Poštnina plačana t gotovini. Leto XV., štev* 35 Ljubljana, torek 13« februarja 1934 prites. Dir o^i avuistvo. ljuihjhuh. Knafljeva ulica 5. — Teleton št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Teleton št 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica St. 2. — Teleton št 190 Kačuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105 241 Na dveh stolih Madžarska zunanja politika se nikoli ni odlikovala po izraziti samostojnosti, ker je njena osnovna črta revizionizem. Zato se obesijo njeni vodje na vsakogar, ki zapiska na to dolgočasno piščalka. Nedavno je ministrski predsednik Gombos sam izjavil v parlamentu, da je Madžarska majhna država in da zato ne more nikomur narekovati kake zunanje politične linije, marveč se mora vselej prilagoditi danemu položaju. To klavrno načelo revizionizma tirja Madžarsko za vsako ceno v tabor, nasproten njenim sosedom, s katerimi jo vežejo gotovo silnejši gospodarski in politični interesi nego z Italijo ali Nemčijo. Sosedne države pa se ne menijo za tako jalovo politiko in sklepajo sporazume na gospodarski in realno politični podlagi. Preden so se v Budimpešti zavedali, so bili obdani od železnega obroča, ki občutno duši in jemlje njihovim revizionističnim željam vsako nado uresničenja. Madžari so zato ob sklepu balkanskega pakta, ki je še bolj utrdil ob-koiitev, preplašeni zavpili na pomoč. Na povelje iz Rima je moral avstrijski kancelar na pot, da dokaže Madžarom, da imajo iz obkolitve vendarle še odprta ozka vratca in da v Srednji Evropi še niso popolnoma osamljeni. Kancelar Dollfuss in njegova Avstrija gotovo nista ravno zmožna, da odtehtata balkanski pakt, toda v Rimu trenutno pač nimajo druge tolažbe za svojega >• okrnjenega^ zaveznika. Vendar pa so videli neskladnost med pomenom veliko potezne balkanske akcije in med neznat-nostjo protiakcije, ako smemo Dollfus-sov poset sploh smatrati za protiakcijo. Zato so Budimpešto spomnili, da bi bilo dobro približati se sovjetom s priznanjem de iure. Kakšen pomen ima za Madžarsko ca korak, ne ve nihče povedati ; Rusi bodo to priznanje položili v arhiv, ker ni znano, da bi se bili kdaj posebno pulili zanj. Toda iz Rima namigujejo presenečenim Madžarom in jih spominjajo, da Rusija ni podDisala mirovnih pogodb in ž njimi tudi trianon-ske pogodbe ne priznava. To je bil zadosten razlog, da so Madžari pozabili svoje staro nasprotstvo do Moskve, ki izhaja še i z 1 1849. in se ie med svetovno vojno ojačilo, v času Kunovega režima pa doseglo vrhunec; njim je dobrodošel vsakdo, da le ni podpisal tri-anonske pogodbe. O priliki Doilfussovega poseta se je tudi poživela stara kombinacija, da se v protiutež Mali antanti zvari ozka zveza med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Stvar pa je ostala le pobožna želja, in poset avstrijskega kancelar ja se lahko smatra samo kot nedolžna in neškodljiva demonstracija proti živahni diploma-tični delavnosti Male antante in balkanskih držav. Vzrok za neuspeh Dollfussove ponudbe glede avstro-madžarske zveze je jasen. Razočarani po sklepu poljsko-nem-škega premirja, s katerim se revizija mej odlaga za deset let, so se Madžari pač preorientirali zopet bolj na italijansko stran. Toda ravno sklep balkanskega pakta jim je dovolj viden dokaz, da sta tudi moč in vpliv italijanske diplomacije zelo omejena. Zato v Budimpešti tudi sedaj še nočejo staviti samo na rimsko karto, marveč si hočejo še naprej ohranili tudi berlinske simpatije. S tem stremljenjem pa bi ne bilo v skladu, ako bi -avno v času najhujše napetosti med A -strijo in Nemčijo sklenili tesnejšo zvezo z Avstrijo. Kakor zelo so tore.i Madžari zajadrali v italijanske vode, tako daleč vendar nočejo iti, da bi prelomili s Hitlerjem. Veliko vprašanje pa je, ali bodo lahko dolgo sedeli na dveh stolih. Kakor vse kaže, so se namreč začeli politični interesi Italije in Nemčije opasno tre ti in v Rimu so se požurili, da si zagotove neomajno veljavo ob srednjem Dunavu. S samo polovičarskim pristaštvom se najbrže tudi glede Madžarov ne bodo trajno zadovoljili. Ti se bodo morali kmalu jasno opredeliti, kar pa ne bo ravno lahka odločitev. Momentano govori več momentov za italijansko orientacijo. Nemčija na reviziji madžarskih meja ni bogve kako interesirana, pač pa se stalno pritožuje nad usodo svoje narodne manjšine na Madžarskem, Italija pa obeta Madžarom neminovno izpolnitev njihovih pretiranih želja. Toda o tem, kdaj se bodo revizionistične sanje izpolnile, tudi Italija previdno molči Vrh tega se je, kakor smo že gori opozorili, ravno v zadnjem času ponovno pokazalo, da moč italijanske diplomacije zelo pojema. Situacija Madžarske torej res ni rožnata. Tem bolj brezupna postaja, ker se železni obroč okrog nje vedno bolj utrjuje. Kdaj pač bodo tudi Madžari sprevideli, da je za nje najbolje, ako se pomirijo z zgodovinskim razvojem in se iskreno zbližajo z Malo antanto ter preko nje z vsemi evropskimi narodi, ki hočejo v slogi in miru delati za lepšo bodočnost? * Naročnina znaša mesečne O in 25._, Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefoc 3122. 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon št 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. V Avstriji gospodarijo topovi Oborožen odpor socialističnega delavstva krajih — Obsedno stanje skoro po vsej — Krvave bitke po mestih in industrijskih državi — Konec socialističnega Dunaja Dunaj, 12. februarja, r. Notranjepolitična napetost, ki je dosegla svoj vrhunec z včerajšnjo ultimativno zahtevo Heiinwehra kancelarju dr. Doll-fussu, naj do danes opoldne razpusti vse deželne zbore in nadomesti deželne vlade z vladnimi komisarji iz vrst Heimvvehra, se ie danes docela nepričakovano pretvorila v krvavo državljansko vojno. Sistematična akcija Heimvvehra v posameznih deželah, predvsem pa včeraj*šnja koncentracija heimvvehrovskih čet v okolici Dunaja pod krinko terenskih vežb, je izzvala na odpor socialistično delavstvo, ki je doslej kolikor toliko mirno gledalo na razvoi notranjih prilik in se zavzemalo samo za očuvanje svojih socialnih pridobitev, ne da bi oviralo delo vlade pri njeni reformistični akciji. Ko pa so se začela zadnje dni pod vodstvom j Heinnvehra preganjanja in hišne preiskave pri socialnodemokratskih organizacijah. je med delavstvom zavrelo. Dogodki v Lincu, glavnem mestu Gornje Avstrije, kjer se je delavstvo uprlo hišni preiskavi v socialno demokratskem domu. so izbili sodu dno. Na Dunaju je bila kmalu nopoldne proglašena in z izredno naglico izvedena generalna stavka, ki se ?e v par urah razširila tudi na podeželie. Vlada ie odgovorila s proglasitvijo obsednega stanja in poslala na ulice oolicro, vojaštvo in oddelke heimwehrovske pomožne policije. V večernih urah ie Dunaj poln barikad. Med delavstvom in oboroženo državno sflo se neprestano vrše krvave bitke. Delavska odurna akcija se je razširila tudi na druga mesta in na ind?»sH?ske kra*e. tako da ie p<> vsej republiki zan"aiti*e!a državljanska vo;r»a. ki bo odločila med socialno demokracijk> in heimwehrovskim fašizmom. Prvi upor Dunaj. 12. februarja, r. Akcija, ki so jo začeli izvajati zadnje dni heimwehrovski oddelki ob podpori vladnih organov proti socialnim demokratom, je izzvala silno ogorčenje med delavstvom, ki je po veliki večini ?e vedno v sociaInodemokrat=kem taboru. Danes je prišlo ogorčenje do izbruha. Minister za javno varnost major Fev, ki je ob enem glavni predstavnik Heimvvehra v vladi, je žc včeraj oa vežbah Heimvvehra v okolici Dunaja napovedal, da se bli ža odločilna ura Davi je izdal nalog, nai policija preišče socialistični dom v Lin zu, češ da tam tajno zborujejo socialni demokrati in da pripravljajo upor. Policijski direktor v Linzu je v smislu tega na loga poslal davi okrog 7 v socialistični dom } ki se nahaja v prostorih hotela »Schliff«, policijski oddelek, da izvrši hišno preiskavo Policijski stražniki so zasedli vhode, policijski agentje pa so se podali v dom sam Tam jih je ustavila oborožena skupina socialnih demokratov. Prišlo je do streljanja. Policijski oddelki so se morali umakniti. Topovska bitka v Linzu Ko je bil minister Fev o tem obveščen, je odredil, naj se alarmira celokupna gar-nizija v Linzu ter vsi oddelki pomožne po licije in Heimvvehra. Vojaštvo je v polni bojni opremi krenilo proti Glavnemu trgu, kjer se nahaja socialistični dom Komaj so se pojavili prvi oddelki vojaštva, je zagrmela iz socialističnega doma salva, nakar se je razvilo ljuto puškarenje Policija je izpraznila ves del mesta ter je skupno z vojaštvom nadaljevala borbo za socialistični dom. V mestu je zavladala silna panika. Meščani so bežali na vse strani, s pristanišča in iz predmestij pa so prihajali čimdalje večji oddelki delavcev, ki so si poiskali orožja in napadli vojaštvo in policijo od zadaj Vnele so se ogorčene borbe, v katerih se je morala policija z vojaštvom dvakrat umakniti. Delavci, kojih število je naraslo na 4000, so se borili z vso vojaško rutino ter so zasedli za nekaj časa celo policijski komisarijat, od koder so bili pregnani še le po ogorčeni borbi. Vojaštvo je naposled nastopilo s topništvom in začelo obstreljevati socialistični dom, ki je bil kmalu v razvalinah BUka se je nato prenesla na ulice in se naposled koncentrirala v pristanišču, kjer se še v večernih urah bori okrog 4000 delavcev in 6000 mož vojaštva in policije V boju uporabljajo puške, mitraljeze in topove. Kolikor se more v splošni nejasnosti in zmedi ugotoviti, je na obeh straneh mnogo ranjenih in mrtvih Po nocojšnjih zadnjih vesteh iz Linza. je vojaštvo gospodar položaja v sredini mesta, borba v pristanišču pa še traja. Splošna stavka na Dunaju Dunaj 12. febr. r Prve vesti o dogodkih v Linzu so prispele na Dunaj in prodrle v javnost malo pred 12 uro. Dunajski občinski svet je imel ravno sejo. ki je bila nemudoma prekinjena Za pol ure pozneje je bila s strani socialnih demokratov izda na parola za generalno stavko ki se je za čela izvajati z neverjetno naglico in do slednostjo Prvi so zanustili delo name ščenci v občinskih podjetjih predvsem v mestni elektrarni, v plinarni in pri vodo- vodu. Pridružili so se jim takoj tramvajski nameščenci in mestno avtobusno podjetje, tako da je bil okrog 1. popoldne na | Dunaju ustavljen ves promet. V stavko so kmalu na to posegli tudi železničarji in nameščenci telefonskih in brzojavnih central. Vlaki so sicer še \ es popoldan prihajali na Dunaj, toda z dunajskih kolodvorov ni bil odpravljen noben vlak več. Stavkati so začeli tudi v vseh tiskarnah, tako da popoldne že ni izšel noben list več razen »Reichspost«, ki je pospešila svojo popoldansko izdajo ter je bila že oh 2 na ulici. Mobilizacija vse oborožene sile Na vest o proglasitvi generalne stavke jc podkancelar Fev, ki razpolaga s celokupno državno eksekutivo. najprvo izdal nalog za mobilizacijo Heimvvehra. Oddelki Heimvvehra so dobili predvsem nalogo, skrbeti za to, da ne bodo narodni socialisti podprli akcije socialnih demokratov. Ob enem je bila alarmirana vsa dunajska policija in vojaška garnizija. Vojaštvo je že okrog poldneva zasedlo vsa javna poslopja, predvsem ministrstva, parlament in vsa važnejša križišča. Prebivalstva se jc spričo teh priprav polotila silna panika in premožnejši so v trumah bežali iz mesta, mnogi celo kar na tovornih avtomobilih. Žc zgodaj dopoldne jc bila sklicana izredna seja vlade, ki je ostala nato v per-manenci. Podkancelar Fev je dobil pooblastilo za mobilizacijo celokupne oborožene sile. to je vojaštva, policije in pomožne policije. Obsedno stanje Ko so prihajala neprestano poročila, da postaja položaj vse resnejši in da se mno-že spopadi z delavstvom, je vlada okrog 14. proglasila na Dunaju obsedno stanje. Tiskani proglas, ki je bil nalepljen povsem Dunaju zlasti prepoveduje vsako zbiranje množic. Kršitev določb o obsednem stanju bo sodil poostreni preki sod, ki ima pravico izreči smrtno kazen. Hišna vrata morajo brez izjeme biti zaprta najkasneje ob 20. uri Ob tej uri morajo biti zaprte tudi vse gostilne, kavarne restavracije, hoteli in vsi drugi javni \tkan, ne izvzemši gledališča in kinematografe. Ob enem je vlada izdala proglas na narod, v katerem opozarja prebivalstvo, naj v lastnem interesu ohrani mir in hladno kri. Keitnwehrovska zastava na dunajskem magistratu ?e pred objavo obsednega stanja je bil izdan vojaštvu in policiji nalog, naj zase-deta vse delavske ustanove, predvsem vse lokale socialno demokratske stranke ter mestni magistrat in mestne urade v posameznih okrajih Ker je bil med tem že prekinjen telefonski promet, je izdaja! podkancelar Fey vsa navodila in povelja po radiju Pri izvajanju te akcije pa je policija naletela na vse večji odpor Socialni demokrat je so se skoraj povsod uprli in policija je mogla izvršiti svoj nalog le z uporabo orožja. Zato je že v prvih popoldanskih urah prišlo do krvavih bojev in pokoljev l/se trgovine so bile že po prvih spopadih zaprte, pozneje pa je policija izdala nalog, da se morajo zapreti sploh vsi javni lokali. Vojaški in policijski oddelki so nato v polni bojni opremi obkolili posamezne urade in ustanove socialistov. Močan oddelek je obkolil glavni stan socialnih demokratov, kjer sta tudi uredništvo in tiskarna glavnega organa »Arbeiter Zeitung«. Z vseh strani so naperili ni po slopie strojne puške. Po kratkem odporu jc policija zasedla vse prostore. Vse osebe, ki so jih našli v poslopju, so bile aretirane in odvedene v zapor, med njimi tudi vsi uredniki »Arbeiter Zeitung«. Močan oddelek policije, vojaštva in pomožne policije je istočasno obkolil dunajski mestni magistrat. Tu ni naletela policija na nikak odpor, marveč je brez ugovora zasedla vse prostore, izvedla perlustra-cijo vseh uradnikov in jih po večini aretirala Na magistratu je bila nato izobešena belozelena zastava lleim\vehia v znak. da je padla najmočnejša socialistična trdnjava. Policija je upala, da bo tu našla tudi župana Seitza in druge socialno-demokratske voditelje, vendar pa jih niso mogli izslediti. Ogorčene borbe v predmestjih Dočim je v notranjosti mesta policiji uspelo preprečiti vsak večji izgred je v predmestjih prišlo do krvavih in ogorčenih borb. že vse popoldne je slišati mučne detonacije, iz česar se da sklepati, da se na obeh straneh poslužujejo granat in drugih močnih eksploziv. Posebno ljuta borba se je razvila v 10 in lt. okraju, kjer so se socialisti zabarikadirali v mestnih hišah in se branijo do skrajnosti. Pri tem se je izkazalo, da so dobro oboroženi. Da bi se boji iz predmestij ne prenesli v sredino mesta, je vse notranje mesto cernirano z vojaštvom, v vseh ulicah pa so zgrajene razen tega še barikade Dunaj v temi Z 'nastopom mraka se je položaj, ki je docela nejasen, še bolj poostril Zaradi stavke v mestnih elektrarnah so celi mestni okraji v temi Vladnim četam se je po srečilo le deloma vzpostaviti obratovanje elektrarn tako da so samo nekateri mestni deli preskrbljeni s tokom. Ulice v sredi mesta so prazne V večernih urah se vidi iz predmestij velik svit in odmeva puškarenje, spremljano z močnimi detonacijami, dokaz, da se boji še vedno nadaljujejo. Posebno močno streljanje se čuje iz Ot-takringa in v smeri od Schonbrunna. Mrtvi in ranjeni Borbe, kj se vrše v mestu in po vsej provinci, so zahtevale veliko število mrtvili in ranjenih. Po mestu švigajo sanitetni avtomobili in v bolnicah so pripravili posebne oddelke za ranjence. Do večera ra n.^ bilo izdano še nobeno poročilo o žrtvah. Po mestu so razširjene govorice, da je ubit neki visok uradnk ter da imata tudi poMcna in vojaštvo mnogo mrtvih in ranjenih. Teh govoric pa tli mogoče kontrolirati. Na poi'ciiski direkciji zatrjujejo, da je oo uradnih ugotovitvah dos'e:' islavil' ne pa m o medkraipvn« »a-vivos ^t,-^ rai popolnoma tudi lokalni tilefonak? pro met. Stavka brzojavnega in telefonskega osobja je bila skoro popolna. Na podzemeljski železn:ci so vozili le redki vlaki. Policija te podzemeljske postaja zastražila, da bi zaščitila prometno osobje pred morebitnimi napadi stavkujočih- Izdala ie ob-ežne varnostne ukrepe tako v Parizu samem, kakor tudi v večjih mestih na deželi. V Lillu so se pridružili stavki tudi občinski uradniki. V glavnih rudarskih predelih v severni Franciji je bila etavka samo delna. V Marseilln so stavkali t.idi pristaniški delavci in osobie javnih prometnih ii=t?n-iv. V Boulognu se ie snoči vršila d ^mon^traciia. 11 demonstrantov so aretirali. Množica ie hotela aretirance osvoboditi, pa io ie po!ici:a razpnala. Pariz. 12 febr. č V Epignanu in Leman-sii so se stavkujočim pridružili tudi vsi občinski nameščenci Tudi v vojni Inki Ton Ion je delavstvo stavkalo, pač pa s » Brestu prišli vsi delavci na delo. Novo vodstvo ruskih komunistov Moskva. 12. febr č Na 17 kongresu komunistične stranke je bil e prora<*njn |e pr.