče kriminalcev, klatežev ali zbirališče drugih deviantnih oseb; — zadrževanje tujcev v bližini objekta delovne organizacije itd. Gostinski lokali so prostor, kjer se pogosto krši javni red in mir in kjer prihaja do raznih kaznivih dejanj, ki motijo mirno in varno počutje delavcev in občanov. Tudi v takih primerih je potrebna in včasih nujna skupna akcija. Na predlog odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in v soglasju s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Kamnik, je DS DO sprejel sklep o imenovanju načelnika in njegovega pomočnika ter o ustanovitvi enote narodne zaščite. Ta enota pa nima pravega formacijskega sestava in je jakost te enote odvisna od nastale situacije. Načelnik narodne zaščite ima poleg svojih nalog in pravic, pravico pozivati delavce v skladu z razporedom za opravljanje inalog narodne zaščite v izrednih varnostnih razmerah. Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah določa, da opravljajo naloge narodne zaščite vsi delovni ljudje in občani, ne glede na starost in spol. Torej morajo opravljati te naloge tudi tisti, ki še nimajo 18 let, ženske, ki so fizično in psihično sposobne ter vsi upokojeni in starejši, ki te naloge zmorejo. Da je družbena samozaščita skrb za nas vseh in da postane ta sestavni del vsakdanje samoupravne dejavnosti, nas obvezuje tudi PRAVILNIK o uresničevanju družbene samozaščite, ki ga je sprejel DELAVSKI SVET delovne organizacije. Lojze Jeran Iz kamniške trgovine z živili; Prvi kupec: »Imate jedilno olje?« Prodajalka: »Nimamo!« Drugi kupec (s prodajalko se pozna): »Jedilno olje, prosim!« Prodajalka: »Koliko ga potrebujete?« Drugi kupec: »En karton.« Prodajalka: »Takoj.« O delu osnovne organizacije ZK v skupnih službah V delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena je 31 članov zveze komunistov od 190 zaposlenih, kar je precej v primerjavi z drugimi tozdi. Zaposleni so v vseh sektorjih in službah, sorazmerno največ pa jih je v OŠDP in v kadrovskem sektorju. Svoje naloge kot komunisti opravljajo pri svojem rednem delu, pri delu samoupravnih organov in na sestankih osnovne organizacije. V zadnjih dveh letih so se člani ZK sestali na 24 sestankih osnovne organizacije. Obravnavali smo informacije predsedstva CK ZKJ, informacije občinskega komiteja, predloge dokumentov Vlil. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ, kandidate za občinsko konferenco ZK in druge organe ZKS in ZKJ, evidentirane kandidate za sprejem v ZK ter naloge in zadolžitve članov ZK. Na štirih sestankih v okviru programa izobraževanja članstva ZK smo poslušali predavanja o delegatskem sistemu, o vlogi ZK in drugih subjektivnih silah ter o zunanjepolitičnem položaju in vlogi Jugoslavije v svetu. Precej časa in pozornosti smo posvetili obravnavi pogojev in rezultatov poslovanja delovne organizacije in tozdov, delovanju delegatskega sistema v delovni organizaciji, delu članov ZK v delegacijah in samoupravnih organih ter kadrovski politiki in problemom kadrovanja v delovni organizaciji. V okviru teh razprav smo obravnavali in sprejemali tudi stališča o predlogih razpisnih komisij za sprejem delavcev. Temeljito smo obravnavali tudi problematiko ustvarjanja in delitve dohodka, čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke. Aktualnim problemom v delovni skupnosti, uveljavljanju ekonomskih odnosov med tozdi, uresničevanju načel delitve po delu ter uresničevanju načel ZZD bomo morali posvetiti v bodoče še več pozornosti. Še bolj kot do sedaj bomo morali uveljavljati stališča in načela zveze komunistov ter v vseh situacijah uresničevati njeno vlogo organizirane idejnopolitične avantgarde delavskega razreda. Peter Jerman Delavčeva pravica do sodelovanja, ko se obravnava in rešuje njegova zahteva za varstvo pravic Dogaja se, da iz kakršnihkoli razlogov delavec, ki zahteva varstvo svojih pravic, ne sodeluje v postopku. Tako ravnanje nasprotuje Zakonu o združenem delu, ki določa, da ima vsak delavec, ki zahteva varstvo svojih pravic, pravico sodelovati pri delu organa, ki sklepa o njegovi zahtevi. To imamo v Stolu določeno s Pravilnikom o delovnih razmerjih, vendar se nam zdi prav, da to pravilo še posebej razložimo. Zakon pravi: »Delavec ima pravico brti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva itn se izjasniti o vseh dejstvih, ki so pomembna za odločanje.« Ta pravica delavcu omogoča dvoje: — delavcu je zagotovljeno, da bo lahko sodeloval pri določanju dejstev in okoliščin, ki poprej, ko se je odločalo o njegovi pravici, niso bile upoštevane, so pa take, da bodo odločitev, s katero se delavec ne strinja, spremenile. Gre torej za sodelovanje pri odpravljanju poprejšnjih napak. Delavec, ko sodeluje v odločanju, prispeva aktivno k določanju materialne resnice, ki je vedno osnova za kakršnokoli delavčevo pravico. — po drugi strani pa delavec z osebnim sodelovanjem na razpravi o njegovi pravici neposredno ščiti svoje pravice in pravne koristi, poleg tega pa članom drugostopnega samoupravnega organa ustno, z neposredno živo besedo razloži nepravičnost ali neosnovanost ali pa tudi nezakonitost prvostopnega oz. izpodbijanega sklepa. Delavcu ne sme pravice do sodelovanja na razpravi nihče kratiti niti direktno niti posredno. Vsako dejanje namreč, ki kaže na to, da delavec svoje pravice do sodelovanja pri odločanju o nje- govi zahtevi za varstvo pravic ne bi mogel uporabiti, pomeni bistveno kršitev samoupravnega postopka. Povedati moramo, da je to delavčeva pravica, ne obveza, kar pomeni, da delavec sam izbira, ali bo sodeloval na obravnavi in ga nihče ne more prisiliti, da sodeluje, nasprotno pa mu nihče ne sme preprečiti, da bi na razpravi sodeloval. Praktično to pomeni: če se delavec pritoži na delavski svet tozda, ga mora predsednik sveta pismeno obvestiti, da bo organ razpravljal o njegovi zahtevi. Delavec se sam odloči, ali bo na razpravi sodeloval ali ne. Če se odloči za sodelovanje, pa mu kdo to prepreči samo zato, da ne bi sodeloval, gre za bistveno kršitev pravic, in bo zato sklep delavskega sveta nezakonit. Če pa se delavec sam odloči, da ne bo sodeloval, bo sklep delavskega sveta veljaven. Ida Kočar Kadrovske spremembe ZA MESEC OKTOBER 1979 Delovno razmerje so sklenili: V tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO 1. BAJDE Jožica, NK delavka — PES 2. OREHEK Dušan, NK delavec — PES 3. HADŽIČ Jasmina, NK delavka — PE 7 4. OSMANOVIČ RAŠID, PK Strojni ključavničar — PE 4 5. SPRUK Frančiška, NK delavka — PE 7 V tozdu KOVINSKO IN TAPECIRANO POHIŠTVO 1. KRT Dominik, KV strugar — PE 3 V tozdu TEHNIČNE STORITVE 1. SUŠNIK Marjan, KV obratni elektrikar V DS ODSP 1. ERZAR Viktor, lesni tehnik Delovno razmerje so prenehali: V tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO 1. POTOČNIK Bojan, NK delavec — PE-7 2. BONIČ Ivo, NK delavec — PE 4 3. KLEMEN Anton, NK delavec — PE 4 4. ADROVIČ Mujo, NK delavec — PE 4 5. PLAZNIK Tone, NK delavec — PES 6. PODJED Anton, KV mizar — PE 7 — invalidsko upokojen V tozdu KOVINSKO IN TAPECIRANO POHIŠTVO 1. ZUPANČIČ Viktor — NK delavec — PE 3 2. REBERŠEK Ivan, P K žagar — Motnik, invalidsko upokojen V tozdu TEHNIČNE STORITVE 1. KOŽELJ Srečo — stroj, ključavničar 2. GROŠELJ Štefan, KV strojni ključavničar KADROVSKI ODDELEK Začeli smo z dejavnostmi za pripravo srednjeročnega plana 1981—85 Čeprav smo s prvimi dejavnostmi za Pripravo bodočega srednjeročnega plana, •o je z metodologijo in s samim delovnim programom pričeli že spomladi, bo čas, ki nam preostane do konca tega jota, še posebej namenjen razpravi o Izhodiščih za srednjeročni plan in sprejemanjem smernic zanj. Kje smo v tem trenutku? Metodologija je v glavnem izdelana. Potrebne so še manjše dopolnitve, ki izvirajo iz zakonskih predpisov, pa tudi iz praktičnega Čela samega. Analiza uresničevanja tekočega srednjeročnega plana je pokazala, da naša DO dosega, ponekod pa pre-Sega zastavljene cilje. Posebej je treba pmeniti delež produktivnosti pri rasti proizvodnje, ki je ob letni rasti zaposlenih 2’3—5%. Omeniti je še izpolnjevanje investicijskih načrtov, ki pa je nekoliko počasnejše, kot smo načrtovali, posebno pri gaganju v novo opremo, novo tehnologijo in nove proizvodne kapacitete. Slabše od načrtovanih dosegamo tudi 'zvozne rezultate. Analiza razvojnih možnosti, ki