-ciia v re^j ne izplača, i hi n ovinek e takse za iivbvke polne list? nai aio na polovico. Pač i»a rošarme na pivo na 1 D i,ti. Zasrovarja tudi zvišanje trošarine na kvas s pndržkam, da se csne kvasa ne sni^ jo zvišati. Na izvajanja raznih gororn-ikov je reagirat ban dr. Ma r u š i č in navajal kontradiitki-rične predloge z raznih strani. D očim eni hočeio, da se trotove davščine znižajo ali odpravijo, zahtevajo dr lgi, naj se iste davščin 3 zvišajo. Iz te«a je razvidno, kako težko je sestaviti proračun in kako težko je zadovoljiti interesente na vs.; etrani. Ban sprejema predloge za .diferenciacijo taks na lovske karte in riba reke kn jižice. Nato je bilo prvo in drugo poglavje proračuna dohodkov sprejeto, istotako po kratki debati hidi tretje poglavj? o taksah. Nekaj ored 8. uro te bilo nadaljnje' razpravljanje prekinjeno in preloženo na jutri ob pol 10. dopoldne. Našemu poročilu o zasedanju banovtnskpua sveta v sobotni številki »Jutra« moramo popraviti v toliko, da j? predložil resolucijo čevljarskih mojstrov iz Radeč, Šoštanja in &t. J.irja proti snovanju Bat'inih podružnic v naši banovini banovinski svetnik Ravnikar in ne ban ovinek i svetnik Pnoi. kakor ie bilo pomotoma javljcno. Položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji Značilen in poučen Članek v lvovskem »Cerkvenem Listu", glasilu katoliške duhovščine na Poljskem Glasilo s ozavestni Bliicher iskih čet ina Daljnem vzhodu izjavlja, da ski imperKalizem ob ruskih mejah polomil zobe Na koagrepu komuni-pke unije je iinel vo-aljnem vzhodu, gene-katerem je med dru- zastopam, je v nape-rodnih političnih do-okrajina meji nepo-ki se mrzlično oboro-nji odbor stranke je i vetino bolj narašča-h odnošajih z J apen -i ca japonskih imperije ne bomo zapletli v miroljubnim izjavam japonske politike vini rzlične priprave za verna Mandžurija 'z-3 nodročje. e katere-•nf1ira.nje na sovjetski I, da gradi Japonska este in letališča. Ja- Maodžuriji štejejo 1 tretjino celotne Jaso štele pred zased-mož. Temu fe treba L15.000 mož mandžur-ogardistov. če pravi er. da smo na Dalj- 0 letal, morem samo ranka in naša vlada :oliko letal, da jih bo japonski strani, pou- 1 imajo Japonci v '•oprav o tem v svoji omenjeni ukrepi kaše pripravlja velika pravi japonski vojni ne misli na to, tla vietsko unij«, fe ne lislim. ds izražam sološno mneuje, če pravim, da niroamo namena napasti Japonske. Za to tudi nimamo nobenega vzroka, ker ne potrebujemo novih pokrajin i« novih naravnih zakladov, ki jih imamo sami dovolj, če pa opazujemo vojaške ukrepe Japoncev, ne moremo ostati brezbrižni, zaradi česar smo izvedli ukrepe za obrambo sovjetskega Daljnega vzhoda. Meje Sovjetske unije na Daljnem vzhodu, je nadaljeval general Bliicher, so zadostno zavarovane z železobetonskimi utrdbami. Ob teh utrdbah si bo polomil japonski imperializem zobe. Vojska na Daljnem vzhodu je izpopolnjena z najboljšimi kadri ter ojačena z vsemi sredstvi tehnike, s tanki in letali, če bi bili prisi-lj«ii, da bi morali meriti svoje moči, bi iz^li iz spopada kot zmagovalci. Naši tanki in naša letala, je poudarjal Bliicher, ne bodo izvršili dolžnosti samo ob meji. teni-vnč bodo marsikje prodrla globoko v sovražnikovo zaledje. Vse, kar delamo na Daljnem vzhodu, služi edinole obrambi naših mej, dočim zasledujejo ukrepi japonskega poveljništva ofenzivne namene. Bliicher je končno poudarjal velik pomen olajšav za koloniste, češ, da je naselitev pokrajin Daljnega vzhoda najvažnejša naloga. Njegov govor so prisotni sprejeli z živahnim odobravanjem. Moskva, 12. febr. AA. Iz Habarovska poročajo, da so v Harbinu policijski oddelki zasedli poslopje 'at>rave vzhodnokitajskih železnic in stanovanje glavnega ravnatelja. Policija je tu II obkolila poslopje sovjetskega konzulata, čez nekaj časa pa se jc umaknila. Na vprašanje iz kakšnih razlogov je izvršila te nanavadne ukrepe, so mandžurske oblasti lakonično odgovorile, da je šlo samo za zaščito teh poslopij od-nesno prostorov pred morebitnimi napadi. Ina borb-' [ariji Sofija. 11. tebruarja. na pragu in volilni ini in brezobzirno z j brezobziren je boj bžu jejo pristaši b'v-ministrskega prednik o>va. Njegov »De-k: ^e je proglasi za cialiste. je usvojil itva hitlerievskih in oddelkov in kazen-jtudi ostale stranke, rseh struj in vladni j j živahnejšo volilno 73. dnem do hudih, d nasprotnimi si redno ostro in brez Cankovu in nje-o privlekla na dan to-unijska grozodsj-vaja. ksko ta stran-;a naroda« sedaj z jami hoče zastrašiti volili, če bi že ne tašev. »Naš Bog je vijevc: in dodajajo: r ccnciša od vode, it leti pobili in po-edaj pokoljemo in ankovljev »Demo-drugi listi njegove to odgovarjajo, kar do viška dognano tudi! v Narodnem T'i tedelsike stranke r;nesel v Sobrenje so jo kmetje v vaje odvzeli cankov-i v vas strahova t nje je kar ostrme- terir «y , 22.750, 22.7V> 73.321, 73.328, 37.050. 45.7V 73.343 Petra c. i h k), ko je Avramov razvil zastavo in se je pokazala na njej slika Cankova. Silno ogorčenje pa se je polastilo poslancev, ko je Avramov pojasnil, da so cankovljevci pod to zastavo vzklikali: »Ta je naš car! Car Aleksander Cankov! Drugega carja ne priznavamo!« Ljudstvo v .Skrčeni so ti vzkliki in grožnje s poboji tako razvneli, da je naskočilo cankovljevce, jim odvzelo zastavo, nje same pa preteplo in pognalo iz vasi. Posl. Avramov je vprašal ministra notranjih stvari G trgi nova, kaj misli ukreniti proti taki zlorabi narodne trobojnice. Minister jc takoj odgovoril, da bo ukrenil vse potrebno, da bo vsakdo spoštoval red in zakon v državi. Zelo zanimivo in značilno je bilo vedenje Cankova in njegovih pristašev v Sobranju ob tem vprašanju poslanca Avramova. Cankov, Kalfov, Rusev, Hristo Statev in še nekateri drugi prvaki stranke so se izmuznili skrivaj iz dvorane, da nihče ni opazil, kdaj so izginili. Cankovljev »Demokra-tičeski Sgovor- sedaj trdi, da so storili to v znamenje — protesta pa se danes sofijska javnost hudomušno muza takemu »protestu« in dostavlja, da ?o izginili, kei jih je b;!o srim in so se vrh tega še bali-da bi razjarjeni nasprotniki ne hoteli na preveč občuten način pozdraviti »cam« in njegovih oprod. Volitve se bodo vršile danes teden, 18 t. m. Kakor napovedujejo dogodki dosedanje volilne borbe, utegne biti ta dan zelo v:haren in krvav! Seja senata Beograd. 12. febr. p. Senat je imel danes sejo, na kateri je pričel razpravo o finančnih zakonih, ki jih je prejšnje dni sprejela Narodna skupščina. Pred prehodom na dn evui red je bilo prečitanih več interpelacij, ki se nanašajo na sarajevsko agrarno afero. V imenu vlade "je sprejel nujnost interpelacij minister g. Pucelj, ki je pri tem opozoril na izjave ministrskega predsednika v Narodni skupščini. V nadaljnjem poteku seje je senat po kratki -debati odobril predlog zakona o neposrednih davkih Na jutrišnji seji se bo nadaljevala razprava o ostalih finančnih zakonih. VJom v bayonnsko sodišče Pariz. 12. febr. d Presenečenj v aferi Staviskega še ni konec Kakor znano so v raznih procesih proti Staviskemu že dvakrat izginili akti. Preteklo soboto je bilo vlomljeno v bavonnsko sodišče, kjer so skušali tatovi ukrasti akte o Staviskem. kar pa se jim ni posrečilo, ker so bili pregnani. »Echo de Pariš« poroča, da bo radikaln' poslanec Bonnaure. bivši odvetnik Staviskega aretiran Kakor znano, je bila nedavno parlamentarna imuniteta Bonnaura preklicana, ker je bil udeležen pri sleparijah Staviskega Bonnaure se nahaja že tri dni v neki pariški kliniki. katoliške duhovščine na Poljskem »(iazzota Koscialna« (Cerkveni List), ki izhaja že 41. leto v Lvovu, objavlja v svojj številki z dne 38. januarja od svojega stalnega sotrudnika, g. Slavomira Cen-cka, konzultorja barske nad^kofiie, čianek »Položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji.« Clajiek se glasi: »V zadnjem letu so se pojavila v gotovih inozemskih listih poročila, kakor da bi bila katoliška cerkev v Jugoslaviji zapostavljena, v nekaterih krajih in primerih pa celo preganjana. Tak: glasovi so se začeli širiti zlasti po objavi znane proti-sokolske poslanice jugoslovenskega eipi-skopata. Taikmt so začeli nekateri nepo-zvani branitelji katolicizma klicati na pomoč ves svet, da b' se rešila »ogrožena katoliška vera v Jugoslaviji.« V resnici pa ni bilo sp'oh nikaki-h represalii proti katoliški cerkvi v Jugoslaviji. Po tem uvodu hočem poizkusiti orisati današnji položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji, Da se izognem morebitnemu očitku enostranosti, navajam samo dejstva in številke. Po zadnjem ljudskem štetju, ki ie bilo 31. marca 1931. je med 13,394.038 prebivalci, kolikor jih je tega dne štela ce!a kraljevima. 5.217.847 katoličanov in 6,758.501 pravoslavnih. Državna dotacija za ti dve veroizpovedi je znašala v državnem proračunu za leto 1933/34 pod poglavjem ministrstva pravde, s katerim je bik) združeno svoječasno ministrstvo za vere, za katoličane 27,696.440 Din, a za pravosla%-ne 38,326.630 Din. Na prvi pogiled se zdi, da ie razlika zelo velika. Toda treba ie pomisliti, da je štev!!o pravoslavnih za 1.5 milijona večje, to je skoraj za eno četrt;-no, dalje da ima pravoslavna cerkev v Jugoslaviji svojega vrhovnega poglavarja in svoje vrhovne cerkvene oblasti. Kar se tiče prejemkov ta mesečnih plač, drža\-na blagajna stalno plačuje' vse škofe, kanonike in konzultorie. Plače znašajo za škofe po 7000, za konzultorie in kanonike pa 3 do 4 tisoč dinarjev mesečno. Župnikom in kaplanom država nc priznava p!ač razen na področju barske nadSkofije.. kjer so vsi duhovniki še iz dobe črnogorskega kraljestva državni nameščenci. Povprečno doseže na tem ,področiu župnik v teku 30 službenih let mesečno p'ačo po 3400 Din in ima pravico do pokojnine. Naravno je, da so v današnjih časih ti duhovniki na na'ibo!;'šem, kar se tiče varnosti in stalnih prejemkov. Dohodki ostale katoliške duhovščine, ki ni v državni službi. izg'edaio tak'e: Vsi župniki in kaplani brez raz';ke dob;vain od države mesečni prispevek 4o0 do 800 dinarjev Razen tega itnaio vsi duhovn'ki brez raz'ike stalno železniško legitimacijo za po'ovičnn vo®nio na državnih železnicah in parmkih. Katoliki duhovnik: imaio dalje popolnoma nroste roke v pogledu b;re. to ie prispevkov žup^janov v blagu, živ;Kh itd. Mimogrede- na! navedeni še nekatere cerkvene takse. Tako stane na nrmer tiha maša navadno 15, peta maša 50 do 100 Din, pogrebi 100 do 2*)0 Dim. Za krste niso določene posebne takse, pač pa se dajejo prostovoljni pri spe viki. Za poroke se računa navadno 100 do 150 Din. Tak je torej v glavnem materialni položaj katoliške duhovščine v Jugoslaviji. Naravno je, da se v zadmrl dobi občuti splošna gospodarska kriza tudi pri teh dohodkih duhovščine, toda temu niso niti najmanj krive ne kraljevska vlada, ne ostale državne obiasti. Naposied še nekaj o oinošajih najvišjih državnih faktorjev do katoliške cerkve v Jugoslaviji. Kar se tega tiče, lahko kategorično ugotovim, da temelje ti odnoSaji na resnični in iskreni tolerantnosti, ki ie v ostalem zajamčena vsem veroizpovedim. Tako je na primer verski pouk predpisan za vse šole razen vseučilišč. Šolska mladina mora vsako nedeljo in praznik redno zahajati k sv. maši, trikrat letno k spovedi in obhajilu, enkrat letno pa so predvidene še posebej tridnevne duhovne vaje za vso srednješolsko miadino. Vojska ima svoje posebno vojaške katoiiške duhovnike, katoliški vojaki morajo najmanj enkrat na leto k sipovedi in obhajilu. Vsem državnim nameščencem, ki hočeio na božja pota,' na primer v Lurd, Rim, Sveto dežeio ali na mednarodne evhari-stične kongrese itd., dovoljujejo ministrstva potrebni dopust ta poleg tega še znižano vožnjo na železnici. Tudi za domača božja pota m za kato-lišfke kongrese v raznih mestih dovoljuje prometno ministrstvo poseben popust na železnicah. V Beogradu se je nedavno pričela akcija za zgraditev katoliške katedrale. Beograjska cbčina je darovala brezplačno zemljišče v izmeri okoii 5000 kvadratnih metrov In v vrednosti več milijonov. Oblasti so dovolile, da se smejo za cerkev zbirati prispevki po vsetj državi, prav tako pa so dale tudi koncesijo za posebno loterijo, ki je bila preračunana na 50 milijonov dohodkov. Loterija se i® rasnih razlogov ni posrečila, čeprav so jo posamezna ministrstva s svoje strani direktno priporočala. V Srbiji se neprestano otvar-jajo nove katoliške župnije ta grade nove cerkve, tako na primer samo v zadnjem času v Kraljevu, Nlkšiču, ob bolgarski meji ter v Zaječaru. Ni. V. kra'j tudi sam ipokiatnja \i svojih sredstev velika darila ®a katoliške cerkve. Tako ie n. pr. samo v zadnjem času daroval za cerkvene zvonove v Zaječaru 10.000 Din. za popravKo katedrale v Djakovu 100.000 Din, za obnovo katedrale v Senju 300.000 Din itd. V Beogradu je obstojala samo ena edina katoliška župnija, danes jih je pet. Iz vseh teh dejstev se jasno vidi. kaVka tolerantnost vlada v Jugoslaviji napram katoliški cerkvi. Razumljivo je, da se pojavijo od časa do časa kaki nesooraztwni, vendar pa to nikakor ne spreminja splošnega ro!oža'a'. k! je brezipogoino zelo ugoden za katoliško cerkev, temboiH če «e vpofteva. da katoličani v Jugoslavjii ne oredstavl.ialo večine 1») da doslej še nč skTen:en kon&ordat med J-ugnsIavno i« •Vatikanom.« J/ v« • I • • v v« Kupčija z zemljišči in hišami Ljubljana, 12. februarja Januar kaže letos dokaj zanimivo sliko gibanja zemljiških kupčij, po znesku pa ne doseza lanskega. Doslej prijavljene ku.DČi-je so bile sklenjene bolj v oddaljenih krajih ljubljanske okolice, v krajih, ki doslej niso bili živahneje udeleženi pri zemljiških transakcijah. V bližnji okolici, osobito v Št. Vidu Zgornji Šiški, Dravljah in na Viču je bilo lani ves čas izrod.no nakupovanje stavbnih parcel. Januarja pa tod okrog počiva stavbno gibanje in ponehalo je tudi povpraševanje po stavbiščih. Pač pa bo postalo pomladi živahnejše. Širša ljubljanska okolica izkazuje za januar 43 prijavljenih kupnih pogodb za vsoto 713 444 Din. V okolišu boštanjske graščine, katere lastnica je baronica Terezija Lazarini. je bila proti mali kunnini od 900 do 3000 Din odstopljena 68 kmetom, agrarnim interesentom, zemlja, ki so jo kmetje že dolga desetletja uživali Precej kupnih pogodb je bilo podpisanih v Stožicah. Mostah in v Beričcvem. V Vinem je neki Amerikanec proda! svoje posestvo za 1700 dolarjev (97 380 Din). V Ljubljani sami je bilo prijavljenih in registriranih samo 9 pogodb za skumiih 1,001 601 Din. Svet je sedaj v Ljubljani do 150 Din. redke so višje cene. V Gradišču je bilo prodano neko stavbišče v izmeri 1397 m» za 102.000 Din, v kat. občini Kapucinsko predmestje pa parcela z 2144 mJ za 162.600 Din. Na Vidovdansici cesti je kupil France Kalan hišo št. 10 za 83.000 D:n. iMarija Klemenčičeva pa v Tesar n:«o culi. da se v drami daje oboi->: preproščina čuvvatev in delanja na lepota človeka in življenjske resnice. Kom*di>a ie bila namenjena za prednostni č7 ki prihaia k burkam v p sestavu kakor k običajne deležen burnega priz.nnnia V celoti b'la igra nra razumeli so dolžnost, da < kakor ji no star>" nraksi gi tudi ^m^šnost' streči z v«o ki na koncu zapletejo «vo'" sivolasa knvalir ftir Chf-f=.n< milijonarka ;z Brazilije, ki vania vredno di«fcreciio katero ie na nie-n račun študentovska mladost (M simpatična, malo viharno, igrana študentovska pnra lova. Jan - Šaric^va) — v«i ležni rmage na od ni in pr ki. Ni? ne da. da malo pre teli odvetmik Spittiaue _ dal brez pretiravanja in z 1 BANOVINSKE DAVŠČINE Banovinski svet ]e začel razpravljati o dohodkih, ki jih predvideva novi proračun - številni spreminjevalni predlogi Položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji Ljubljana, 12. februarja. Na današnji seji, ki se je začela ob 15.30. je banovinski svet najprej še nadaljeval razpravo o proračunu izrednih izdatkov in dohodkov Bednostnega sklada. B. s. Zevnik je navedel vrsto javnih del, ki bi bik potrebna v kamniškem srezu, tako popravilo ceste Stahovica—Črnivec, razširjenje ceste Trzin — Kamnik in ceste Domžale — Smarca. zgradba ceste Črna — Podvolovljek — Luče itd. Zahteval je regulacijo Kamniške Bistrice, ki je pri poplavah naredila že mnogo milijonov škode. Za posipanje cest naj se rabi zeleni porfir, ki je skoro dosetkrat boljši nego apnenec. Podfir napravi zelo trdo cesto, tako da postane sčasoma kakor asfaltirana. B. s. Arko se pritožuje, da se zneski iz bednostnega sklada uporabljajo tudi za materialne stroške, kar v smislu pravilnika za bednostni sklad ni dopustno. Vprašuje g. bana, ali je res izšla v tem oziru kaka okrožnica V istem smislu govori b. s. Krulej. Ban dr. Marušič in podban doktor Pirkmajer pojasnjujeta, da je b:la intencija banske uprave le ta, da se v primerih, ko redna proračunska sredstva ne zadostujejo za popravo poškodb ob povodnjih, v gotovi meri uporabijo tudi sredstva iz bednostnega sklada, toda le za zaposlitev brezposelnih pri obnovah porušenih cest, nikakor pa ne za materialne izdatke B. s. Tavčar smatra zaradi pomjrjenja javnosti za potrebno, da se dajo določne izjave glede uporabe sredstev iz bednostnega sklada, ki nikakor niso namenjena v f to. da pokrijejo eventualni primanjkljaj kake proračunske postavke nego so name t/Mena v prvi vrsti za mezde brezposelnih. Efcnovinske davščine >ačelnik finančnega oddelka dr. Orel je pojasnil ban o vinske dohodke, ki jih predvidela novi proračun Glavni viri dohodkov sl° v smislu proračuna: 35 odst. bano-vinsk^ doklada na državne neposredne davke', v znesku 25,000.000, 25 odst. nadomestna* cestna doklada v znesku 18,400 000 dinarje^'- 10 odst. zdravstvena doklada po zakonu\ o zdravstvenih občinah v znesku 4 milijonov, skupaj 48,000.000 Din: dalje trošarin^ na alkoholne pijače 10,000.000 dinarjev,\ na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače 200.000 Din, na mineralne vodt 600.000 Din, na ocetno kislino 150.000 Din, na kvas 500.000 Din, na pnevmatiko 750.