je v *em času v razpravi, obravnava vprašanja razvoja temeljnih organizacij, predvsem vprašanja, kam in zakaj investirati za prihodnjih pet let. Odločitve o investicijah ,n odločitve o asortimanu proizvodov so Najvažnejše, saj so dolgoročnejšega znanja. Razen le-teh pa analiza razvojnih možnosti obravnava še razvoj poslovanja, Razporejanje dohodka in čistega dohodka, Kadrovsko in politiko zaposlovanja ter 'Zobraževanja, izvoz in uvoz, stanovanj- sko politiko, varstvo, obrambo in še kaj. Na podlagi obravnavanih razvojnih možnosti se bomo odločali za Smernice plana in elemente za samoupravne sporazume. Tu se bomo odločali za načrt bodoče najboljše poti poslovanja, to je za najbolj ekonomične investicije, za donosen asor-timan, za planirano rast prihodka, dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov. Napravljen bo načrt financ in virov ter projekcija bilance sredstev. V elementih za samoupravno sporazumevanje znotraj DO se bomo sporazumeli za medsebojno delovanje na področju materialnih tokov, to je medsebojnih dobav; finančnih tokov oziroma združevanja in prelivanja sredstev ter druge skupne akcije. O tem pa kaj več v eni izmed prihodnjih številk Glasila. Srečo Smole V zadnjem času se je gradbišče ob Tozdu 2 močno spremenilo. Za tapetniški obrat že stojijo pokončniki in dobršen del sten iz isospan zidakov. Vendar je gradnja le nekoliko v zamudi. K temu je dalo svoj delež tudi izredno slabo vreme. Po načrtu bi morali biti novi prostori do konca leta pod streho. Betonski prečniki že čakajo v delavnicah Slovenijacest. Upamo, da bo vreme v prihodnje le bolj suho in bodo graditelji zamujeno nadoknadili. Poročilo o delu 6. seje zbora delegatov enote skupščine za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zbor delegatov, ki je bil 18. 10. 1979, Je razen običajnih zadev obravnaval in stališča za 7. sejo skupščine SPIZ SRS, ki je v začetku novembra. Gra-čin?’*d ga je zbor delegatov SPIZ v ob-joni^Kamnik predhodno obravnaval za svo- sejo skupščine v SRS, je bilo de- Jisno v 6 točk, ki vsebujejo informacije ° de|u, SPIZ za čas od 1971 do 1980 njene razvojne možnosti za čas od im do 1985. Po oceni gibanja števila Pokojencev bo v letu 1980 v Sloveniji Kupaj 230.570 upokojencev; od tega 2.960 starostnih, 56.120 invalidskih in Gruzinskih 61.490. V letu 1985 bo po op-ravljenl analizi v Sloveniji 267.960 upo-RiJcnCev’ in sicer 137.060 starostnih, Pn 90 invalidskih in 69.210 družinskih. °vprečna pokojnina je 72% od osebnih dohodkov, kar nam kaže, da se upokoji le manjše število delavcev s polno pokojninsko dobo, ki imajo pokojnino v višini 85% od osebnih dohodkov. Na podlagi dosedanjih predvidevanj naj bi realna vrednost pokojnin naraščala do leta 1980 po stopnji 1,9% letno, v obdobjih od 1981 do 1985 pa 3,0%. Za izvajanje zavarovanja — delo strokovne službe — bo porabljenih 1,5% denarnih sredstev. Sedaj ima strokovna služba zaposlenih 692 delavcev, ki opravljajo tudi delo starostnega zavarovanja kmetov. Stroški strokovne službe na upokojenca so v poprečju v SFRJ 1.011,00 din, najnižji so v Sloveniji 634,00 din, najvišji pa v ožji Srbiji 1240,00 din. Skupnost SPIZ bo prihodke tudi v bodoče imela od prispevka zavarovancev. V letu 1980 bodo zavarovanci krili blizu 70% prihodka po stopnji 1065% od osebnega dohodka. Delegati smo se s predloženimi izhodišči za 7. sejo skupščine SPIZ Slovenije strinjali. Delegati — upokojeni iz krajevnih skupnosti — so predlagali spremembo prispevka za rekreacijo. Ta naj ne bo za vse enaka, temveč naj bo višina odvisna od gmotnega položaja upokojenca. Upokojenec, ki vzdržuje še več članov družine, naj bi prejel višji regres. Na vprašanje delegatke živilske industrije ETA Kamnik, če so predvidene kakšne spremembe o pogojih za upokojitev — delovne dobe delavk je sodelavec strokovne službe SPIZ obrazložil, da jim ni znano o kakšni spremembi. Kot delegat DO Stol Kamnik sem glede avtomatske obdelave podatkov predlagal, naj SPIZ zbiranje podatkov združi z drugimi SIS, ki pokrivajo področje socialne varnosti, kar bi vodilo k zmanjšanju izpolnjevanja sedaj potrebnih preštevilnih obrazcev. Skupnosti bi imele celoten pregled podatkov o posameznem zavarovancu. Podatke bi eni ali drugi skupnosti posredovala strokovna služba, ki opravlja dela avtomatske obdelave podatkov. Mavrici) Kotnik Težkemu delu se pridružujejo še povečane nevarnosti za poškodbe Za težaška delovna mesta je vedno težje dobiti delavce. V Stolu imamo še precej takih del, ki jih je potrebno opraviti ročno. Mednje spada tudi valjenje hlodov na transporter pred polnojarmenikom. V našem pestrem proizvodnem programu imamo že skoraj ves čas obstoja tovarne tudi razrez hlodovine, ki je primarnega pomena. Danes obrat zaposluje približno 30 delavcev, ki so razporejeni v dve izmeni. To so starejši delavci s povprečno starostjo 48 let. V glavnem gre za sadove njihovega minulega dela. Sam obrat je pred desetletjem šel še nekako v korak z ostalo slovensko žagarsko proizvodnjo, medtem ko je danes ta korak izgubljen. Ostalo je še precej ročnega dela, ki je za zgoraj omenjeno starost ob danih pogojih precej naporno. Temu dejstvu pa se pridružujejo zaradi same narave dela še večje nevarnosti za poškodbe, ki se jim brez večjega mehaniziranja opreme ne moremo izogniti. Odkar imamo na razpolago nov kamion s HIAB napravo, je prav gotovo rešen eden najbolj perečih problemov (nakladanje na železniški postaji, kot tudi vse ostalo razkladanje brez pomoči delavcev). Hlodovina se razklada na dokaj omejen (majhen) skladiščni prostor. Že ob tako skrčenem prostoru se skladišči nesortira-na hlodovina (različne debeline in različne dolžine), kar povzroča dodatne nevarnosti pri povaljevanju hlodovine. Zaradi različnih debelin je kotaljenje iz zložaja neenakomerno, ker so včasih potrebni hitrejši umiki, le-ti pa so onemogočeni zaradi različnih dolžin, ki zavzemajo že tako skope površine med zložaji. Nato je transport mehaniziran preko korita z verižnim transporterjem do obeh polnojar-menikov. Odvzem iz korita preko leg na voziček polnojarmenika je ročen, zatem je ročno delo pri prestavljanju prizem, plohov in odpadkov. Transport izgotovljenih plohov in desk pa je v glavnem mehaniziran preko gnane valjčne proge v ravnini poda. Povsem ročno pa je spravilo žamanja (vezava v butare in deponija). Tudi zaključna faza, sortiranje in letvičenje ter končno pokrivanje kop se izvaja ročno, še posebno veliki napori so pri ročnem prekladanju plohov. Debelejša hlodovina (predvsem listavci) se razrezuje na hlodovni tračni žagi, ki je starejše izdelave in je precej izrabljena, tako da je delo nevarnejše. Odvzem razrezane hlodovine (plohov) je ročen. To delo je težko ter je možno zaradi neravnega poda pogosto spotikanje in padci. Takšna slika nam nazorno prikazuje obseg delavčeve fizične prisotnosti skoraj v vseh fazah dela, zato se tudi ni čuditi pogostim poškodbam delavcev vzdolž celotne proizvodne linije. Še slabše so razmere v prehodnem obdobju jesen-zima-pomlad, ker so v neogrevanem prostoru zelo nizke temperature s povečanim gibanjem zraka pri delno odprtem prostoru (nevarnost prehlada). Za vse te razmere lahko rečemo, da so slabe, zato je toliko bolj razumljivo, da vse pogosteje razmišljamo in poizkušamo težka dela ukinjati ter se istočasno izogibati nevarnostim za poškodbe. Da bi lahko sprotno in uspešno reševali to problematiko, pa ni vedno lahko. V pretežni meri nastopajo objektivne težave. Te pa so prisotne prav pri naši žagalnici. Vemo, da se mora žagalnico obdržati zaradi življenjskega pomena za predmet poslovanja (izdelava stolov, pregradne stene), kar nam omogoča tudi surovinsko zaledje. Zaenkrat obstajajo zaradi zastaranja osnovnih sredstev, lokacijske stiske, ekonomskih razmer in drugega, le razmišljanja posameznikov. Delna ali korenita rekonstrukcija prav gotovo ob vseh pomislekih terja študijsko obdelavo, upoštevaje lokacijsko opredelitev kot tudi mešan razrez (iglavci, listavci). Življenjska pomembnost predmeta poslovanja kot tudi ponudba surovinskega zaledja in ne nazadnje nemajhen pomen za splošni ljudski odpor nam narekujejo, da se mora žagalnico tehnološko izboljšati. Žagalnico torej ohranjamo, ohranjamo pa tudi slabe — težke delovne pogoje. Mislim, da nadaljnje ohranjanje takšnih