Č00 Din, na bencin 3,000.000 dinarjev, na električno energijo 1,500.000 dinarjev in na premog 1,700.000 Din, skupaj 18 400.000 Din. Nadalje >o predvidene banovinske takse: na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure 4.->0.O00 Din, 40 odst doiklada na državno t<»kso na vstopnice in 4 odst taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic 400.000 D'n, na sečnjo gozdov 200.000 Din. na lovske karte 500.000 Din, na zakupnino lovišč in ribolovov 500.000 Din, na živinske potne lis'e 700.000 Din, na šoferske legitimacije 2''0-000 Din, 1.5 odst taksa od prenosa nepremičnin 4,500 000 Din, 100 odst. doklada k dopolnilni prenosni taksi 1 milijon 5O).000 Din, takse na motorna vozita 803.000 Din, na pooblastitve in dovolitve 400.000 Din, na zavarovalne premije 500^)0 Din, za dedščine 1.100.000 Din, na v^dne sile 1.000.000 Din, skupaj 12,750.000 dinarjev. Ostale banovinske davščine so prispevek ■avtobusnih podjetij za uporabo cest 500.000 dinarjev, davščina na šmarnico 250 000 dinarjev, nepobrane banovinske davščine iz prejšnjih let 2,000.000 Din. Državna dotacija je vnesena s 7,000.000 Din in razni drogi dohodki 1,061.000 Din. Skupaj znašajo vsi preračunani dohodki 89,962.500 Din. Razprava B. s. Prepeluh je omenjal, da so dajatve v zadnjih letih silno naras-tle, davščna nejši davek in socialno najbolj upravičen. Trošarina n« pivo naj se poviša od 60 par na 1 Din cd litra. Zniža naj se davščina na motorna vozila. Podban dr. Pirkmajer nava4», da znašajo v naši banovini samoupravne doklade povprečno kvečjemu 148 odstotkov, v drugih banovinah pa znašajo samoupravne doklade nad 2fj0 odstotkov. B- s. Krulej sj pritožite zaradi trošarin? na vino in predlaga povišek trosari-.ie na kvas. B. s. Babnik predlaga, naj se ostane pri diferenci nanju takse na lovske karte, tako da plačajo člani lovskega društva po 120 Din, neorganizirani lovci pa 200 Din. B. s. Ravnikar predlaga, naj črta trošarina na kvas. B. s. Koder zagovarja diferenciacijo taks na lovske karte. B. s. Lav-t i žar predlaga, naj se tudi takse na ribar-ske knjižice diferencirajo. B. s. Golouh smatra za važno, da vendar enkrat doseže gotovo^ gledi državne dotacije, ki je vnel ©na v naš proračun z zneskom 7 milijonov. Ves proračun je pr? vržen, ako se ta dotacija v redu ne izplača, j B. e. B a j u k smatra banovinske takse za previsoke. Takse za živinske potne list? nai se črtajo ali vsaj znižajo na polovico. Pač pa zagovarja zvišanje trošarine n,i pivo na 1 Din. Zacovarja tudi zvišanje trošarine na kvas s pndržkom, da »e cme kvasa ne sm*- jo zvišati. Na izvajanja raznih govornikov je reagirat ban dr. Ma r u š i č in navajal kontradik-Ui-rične predloge z raznih strani. Dočim eni hočejo, da se gotove davščine znižajo ali odpravijo. zahtevajo dr lgi. naj se iste davščine zvišajo. Iz le«a je razvidno, kako težko je sestaviti proračun in kako težko je zadovoljiti interesente na vse strani. Ban sprejema predloge za .diferenciacijo taks na lovske karte in ribareke knjižice. Nato je bilo prvo in drugo poglavje proračuna dohodkov sprejeto, istotako po krat/ki debati tudi tretje poglavje o taksah. Nekaj pred 8. uro ie bilo nadaljnje razpravljanje prekinjeno in preloženo na jutri ob pol 10. dopoldne- Našemu poročilu o zasedanju banovinikeua sveta v sobotni številki sJutra« moramo popraviti v toliko, da j? predložil resolucijo čevljarskih mojstrov iz Radeč, Bostanja in St- Jarja proti snovanju Bat'inih podružnic v naši banovini banovinski svetnik Ravnikar in ne banovinski svetnik Snoj. kakor ie bilo pomotoma javljeno. Samozavestni Blilcher Poveljnik ruskih čet na Daljnem vzhodu izjavlja, da si ho japonski imperializem ob ruskih mejah polomil zobe Moskva, 12 febr. d. Na kongresni komunistične stranke Sovjetske unije je itnel vojaški poveljnik na Daljnem vzliodu, general Bliicher govor, v katerem je med drugim dejal: Daljni vzhod, ki ga zastopam, je v napetem področju mednarodnih političnih dogodkov sedanjosti. Pokrajina meji neposredno na Japonsko, ki se mrzlično oboro-žuje za vojno. Osrednji odbor stranke je ukrenil vse, da olajša vedno bolj naraščajočo napetost v naših odnošajih z Japonsko. Zal ne nudi politika japonskih imperi-alistov gotovosti, da se ne bomo zapletli v vojaške spore. Kljub miroljubnim izjavam oficielnih voditeljev japonske politike vidimo, da so v teku mrzlične priprave ia vojno in da se je severna Mandžurija -z-prcmenlla v ofenzivno področje, e katerega naj bi se izvedlo prodiranje na sovjetski Daljni vhod. Govornik je opozoril, da gradi Japonska strateške železnice, ceste in letališča. Japonske vojne sile v Mandžuriji štejejo 130.000 mož, torej nad tretjino celotne Japonske vojske, dočim so štele pred zasedbo Mandžurije 10.000 mož. Temu le treba prišteti še 110.000 do 115.000 mož mandžur-skih čet in 12.000 belogardistov. Ce pravi japonski vojni minister, da smo na Daljnem vzhodu zbrali 300 letal, morem samo reči, da bosta naša stranka in naša vlada znali v potrebi zbrati toliko letai, da jih bo gotovo več kakor ca japonski strani, poudariti pa moram, da imajo Japonci v Mandžuriji 500 letal, čeprav o tem v svoji skromnosti molče. Vsi omenjeni ukrepi kažejo brezdvomno, da se pripravlja velika vojna proti nam. Ce pravi japonski vojni minister, da Japonska ne misli na to, da bi pričela vojno s Sovjetsko unijo, če ne bo sama napadena, mislim, da izražam splošno mneuje, če pravim, da nimamo namena napasti Japonske. Za to tudi nimamo nobenega vzroka, ker ne potrebujemo novih pokrajin in novih naravnih zakladov, ki jih imamo sami dovoli, če pa opazujemo vojaške ukrepe Japoncev, ne moremo ostati brezbrižni, zaradi česar smo izvedli ukrepe za obrambo sovjetskega Daljnega vzhoda. Meje Sovjetske unije na Daljnem vzhodu, je nadaljeval general Bliicher, so zadostno zavarovane z železobetonskimi utrdbami. Ob teh utrdbah si l»o polomil japonski imperializem zobe. Vojska na Daljnem vzhodu je izpopolnjena z najboljšimi kairi ter ojačena z vsemi sredstvi tehnike, s tanki in letali. Ce bi bili prisiljeni, da bi morali meriti svoje moči, bi izšli iz spopada kot zmagovalci. Naši tanki in naša letala, je poudarjal Bliicher, ne bodo izvršili dolžnosti samo ob meji, temveč bodo marsikje prodrla globoko v sovražnikovo zaledje. Vse, kar delamo na Daljnem vzhodu, služi edinole obrambi naših mej, dočim zasledujejo ukrepi japonskega poveljništva ofenzivne namene. Bliicher je končno poudarjal velik pomen olajšav za koloniste, češ, da je naselitev pokrajin Daljnega vzhoda najvažnejša naloga. Njegov govor so prisotni sprejeli z živahnim odobravanjem. Moskva, 12. febr. AA. Iz Habarovska poročajo, da so v Harbinu policijski oddelki zasedli poslopje "vitrave vziiodnokitajskih železnic in stanovanje glavnega ravnatelja. Policija je tudi obkolila poslopje sovjetskega konzulata, čez nekaj časa pa se je umaknila. Na vprašanje iz kakšnih razlogov je izvršila te nanavadne ukrepe, so mandžurske oblasti lakonično odgovorile, da je šlo samo za zaščito teh poslopij od-nesno prostorov pred morebitnimi napadi. Srdita volilna borb* v Bolgariji moc prebivalstva pa je padla. Pod Avstrijo je bila Slovenija vpisana med pasivne dežele. Po prevratu pa smo sami začeli argumentirati o bogastvu naših krajev in tako so nas začeli tudi pri centralni vladi smatrati res za bogato deželo, dočim smo dejansko še vedno pasivni. 35 odst. doklada k vsem državnim davkov je previsoka. Vsa znamenja kažejo na to, da bo kriza letos se večja kakor lani. Govornik ugovarja davščini na pnevmatiko m bencin ter taksam za šoferske legitimacije. Zagovarja pa takso na vstopnice za kino ter predlaga, naj se ta taksa zviša od 4 na 10 odstotkov. . dr. Marušič je izjavil, da bi tudi on zelei prinesti znižanje dokiad. vendar je to danes nemogoče. Dokler se ne najde drugačno posebno kritje, se doklade ne morejo znižati. Hvaležen je, če banovinski svetniki hočejo pomagati pri iskanju novih virov dohodkov kn pri brisanju izdatkov B. s. Vidmar je za obdavčenja uvoza luksuznih predmetov iz inozemstva, odklanja pa obdavčenje domačih pridelkov. B. s. dr Obersnel pravi, da so davki v naši banovini najvišji v vsej državi. S tem je naša ekonomska kapaciteta omejena. Država je prenesla na banovine precejšen delokrog, a ni prenesla v isti meri tudi davščin. B s. dr. Sajovic izvaja, da je dohodek iz zemljišč tako majhen, da ne krije niti režij. Pridobnino plačuje najmanj 60 odstotkov obvezancev iz prihrankov in na račun svojega zdravja. Banovinske doklade so previsoke. Trošarina je najpraktič- Sofija, 11. februarja. Občinske volitve so na pragu in volilni boj se bije na vse strani in brezobzirno z vsemi sredstvi. Najbolj brezobziren je boj tam, kjer se ga udeležujejo pristaši bivšega deveto junijskega ministrskega pred sednika Aleksandra Cankova. Njegov »De-moikartičeski Sgovor«, ki se je proglasil za nekake nacionalne socialiste, je usvojil bojne metode in sredstva hitlerjevskih in fašističnih napadalnih oddelkov in kazen skih ekspedncij. Ker tudi ostale stranke, zlasti pa zemljedelci vseh struj in vladni demokrati razvijajo najživahnejšo volilno agitacijo. priha;a dan za dnem do hudih, krvavih spopadov med nasprotnimi si strankami. Tudi časopisje piše izredno ostro in brez tkrupulov. V boju. proti Cankovu in njegovim pristašem se niso privlekla na dan samo vsa njihova devetojunijska grozodejstva, temveč se tudi navaja, kako ta stranka »kronika bolgarskega naroda« sedaj z najstrahovitejšimi grožnjami hoče zastrašiti volilce. da bi vsaj ne volili, če bi že ne hoteli voli ti njenih pristašev. »Naš Bog je Cankov!« govore cankovljevci in dodajajo: »Storili bomo, da bo kri cenejša od vode, in če smo pred enajstimi leti pobili in poklali 30.000 ljudi, jih sedaj pokoljemo in pobijemo 300.000!« Razumljivo je, da Cankovljev »Demo-kratičeski Sgovor« in drugi listi njegove stranke ravno tako srdito odgovarjajo, kar le še povečava itak že do viška dognano napetost. Včeraj je izbruhnilo tudi v Narodnem sobranju. Poslanec zemljedelsike stranke Avram Avramov je prinesel v Sobranje narodno trobojnico, ki so jo kmetje v vasi Skrveni prošle nedelje odvzeli cankov-Ijevcem. ko so ti prišli v vas strahovat prebivalstvo. Vse Sobranje je kar ostrme- Državna razredna loterir Žrebanje 4. februarja Din 2.000.— št: 51.556, 73.335 Din 1.000.— št.: 4.461. 4.485. 5.940, 5.993. 22.726. 22.729, 22.750, 22.7V> 37.053, 45.730, 45.775, 45.777, 45.784, 51.595. 62.280, 73.321, 73.328, 30.210, 88.Z14 žrebanje 10. februarja Din 5.000.— št.: 45.769 Din 2.000.— št.: 45.752, 73.320 Din 1 000.— št.: 4.4?3 4.492. 5.944, 5.989, 22.795 37 036 37 0*»0 4*> !•>■■■■ 45.764, 62.211, 62.221. 62.275, 62.291, 51.573, 58.354 58395 >3.343' Zadružna hranilnica r. z. z o« z„ Ljubljana, Sv, Petra c, m lo, ko je Avramov razvil zastavo in se je pokazala na njej slika Cankova. Silno ogorčenje pa se je polastilo poslancev, ko je Avramov- pojasnil, da so cankovljevci pod to zastavo vzklikali: »Ta je naš car! Car Aleksander Cankov! Drugega carja ne priznavamo!« Ljudstvo v Skrveni so ti vzkliki in grožnje s poboji tako razvneli, da je naskočilo cankovljevce, jim odvzelo zastavo, nje same pa preteplo in pognalo iz vasi. Posl. Avramov je vprašal ministra notranjih stvari Girginova, kaj misli ukreniti proti taki zlorabi narodne trobojnice. Minister je takoj odgovoril, da bo ukrenil vse potrebno, da bo vsakdo spoštoval red in zakon v državi. Zelo zanimivo in značilno je bilo vedenje Cankova m njegovih pristašev v Sobranju ob tem vprašanju poslanca Avramova. Cankov, Kalfov, Rusev, Hristo Statev in še nekateri drugi prvaki stranke so se izmuznili skrivaj iz dvorane, da nihče m opazil, kdaj so izginili. Cankovljev »Demokra-tičeski Sgovor« sedaj trdi, da so storili to v znamenje — protesta pa se danes sofijska javnost hudomušno muza takemu ^protestu« in dostavlja, da so izginili, kei jih je bilo sram in so se vrh tega še bali-da bi razjarjeni nasprotniki ne hoteli na preveč občuten način pozdraviti »carja« in njegovih oprod. Volitve se bodo vršile danes teden, 18 t. m. Kakor napovedujejo dogodki dosedanje volilne borbe, utegne biti ta dan zel« v:haren in krvav! Značilen in poučen članek v lvovskem »Cerkvenem Listu", glasilu katoliške duhovščine na Poljskem Glasilo katoliške duhovščine na Poljskem »Gazzota Koscialna* (Cerkveni List), •ki izhaja že 41. leto v Lvovu, objavlja v svoji številki z dne 38. januarja od svojega stalnega sotrudnika, g. Sla v o mira Cen-cka, koraznltorja barske nadškofi je, članek »Položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji.« Članek se glasi: »V zadnjem letu so se pojavila v gotovih inozemskih listih poročila, kakor da bi bila katoliška cerkev v Jugoslaviji zapostavljena, v nekaterih krajih in primerih pa celo preganjana. Taki glasovi so se začeli širiti zlasti po objavi znano proti-sokolske poslanice jugoslovenskega e«ri-skopata. Takrat so začeli nekateri nepo-zvanj branitelji katolicizma klicati na pomoč ves svet, da b' se rešila »ogrožena katoliška vera v Jugoslaviji.« V resnici pa ni bik) spe h nrkakih represalij proti katoliški cerkvi v Jugoslaviji. Po toni uvodu hočem poizkusiti orisati današnji položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji. Da se izognem morebitnemu očitku enostranosti, navajam samo dejstva in številke. Po zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo 31. marca 19.51. je med 13.394.038 prebivalci, kolikor jih ie tega dne štela cela kraljevina, 5.317.847 katoličanov in 6,758.501 pravoslavnih. Državna dotacija za ti dve veroizpovedi je znašala v državnem proračunu za leto 1933»'.34 pod poglavjem ministrstva pravde, s katerim je bilo združeno svoječasno ministrstvo za vere, za katoličane 27,696.440 Din, a za pravoslavne 38,326.630 Din. Na prvi pogled se zdi, da ie razlika zelo velika. Toda treba je pomisliti, da je število pravoslavnih za 1.5 milijona večje, to je skoraj za eno četrtino, dalje da ima pravoslavna cerkev v Jugoslaviji svojega vrhovnega poglavarja in svoje vrhovne cerkvene oblasti. Kar se tiče prejemkov in mesečnih p!ač, državna blagajna stalno plačuje' vse škofe, kanonike in konzultorje. Plače znašajo za škofe po 7000, za konzultorie in kanon'ke pa 3 do 4 tisoč dinarjev mesečno. Župnikom in kaplanom država nc priznava plač razen na področju barske nadškofije. kier so vsi duhovniki še iz dobe črnogorskega kraljestva državni nameščenci. Povprečno doseže na tem .področni župnik v teku 30 službenih let mesečno p'ačo po 3400 Din in ima pravico do p oko i ni ne. Naravno 'e, da so v današnjih časih ti duhovniki na na'bolnem, kar se tiče varnosti in stalnih prejemkov. Dohodki ostale katoFške duhovščine, ki ni v državni službi, izgledajo tako'e: Vsi župniki in kaplani brez rarMke dr>bn-ain od države mesečni prispevek 450 do 800 dinarjev Razen tega imaio vsi dnhovn'ki brez razMke stalno železniško legitimacijo za po'ovično vožnio na državn h železnicah in parmkih. Katol:š>ki duhovniki' imajo dalje popolnoma proste roke v pojr'edu b;re. to ie prispevkov župManov v blagu, živ;l:h itd. Mimogrede" nai navedem Se nekatere cerkvene takse. Tako stane na primer tiha maša navadno 15, peta maša 50 do 100 Din, pogrebi 100 do 2Vt0 Di-n. Za krste niso določene posebne takse, pač pa se dajejo prostovoijtnj prispevki. Za poroke se računa navadno 10U do loO Din. Tak je torej v glavnem materialni položaj katoliške duhovščine v Jugoslaviji. Naravno je, da se; v zadtrji dobi občuti splošna gospodarska kriza tudi pri teb dohodkih duhovščine, toda temu niso niti najmanj krive ne kraljevska vlada, ne ostale državne oblasti. Naposied še nekaj o oJoošajifo najvišjih državnih faktorjev do katohške cerkve v Jugoslaviji. Kar se tega tiče, iahko kategorično ugotovim, da temelje ti odnošaji na resn;čn; in iskreni tolerantnosti, ki je v ostalem zajamčena vsemi vero:zpove-dini. Tako je na primer verski pouk predpisan za vse šole razen vseučilišč, šolska mladina mora vsako nedeljo in praznik redno zahajati k sv. maši, trikrat letno k spovedi in obhajilu, enkrat letno pa so predvidene še posebej tridnevne duhovne vaje za vso srednješolsko mladino. Vojska ima svoje posebno vojaške katoliške duhovnike, katoliški vojaki morajo najmanj enkrat na leto k s?povedi in obhajilu. Vsem državnim nameščencem, ki hočejo na božja pota,' na primer v Lurd. Rim. Sveto dežeio ali na medna.rodne evhari-stične kongrese itd., dovoljujejo ministrstva potrebni dopust ir poleg tega še znižano vožnjo na železnici. Tudi za domača božja pota in katoliške kongrese v raznih mestih dovoljuje prometno rmolstrstvo poseben popust na železnicah. V Beogradu se je nedavno pričela akcija za zgraditev katoliške katedrale. Beograjska Občina je darovala brezplačno zemljišče v izmeri okoli 5000 kvadratnm metrov in v vrednosti več milijonov. Oblasti so dovolile, da se sinejo za cerkev z-birati prispevki po vseij državi, prav tako pa so da-ie tudi koncesijo za posebno loterijo, ki je bila proračuna na na 50 milijonov do-hodkov. Loterija se iz raznih razlogov m posrečila, čeprav so .k> posamezna ministrstva s svoje strani direktno priporočala. V Srbiji se neprestano otvar-jajo nove katoliške župnije jn grade nove cerkve, tako na primer samo v zadnjemi času v Kraljevu, Nikšiču, ob bo'garski me i' ter v Z a ječa ru. Nj. V. kravi tudi sam poklarnja i® svojih sredstev velika darila *za katoliške cerkve. Tako je n. pr. samo v zadnjem času darovai za ce-rkveno zelo ugoden za katoliško cerkev. temboM če se vipofteva. da katoličani v Ju go slavji i ne oredstavliaio večine 'n da doslej še rr sk^erren k-onfcordat med Jugoslavijo ic •Vatikanom« Seja senata Beograd. 