pogojev in odlašanje z jasno odločitvijo, glede na obstoječe delovne razmere ob navedeni starostni strukturi, ni več dopustno. Če k temu dodamo še ugotovitev, da je večji del strojne opreme obrabljen in da se ob tem pojavljajo vse pogostejše okvare ter je delovanje na ta način moteno in nezanesljivo v varnostnem pogledu, potem ne bi smeli več odlašati. In utrujeni so tudi delavci. Utrudil jih je način dela, kajti tokrat je šla mehanizacija mimo, težka dela pa so padala na delavčeva ramena. Tako naprej ne moremo več dolgo, zato bo v prihodnje nujno potrebno veliko več razmišljati in tudi ukrepati v smeri izboljšanja delovnih pogojev. V to nas ne sili zgolj splošna ugotovitev obstoječih razmer, ampak tudi zdravstveno stanje starejših delavcev, ki bi jih morali na podlagi zdravniških pregledov prerazporediti na lažja opravila. Zdravnikov nasvet in zahteva sta razumljiva, pa vendar za delovno organizacijo toliko težje izvedljiva. Prerazporeditev delavca iz težjega na lažje delo je veliko manj težavna kot pa razporeditev delavca na opisana dela in opravila v navedenih pogojih. Glede na navedena dejstva smatram, da se moramo glede teh problemov jasno opredeliti v planih razvoja za srednjeročno obdobje. Boris Demšar OB RAZPRODAJI DEFEKTNIH IZDELKOV '"'A'| ; 'ati: V Stolu uporabljamo za prevoz pohištva velik, s pločevino ograjen traktorski priklopnik. Z njim vozimo pohištvo na železniško postajo in tudi v dupliški Interier. Temu vagonu so dali Sto lovci ime cirkus. Verjetno samo zato, ker V zelo podobnih vozilih prevažajo cirkuški delavci svoje rekvizite. Ob zadnji prodaji defektnih izdelkov je prišlo med dvema kupcema v Inte-rieru do naslednjega pogovora: »Hudiča, kje pa je cirkus, da nam pripelje novo pohištvo?« Drugi pa je odgovoril: »Saj je že brez cirkusa cel cirkus-Poglej, koliko nas je, pa bi vsi radi kaj dobrega poceni kupili!« Pregled socialnega stanja upokojencev stvu, upokojenci, ki žive sami, oba zakonca, Stolova upokojenca, način ogrevanja itd.). 90 upokojencev je drva že prejelo, do zime jih bo prišlo na vrsto še nekaj, ostali pa jih bodo prejeli naslednje leto. S pregledom socialnega stanja smo želeli ugotoviti, v kakšnih razmerah živijo naši upokojenci in kateri so socialno ogroženi. Tako bomo lahko zavzeli ustrezno socialno politiko. Po grobem pregledu sinteze stanja [ahko ocenimo, da približno četrtina naših upokojencev živi v slabših socialnih razmerah. To so predvsem upokojenci, ki žive sami — ločeno od svojcev oz. brez svojcev, upokojenci, ki prejemajo nizke pokojnine, upokojenci, ki so slabšega zdravstvenega stanja itd. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecu maju letos. Vprašalniki za ugotavljanje socialnega stanja so bili poslani vsem upokojencem. Vrnjenih je bilo 190 vprašalnikov, kar predstavlja dve tretjini upokojencev in zadostuje za splošen pregled. Nekateri upokojenci so se z vprašalniki oglasili pri meni. Pripovedovali so mi, da se z veseljem oglasijo v tovarni. Radi se spominjajo nekdanjega, čeprav lažjega življenja v tovarni, kot je danes. Pravijo, da jim je včasih doma kar dolg-cas. Veseli so, da se v tovarni večkrat sPomnimo tudi na njih. 5'NTEZA socialnega stanja UPOKOJENCEV Starost upokojencev °d 30—40 let 2 od 40—50 let 7 °d 50—60 let 61 od 60—70 let 72 °d 70—80 let 42 od 80—90 let 4 nad 90 let 1 upokojenca upokojencev upokojencev upokojencev upokojencev upokojenci upokojenec Udeležba v NOV Okoli tretjina upokojencev, ki so vrnili vprašalnik, navaja, da so med NOB aktivno sodelovali, 15 upokojencev navaja, da so bili v internacijskem taborišču, 10 pa, da so biti izseljeni. 35 jih navaja, da so materialno pomagali gibanju NOB. ŽELJE UPOKOJENCEV PO POMOČI S STRANI DELOVNE ORGANIZACIJE Prejem tovarniških drv 230 upokojencev želi tovarniška drva. V izdelanem prioritetnem seznamu je upoštevano socialno stanje upokojencev (Kriteriji: dohodki v skupnem gospodinj- Solidarnostna denarna pomoč 20 upokojencev, ki so vrniti vprašalnik, želi solidarnostno denarno pomoč. Vse te primere bo obravnavala sindikalna organizacija DO. Reševanje stanovanjske problematike Tako kot vsi zaposleni, imajo tudi upokojenci pravico imeti rešeno stanovanjsko vprašanje. Nekaj upokojencev je uvrščeno v prioritetni seznam prosilcev za stanovanje, nekaj upokojencev pa je v letoš-nejm letu prejelo tudi kredit za individualno gradnjo oz. adaptacijo. LJUBITELJEM NAMIZNEGA TENISA Namiznoteniška sekcija DO Stol Kamnik, organizira vsak torek od 15. do 18. ure in vsako soboto od 9. do 12. ure rekreacijske treninge, ki bodo v avli Kulturnega doma na Duplici. S seboj obvezno prinesite copate. Vabljeni vsi sodelavci DO! Telefonski pogovor: »Bi lahko dobil Janeza?« »Ne! Ta teden dela popoldne.« »Kdaj pa pride ...« »Pet čez dve!« Najstarejši upokojenec je Zupan Franc iz Šmarce, ki je star a° let. Stanovanjske razmere živi v enodružinski hiši 84 upokojencev 44% Z'vi v kmečki hiši 45 upokojencev 25% živi v bloku 44 upokojencev 23% v večnadstropni stari hiši 10 upokojencev 5% v zasilnem prostoru 4 upokojenci 2% °°mu upokojencev 2 upokojenca l Elana Begunje, občine Kamnik in rj°la Kamnik je spregovoril predsednik Pdbora za proslavljanje 75-letnice Stola -°v- Stebe Franc in jim zaželel čimveč Portnega uspeha. . Gostujočim ekipam smo nato izročili °Pke, značke naše DO in prospekte *arnnika, nakar se je po kratkem ogre-aniu pričelo tekmovanje. s Takoj je bilo jasno, da ekipa Lesne lovenj Gradec absolutno izstopa, saj je a lesariadi v Novem mestu dosegla pr-® mesto, prav tako pa je bila tudi eki-Elana na lesariadi nekaj mest pred arpi -— stolovimi odbojkaricami. Kljub te--?u, srr|o se potrudile in uspeh ni izostal. .Umovanje je potekalo izredno lepo in , variško, doseženi pa so bili takile regati. T je bila ekipa Lesne Slovenj Gradec 2. smo bile odbojkarice Stola „ 2. mesto so zasedle Elanovke Begunje 4- Pa občina Kamnik. ( p° tekmovanju je tov. Vavpotič, direk-r splošnega sektorja, nastopajočim eki-m razdelil priznanja in plakete, do , rnir j® torei l®P° uspel in vse za-seši ne smo se odbojkarice še enkrat Drm i v na®' restavraciji ter se do poznih i2 Po|danskih ur prijetno pogovarjale ter Ob|®nj?va'e izkušnje o delu in rekreaciji, jubile smo si podobno sodelovanje tu-\ Prihodnjih letih. Iui 4anska odbojkarska sekcija Stola de-U(i ,2® skoraj 10 let, a žal vedno znova y mvljamo, da je premalo zanimanja zla- sti mlajših sodelavk. Kdor pozna odbojko, ve, da je to izredno lepa športna zvrst, kjer se krepi prijateljstvo in kolektivno delo in kjer praktično ni starostne omejitve. Zato pozivamo vse sodelavke, ki bi želele igrati odbojko in se rekreirati, da se vključijo v našo sekcijo. Jožica Markelc SMRT PREDSEDNIKA HIŠNEGA SVETA Takoj je potrebno povedati, da naslova ne gre jemati preveč resno. Gre le za predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je devetega -novembra delavcem kamniških delovnih organizacij zaigralo igro Iva Breštana s tem naslovom. Kdor si je malo natančneje ogledal letak, ki je vabil na predstavo, je videl, da je dogajanje postavljeno v neko stolpnico, ki je lahko tudi slovenska, saj so se v ozadju belile gorenjske gore. Čeprav je igra prevedena iz srbohrvaščine. Dogajanje na odru vzbuja grotesken smeh. Že takoj na začetku, ko stanovalci med seboj ne morejo izvoliti novega predsednika hišnega sveta. Nekateri se pogovarjajo o svojih stvareh, nekdo se ukvarja s kanarčkom, dva mlada se ljubita v kotu, drugi pa so nezainteresirani. Edini, vsaj malo aktivni, je vodja sestanka, ki mora svoje opraviti. Končno je novi predsednik izvoljen. Skrbeti bo moral za red v hiši. Vendar ta vzame dolžnost zares. Je star upokojenec in je reda navajen že od mladih nog. To pa gre stanovalcem močno na živce. Ne morejo se ukvarjati s svojimi razvadami, ki so jim tako priljubljene, pa čeprav so zunaj zidov običajni politični in družbeni delavci. Predsedniku poseganje v svoje zadeve preprečujejo in mu na koncu tudi preprečijo. Predsednik hišnega sveta ni več to, kar je bil. Igra je vzbujala smeh, v nekaterih trenutkih pa tudi ne. Morda se je vsaj del gledalcev le spomnil, da le ni papirnata komedija, pač pa kar malo žalosten prikaz današnjega življenja marsikje. Ni nujno, da le v kakšni stolpnici. Ko smo odhjali iz dvorane, so bili komentarji med gledalci redki. Smrt predsednika hišnega sveta, ki je ostal živ, vendar moralno zrušen, je dala dovolj moči za razmišljanje. Ciril Sivec Letošnji prvi sneg je spravljal ob živce tudi naše delavce. Vozila niso imeli opremljena z zimskimi gumami, nikomur iz našega kraja se tudi ni zdelo vredno, da bi pri petnajst centimetrov visokem snegu vlekel snežni plug po cestah. Tako Je ostala slaba volja, kletvice na vse hudiče in razbita ali vsaj odrgnjena pločevina. — Vendar je vse tako urejeno, da ni nihče osebno kriv. Žal! * * * »Kako je bilo pa z Raztrgane! na Duplici? Ste jih sploh Igrali?