12. febr. p. Senat je imel danes sejo, na kateri je pričel razpravo o finančnih zakonih, ki jih je prejšnje dni sprejela Narodna skupščina. Pred prehodom na dnevni red je bilo prečitanih več interpelacij, ki se nanašajo na sarajevsko agrarno afero. V imenu vlade-je sprejel nujnost Interpelacij minister g. Pucelj, ki je pri tem opozoril na izjave ministrskega predsednika v Narodni skupščini. V nadaljnjem poteku seje je senat po kratki -debati odobril predlog zakona o neposrednih davkih Na jutrišnji seji se bo nadaljevala razprava o ostalih finančnih zakonih. Vlom v bayonnsko sodišče Pariz, 12. febr. d. Presenečenj v aferi Staviskega še ni konec Kakor znano so v raznih procesih proti Staviskemu že dvakrat izginili akti. Preteklo soboto je bilo vlomljeno v bavonnsko sodišče, kjer so skušali tatovi ukrasti akte o Staviskem. kar pa se jim ni posrečilo, ker so bili pregnani. »Ech o de Pariš« poroča, da bo radikalni poslanec Bonnaure. bivši odvetnik Staviskega aretiran Kakor znano, je bila nedavno parlamentarna imuniteta Bonnaura preklicana, ker je bil udeležen pri sleparijah Staviskega Bonnaure se nahaja že tri dni v neki pariški kliniki. f/ V»« 1 «vv< Kupčija z zemljišči in hišami Ljubljana, 12. februarja Januar kaže letos dokaj zanimivo sliko gibanja zemljiških kupčij, po znesku pa ne doseza lanskega. Doslej prijavljene kupčije so bile sklenjene bolj v oddaljenih kra jih ljubljanske okolice, v krajih, ki doslej niso bili živahneje udeleženi pri zemljiških transakcijah. V bližnji okolici, osobito v St. Vidu Zgornji Šiški, Dravljah in na Viču je bilo lani ves čas izredno nakupovanje stavbnih parcel. Januarja pa tod okrog počiva stavbno gibanje in ponehalo je tudi povpraševanje po stavbiščih. Pač pa bo postalo pomladi živahnejše. Širša ljubljanska okolica izkazuje za januar 43 prijavljenih kupnih pogodb za vsoto 713444 Din. V okolišu boštanjske graščine, katere lastnica je baronica Terezija Lazarini. je bila proti mali kunnini od 900 do 2000 Din odstopljena 68 kmetom, agrarnim interesentom, zemlja, ki so jo kmetje že dolea desetletja uživali Precej kupnih pogodb je bilo podpisanih v Stožicah. Mostah in v Beričevem. V Vinem je neki Amerikanec prodal svoje posestvo za 1700 dolarjev (97 580 Din). V Ljubljani sami je bilo prijavljenih in registriranih samo 9 pogodb za skupnih 1.001 601 Din. Svet je sedaj v Ljubljani do 150 Din. redke so višje cene. V Gradišču je bilo prodano neko stavbišče v izmeri 1397 m» za 102.000 Din. v kat. občini Kapucinsko predmestje pa parcela z 2144 m* za 162.600 Din. Na Vidovdanski cesti je kupil France Kalan hišo št. 10 za S3.000 D:n. Marija Klemenčičeva pa v Tesar«ki ulici hišo št. 5 za 80 000 Din Kometer Eli-za je kuoila hišo št. 3 v Florijanski ulici za 260.000 Din. V januarju je bilo torej letos zabeleženih skupaj 52 kupnih pogodb za 1 715.044 Din. dočim šc predlanskim 53 za 2,175.711 dinarjev. Davčni zavezanci oblegajo magistrat Ljubljana, 12. februarja Že 3 leta sem popisuje mestna občina davčne zavezance za vsako leto posebej. Stranke so prejele od magistrata posebne popisne pole, ki jih morajo izpolniti vsi davčni zavezanci. V me«tu je bilo takih pol razposlanih nad 23000 Za Barjane pa se bo popis vršil prihodnje dni. poseben uradnik bo Barjane popisoval v barjanski šoli. Popis je v mestu trajal od 1 do 10 februarja. ker pa ie seveda tudi tti bi'o mnogo strank v zamudi, se je rok podaljšal do 14. t. m. Na pustni torek bodo torej prijave še sprejemali. Najhujši naval strank je bil zadnje dni preteklega leta. V treh dneh je navalilo v mestno posvetovalnico. kjer se vrši popis, nad 80D0 strank. Bil je venomer veiikansiki drenj. Trije uradniki so imeli obilo posla, ki pa so ga kaj ekspeditivno vršili, sprejemanje po! je bilo dobro organizirano. Do danes je bilo prinesenih na magistrat nad 15.000 prijav. Po končanem popisu bo magistrat izvedel revizijo in sortiranje. Davčna uprave bo naposled prejela vse one prijave, po katerih je razvidno, da imajo stranke plačevati neposredne davke. Vse pole bodo Šle skozi rešeto hi malo jih bo ostalo za davčni urad. Lani so poslali davčnemu uradu okoli 6100 prijav v nadaljnje poslovanje Letos pa je mnogo prijav, ki ugotavljajo lakonično: »Sem brez posla, sem revež, nimam nič!« Iz sodniške službe Beograd, 12. febr. d. S kraljevim ukazom so imenovani za starešino sreskega sodišča v Črnomlju dr. Pečč Ivan, doslej sreski sodnik v Črnomlju; za starešino sre-ekega sodišča v Slovenjgradcu dr. Šmid, doslej srestki sodnik v Laškem; za sreskega sodnika v Rogatcu Miškot Andrej, doslej sodniški pristav v Mariboru: za sreskega sodnika v Šoštanju Šauer Dolfe, doslej sodniški pristav v Ljubljani: za sreskega sodnika v Gornji Radgoni Pance Vinko, sodniški pristav v Ljubljani. — Premeščeni so sreski sodniki Levstek Andrej iz Gomje Radgone v Ormož, Ver-stovšek Zdenko iz Šoštanja v Celje in Cstar Franc iz Rogatca v Lašiko. Nov potres v Indiji New Delhi, 12. febr. d. Včeraj ob 11. dopoldne je nastal nov hud potres, ki je bil sicer močnejši kakor 15. januarja, a je trajal samo 5 sekund. V New Delhiju ni napravil večje škode, bati pa se je, da je mnoga mesta Indije zadela nova katastrofa. Zagrebška vremenska napoved sa danes: Precej stalno, zmerno toplo, na severu nekoliko bolj oblačno, na jugu vedro. — Situacija včeraišnjjca dne: BaromJtreka depresija prevladuje nad večjim delom severne Evrope, nad centralno in južno Evropo imajo relativno višji pritisk, ki se jj razširil proti zanadj in na vzhod Ehma^ka vremenska napoved ta torek: S e->verovzhoda se obeta mraz. V južnnh Alpah bo za sedaj še pretežno jasno, poraaje pa Se nasigurno. Maši kraji in ljudje Za moderno bolnico! Nove ugotovitve in zahteve primarija dr. černiča Ljubljana, 12. februarja V najnovejšem zvezku »Zdravniškega Vestnika« je bivši šef-primarij kirurškega oddelka državne bolnice v Ljubljani dr. Mirko Černič zaključil svoj članek »Ljubljanski kirurški oddelek sepsa spomladi 1933 in še kaj«. »Jutro« je na tem mestu priobčilo daljši izvleček iz prvega dela tega senzacionalnega spisa, ki v njem avtor pojasnjuje ozadje in verjetne vzroke tistih izrednih primerov sepse na ljubljanskem kirurškem oddelku ki so lansko spomlad razburili našo javnost. Po prvem članku drja černiča. članku, ki je — kakor znano, — izzvenel v trditev, da je nenavadna sepsa v najožji zvezi s prenanolnjenostjo kirurškega oddelka se je v »Zdravniškem vestniku« oglasil k besedi prejšnji šef pri-marij dr Fr Der gane Iz svojih dolgoletnih izkušenj je povedal marsikaj zanimivega in značilnega in opisal svoja prizadevanja za razširjenje kirurškega oddelka. Tud; ta strokovnjak sodi. da prenatr-panost kirurškega oddelka prehaja dopustne meje Dr Derganc ugotavlja da je že I. 1919 imel izmed 95 aseptičnih bolnikov 24 ognojenih in marca 1925 (torej tudi v zgodnji pomladi, prav kakor lani!) je Drž. higienski zavod v Ljubljani ugotovil, da je smatrati zrak na kirurškem oddelku za ( kužen, ker je prenasičen z gnojnimi koki. Infekcija rane po stafilo- in steptokokih je spričo tega vsekakor mogoča: kakovost preiskanega zraka ni primerna za aseptič-no kirurško delo. Primeri sepse, ki jih je imel lani na svojem oddelku dr. Černič, imajo tedaj podobne primere že v prejšnjih letih, s čemer jc zadeva močno pojasnjena. Problem bolnic, zlasti osrednje bolnice v naši banovini — ljubljanske — stoji neizprosno pred nami. Neljubi pojavi, ki jih je v zgodnji pomladi 1933 nlačalo nekoliko človečkih življenj, se utegnejo kdaj zopet ponoviti če ne bomo pričeli temel jitejše reševati problema bolnic, zlasti ljubljanske. Dr černič v svojem drugem članku pravilno pravi: Bolnice so matice vse medicine in kirurgija je poleg interne steber vsake bolnice! Nujno potrebno je, ustvariti nov kirurški oddelek v Ljubljani in ga opremiti po zahtevah sodobne kirurgije, v sedanjem oddelku pa kapaciteto reducirati na 147 postelj, ki predstavljajo normalno, prostorom ustrezajoče število. V nadaljnjih izvajanjih se primarij dr. černič z utemeljenimi argumenti zavzema za splošno razbremenitev ljubljanske bolnice s tem, da dobita Bela Krajina in Gorenjska samostojno. moderno bolnico. »Pomanjkanje podeželskih bolnic v južni Sloveniji«, piše dr černič, »se kaže tudi v tem da prihaja v Ljubljano toliko slučajev zakasnelih Rakov na dojki n. pr. — torej na organu, kjer je pravočasna opcracija najuspešnejša! — da, celo kožnih rakov na obrazu, ki pridejo h. kirurgu žc prepozno, sem videl samo še ij Galiciji toliko kakor v Ljubljani. Relativno zeio veliko jc v Ljubljani tudi število vnetih slepičev, ki pridejo že komplicirani. Koliko prei bi se ljudje odločili za operacijo,-čc bi imeli za to priliko doma, v domačem kraju, kjer so v stalnem stiku s svojci.« Nato podaja ugledni avtor program za sanacijo razmer na kirurškem oddelku v Ljubljani. Predvsem naj bi sc postavile barake za poškodovance, s čimer bi oddelek prišel na svoje normalno stanje. Tudi na D-maju in drugod si pomagajo z barakami. Drugi etani bi bila ustanovitev bolnice m Gorenjskem in v Beli Krajini, tretja pa ustanovitev drugega kirurškega oddelka v Ljubljani. »Da se nri tem ne sme pozabiti na stomatologijo, ki je Slovenija sploh še nima. ortopedijo. urologijo in na posebni kirurški Roentgen. je jasno« \ nadaljnjem podaja primarij dr. Černič svoje misli glede zdravniške službe na kirurškem oddelku ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87. B 1 I Največji špijonažni film sedanjosti NA POLJU ČASTI Brigita Helm, Kari Luduig Diehl Dejanje se vrši v naših krajih med svetovno vojno. Predstave: torek, sreda in četrtek ob J i 7. in y29. uri rride: Bomba smeha! HAROLD LLOVD Svoja izvajanja sklepa takole: »Urediti in normalizirati najprej stvarne in osebne razmere na kirurškem oddelku ljubljanske bolnice, potlej ustvariti čimprej v Sloveniji štacijo za kirurško tuberkulozo, pri čemer sta mi lebdeli pred očmi ona na Stolz-Alpe na Štajerskem in v Levsinu v Švici, pospešiti kakršenkoli življenjski znak ljubljanskega društva za pobijanje raka — to sem si bil začrtal za prvo nalogo v Ljubljani. Naletel sem na vsestranske težkoče že pri prvih korakih, bolezen in privatne nevšečnosti so me prisilile k umiku — bodi vsaj mojemu nasledniku sreča milejša!« Kakor izvemo, bo primarij dr. černič govoril o tej zadevi tudi na kongresu za operativno m:dicino, ki bo letos 29. in 30. aprila in 1. maja v Beogradu. V nadaljnjem članku bo skušal dr. černič podpreti domnevo, da je ves teren, na katerem stoji ljubljanska bolnica, za aseptično operativno delo neprimeren in bo treba pri ustanovitvi drugega kirurškega oddelka misliti ne le na novo poslopje, marveč tudi na to, kje bo stalo to poslopje: priti mora na zdrav kraj! Vprašanja, ki jih na podlagi svojih lanskih izkušenj v Ljubljani obravnava dr. Černič, niso od včeraj, čim bolj pa bodo poklicani krogi zavlačevali njih temeljito proučitev in odločno rešitev, večja bo škoda za naše zdravstvo. Vsa javnost mora podpreti resne glasove zdravnikov, ki opozarjajo na težke nedostatke naše zdravstvene oskrbe, kajti zdravstvena politika je in ostane važen del nacionalne politike! 240 milijonov letno za lepotičenje V 15 letih je šlo okrog tri in pol milijarde Din Ljubljana, 12. februarja. Statistiki so ugotovili, da se porabi na leto okrog 240 milijonov za razna kozmetična sredstva in da znaša tako izdatek za žensko lepotičenje več, kakor je iznašal ves državni proračun predvojne Srbije Od 240 milijonov letnih izdatkov odpade okrog 30 milijonov na kozmetične izdelke iz inozemstva. Za razne kreme in pomade izdajo naše žene okrog 150 milijonov, samo za puder okrog 30 milijonov, na kolinsko vodo odpade okrog 25 milijonov, za razna kozmetična sredstva za nego lica in za barvila pa okrog 35 milijonov. Do leta 1927. se je večina vseh teh sredstev in preparatov uvažala iz inozemstva. Takrat je šlo za inozemske izdelke še okrog 150 milijonov na leto. Po letu 1927. pa se je tudi v naši državi razvila močna industrija kozmetičnih sredstev, ki v veliki meri zadošča potrošnji. V naši državi je 8 velikih tvornic za parfume, ki imajo na leto po nekaj 10 milijonov denarnega prometa. Poleg teh velikih tovarn pa je še okrog 200 manjših podjetij za izdelavo kozmetičnih preparatov. V vseh teh podjetjih je okrog 10.001) delavcev. Ne manjka pa tudi mnogih ilegalnih izdelovalcev kozmetičnih sredstev. Med velikimi tvornica-mi parfuma, ki imajo svoj sedež v Beogradu, sta tudi dve francoski tvrdki, ki sta se velikim carinskim izdatkom izognili na ta način, da sta prenesli ves svoj obrat v našo državo. Doma se pridobiva tudi vedno več surovin za izdelavo olepševalnih sredstev. Po statističnih podatkih ministrstva za trgovino uvaža Jugoslavija na leto še za okrog 10 milijonov parfumov in raznih kozmetičnih preparatov, surovin pa za okrog 9 milijonov. Če seštejemo, kar so žene v Jugoslaviji v 15 letih porabile za lepotičenje, dobimo ogromno številko od 3 in pol milijarde dinarjev. Kratek obračun z izsiljevalcem Za zahtevanih 15.000 Din se je takoj znašel v zaporu Ljubljana, 12. februarja Kakor že znano so bili razpečevalci ponarejenih tisočdinarskih bankovcev in še nekateri drugi slučajni osumljenci prepeljani pred 6 dnevi iz zagrebških zaporov v ljubljanske. Razprava se bo vršila proti njim n^ ljubljanskem sodišču, ker so prvotno razpečavali bankovce po Sloveniji in so se sploh udejstvovali po največ v naših krajih ter so bili lc po naključju are tirani v Zagrebu, kjer so sedeli doslej v zaporih tamošnjega sodišča. Dva osumljenca sta bila danes izpuščena iz preiskovalnega zapora, trije pa so v njem ostali. Predno so vedeli za ukinjenje preiskovalnega zapora so se hoteli neki navihani Zagrebčani okoristiti. Danes zjutraj ob 8. se je zglasil pri znani ljubljanski trgovki katere mož je bil osumljen in v preiskovalnem zaporu, neki zagrebški odposlanec, ki je skrivnostno namignil, da želi razgovora med štirimi očmi in da ji ima povedati nekaj zelo važnega v interesu njenega moža. Nato ji je jel razlagati, da je nameščenec zagrebškega sodišča in da ima spravljene vse akte, ki obtežujejo njene- ga moža v aferi razpečavanja tisočdinarskih bankovcev, ki bi jih bil pripravljen izročiti za vsoto 15.000 Din. Gospa je neznanca seveda poslušala do konca in se izjavila navidezno, da lahko še le ob 9. dvigne denar iz banke, in da naj čaka v bližnji kavarni. Gospa pa je takoj odhitela k svojemu advokatu, ki je telefoniral policiji. Deset minut nato sta dospela v kavarno dva detektiva, ki sta nemilo presenečenemu Marjanu Franiču napovedala aretacijo. Pri zaslišanju na policiji se je izkazalo, da ne gre za kakega nameščenca zagrebškega sodišča, temveč, da je Marjan Franič brezposelni pekovski pomočnik. V teku zaslišanja je izjavil, da je čul govoriti o položaju, v katerem sc baje nahaja gospa odnosno njen osamljeni soprog, iz pripovedovanja nekega svojega znanca, ki je uslužben na zagrebškem sodišču. Tako si je kaj hitro napravil načrt, se pripeljal v Ljubljano v veri da bo našel tu prav lahkoverno žrtev, ki ji bo iztisnil 15.CMX) Din in se odpeljal