« »Že brez odra imamo dovolj problemov med seboj!« * * * »Pa se mi zdi res čudno! Sedem let sem študiral, od tega tri leta nisem delal prav nič, za končni izpit pa ml manjkata dva dneva!« SVirciV izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Alojz l„ V?ElrJ In člani uredniškega odbora: Anton JEGLIČ, Franc SIKOSEK, Peter BERTONCELJ, Milan OBRADOVIČ, Janez POGAČAR Marjeta ŠEK. Lektor: Ivan SIVEC. List Izhaja vsak mesec in ga prejemajo delavci STOLA brezplačno. Natisnila TISKARNA —___________ LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. HUMORESKA (R azp t&dcL£a Novica je planila kot srela z jasnega: Cez tri dni bo razprodaja. Janez je sedel v pisarni v fotelju in bi ga ob novici kmalu vrglo s stola. Prej je bil prepričan, da je nadvse utrujen in da je za tisti dan naredil že vse, v tistem hipu pa se je razživel in vzplamtel kot bakla. Takoj je prešel tudi v akcijo. — Na tihem si je brundal: Nič me ne sme presenetiti, tudi razprodaja ne. Se dobro, da ima okrog sebe dobro obveščevalno službo. Najprej je poklical domov, nato še k tašči, k stari mami, k dvema prijateljema... potem pa ga je na lepem oblila zona: Preveč ne sme telefonirati okrog — ne zaradi službenega telefona — ampak si s tem sam sebi ustvarja konkurenco, ki je povrhu lahko še nelojalna. Če bo obvestil vse druge, bo še sam težko dobil. Tudi v pisarni ni nikomur povedal, vendar je za razprodajo vsakdo zvedel najmanj desetkrat, čeprav se je vsakdo delal, da ga ne zanima preveč. * * * Posebno obvestilo: DO Stol obvešča, da bo v Interieru na Duplici dne tega in tega razprodajala opuščeni program po znatno znižanih cenah. Tisti, ki so ta hip v finančni stiski, so še posebno toplo vabljeni. Pridite. Z malo denarja vas čaka veliko pohištva. * * * Iz jutranje megle so se na napovedani dan izluščili osebni avtomobili, poltovornjaki, tovornjaki, celo traktor je bil med njimi. Vsi so zavijali na Korenovo pot, potem pa se ustavljali pred Interierom, čeprav še ni bil odprt. »■Kar dopust sem vzel,« je povedal Maksel Francetu. »Za vsak primer, če bom imel kaj več dela z nakladanjem.« »Jaz imam pa uradno bolniško, toda le do desetih, potem pa grem uradno na sodišče v Kamnik, sem pa seveda tu, ker je bolj pomembno, hehehe« se je smehljal France. Pred vhodom so čakali tudi številni zunanji kupci, bližnja in daljna žlahta delavcev, vmes pa se je znašlo tudi nekaj naključnih kupcev, katerim so žarele oči še posebno ognjeno. »Pohištvo je postalo drago,« je komentiral trenutno situacijo Nande iz Mengša, »zato si bom raje danes privoščil nekaj več omaric. Za sto jurjev jih bo baje že za malo prikolico.« »Seveda, seveda,« mu je prikimala Kristina, soseda. »Na zunaj pa se sploh ne pozna, da je slabša vrsta ali opuščeni program. Sicer pa — če ti otrok nekajkrat omaro prepleza in jo obdela, je tudi lil. vrste, pa če je še tako lepa, ko je nova.« Končno so odprli vrata. Prvi so imeli največ veselja. V hipu je stvar zakompliciral Ferdo: »A, te pisalne mize pa že ne bom vzel. Poglejte, prasko ima ob robu, sploh pa se plošča slabo barvno ujema s stranicami.« »Torej je ne boste vzeli?« ga je pogledal prodajalec. »Nič zato, jo bo pa kdo ...« »Čakajte, tako pa spet ne!« se je razjezil Ferdo. »Prvi sem jo zagrabil, zato je miza moja.« »Vaša je samo, če jo boste plačali.« »No, samo o tem bom še sam premislil ■..« si je dal deset sekund za premislek, ker pa jo je držalo že pet drugih, se je na koncu le odločil v svoj prid. »Samo zavlačujete nakupovanje,« se je zjezila nanj neka ženska, ki je natihoma računala tudi na mizo, a jih tisti dan niso imeli več. »Koliko pa lahko kupim kmečkih miz?