sipet v zavesti, da j t- napravil »dobar posao«. Policija ga bo izročila sodišču. Mraz in pobožnost v Prekmurju še o novorojenčku, ki je umrl pred krstnim kamnom Dolnja Lendava, 12. februarja Vest. ki jo je zabeležilo nedeljsko »Jutro«. da je v dolnjelendavski cerkvi med mašo zmrznil novorojenček, ki so ga prinesli h krstu, je odjeknila ne le po Prekmurju, temveč gotovo tudi v ostali slovenski javnosti. Dogodek je nekaj tako izrednega, da je vredno zapisati o njem še nekaj besed. Kako živi slovensko Prekmurje zavoljo zgodovine, ki jo je preživelo pod madžarsko nadvlado, v splošni kulturi in politiki v marsikaterem oziru svojevrstno življenje, tako se tudi prekmurski cerkveni običaji v marsičem ločijo od onih v estali banovini. Med prekmurskimi katoličani vladajo glede na izvajanje cerkvenih obredov mnogo strožje navade kakor drugod. Stari duhovniki, ki so bili pred osvobojc-njem marsikod nosilci madžarstva, in marsikdaj niso znali jezika svojih vernikov, so znali tudi z verskimi sredstvi uspešno vzgajati slovensko ljudstvo k pokorščini in potrpljenju. Od takrat velja običaj, da v prekmurskih cerkvah skoro da ni cerkvenega opravila brez maše. Maše s pridigo so po navadi precej dolge in trajajo pogostokrat po celi dve uri. Poroke se opravljajo šele po končani maši, prav tako krsti in drugi obredi. Ženin in nevesta sicer lahko počakata še dve uri, preden za zmeraj stopita v zakonski stan, toda novorojenčki, ki jih prinašajo h krstu, so minljivejšega potrpljenja. Vse cerkve na svetu so zidane tako, da je še poleti hlad v njih. Novorojenčki, ki prihajajo izpod toplih materinih src, se še na božjem solncu ne morejo zadosti ogreti. Če morata boter in botrica takole pozimi dve uri čakati ž njim v cerkvi. da se krstni kamen odpre, ne more biti nič čudnega, če se dete od krsta vrne vsaj z majhnim prehladkom. Povsem mogoče se nam bo zdelo tudi, da kdaj pa kdaj novorojenček tik pred krstom v cerkvi umre. To so navade, ki so jih v starih časih uveljavili stari duhovniki starih generacij. Mlajši rod med njimi je naprednejši in cerkvene rigoroznosti ne pretirava do tolikšne mere. Toda prekmursko ljudstvo se rado drži svojih navad in se ravna po postavah, ki so jih pisali prejšnji rodovi. Razume se, da je treba tu bolj prosvetljene-ga dela in boljšega smisla za zdrav življenjski razvoj, kakor ga je pred leti po- kazal neki žunpnik iz lendavske okolice. Njegove maše so trajale po dve uri in šolski otroci so morali — pogostokrat tudi bosi — po dve uri stati na mrzlem kamnu. Kdor ni tako dolgo vzdržal na nogah, je počenil na strupeni tlak. Prekmurske ceste so še daljše kakor maše starih prekmurskih župnikov, otroci prihajajo od daleč in malokdo do konca vzdrži stoje. Pa se je zgodilo, da se je otrok vrnil iz cerkve in umrl, ker je med mašo sedel na kamnu. Po tem žalostnem dogodku je župnik uvedel strogo preosnovo. Maše ni skrčil. toda izdal je strog ukaz: da v cerkvi nihče več ne sme sesti na tlak. Letošnje želje in zahteve zelene bratovščine Trbovlje, 12. februarja. V nedeljo je pri Forteju zborovala zasavska podružnica SLD. prišli so lovci- iz Laškega, Zidanega mosta, Radeč, Hrastnika, Zagorja in Litije. Vodil je ravnatelj inž Loskot. v imenu osrednjega odbora pa je izpregovoril g. Zupan. Nj. Vel. kralju je bila poslana vdanostna brzojavka. Po živahnem razpravljanju je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: V SLD organizirani lovci naj bodo deležni iste zaščite, kakor jo predvideva naredba o banovinskih davščinah in taksah za proračunsko leto 1933'34. Če se ta naredba spremeni, bo banovina prikrajšana na svojih prihodih in bo zgubila glavno oporo v močni organizaciji, ki bo zaradi nameravane spremembe ogrožena na svojem obstanku. — Nepravilno je, da se pri kaznovanju divjih lovcev poleg kaznivega dejanja tatvine ne upošteva tudi prikrajšanje na državnih in banovinskih taksah. — Današnji občni zbor je mnenja, da je tako v prid občin, kakor kmeta in organiziranih lovcev, če se pri dražbah občinskih lovišč doseže med interesenti sporazum v vprašanjih arondacije lovišč in osebe zakupnika. V interesu narodnega gospodarstva je, da se ohranijo lovišča ki so vzgojena in vzdrževana lovsko pravično, lovska solidarnost pa nam narekuje, da ne izločujemo preizkušenih lovcev ter jim ne jemljemo sadov njihovega truda in uspeha pri gojenju lovišč. — Osrednjo upravo kot centralno organizacijo lovcev v Jugoslaviji pa pozivamo, da pokrene vse potrebno, da se raztegne dolžnost obligatornega članstva tudi na kraje z zakupnim sistemom. Po občnem zboru je predaval urednik Vladimir Kapus o gamzih za Savo. Predavanje, prežeto z globoko ljubeznijo do narave in vsega stvarstva, je bilo tako lepo in strokovnjaško. da smo ga vsi poslušali z največjim zanimanjem. Takih predavanj bi moralo biti več, ker je mnogim našim lovcem vzgoja tudi v tem pravcu potrebna, saj nudi mati narava vsakemu dobro vzgojenemu lovcu največ notranjega užitka. Sestavljen je bil poseben odsek, ki si je zadal nalogo ščititi maloštevilne gamse po nekaterih rcnrjlih laškega sreza. Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 801etnica ugledne Blejke Bled, 12. februarja 14. t. m. bo praznovala na Bledu ga. Julija Satorijeva 801efcnico življenja. JubiW lantka, ki je po rodu iz Ljubljane, biva zdaj na posestvu svojega sina v vili »Zelenici«. S svojim možem Ferdinandom Sato-rijem, poslovodjo v tobačni tovarni v Ljubljani, ki je umrl pred 15 leti, je vzgojila hčer in sina v strogo narodnem in naprednem duhu. Sin Ferdinand je zdaj v Ameriki, njena hči ga. Poldka pa je poročena z g. Kržišnikom, nekdanjim restavra-terjem v Narodnem domu v Ljubljani. Jubilanti. je duševno in telesno čvrsta in prebira »Jutro« še brez naočnikov. Plemeniti gospe, ki rada pomaga tudi siromakom, čestitamo k 801etnici in ji želimo zdravja še do skrajnih mej življenja! Zadnja pot nesrečne žrtve dela Kamnik, 12. februarja Smrtna nesreča, ki se je pripetila v petek popoldne pri nakladanju hlodov na kolodvoru, je napravila v Kamniku in vsej okolici globok utis. Ponesrečeni 59letni posestnik Franc Berlec iz Duplice je bil eden najboljših gospodarjev, delaven in skrben za svoj dom, ustrežljiv in ljubeznjiv pro- cj)anflavin Občuduje]o in zavidajo Vašega otroka v Soli — k«i« PanTvin pastile. Zlasti otroke čuvajte pred nepotrebnimi obo-lenjl še predno «redo v solo. dajte i>n> Panflavin pastile Os-as ;-e rejr tu. pwi 8. Br. 3: .781 o4 29. novembra 1033 ti vsem. Znan je bil po svoji dobrosrčnosti in zato izredno priljubljen med ljudmi. Bil je ustanovni član in dolgoletni odbornik Gasilnega društva na Duplici. Zapu;ča žalujočo vdovo in 6 otrok v starosti od 2 do 14 let. Na zadnji poti so ga spremili gasilski tovariši kamniškega in okoliških gasilnih društev z župnim načelnikom poslancem Cererjem. Pred krsto so nosili 7 krasnih vencev. Dupliški gasilci so poklonili posebno lep venec, prav tako vodstvo tovarne Remec in Co. V žalnem sprevodu je korakala za župnim praporom in praporom gasilnega društva iz Komende četa 10J gasilcev, delavstvo tovarne in velika množica iz vse okolice. Ob odprtem grobu je imel lep poslovilni govor g. dekan Matej Rihar. Požar v Makolah Makole, 12. februarja V četrtek popoldne je nenadoma nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Filipa Kovačiča v Makolah. Doma je bila samo mati z majhnimi otroki, katerim je nesrečo povedala šele neka ženska. Oče je bil v gozdu na delu. Na pomoč so najprej prihiteli sosedje in rešili živino iz hlevov, kmalu pa so bili na mestu tudi makolski in za njimi majšperski gasilci, ki so ogenj lokalizirali, da se ni razširil na zraven stoječe slamnate hiše. Gospodarsko poslopje s skoro novimi svinjaki je zgorelo do tal in z njim vred precej krme, dva nova voza, plug, brana in drugo orodje. Gospodinja je dobila pri reševanju lažje opekline. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. M DANES jj == največji trikfilm sedanjosti sen- == = zacionalne vsebine in čudo foto-= grafije H! Po zamisli EDGAR WALLACA || KING KONG P Elitni kino Matica = Telefon 21-24 == Predprodaja vstopnic od 11. do == % 13. ure §H Predstave ob 4., 7*4 in 9% uri {jj NOV ZVOČNI ŽURNAL = in nova šala MICKI MIŠKA TURNI PREGLED Nova „Charleyeva teta" Ime »Charl.yeve tete« je bilo že tolikokrat zapisano na reklamnih lepnkih menda vs"h^diletantskih odrov sveta, da je polagoma že skora;da izgubilo svoj zvok. Ko is njeno ime zablestelo pr^l koncem predpust-nega Ca^a še na lepakih Narodnega gledališča. m j ie bila povrnjena vrednost in sloves Burka se i- od hrupnega rekvizita vrnila k elementarni lepoti človeka, smeh. ki so ca drugod s kljukami zbiiali z dreves, ie trj sanr. od seb^ prikinel iz žive radosti in bolečine. Hiša ni bila nnlna ne prvi ne drugi večer. ker ljudje na;brž niso culi. da se v drami daie oboj ->: preproščina čuvstev in dejanja pa lepota človeka in življenjske resnice. Kom/diia ic bil? namenjena za pred-r>usfni čas in iutri bo že n^pelniea. Toda smeh te »Chnrleveve tete« je tako veder in /Arav. tako čist in len da se niti d išam. ki se nosi pijejo s r>epe!om.' ne bo mogel zdeti greh Zasluga gre predvsem režiji Cirila D>e-b e v r a. Dokazal ji. da živi komiki na odru ni treba praznega ropota in nesmiselnega potvarianja. da zmaga in živi. In pot^m »tet-ki« Daneša Hal je veselo razposajenega, na nesrečno zaljubljen -hm onfordskern študenta v omehu in bolesti, da ga i* človek razumel in verjel Ko se ob koncu drug"«a dejania komedijant - študent v ženskem krilu sredi hrupna zabave iznenada sreča s svojo zdavnaj izgubljeno, brez upa pričakovano ljubeznijo, je človek za burko prizora zaslutil žalost, ki ia odkupnina za vsak smeh. Ob Danešu je Vida J u v a n o v a svojo malo. a morda v igri najlepšo ulogo lahko odigrala do najintimnejše lepot?. — Ž e 1 ezn i k, ki se v stetki« izmenjuje z Danes im. je pri prvi^ reprizi užgal predvsem z drastično smešnostio figjre in z živim vživetjem v žensko gesto. Pri njem se podoba študenta lorda Babberleya odmika od tragike človeka, ki je na dn.i vsega, v i.grano smešnost samo. Prav zato ie bil Žel?7.nik pri občinstvu, ki prihaja k burkam v precei drugačnem sestavni kakor k običajnemu repertoarju, deležen burnega priz.nnnia. V celoti j? bila igra prav vseh' na višku: razumeli so dolžnost, da gre komediji več. kakor ji no stan" nraksi gre. in da ie treba tudi sm^šnost' strečj z vso re«mobo. Vsi pari. ki na koncu zaplešejo «vo; zmagoslavni ples: sivolasi kavalir sir Cheptnev (Gregorin^ m milijonarka ;z Brazilije, ki z nemo obč ldo-vanja vredno di«fkrpciio prisostvuje burki, kafptrn je na ni en račun zaigrala obilna študentovska mladost (Medvedon-a") in oba simpatična, malo viharno, milo intimno odigrana študentovskfl para fJonnan - Danilova. Jan - Sarič^va) — vsi so vredni in deležni zmage na odru in priznan;a pri publiki. Nič ne d?, da malo prenervozni. preirale-teli odvetnik Spittiaue — Potokar ga ie podal brez pretiravanja in z veselim efektom — na koncu ostane opeharjen in sani- Slugo Brass^ta ie Debevec od premiere do reprizi prelil v enotno, živo formo. Fri. Kulturni dopis iz Prage češki knjižni trg in kriza. Gospodarska kriza, ki je najbolj zadela srednje in delavske sloje čitateljev, se je občutno dotaknila tudi češke književne produkcije. Produkcija kvalitetne knjige se je omejila in se še vedno omejuje. Pisatelji čutijo to moralno in materialno, saj ne morejo svojih spisov takoj in ob dobrih pogojih spraviti v tisk. Tudi pri romanu je zdaj že več ponudb kakor povpraševanja, povesti in verzi pa z malimi izjemami skoraj nimajo več upanja, da bi izšli pri ofi-cielnih založnikih. Kje so pač časi povojne konjunkture, ko so se založniki kar pulili za avtorje! Zaradi tega se pojavljajo poskusi samopomoči: pisatelji pričenjajo izdajati knjige v lastni založbi, in sicer ne samo neznani, marveč tudi že nekateri znani. Pisatelji - začetniki so pač v najtrši zadregi, ker imajo kaj malo upanja, da bi izdali svoje spise v knjigah. Zeyer-jev sklad pri češki akademiji, ki je določen v ta namen, ne more zadostiti tako številnim potrebam. V teh prilikah in neprili-kah je razveseljivo to, da državni žiriji, Akademija in velika založništva upoštevajo pri podeljevanju nagrad predvsem mlade pisatelje. Razmere pri založništvih se po katastrofalnem udarcu, ki jim ga je prizadejala prisiljena razprodaja starih zalog po močno znižanih cenah — znižanja so šla v nekaterih primerih celo pod produkcijske stroške, — zopet počasi konsolidirajo. V ospredje so se prerila namesto starih za-ložništev nekatera mlajša, po vojni ustanovljena založništva. Zabeležiti je treba številne prehode uglednih in plodovitih pisateljev iz »materinskih« založništev v nova založništrva, ki bolj ustrezajo njihovim zahtevam in delovnemu tempu. Kakor vse kaže, je kriza najmanj prizadela romane za ženski svet, literarno manj kvalitetne spise in pa mladinsko literaturo. Kriza se ni kdove kaj dotaknila prevodne književnosti in šunda. Vzlic vsem obetom založniških organizacij so prevodi tudi lani očitno rasli in nekateri založniki so se omejili kar na same prevode. Ta postavka obremenjuje nič kaj razveseljivo bilanco sedanjega češkega založništva in našo kulturno-gospodarsko bilanco sploh. Obraz mlade literarne Slovaške, »Drufstevni Prace« v Pragi je izdala v redakciji Josefa Dvofaka antologijo mladih slovaških pesnikov, namenjeno češkim Citateljem (276 strani z uvodom, slovarčkom in bibliografijo). Po Frydecke-ga »Slovaški antologiji 19. stoletja«, ki je izšla pri Ottu, nismo imeli večjega izbora, ki bi nas informiral o sodobni slovaški poeziji. Kar jih je bilo. so bolj ustrezali šolskim potrebam fTich? Menšikov, Zve-fina, Brtafi), najnovejši cvetober »Vykfi-ky« pa je imel enostranski socialni značaj. DvoMkova antologija z naslovom »Tvfif mladčho Slovenske« skuša orisati celotni obraz sodobnega slovaškega pesništva. Zastopam so tile pesniki: Jan Smrek, E. B. Lukcič, Jožo Nižfiansky, Maša Halamova, Andrej Gonth, František Hrečko, Jan Rob Poničan, Laco Novomesky, Dano Okali, Frafto Krdl, A. Brez4ny in Andrej žernov. Dvof&k karakterizira prvih šest pesnikov kot »tradicionalne pesnike«, nadaljnjih pet kot »pesnike sedanjosti« in zadnjega kot »enega v generaciji«, ki že ustvarja sintezo. Iz zbirk vsakega je urednik izbral štiri do 24 pesmi, da bi tako kar moči popolno označil njih osebnosti. V splošnem mu je to uspelo, dasi bi se tu in tam, zlasti pri prvi skupim, dala krepkeje orisati kakšna druga značilna poteza pesniškega obraza. Vzlic vsem ugovorom, ki bi jih utegnili imeti gtede nujno subjektivnega izbora, pa ta cvetober odlično ustreza svojemu namenu, predstaviti slovaško poezijo češki inteligenci, ki jo je dosihmal malo poznala. Vprašanje je le ali ni dvanajst imen vendarle premalo in ali ne bi ta ali oni tu nezastopani pesnik bolj sodil v Dvof&kovo reprezentančno antologijo, kakor ta aii oni izmed zastopanih. Vendar ne iščimo napak; gotovo je, da tudi ta pesniški cvetober priča o rastočem zanimanju Čehov za slovaško kulturo. Zanimanje za Slovake se pri nas razveseljivo poglablja, začenjamo se podrobneje seznanjati, vplivamo drug na drugega in tako ustvarjamo temelje zaieljene kulturne enote. >Tv&f mladčho Slovenske« kaže mladostni elan slovaškega pesništva, ki si je po prevratu pod če- PRVI RUSKI IOO°/o IVOtril FILM PRIDE« loinace vesti » Zagrebška in beograjska zveziarnica V Zagrebu je bila na Griču na starodavnem Popovem stolpu, ki je bil zgrajen že leta 1344., pred 30 leti urejena zvezdar-nica, ki je last Hrvatskega prirodoslovne-ga društva Za astronomijo vlada veliko zanimanje med najširšimi sloji, zvezdar-niea na Popovem stolpu pa nikakor ne odgovarja svojim namenom. Postala je že skoraj popolnoma neuporabljiva za znanstvene svrhe in služi lahko samo še za demonstracije dijakom filozofske in tehnične fakultete. Ko je Zagreb takorekoč ostal brez zvezdarnice, pa si je Beograd zgradil lepo in popolnoma moderno urejeno zvezdarnico s troški od preko 40 milijonov dinarjev. Proti prenosa nalezljivih bolezni dupline v ustih in grlu uporabljajte okusne ANACOT PASTILE. * Izplačevanje invalidnin in invalidskih podpor za pretekla proračunska leta. V mesecu januarju 1934 je izplačala dravska finančna dirckcija v Ljubljani razlike invalidnin in invalidskih podpor, nastale na podstavi izvršnih odločb invalidskega sodišča dravske divizijske oblasti v Ljubljani, izdanih po invalidskem zakonu iz leta 1929., za pretekla proračunska leta do vštetega 31. marca 1932 vsem invalidom, vojnim vdovam in sirotam, ki so na njen poziv do konca avgusta 1933 v redu predložili dostavljene jim pobotmee in prošnje za izplačilo zastalih invaPdnm in invalidskih podpor Vsi tisti invalidi, vdove in sirote, iti so pa vložili pobotnice ir< prošnje za izplačilo zastalih invalidn-n in invalidskih podpor po 31. avgustu 1913. bodo prejeli razlike bržkone šele okoli novega leta 1935., kajti dravska finančno direkcija bo smela prijaviti njih terjatve ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje v svrho likvidacije šele tedaj, ko bo določilo finančno ministrstvo prihodnji rok za prijave na pod'agi finančnega zakona za leto 1934-1935 To velja tudi za one invalide. vojne vdove in sirote, ki so prejeli izvršne odločbe o priznanju invalidnine in invalidske podoore po 31 juliju 1933 in jim pripadajo razlike za pretekla proračunska leta Le-tem bo dravska finančna direk cija če od nje še n;so dob
  • ešhoie iz Kamnika. Debela snežna odeja posriva še polja in (ravnike. po katerih vozno smučarji, na zeleni livadi pod logarsko hišo na Starem gradu pa so topli solnčni žarki izvabili v življenje prve cvetke. Kakor na cvetoči oazi sredi snega poganjajo na travniku rumene trgobentice, bela m.VjiMi- c in ietriiik. Tudi na pobočjih proti sv. Primožu se že oglaša pomlad. Tunl v Ljubljani je bilo v nedeljo in včeraj izredno topio. Ptičji živžav že zarana drami Ljubljančane. * Popust na vožnji v Sarajevo. Od 18. do 21. t. m. bo v Sarajevu razstava zajcev, perutnine in golobov. Obeta biti zanimiva in skrbno pripravljena. Za tja kupiš celo karto, za povratek pa velja polovična vožnja. Kdor se želi okoristiti s tem popustom, naj piše Društvu za unapredje-nje kuničarstva, Sarajevo, Na Mejdan 13, in naj položi 7 Din v znamkah. Popust velja od 15. do 23. t. m. * Pomembna strokovna edicija. V založbi Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani je izšla strokovna knjiga: V. černe, »Kontokorenti«. Izpolnila je vrzel v naši merkantilni strokovni literaturi. Avtor je upošteval vse možnosti, vse znane metode in ni štedil pri opisovanju manj znanih, novejših ter težje dostopnih metod. Poleg v vseh trgovskih knjigah navedenih oblik je opisal tudi kombinirani kontoko-rent, angleški kontokorent z računsko olajšavo, reformni ali prof. Scharov kontokorent in dr. K sklepu pa je dod2l splošna navodila, ki v hipu pokličejo obdelano snov zopet v spomin, ako bi ta le izpadla. Avtor je strokovnjak po študiju in praksi. Naj si knjigo nabavi vsakdo, ki je v stikih s tngovino, da se je posluži v primeru potrebe ali pa vsaj okrasi in dopolni z njo svojo strokovno knjižnico. Knjiga se dobi po vseh knjigarnah za 44 Din ali pa naravnost pri založništvu: Trgovski učni zavod. Ljubljana, Pražakova 8. * Zadnja številka »ženskega lista « prinaša lepe članke, posvečene odličirm umetnicam kakor Nini Vavri, Milki Trni-ni ter zasl-užni kulturni in socialni df iav-ki Jagodi Truhelki, ter čla ikte'i izročiti 100.000 Din. Denar pa je bil k sre či v banki, ki je dejala, da lahk/> toliko vsoto izplača šele v enem mesecu. Ko ?o čakali na izplačilo, pa se je zglasi'a v Kuli neka tuja ženska, ki je trdila, la ie že dolga leta poročena s Ramenskim. Sleparja so orožniki zaprli, a jim je nštl iz občinskega zapora. ♦ Obledele ooieke barva v raztiSnlh barvah in pllsira tovarna JOS. REICH. DamnDmumaoaDnmiJULJLXX!OQDn □ □ Pustni korzo □ fantov šentpetrske Sare □ pustni torek 13. februarja 1934. § v vseh prostorih na Taboru. bmoDDoonDoiiinoaoomDODnc.L. Iz Ljubljane u— Diplomiran je bil včeraj na filozofski fakulteti g. Aute Žagar iz Osilnice. čestitamo! u— Spremembe pri sreskem sodišču. Sodnik Fran Orožen, ki je doslej vodil kazenski oddelek VII. sreskega sodišča, je dodeljen kazenskemu oddelku okrožnega sodišča, njegove posle bo prevzel s. c. s. dr. Jakob Svet, ki je bil doslej do.Ie-ljen sreskemu sodišču v Starem gradu na Hvaru. u— 15-letnlco dramskega gledališča proslavi Udruženje gledaliških igralcev v soboto 17. t. m. z »Divjim lovcem«, v katerem gostujeta ga. Podgorska in g. Nu-čič, ki je pred 15 leti otvoril prvo r?m-sko sezono v dotedanjem nemškem gledališču. Pred predstavo bo govoril o pomenu tega jubileja g. prof. Fr. Koblar. Opozarjamo na posebno številko gledališkega lista. Vstopnice po navadnih dramskih cenah so v pedprodaji pri dnevni blagajni. u— Znameniti barltonist Boris Popov, ki je pred 10 leti prvič nastopil v Ljubljani, konc?rtira v petek 16. t. m. po iz-ledno uspe'em gostovanju na najznamenitejšem evupskem opernem gledališču, r;H milansk »Scali«. Izvila izključno .e .1e.'a ruskih »vtj ;'ev, tako la bi lahko i.egov koncept imenovali večer ruskih arij in pesmi. Da je g. Popov eden najboljših bi-ritonistov, kar smo jih slišali k ln j v Ljubljani, je popolnoma gotovo, žito obisk njegovega koncerta najtopleje rri-poročamo. Sedeži od 12-3} Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matica. u— Francoski institut opozarja na zanimivo predavanje o francoskem časopisju. ki bo v sredo 14. t. m. ob 21 v društvenih prostorih. Predaval bo g. profesor Jean Lacroix. Vabljeni. u— ženska sekcija Jadranske straže sporoča svojim članicam, da se vršs soje odbora vsak drugi četrtek v mesecu v damski sobi »Emone« ob 17. uri, ter jih s tem vabi k čim večji udeležbi. Obenem sporočamo, da je dobila sekcija oJ Kola srbskih sestara« nekaj legitimacij za če-trtinsko vožnjo v Beograd za obisk prireditve »Vseslovanska zabava« v narodnih nošah, ki bo 17. t. m. članico, ki bi se želele udeležiti zabave, naj se javijo v pisarni Tyrševa c. la/IV najkasneje do srede 14. t. m. dopoldne oi 10. do 12. ure u— Hrvatsko žensko slovstvo s posebnim ozirom na dr. Zdenko Markovičevo je naslov predavanju, ki ga priredi Splošno žensko društvo v sredo 14. t. m. v društvenih prostorih. Rimska 9 ob Vsl7. Predavala bo profesorica Anica černejeva. Predavanje bo vsakomur dostopno. Prav posebno vabi odbor žene, da spoznajo, kako odlične so hrvatske Iiteratke, saj je dobila ena njih. Berlič-Mazuraničeva, celo predlagana za NoMovo nagrado. u— Mladina bo rešila gledališče iz krize. V zadnjem času je postalo že skoraj moda. da se vsak dan tu pa tam napiše Samo še danes poje JOSEPH SCHMIDT v očarujočem filmu PESEM SVETA Zvočni kino Ideal Predstave ob 4., 7. in 9% Cene Din 4.-, 6.- in 8.- kaj malega o krizi gledališča. Resni in modri možje razpravljajo o tem in stav-ljajo svoje dobromišljeoe predloge, igralci delajo s forsirano paro, publika prihaja ali pa ne prihaja in prav "tako živahno razpravlja o tem. En sam je, ki mu gledališko vprašanje ni kakor Hamletu »biti — ne biti«: šolska mladina, le nekajkrat smo zabeležili naval, ki ga je gledališče deležno ob dijaških predstavah. Te dni so dali v drami za dijake čudovito lepo japonsko igro »Praznik cvetočih češeij« v Deuevčevi režiji, ln kakor je dandanes samo pri dijaških predstavah navada, &o morali tudi tokrat postaviti celo vrsto rezervnih stolov v parter, da so mogli goste spraviti pod streho. Samo med dijaško mladino se tudi dandanes še naj lejo na deželi tako vroči ljubitelji gledališča, da se nalašč v ta namen pripeljejo z vlakom v Ljubljano. Tako bi študentje lahko biii za vzgled vsem tistim, ki nad teatrom zdvajajo in majejo z glavo ter iščejo izhoda po mračnih, neznanih labirintih. u— Na družabnem večeru hišnih uslužbenk. Saj je veselih večerov bilo toliko, da bi se človeku kaj lahko pamet zmešala. K sreči ne zapuščajo kdo ve kako težkih spominov. Tudi ne dajo veliko misliti. Tem manj, ker se zabavajo prav za p»-av zmirom le eni in isti ljudje. Zato je pa človeku kar malo odleglo, ko je slišal, da so se sebe spomnile tudi ljubljanske hišne uslužbenke, dekleta in ženice, ki .majo v letu d.ni le malo veselih ur. Toda v dvorani Delavske zbornice, kjer so v nedelio zvečer imele pri pogrnjenih mi^ah svoj družabni večer, je bilo toliko pristnega in poštenega veselja, petja, godbe in smeha, kakor na kaki bogati prireditvi, kjer nihče ni v skrbeh za delo ali za zaslužek. Jedro večera je bilo petje mešanega pevskega zbora »Svobode«, ki ga je vodil Fr. Marinšek. Prav imenitna je pa bila tragična burka: »Posredovalnica«, v kateri so članice organizacije hišnih uslužbenk prvič nastopile. Igrale so same služkinje — in bilo je videti, da so marsikak dan svojega življenja preživele v posredovalnici za službe. K tej uprizoritvi, kljub njihovim grenkim izkušnjam, jim Je treba ka čestitati. Sledile so recitacije. V vsaki točki sporeda je bilo čutiti napor preprostega človeka, da je dal prav vse, kar je zmogel. Po končanem sporedu se je razvilo splošno veselje, ki je ob dobri in ceneni kapljici kmalu prikipelo do viška in trajalo do treh zjutraj v nezmanjšani meri. Odziv meščanske publike je bil neznaten. Ob veselih zvokih godbe »Zarje« so se hišne uslužbenke vrtele pod pisanim nebom trakov prav kakor one maske iz velikega sveta. Gmotni in moralni uspeh večera je bil zelo lep. Nekaterim najbednejšim bo vsaj malo pomagano. u— Iz bioskopov. Film »King-Kong« je čudo tehnike in fotografije. Pričara nam fantastične predpotopne živali v boju s človekom in tehniko sedanjosti. — >-Pot v življenje«, kakršno nam pokaže ruski film, je prava senzacija sedanjosti. Močan dokaz, kako daleč je ruski film pred zapadnim. V njem je vse, kar človeka nabava, pouči in razvedri. Umetnina, kakršne je treba iskati. — ZKD nnm pripravlja za prihodnji filmski program precejšnje iznenadenje. Trudi se, da nam poceni pokaže prvovrstna filmska dela. u— Regulacija Ljubljanice. Na banski upravi se je 6. t. m. vršila I»I. licitacija za oddajo del pri regulaciji Ljublja.iice v odseku od Frančiškanskega do če-.i.iir-skega mostu Tudi ta licitacija je bila negativna, ker ni bilo nobenega ponudnika. Dela so bila preračunana na 1 milijon in pol dinarjev. V proračunu nI vpoštevano da se je cement zaradi nove trošarine močno podražil. Odločeno je. da se bo regulacija Ljubljanice nadaljevala v lastni režiji vodstva. Regulačna dela bodo takoj pričeli, čim nastopi milejše vreme. u— Delavci pri gradnji krožne proge cestne železnice M2D se isreno zahvaljujejo predsedniku g. dr. Fetichu, direktorju g. inž. ženku in županu g. dr. Pucu za dar ob zaključku krožne proge u— Odpust iz državljanstva. Janko Hafner, rojen 17. novembra 1903 Ln v Ljubljano pristojen, sedaj trgovec v Pariza, je zaprosil za odpust iz našega državljanstva, ker postane francoski državljan. u— Dražbe. V marcu se bodo v šile pred sreskim sodiščem večje dražbe rra-litet v Ljubljani. Za 15. marca >b 8 30 je razpisana javna dražba večjega kompleksa vi. št. 723 k. o. št. Pete-sko predmestje I. del. Ta nepremičnina s pr.tikn-nami je cenjena na 1,373 100 Din. Najiiž-ji ponudek znaša 916.000 Din. Dne 22 marca ob 8.30 bo dražba niše ^t. 52 na Bleiweisovi cesti, vlož. st. 105 k. o. Cenil na vrednost znaša 4,240.000 I>;-., najnižji ponudek je 2.826.666 Din. 23 murca bo dražba hiše št. 6 z gospo Ufski-ji poslopjem v Kolodvorski ulici, vi. št. 11. Ce?:i!-na vrednost 450.242.25 Din, najnižji ponudek 225.121 Din. — Davčni urad za mesto Ljubljano je za 10. t. m. določil ne-broj dražb najrazličnejših predmetov, Ja krije davčne zaostanke, ki jih davčni zavezanci niso plačali in so jim bile zarub-ljene raznovrstne stvari, tako avtomobili, pisalni stroji, vozovi, pohištvo, ure, zlatnina itd. Takih zarubljeacev je bilo okoli 1000. Mnogi so še pred dražbo poravnali Kozmetično ln proHlaktlč-no učinkuje edinstveno S)oramad radioaktivna zobna krema. Zobna krema za vsakega, kdor ima velike zahteve 2 zaostanke. Nekatere dražbe se niso vršile, ker ni bilo interesentov za zarubljeae predmete. Dražbe se 'bodo nadaljevale čez 9 delavnih dni. u— Sodne takse. Januarja je bilo pri sreskem sodišču plačano na raznih taksah v kolkih 113.318.70 Din. Takse za sodbe so znašale 6£49, za menične naloge 739 in za plačilna povelja 1758. Za razne vloge in priloge je bilo na kolkih plačano 14.S62, za izvršilne predloge 11.S20 tn za zemljiško knjižne zadeve 11.S20. Lani januarja so stranke izdale za sodne takse pri sreskem sodišču 191.642.40 D'n Da je letos mar.jši uspeh, je vzrok v t-m. da so bile s 1. aprilom lani sodne tak je znižane. Vsekakor pa se tudi ljudje maaj pravdajo. u— Očesne bolezni med šolsko mladino ni. Mestni fizikat nam sporoča, da »o po mestu krožeče vesti, po katerih naj bi Tekaj šolskih otrok obolelo za infekcijsko očesno boleznijo, neosnovane, in da se ni ugotovil noben tak primer. u— Pustni torek boste najPrljetn« je prebili v dvorani Delavske zbornice. Vsakega dvomljivca bo prepričal Jazz »T.\e Prohitition«. Ne bo manjkalo šaljiv* ;:a sporeda. Buffet bo dobro založe-n, a ce*je nizke. Pridite ob 20. k nam. — Društ *o »Tabor«. Iz Celja e— Iz pokreta JNS. V nedeljo 18. t. tn. ob 9. bo imela občni rbor občinska organizacija JXS na Tcharju v šoli. V nede ob 18. pa bo enak zbor na Veliki Pireši'jj. Povsod bosta poročala narodni rx>slanoc Ivan Prekoršek in predsednik srs«1ce organizacije dr. Ernest Kalan. e— Za predpust so uprizorili celjski igralci v mestnem gledališču NVallfriedo-o kmečko burko »Maksi«. Igre ima pri prost o vsebino in tehniko, nima literarne vrednosti. pisana pa je po večini z dobrim humorjem. Režiser g. Milan Košič je upri7 > ritev hitro, a kljub temu učinkovito pojavil. Izmed igralcev ima glavno zaslugo, rja je igra mspela. g. Pere, lei je ustvaril tnpr .v sijajno karakterno komično vlogo Mata* i-novega Načeta. G. Košič sc je kot kir jt Orehek krepko uveljavil, je pa malo p.e-več karitiral. Simpatična je bila gdč. K»* r-njovškova kot Katrica. Žanovega Lojza je podal g. Koren z zanosom in rutino. Zcio uspel je bil g. Velušček kot župan, prov zadovoljiva tudi gdč .Krapičeva kot kuharica Mina. V manjših vlogah so docr e ustrezali gg. Pogačnik (občanski polic* j) in Hribar (komandir) ter ga. Verbn:ko»e (kuharica Marička), dočim je g. Jelen ko2-letna breziposelna kuharica Marija Lu4 e-kova iz 5t. Ruperta na Dolenjskem in bV-le trti brezposelni dninar Anton Vi vod iz konjiške okolice. e— Evidenca brezposelnih. Da ge onr> goči evidenčna brezposelnih v s mi-slu odredbe o podpiranju brezposelnih in pobijanju delamržnosti, si mora vsak brezipo-selni preskrbeti razvidnico za brezposelr e. Za brezposelne, ki stanujejo v mestu Celje, bo izda;ala mestna občina razvidnke (legitimacije) od 20. t. m. dalje v sobi številka 2 na mestnem načelstvu. e— Celjsko olepševalno in tujsko prometno društvo bo imelo danes zvečor avo-jo X. veliko maškerado v vseh prostih Celjskega doma in se bo ob tej priliki razdelilo najučinkovitejšim maskam dragocenih priznanj. Praktične predmete so darovale tukajšnje mestae ,-govine. Ker je namenjen čisti dobiček te prireditve izključno brezposelnim pri olepšavi mesta in okolice Celja, je Dričakovati izredno lepe udeležbe. Vseh 8 laril pa je razstavljenih v izložbenem oknu eolskega juvelirja g. Antona Lečnikst na glavnem trgu. škim, ruskim in francoskim vplivom raz- j mahnilo na vse strani. Tudi za to gre hvala dejstvu, da so Slovaki svobodni v svoji narodni državi. Produkcija in uvoz filmov na češkoslovaškem. češkoslovaška republika je sicer v produkciji filmov na petem mestu, vendar pa mora večino filmov uvažati iz inozemstva. V lanskem letu je bilo pri nas 199 filmskih premier (1. 1932. pa 265), izmed teh samo 32 domačega izvora. Največ filmov je bilo uvoženih iz Nemčije (82), nato sledi Amerika (30) in za njo Francija (26). Ostale dežele so zastopane z manj kakor desetimi filmi, in sicer Anglija z 9, Poljska s 6, Rusija s 5, Italija s 4. Avstrija s 3, a Danska in švedska po 1. če uvažujemo, da dovoljen kontingent inozemskih filmov iznaša 180 kosov, vidimo, da ni bil izčrpan. Tudi za letošnje leto ostaja isti kontingent, a naša izvirna produkcija si hoče kljub trajajoči krizi zagotoviti status quo. Uvoz utegne izpremeniti pričakovana pogodba z Ameriko, ki bo — kakor upajo lastniki kinematografov — omogočila večji uvoz ameriških filmov in tako olajšala emancipacijo češkoslovaške od nemške filmske produkcije. Adolf Ve«ely (Praga). Prijatelje slovenske knjige opozarfamo na današnjo obiavo »Tiskovne zadruge« v inse-ratn-»m delu lista Olga Scheinpflngova. ?eška drapwtaka pisateljica in igralka Narodnega gledališča v Pragi, je priepela v Beograd na premie-ro svoje, t-idi v Ljubljani znane komedije »Okenca«. Dne 13. t. m. nastopi v tei svoji iari, 14. t. ni. Da v »Malaiski ouščici«. Slovenska gledališka predslava v Pragi. Slovenska dijaška zadruga v P rac i namerava proslaviti loletnico svojega obstoja z uprizoritvijo G o 1 a r j e v e >Vdove Rošlinke« v prostorih Meščanske baeede. Protektorat prireditve je prevzel naš praški poslanik dr. Prviskiv G r i s o g o n o. Pred predstavo bo imel uvodno besedo književnik dr. Oton Berkopec, po predstavi pa zbor Jugoslov. akademskega pevskega društva zaooie nekoliko jugoslovanskih pe6ini. Smrt treh pisateljev. V Berlinu je umrl nemški romanopisec Fedor von Babeltitz, v Pragi ji izdihnila nemškočeška pisateljica Oesip Schabin. madžarska literatura pa i? izgubila Ferenca Mora. epika kmečkega ljZvuk< članek Antona Lajovica. Primer Panaita Istratija. Lani smo na tem mestu zabeležili po pariških »Lee Nojveliee Lilteraires« zanimiv primer Panaita Istraii-ja. ki je mad težko boleznijo, ko so vsi pričakovali njegovo smrt. prelomil z doteda-niim marksističnim svetovnim nazorom. Nekateri so celo pisali o Islratijevem konver-titstvu. kar pa jd bilo silno pretirano. Ta znameniti rumunsko - francoski pripovednik (pred nekaj leti se jp mudil v Ljubljani) je kot komunistični vernik potoval v sovjetsko Rusijo, tu pa se je temeljito iztr^znil in je v obsežnem spisu »Vers l'autre tlammes odkrito priznal svoje razočarani?. Ze tedai pravoverni historični mat^rialisti planili po njem, od njesovih lanskih izjav dalje pa ga f«tal.no napadajo. T.idi jugoslovanski verniki Marx - Leninove cerkve ne smejo zaostali. ZVOČNI KINO DVOR Tel. 27-30 Danes ob 4., 7. in 9.V4 uri zvečer ČRNI HUZAR Očarljiva ljubavna epizoda iz viharne dobe leta 1812. V glavnih vlogah: Mady Christians. Conrad Veidt, Wolf Albach Retty, Otto Walburg. Kot dopolnilo Foxov zvočni tednik. Cene: 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din. V svojem najnovejšem ideološkem organu »D a nas«, ki ga izdajata Miroslav Krleža in Milan V- Bogdanovič v Beogradu, pišejo o Istratiju med drugim tako-le: slstrati je na-ime računao. da če za svoje glasno i namet-ljivo vršenji propagande dobiti od Rusije nešto u gotovu. I tu se prevario. Iz Rusije su m j odgovorili, da su oni radi izgradnje novog društva doduše primorami što št a da kupuju u inozemstvu, ali da ih kupljena pera nikako ne inter*suju.