« je zanimalo Tineta iz Tunjic. »Po želji.« »No, potem bi pa vzel štiri. Veste, tako so mi všeč. Eno bi dal v kuhinjo, eno v dnevno sobo — veste, pred Novim letom se mislim vseliti v novo hišo — eno bi lahko imel v shrambi, ena pa bi bila dobra za na vrt. Tako poceni jih ne bi mogel nikjer dobiti.« »Eno pustite zame, lepo prosim,« je skoraj jokajoče zaprosil Jure s Perovega. »Veste, očeta imam na Štajerskem, pa bi mu jo moral peljati. Dodam še kakšno omarico, da bo imel za regale, pa komplet stolov pa bo. Prašiček pade tako zagotovo, kot sem tu. Oče prav gotovo nima pojma o ' pohištvu in njegovi ceni, prašičev pa ima tudi preveč. Človek mora malo kombinirati,« je pomežiknil prodajalki, češ, znajdi se. Drugi so ga videli, kako je z vrvjo povezal izdelke na prikolici, nato pa jo je od samega veselja najprej mahnil malo po gostilnah. Navsezadnje, niti se ne bi spodobilo, da bi jo primahal na Štajersko čisto trezen, pa tudi očetu ne bi upal tako hvaliti robo, ki jo je pripeljal. »Ali imate kaj pametnega in po pametni ceni?« je bilo vprašanje, ki je bilo izrečeno vsak dan po tisočkrat. »Za mene je pametno, če je zelo veliko, lepo in tako rekoč zastonj« je pripovedoval Pepe znancu. »Nekaj pametnega sem vsekakor našel.« Bili so vmes tudi takšni, ki so bili še posebno zgovorni in vpadljivi. Tone z Duplice je na primer že na vratih zavpil: »Jaz omaric sploh ne potrebujem. Naj jih vzame, kdor hoče. Ampak stoli, stoli, ti so zlata vredni. Vedno kdo pride, pa navadno dva ali trije stojijo. Kupil jih bom toliko, da jih bom imel kot v kakšni manjši kinodvorani.« Niti od daleč jih ni pogledal, ampak samo plačal in sinu naročil, naj jih znosi na tovornjak. »Madonca, je fino,« si je mel roke. Če se jih bo naveličal, jih bo pa nekaj prodal. Toda dvakrat dražje seveda. Posebno povpraševanje je bilo za pisalne mize. Vsako jutro je čakalo nekaj kupcev. Že od daleč se jim je videlo, da mislijo na pisalne mize, saj so bili nenavadno vznemirjeni, vendar na zunaj strpni in pripravljeni na daljše čakanje. »Ali so mize že prišle?« »Ne. Jutri bodo verjetno.« »Hvala, bom pa jutri prišel.« Naslednji dan: »Jih že imate?« »Ob desetih bodo « »Prav, bom pa kar počakal. Kateri pa sem na vrsti?« Bila je ura sedem in sedem minut. V nekaj minutah je bilo prodanih 25 miz. Spretno sta se znašla tudi Mojca in Bine. »Moja je nekaj dni kar dežurala v Interieru in kupila vse, kar se ji je zdelo primerno,« Bine pa je vozil domov, v garažo. »Za mamo že skoraj morava kupiti dnevno sobo. Staro ima zanič. Če pa bova zanjo, bo brat jezen Vsaj pisalno mizo in kakšen stol. Pa za kolega s Primorske. Vedno nama da vino. Morava se mu oddolžiti s kakšnim delom UNl programa. Pa ...« Po petih dneh sta imela garažo tako polno, da je morala stoenka ostati zunaj, razvažata pa še vedno. Hkrati si ponavljata zgodbe o uspešnem nakupu ob razprodaji, kot bi pripovedovala kakšno neskončno nadaljevanko. Pozor! Posebno obvestilo. Vse zainteresirane obveščamo, da bo tega in tega dne ponovna razprodaja in da tudi prejšnja še ni končana. Vabimo vse tiste, ki ste bili prepozni, da se je udeležite vsaj tokrat, saj vam je gotovo žal. Posebno ugodno za tiste s tenkimi denarnicami. Pohitite! * * * »Poslušajte, tale omara je pa vendar moja!« je prebledel Grega, ko je Marjan nesel omaro na prikolico. »Kako, jaz sem jo plačal!« ga je srepo pogledal Marjan- »Nemogoče, če pa je bila rezervirana« »Me nič ne briga. Rezervacij sploh ni bilo, pa tudi če bi bile, kaj pa se to pravi: prideš kupit, nimaš pa cvenkO v žepu!« »Če pa sem šel vprašat ženo ...« »Ha, dober vic. Pa jo pojdi vprašat še zdaj, kaj ti je storiti!« In je odbrzel po Korenovi poti. »O, poglej, kje se srečava,« je treščil Filip iz Križa v Jožeta iz Podgorja. Jože ga je pogledal postrani in mU hladno odzdravil: »Živjo, kako si kaj?« »Na mizo čakam.« »Jaz tudi.« »Toda imeli bodo samo še eno. Tista bo moja.« Jože se je obrnil vstran in ga ni več pogledal. Še marsikaj se je zgodilo. Ni bila razprodaja samo opuščenega programa, ampak tudi razprodaja značajev. C. S- A