« Beležimo kot značilen primer, kako se v Marx-Leninovi cerkvi maščujejo nad vernikom, ki je izgubil vero v edinozveličavnosi tega nauka. Netočno ie, da iz Moskve ne bi kupovali tujih peres. Znano je, da Tretja internacionala za «*vojo propagando v inozemstvu trosi tež/ke milijone in če bi bila mogla kupiti odlično i>ero Panaita Istratija. bi ga bila že zdavnaj plačala z zadnjim zlatom iz carskih blagajn. O kulturi v Tretjem carstvu. V praski »Pfitomnosti« z dne 7. t. m. podaja O. VVjuel pregled prvega leta Hitlerjevega režima in označuje tudi kulturne pojave. »Nedavno smo imeli priliko, pregledati vrsto nemških časopisov.« piše omenjeni avtor. »Cjdili smo se, da se v listih, ki so še pred letom tiska li spise Mannov, Zweiga, Wassermanna in drugih kvalitetnih avtorjev, pojavljaio rubrike: »Dolžnosti državljana v Tretjem ca?-stvu«, »Soldatenhunior aus der vergangenen Zeiten«. »Der Weltkrieg von der ander>*n Seite« itd- Tu izhajajo tudi spomini upokojenih majorjev (n. pr. »Meine Hauptmanns-z?it<) ... Za pesnike, pisdtelie in dramatike, ki ee hočejo podvreči in uvrstiti med trobentaCe hitlerjevstva, je še vedno dobra korijunktjra. Iščejo iih z anketami, nagradami. oklici, kakorkoli. M^d pogoji ved'io čitamo. da se išče "ein bodenwucheiges We-*i eines arisehen Autore«, pri čemer je vedro oni en j-eno tudi to, da »ausgeschlo6sen sin d zersetzende. krankhafte und niederziehende Stoffe.;. Podelitev nagrade slikarju Volbehru utemeljujejo v »Velhagen & Klaesings Mo-natshefte« tako. da »že dolgo pripada narod-no-socialističnemu gibaniu« in 6odi med ti-st\ »ki so bili kaj kmalj očarani od čarobni moči našega Fiihrerja. To je zadostna umetnostna kvalifikaci ja v današnji Nemci i1" t Pisec navaia neko peesm ^Ma Zflniatti. ki se začenja tako-!®* Die Magd vacht in der Nacht bei einim kranken Schwe>in Dirweil ich hier eitz' und die Socketn an- strir-V* Reibt am GiHer den Riiseil die Sau... ttd. O pesmi, ki se tako začenja in še slabše končuje, pravi redakcija revije »Dag neue Deutsch lan d«: »Nova, močna nemška lirika! Zernatio 6odi med velike nadeje nemške lirike.« Piše se o medvojnih časih in o vojni, izmišliajo se legende o Schlageteriu in Hor &tu \Veeselu. toda o dobi 191&—1932 (iz-vzemši razvoj hitlerjevstva) ni besede. Ta tendenca se kaže tudi v jfn>'h knjigah in na odrih. Tem boli pa se nemško kultmrno življenja navezuje na tradicije viljemovske dobe-« Skratka: v kulturi ie šla Npmfiia aa <«eč ko 6to let nazai. O tem pričajo številna m* manja v literaturi in celo že v ananooti Vremensko poročilo iterilke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, S temperatura. 4 relativna vlaga. » 5 •mer tn brzina vetra. 6 oblačnost l_LlO. 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin Temperatura: prve številke pomeni*; najvišjo druee najnižjo temperaturo 12. februarja. LJubljana 7, 772.7, —3.5, 83, mirno, 8, --; Ljubljana 13, 770.8, 2.2, 59, NE1, 3, —; Maribor 7, telefonska zveza -okvar jena: Zagreb 7, 770.1, —1.0, 90. NWt, 10, --; Beograd 7, 769.2. 2.0, 90, Wl, 10, --; Sarajevo 7, 775.8, —12 0, 90, mirno, megla 10. — —; Skoplje 7, 771.5. —30. 90, mirno, 0,--; Split 7. 769.9, 6.0, 75, mirno, 0,--; Kumbor 7, 768.5, 6.0, 90, NE2, 0.--. Temperatura: LJubljana —, —4.5, Zagreb 9 0 —1.0 Beograd--1.0. Sarajevo --13.0, Skoplje 10.0, —3.0, Split 12.0, 6.0, Kumbor — 5.0. Sreda, 14. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila- - 13: Cas, plošče. _ 13: Komorna glasba radio - kvinteta. — 18.30: Radio - orkester. — 19: O socialni vzgoji (dr. Godala). — 19.30: Literarna ura. — 20: Prenos opere iz gledališča, v odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.30: Arije. __ 19: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. _ ZAGREB 12.30: Plošče- — 17: Plošče. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — Lahka godba. — PRAGA 20: Prenos filharmonič-nega koncerta. — BRNO 19.35: Plesna glasba. — 20.10: Veseloigra. — 2056: Plo.šče. — 21: Shakespeare in češka glasba. — VARŠAVA 20.05: Plošče. _ 20.15: Orkestralm in violinski koncert. — 21.30: Pesmi. — 22: Plošče. _ DUNAJ 12: Plošče.19.35: Hay.I-nov orotorii »Letni pasi«. — 22.35: Koncert lahke glasbe. - BERI.IN 20.10: Ork^r„}p,n kcnrert. — 21: Mešan program. — 22 30: LaHka in plesna glasba. — KftNIGSBERG 20.10: Literaren program. — 51: Pr»noc opjre. — 22-30: Lahka glasba na ploščah. Dolgotrajna pogajanja med strankama ln v krogu vlade o vprašanju nove j red i tv i češkoslovaške valute v ssvrho poepešenja izvoza, pri čemer je prišlo ponovno do kritičnih faz, so prišla pretekli teden do zaključka. Češkoslovaški ministrski predsednik Maly-petr je v soboto poi*>ldne preko vseh češkoslovaških radijih poetai napovedal prilagoditev češkoslovaške valute spremenjenim razmeram. Gospodarski načrt, ki aa ie sestavila vlada, 6e glede ureditve valirfe naslanja na osnovno zahtevo, ki jo is postavil prof. dr. Engliš, da je treba dispariteto, ki ie nastala med notranjo in zunanjo vrednostjo češkoslovaške valute, izravnati. Kakor znano, je prof. dr. Engliš predlagal, da se uvede valutna premija v višini 15 do 20*/o. Češkoslovaška vlada pa je šla očividno Še dalje in namerava devalvirati valuto za eno šeetinko sedanje vrednosti (ze l6*/s*/»). upoštevajoč okolnost, da ie večma držav, ki igrajo uloeo v svetovni trgovini n ki konkurirajo češkoslovaškemu izvozu. Se »vedla devalvacijo za 30 do 40V». Približno polovico nastale razlike v zlatu ie Češkoslovaška izravnala že s tem, da je vodila strogo de-flacijsko politiko: druao polovico raizldke pa hoče sedai vlada eliminirati z redukcijo zunanje vrednosti č*,noelovaške krone za «10 šestino- Po izkušnjah v drugih driavah, je račamati, da bo ta ukrep prinesel znatno izboljšanje konkurenčne zmožnosti češkoslovaške iztvozme industrije, n? da bi zaradi tega bistveno povečal splošni nivo cen. Izravnava neeora®merja med zunanjo in notranjo vrednostjo češkoslovaške krone, pa ie le prvi korak velikopoteznega načrta za ofivljmie cro-soodanstva, ki aa hoče češkoslovaška vlada izjesti v etar>ah. Vzporedno z irredi valutnega vprašanja, hofo vlada konsofcidirati tudi norfran'e finančne ki kreditno - politične razmere z ustanovitvijo posebnega re-eskomptnega instituta, ki nai bi pomagal mobilizirati avtonomne finance in oživeti trg za enrsiio obveznic. Med ostale ukrepe soad.a tudi redukcija zakonitega minimalne-ea kritja na 25 V« ki konsolidacija kratkoročnih obveznosti državne blagajne ter končno nadaljevanje iavnih investicij v svrho ola;šania brezposelnosti. Ministrski predsednik Malvpetr je v svo-iem govor.i v radiju med drugim deial naslednje: Za o življenje gospodarstva ie tr vba nredvsem povečati izvoz. 9 tem, da se olajša konkurenčna možnost češkoslovaških izdelkov v mednarodni trgovini. Ta konkurenčna zmožnost se je znatno poslabšala zaradi devalvacije večine valut, ki obvladujejo svetovno trgovino. Češkoslovaška industrija je v veliki meri navdana na vrvne, saj gre pri polno izkoriščeni kapaciteti mdnstrirskih obratov polovica indurtriiske produkcije v inozemstvo. Nazadovanje izvoza pomeni zato naraščanje breznos.elno=tfi in nazadovanje kupne moči naroda, zlasti za konsum agrarnih proi7.vodov. Cene t>ri izvozu češkoslovaškega bla^a so v zadnjih letih sicer nazadovale. navzlic tenr.i pa češkoslovaško bla?*o ne more več konkurrafr" na jrunaniih tržiščih. ker po se v drugih državah cene v zlatu zaradi devalvacije valut še znatneje skr- čile. Ce bi hotela Češkoslovaška doseči zopet prejšnjo konkurenčno možnost, tedaj bi morala nivo cen še nadalje pritisniti navzdol in bi bilo neizogibno znižanje me restrin^Ham r>ri prodati skrile skoro za 30 °/o od 926 r.a 680 milvonov Kč. Češkoslovaška vlada je s svojim sklepom pokazala, da se zaveda vHike odgovornosti in tudi n.rmvti glede ureditve t^žavnetja vprašania. či?ar pravilna rešitev je širši javnosti težko razumljiva. Češkoslovaška vlada se ie očividno rešila vseh tradicionalnih predsodkov m ima trden namen, navzlic odporom od gotove strani pogumno presekali gordijski vozel valutnega problem«. od 100.000 do 230.000 Din z odpovednim rokom 25 dni, od četrt do pol milijona Din z odpovednim rokom 45 dni, od pol do tri-četrt milijona Din z odpovednim rokom 60 dni. od tričetrt do 1 milijona Din z odpovednim rokom 90 dni in preko I milijona Din z odpovednim rokom 120 dni. Nadalje pravijo nove odredbe da Državna hipotekarua banka ne sprejema hranilnih vlog. glasečih se na šifro ali na kak drug znak. Če vlagatelj vloži denar na knjižico, ki se glasi na donositelja. tedaj lahko banka za službeno potrebo zahteva od vlagatelja, da označi ime, poklic in bivališče. = Nakup vojne škode na obroke pri Poštni hranilnici. Poštna hranilnica je povišala ceno za nakup obveznic vojne škode na obroke, in sicer od 12. t. m. naprej na 25 Din mesečno (skozi 12 mesecev) za eno obveznico. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Liubdiani sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave 2000 kg loja in do 14. t. m. glede dobave 160 kg železnih verig. 60 kg jeklene pločevine. 200 kg zakovic za kotle, 550 kg železa in 500 kg marti-novega jekla: gradbeni oddelek pa do 16. t. m. ponudbe glede dobave l^OO kg gorsk" krede, 150 kg črne kave, 1000 kg firn-eža. 100 kg sikatiiva. 500 kg stekiarsega kleja. Direkcija državnih želrznic Subotica sprejema do 21. t m. ponudbe glede dobave raznega materiala (mavec, ključavnice, žagini listi, železo, cinkovo belilo, ščeike. brusna plošče itd.). Direkcija državne železarne Vareš »orejema do 21. t m. ponadbe glede dobave 2900 kg jekla: do 28. t. m. pa gled» dobave 200 m brezš;vnih cevi in mizarskega orodia. Direkcija državnega rudnika Brniški Rudnik spreiema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 600 m "pocinkanih <*-vi- Borze 12. februarja Na ljubljanski borzi sta devizi New-york in London v skladu z zunanjimi tečaji ponovno nekoliko popustili. Avstrijski šiling je bil v privatnem kliringu zaključen po 8.90 (v Zagrebu po 8.75. v Beogradu 8.Š0), grški boni pa so se trgovali le v Beogradu po 33. NTa efektnem tržišču je po burni haussi preteklega tedna prišlo več ali manj do pomirjenja in je deloma opažati že popuščanje. Vojna škoda je bila na zagrebški borzi za kaso zaključena po 318 in 315 (v Beogradu po 321 in 312) za februar po 31S in za marc 314 in 318. V 7 % investicijskem posojilu je prišlo do prometa pri nekoliko nižjem tečaju 73, 6% begluške obveznice pa so se trgovale po 57 in 58 (v Beogradu po 57 in pozneje po 55 in 54.50). 7% Blairovo posojilo se je trgovalo nespremenjeno po 51.50 in 52, promet pa je bil zabeležen tudi v 7 % Seligmanovem posojilu Drž. hip. banke po 66 in 68. Končno so bili še zaključki v delnicah PAB po 262 in 270. De vii« Ljbljana. Amsterdam 2307.63 — 2318.99, Berlin 1352.91 - 1363.71. Bruseli 798.57 — 802.51, Curih 1108% - 111385. London 174.64 - 176.25. Newyoris 3466-61-3494.87. Pariz 225.77 _ 226 89 Praga 169 45 -170.31. T-s* 301 X)1 _ 303.41 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.90. Zagreb, Amsterdam 2397.63 — 2318.99 Berlin 13o2-91 _ 1363.71. Bruselj 798.57 do 802.51, London 175.64—176.24. Milan 301 .('1 do 303.41. N ewyork kabel 3488.61 _ 3526-87. ček 3466.61 — 3494.87. Pariz 225.77-225.89. Praga 169.45 — 170-31. Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.3250, London 18.82, york 314, Bruselj 72. Milan 27.20. Madrid 41.90. Amsterdam 208. Berlin 122.25. Dunai 57.20, Stockholm 8155. Oslo 79.45. Kobon-havn 70.60. Praga 15.28. Varšava 58.05, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.40. London 27.62, Milan 47.37. Nevryork 548.05. Pariz 35.58, Čirih 174.25, 100 S v zlatu 128 S pap- Efekti LJubljana. Vojna škoda 315 den., 7% Invest. 70 den., 8% Blair 56 dem., 7% Blair 52 den., 7% Drž. hip. banka 68 den., agrarne 37, 6% begluške 54 den. Zagreb. Vojna škoda 316—317, za februar 315—318, za marc 315—318, za april 310—315, 7% invest. 71—74, 4% agrarne 35—38.50, 7% Blair 51.25—52, 8% Blair 53 do 56, 7% Drž. hip. banka 66—67, begluške 56—57; bančne vrednote: Nar. banka 4150 den., PAB 265—268; ind. vrednote: šečerana Osijek 170 den., šečerana Vel. Bečkerek 670 den., Trbovlje 105—120. Beograd. Vojna škoda 321, 312 zaklj., za marc 308, 303 zaklj., 7% investicijsko 70 do 74.70, 4% agrarne 37 bi., 6% begluške 57, 55. 54 50 zaklj., za marc 55. 53 zaključek, 8% Blair 55 zaklj., 7% Blair 52 zaklj., 7% Drž. hip. banka 65—70, PAB 269. 275 zaklj. Blagovna tržišča LE8. + Ljubljanska borza (12. t. cs. Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona kolobarjev. *IT« + Budimpeštanska terminska borza (12 t. m.) Tendenca čvrsta, promet srednri. Pšenica: za marc 8.64 — 8.65. za maj 8.83—8.84; koruza: za ma' 5.74 — 5.75. + Ljubljanska borza (12. t. m) Tendenca za žito mirna. — Nudijo ee (vse za do-"em»ko oustaio. plačljivo v Sti dneh): pi"»» (do mleveki tarifi) ba«ka 7ft-80 ks po 145 - 147 50: sremska »n bar«p'<»ka. 78-79 kilogramov po 142.50 — 145; koruza (po navadni tarifi): nova po 105 — 107 80: nova snSena po 117.50 _ 120; nova s-iSena m 'ehnar 125 — 127.50: mi»ka: ba«ka Vk wo 245 - 250 bsnaWta no - "»«0 + Novosadska blagovna borza (12. t m.) Zaradi praznika borza danes ni poslovala. Repertoar DRAMA. Torek. 13. ob 21.: CharleFeva terta. Izven. Znižane cene OPERA. Torek, 13.: Ples v Savoju. Izven- Znižane cene. Sreda, 14.: Viljem Teli. Sreda. + Za pustni večer uprizori drama ob 21. izvrstno burko »Charieyeva teta« z g. Železnikom v naslovni ulogi. V ooeri pa bo ob 20. repriza operete >Ples v Savoiuc. Za obe oredatavi veliaio znižane cene. prav posebno pa onozariamo na začetek, ki bo v drami ob devetih, v operi pa kakor običajno ob osmih zvečer. «... Mariborska gfedaliS** T.nMfk oh Torek, 13.: Stambulska roza. B. e— Gonilni jermen je ukradel prejšnji teden delavec Franc S. iz Celja iz skladišča stavbenika g. Jezernika na Dolgem polju. Jermen je vreden 800 Din. Tatu so aretirali orožniki v Konjicah, ko je tam prodajal ukradeni jermen. e— Brezposelnost Pri cotjski ekspozituri javne borze dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 112 brezposelnih. Ostalo je v evidenci brezposelnih 842 moških in 64 žensk. e— Kino Union črtane tfcnes zaprt- Iz Maribora a— Preosnovanje mariborske davčne uprave. Kakor smo že svoiečasno kratko poročali, je finančni minister odredil, da se razdeli sedanji okoiiš davčne uprave v Mariboru na dva dela tako, da se ustanovi za mesto Maribor posebna davčna uprava, za ostali del mariborskega okoliša pa se bo ustanovila posebna davčna uprava z naslovom davčna uprava Mari-bor-okolicd. Ube davčni upravi bosta začeli poslovati v splošnem oziru dne 15. t m., v računovodskem iti blagajniškem oziru pa s 1. marcein t 1. Depozite okrožnega sodišča Maribor, sreskega sodišča Maribor in Sv. Lenart v Slovenskih goricah, sreskega načelstva Maribor desni in levi breg, ves taksni material, kolke, memice in ta-ksni papir, davčne znamke, davčne karte in tiskovine, vse to bo opravljala do nadaljnjega davčna uprava za Maribor-ukolico. Obe davčni upravi bosta poslovali v prostorih dosedanje davčne uprave v Mariboru, Ciril-Metodova ulica, desno in 'evo cd glavnega vhoda. Od IS. t m. naj se vsi uradni spisi, vloge itd. naslavljajo točno na vsako novo pristojno davčno upravo. Plačevanje davkov se zaenkrat lahko še vrši po položnicah dosedanje davčne uprave na čekovni račun št. 10.039, nakar st bosta viplačila pravilno razdelit obe davčni upravi medseboino. a— Kako se razvija obmejni promet? V letošnjem januarju je prišlo v Maribor preko severne državne meje 4979 oseb. od Veh 1640 Jugosiovejjov, 248 Nemcev, 1933 Avstrijcev, 395 Cehosiovakov ter 763 podanikov dragih držav, našo državo pa je zapustilo preko severne meje v istem času J6S3 oseb, med njimi 1761 Jugoslovenov, 2102 Avstrijca. 148 Nemcev, 435 Cehosilo-vakov in 2-37 podanikov drugih tujih držav. V tranzitnem prometu, ki je najmočnejši z kalijo, j-e bilo zabeleženih 2139 potnikov. a— Tretja zgodovinski večer bo v četrtek 15. t m. ob 20. v čitalnici Studijske knjižnice. Poročal bo g. prof. Stanko Lapuh c, Kremplju kot historiograiu. a— Poziv vsem onim. ki so opravili orožne vale. Mariborsko mestno načel-stvo razglaša, da se vsi v MaritK>r - me-sto pristojni vojaški obvezniki rojstnih letnikov 1884—1910. ki so pravkar odslužili orožne vaje v Jugoslaviji, morajo zg'a-siti zaradi zabeiežbe podatkov o odsluže-nhi orr»žn;h vaj, čimprej' v mestnem vojaškem uradu v Siomškov' ulici 11. Za vojaške izprave je čas do 28. t. m. Zglasito i.aj se tudi oni vojaški obvezniki, ki doslej vo;ašk:'b listin še rviso izpolnili. a— Za revne rudarske otroke v Trbovljah je daroval g. Adolf Marvan namesto venca na grob g. Cernovška znesek 100 D n. ki ie na razlago v marborski pn- dmžn:r; unrave »Jutra«. Posnemajte! a— Za ribiče na postrvi! Ribarsko 'Iru štvo Maribor naznanja svojim p n. rednim članom, da se bo vršilo vpisovanje reflektantov na ribolovne knjižice r.a lov na postrvi do 25. t. m. pri '-tišfv»>ntm blagajniku g. P. Greinerju. trgovcu, Gosposka ul 2 a— Avtomobilska nezgoda. Včeraj zjutraj ob po1 4. ie zavori' neki osebn; avtomobil. v katerem so sedele poleg šoterja Karla B še štiri osebe, na Jugoslovanskem trgu najprej v železen h;drant, nato pa še v neko drevo, kier je obstal precej poškodovan. Vsi Dotn'ki so se pri tem poškodovati? in je stražnik, ki opravlja službo pred sreskim trače-lstvorn. o nezgodi takoi obvest;l reševalno postajo. Poškodovanci so bili r-reineliafli v bcvlnišnioo. kier so bili obvezani in izvzemši enega odpuščeni v domačo oskrbo, šofer Karel B. in mesarski pr»m"čn:k Josip K. sta se poškodovala na ?'avi, natakarica Ju!"ana G. na desni roki in natakarica Roza š. in služkinja Ana P pa na desm nogi. a— Nesreča s patrono. V nedeiio ropo!-dne ;e na-šel 12!etmi sin pocestnice Franc Šatmerl iz Z:Trrice pri Mariboru na smetišču d:^?nT;tno pstrono. k' mu fe v roki eksp'od;ra'a in mu nevarno poškodovala !evo rnk-o. Deček se zdravi v marborsk' bo:n:šn;ci. a— Na'priietnelši pustni torek bodo pre- žH-eH Mar;borf*ani v g'eda!išču, k;.er bo prva ponovitev FaT,ove operete »Štanrbttfska roža*. Kdor •■rmed abonentov reda »B« n* b5 že'H obiskati te predstave, nai to sporoči g!eda,:šk; Vaga-in". ki mu bo to pred-slavo nadomestila ob uprizoritvi za abonma »C«. Iz Kran)a r— Gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju priredi danes svojo običajno gledališko reduto v Narodnem domu, ki se je v zadnjih letih razvila v eno najlepših predpustnih zabav v Kranju. Posebna novost bo letos tekma s punčkami. Kakor običajno bo tudi to pot nagrajena najlepša maska. Dostojne ma^ke dobro došle! Zvečer tedaj vsi na gledališko reduto v Narodni dom. Is Zagorja z — 0"ebn« vesti. Namesto postajnega načelnika g. Mejaka Rudolfa, ki je bU prestavljen k direkciji v Ljubljani, je prevzel mesto šefa g. Ce4cal Franc, ki je prišel iz Podnarta. — Na zagorsko šolo je dodeljena ga. Svetek - Sevnikova iz Izlak. z— Uradni dnevi v Zagorju so zaradi pomanjkanja kredita za februar odpovedani. S tem so občutno prizadeti okoličani, ki prosijo, da se uradni dnevi spet uvedejo. z— Svoj dom al gradijo gasilci Iz Ko-tredeža v Potoški vasi, a so morali začasno ustaviti delo, ker jim je zmanjkalo kredita. Dom je stal doslej 18.000 Din, a potrebnih bi bilo še toliko. Občina ne more prispevati niti pare in so gasilci navezani edino na banovinsko pomoč, odnosno na zvezni sklad. Načelnik g. Forte Ivan se požrtvovalno trudi, da bi bil dom čim prej zgrajen. Poklonil je stavbišče; poleg tega so on, Lebar in Borštnar na svoje stroške postavili most do doma. Oblastvo naj vrlim občanom nakloni potrebno podporo. z— Vrnitev brezposelnih iz Radeč, ker se niso hoteli pogoditi glede mezde, v javnosti ni vzbudila simpatij. S trampeto na čelu so brezposelni v četveroredih prikorakali do občine. Občina jim seveda ni mogla ustreči, zaradi česar je prišlo sicer ne do resnih, a zadosti tehtnih neprimernosti, da je moralo sresko načelstvo odrediti kontumac. Vsi lokali se morajo ob 21. zapirati. Shajanje in postajanje po cestah ta ob vhodih v rove sta strogo zabranjeni z globo od 10 do 500 dinarjev ali z zaporom od 1 do 10 dni. Kakor se čuje, bo vrnivšim se odpovedana hrana v lavni kuhinji. Iniciatorji naj trezno premislifo svoje korake, da si ne zapravijo simpatij ožje javnosti. I* Pttiia Pri«toi»fii|te ,V«>*»~-fri drtiihi" Ljudska univerza. Odbor za izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja priredi 14. t. m. v gremijalnih prostorih predavanje o kratkem pregledu razvoja knjižnega jezika in slovstva pri Jugoslove-nih. Predaval bo profesor g. Ingolič. Vabljeni so poleg vaienstva tudi gg. trgovci, obrtniki in uradniki. j— Kuharska razstava. Podjetna restavracija »Pri pošti« priredi na peoelnično sredo prvo kuharsko razstavo. Poset bo bre?rplačen, razstavljenih pa bo nad 100 jedil, od na^priprosteiših do naifineiSih. j— Kino bo nredva1'«! v sredo in četrtek ob 20. veioTanimivi film »Gore kličejo«. Dodatek Ufin tednik. It mHeiiia na dež^I? POLJCANE. V nedeljo 18. t. m. bo v Baumanovem hotelu ob 17. občni zbor krajevne organizacije JNS. Pri tej priliki se bodo sedaj deljene organizacije za Poljča-ne. Pekel in Studenice združile v eno v Polfčanah. Udeležba za člane obvezna. PREDGR.4D. Občinska organizacija JNS bo imela redni letni občni zbor 18. t. m. v gostilniških prostorih g, predsednika združenih občin Josipa šterka v Pred-gradu. Radiu Torek. 13. februarja. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Pravljice (ga Minka Kusova). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila — 13: Čas. plošče. — 18: Otroški kotiček (gdč Vencajzova) — 18.30 Schumannova Karnevalska suita na plo ščah — 19: Francoščina — 19 30 Boj za Kančinčingo (P Kunaver). — 20: Glasbe no predavanje (dr Dolinar) — 20 30: Ura šlagerjev, izvaja g Mirko Jelačin s sprem ljevanjem radio-orkestra — 21 15: Kuple te poje g Bajde vmes igra na harmoniko g Kokalj. — 22: Napoved časa in poročila — 23: Mandolinisrtirni kvartet in plošče. BFOGRAD 16 30: Pesmi - 17: Plošče 20: Arije in dueti. — 20 55: Slušna igra — 21 35: Violinski koncert — 23 Koncert or kestra in solistov - ZAGREB 12.30: Plo šče. — 17: Popoldanski koncert — 20 15: Orkestralen in pevski koncert. — 21 15 Slušna igra — 21 45: Jazz — PRAGA 19 20: Prenos iz Brna — 20.20: Kameva1 v stari Pragi — 21 10: Mešan program iz Bratidave — 22.30 Zabava « plesom — BRNO 19.20: Godba na pihala. — 20 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 2002: Opereta »Havajska roža«. — 22 30: Godba za ples. — DUNAJ 12: Koncert na ploščah. — 16.05: Mladinski koncert. — 17.20: Wagnerjeva glasba na ploščah. — 19 30: Karneval. — 21: Mešan program. — 22.30: Lahka glasba na ploščah. — 23.30: Pokopavanje Pusta. — BERLIN 20.10: Prenos karnevala iz Kolna. — KOENIGS-BERG 20.10:: Prosram kakor v Berlinu — MJUEHLACKER 20.10: Prenos karnevalskega programa iz Kolna. — BUDIMPEŠTA 17.30: Orkestralen koncert. — 18.50: Klavirske skladbe. — 20.20: Lahka glasba. — 21: Zabaven večer. — 23: Orkester. — 24: Jazz. — RIM 17.10: Instrumentalna glasba. — 19.30: Plošče. — 20.40: Zabaven program. — 21.45: Orkestralen- koncert. — Plesna muzika. V NEDELJO 21. T. M. PRVIKRAT NOVA, IZVIRNA SLIKANICA „JUTRAU M LJUBO JURKOVIC ILUSTRIRAL VLADIMIR MAZI VELIKI IN MALI BRALCI »JUTRA« BODO Z NAVDUŠENJEM SPREMLJALI NEZASLISANE PRIGODE PRISRČNE MAJCENE LILI m ■ Gospodarstvo Devalvacija češkoslovaške krone Za 16 2/3 % Stanje Narodne banke V zvezi z anuitetno službo za zunanje dolgove je morala Narodna banka po najnovejšem izkazu (od 8. t. m.) izločiti za 234 milijona Din deviz in jih prenesti na račun deviz, ki se ji vštejejo v podlago. Navzlic temu se je podlaga skrčila le za 6.7 na 1867.9 Din Devize, ki se ne vštejejo v podlago so narasle na 80.3 milijona Din. Račun kovanega denarja v srebru in niklju se je ponovno nekoliko skrčil za 15.5 na 280.1 milijona Din. prav tako so v znatnejši meri nazadovala menična in Iom-bardna posojila, in sicer za 22.5 na 2033 milijonov Din. Obtok bankovcev se ni bistveno spremenil; povečal se je le za 75 na 4219.4 milijona Din, tako da je sedaj za 427 milijonov Din manjši nego lani ob istem času in za 770 milijonov manjši nego predlanskim. Obveznosti na pokaz so se istočasno zmanjšale za 24.4 na 1037 4 milijona Din. obveznosti z rokom pa so narasle za 14.2 na 11231 milijona Din. Razmerje kritja se ni bistveno spremenilo in znaša sedaj v zlatu in devizah 35 53% (po zadnjem izkazu 3554%), v samem zlatu pa 34.14% (34.03 %). ___ Gospodarske vesti = Diskontna mera v raznih državah. V začetku februarja je newyorška Federalna rezervna banka, kakor znano, znižala svoj diskont za pol odstotka, kmalu za tem pa je Francoska banka zaradi znatnega odstotka zlata izvršila povišanje za pol odstotka, naša Narodna banka pa Je, kakor smo že javili, izvedla redukcijo za pol odstotka. Najnižji diskont (Unajo sedaj Ze- dinjene države (Newyork), in sicer 1.5%, potem sledijo Anglija in Švica z 2%, Nizozemska m švedska z 2.5%, Francija ln Italija s 3%, Belgija, Norveška in Češkoslovaška s 3.5%, Nemčija s 4%, Estonska, Finska in Madžarska s 4.5%, Avstrija in Poljska s 5%. Portugalska s 5.5%, Rumu-nija, Španija, ^itavska in Letonska s 6%, Jugoslavija, Bolgarija in Grčija s 7% ln Albanija s 7.5%. Ce izvzamemo Albanijo, smo po zadnjih spremembah še vedno z Bolgarijo in Grčijo na zadnjem mestu. ^ Inozemski imetniki naših državnih obveznic bodo v Beogradu gradili luksuzni hotel. Kakor znano, lahko zahtevajo inozemski imetniki naših državnih obveznic izplačilo kuponov v celoti v vezanih dinarjih, t. 1. v dinarjih, ki se moreio po gotovih pogojih porabiti za investicijo v naii državi. Kakor sedaj sporočajo iz Beograda, ie Skupina inozemskih imetnikov naših državnih obveznic ustanovila konzorcij, ki vrši vnovčenje teh kuponov v vezanih dinarjih in proučuie vprašanje ustanovitve delniške družbe z glavnico 40 milijonov Din za gradnjo velikega modernega hotela v Beogradu. Ta hotel nai bi imel 500 sob in bi bil opremljen z nal-moderneišim konfortom- = Odpovedni roki za vloge pri Driav ni hipotekami banki. Kakor znano ima Državna hipotekama banka za odpovedovanje vlog posebne pogoje, drugačne od ostalih bank Sedai je upravni odbor predpisal nove splošne odredbe. Za sprejemanje hranilnih vlofi so določeni naslednji odoovedni roki: do 10.000 Din brez odpovedi od 10 000 do 25pOM Dm z odnoved-nim rokom 5 dni. od 11 000 do W 000 Din z odno*-»dnim rokom 10 dni. od 50 000 do I00.000^)in z odpovednim rokom 15 dni, Veliki dnevi v Nemčija ograža svetovni mit Pesimistična sodba člana gledajo ameriški vodilni Pod tem naslovom priobčuje ameriški finančni državni tajnik Henry Morgenthau v pariškem mesečniku »Le Mois« članek, ki je zanimiv glede sodbe, ki jo ima pisec o nemškem državnem kancelarju. Morgenthau piše: »Dokler je bilo upanje, da se bosta Francija in Nemčija spravili, smo imeli tudi nado. da ne bo evropskega konflikta. V trenutku, ko je prišel Hitler na krmilo, pa se je položaj temeljito spremenil. Hitler je ustvaril na kontinentu položaj, ki na las sliči položaju 1. 1913. V nadaljnjih izvajaniih omenja Morgenthau francosko pripravljenost na vse eventuelnosti in nato pravi: »Kako je mogoče soričo teh ogromnih sredstev zanetiti vojno med Francijo in Nemčiio? Hitler ie prišel na krmilo zaradi obljub^ ki jih je dal množicam. Te obliube mora zdaj izpolnjevati Hitler ie oKHubil. da bo uničil 2ide. in pridobil Nemčiji izgubljene kolo- Rooseveltove vlade — Kako krogi na sedanjo Nemčijo nije. Prvo obljubo je že izpolnil. Zdaj bo moral izpolniti še druge. Nemčija danes gotovo ni tako razorožena, kakor se v svetu misli. Težkega topništva sicer nima kakor nekoč, toda lahke artiljerije ji ne manjka. Poleg tega ima novo puško, koje izstrelki prebijejo ščite tankov. Nihče ne ve, kako je Nemčija pripravljena, kajti tam imajo tudi raketne priprave, ki nesejo delj kakor »debela Berta« (75 km). Nemčija ima tudi najboljšo trgovinsko mornarico. ki se lahko hitro preuredi v vojno floto. Tudi sirovin ne pogreša, njena skladišča so p^lna. Evropska vojna se torej lahko vsak trenutek sproži kjerkoli. Znana je tudi nemška teza, da hoče imeti ves Ren kar pomeni z drugimi besedami anek«ijo B°!°ije. Tegra pa ne bo nikoli domicile Anglija. Vse to torej meri na iz-Lruh konflikta in jaz ne vidim izhoda, ki bi preorečil katastrofo,« zaključuje ameriški pisec. Dva zakona Dobro se je poročiti, toda vedeti moraš — koga vzameš! Pred tristo leti je nameraval odvetn k Richard Edvvards iz države Connecticut v ameriških Zedinjenih državah stopiti v zakon. Bili sta mu na razpolago dekleti, k: sta bili obe hčen ameriških državljanov. Prva se je pisala Elizabeta Tuthill, bila je mlada po letih in ni bila na najboljšem glasu. Kljub svoji lepoti in razumnosti se je vedla preveč preprosto, kar ni odgovarjalo puritanski morali in nravnostnim načelom tedanje družbe. Da bi se podvrgla etičnim nazorom sodobne družbe, ji je bilo težko. Njena nemirna kri jo je metala iz pustolovščine v pustolovščino. Pa tudi zgodovina njene rodbine ni bila nič kaj prikupna. Vse to skupaj je napotilo idvoka-ta-snubca. da je opustil ženitev z Elizabeto Tuthillovo, tembolj, ker so mu to nasve-tovali tudi vsi sorodniki. Neka sestra Elizabete je namreč bila na slabem glasu zaradi tega, ker je umorila lastno dete. neki brat pa je umoril eno izmed sester. Advo-katovi svetovalci so bili soglasni v tem. da bi takšen zakon ne bil posebno časten za njegovo rodbino. Druga advokatova izvoljenka se je pisala Marv Talcot. Bil« je na najboljšem glasu. Vsi so spoštovali v nji marljivo, mirno in ljubko dekle. Talcotova je bila tudi pobožna in je često obiskovala cerkev. Prijatelji Riharda Edvardsa so bili vsi navdušeni, ko so izvedeli zanjo. Svetovali so mu brez pridržka, naj jo vzame za ženo. Odvetnik je pretehtal svarila in nasvete. Slednjič je prišel do sklepa, da je vseeno, kakor stori. Zasnubil je Elizabeto Tuthillovo. Tudi kot zakonska žena je ostala Elizabeta zvesta svojemu značaju. Rodila je sicer Edvvardsu otroke, njeno življenje pa je bilo kljub temu nemcalno. Elizabeta je varala svojega moža. Toda tudi potrpljenje advokata ima svoje meje in Edvvards se je naposled ločil od Elizabete. Ker pa le ni mogel živeti brez družice se je domislil pridne Marv Talcoto-ve. ki jo je po ločitvi zakona z Elizabeto napravil za svojo ženo. Rihard in Marv sta bila srečna. Živela sta v harmoniji. Marv je rodila svojemu možu šest otrok, pet hčera in enega srna, ki so bili vsi materine narave. Zdaj naj pokažejo suhi podatki, kakšno ie bilo potomstvo iz teh dveh zakonov. Saj živimo v dobi biologije in raziskovanja dednost, v dobi, ki se tako rada igra s pojmom osebnosti, nadarjenosti in vzgoje, razvoia itd. So vlade, ki naravnost naročajo, naj se raziskujejo rodbinske zveze do neznanega kolena itd. Zgodovina rodbin Nam, Juke, Kallilak in išhnuel je krvava in žalostna zgodovina morilcev, zločincev, umobohrkov in prostitutk, poganjkov bolnih podedovanih nagonov. V nasprotju s tem pa je zgodovina £dwairdsovega rodu klasičen primer za idealno nadaljevanje najboljših ljudi. Timo-thv Edwards, eden izmed prvih potomcev Edvvardsa, je ustanovil univerzo Yale v Nevv Havenu. Njegov sin Jonatan je bil slovit metafizik in teolog. 265 Edvvardso-vih potomcev je dovršilo univerzo. Pet in šestdeset jih je doseglo čast vseučiliškega profesorja, 12 je bilo med njimi celo rektorjev, dalje 60 zdravnikov, 30 sodnikov. 100 duhovnikov, 75 častnikov', eden se je celo povzipel do podpredsedništva Zedinjenih držav. Dva sta bila člana ameriškega kongresa, trije senatorji, 80 državnih uradnikov, guvernerjev in županov. To kaže, da je bil Edvvardsov rod dober rod. Tu-di stranske linije, v katerih je bik Edvvards ova kri. izkazujejo častno potomstvo. Med tem je n. pr. Aron Burr, sloviti politik. \Vinston Churchill, pisatelj in zakeno-da vec, Robert Paine, jurist in goreč domoljub. mož, ki je podpisal znano Decla-ration of Independence, nadalje Morrison R. \Vaite, sodnik najvišjega sodišča. Gc-org Vincent predsednik Rockcfellarjeve ustanove, Edit Carovv, žena Teddvja Roo-sevelta, Grover Cleveland, dvakratni predsednik U. S. A., Uliks Simpson Grant. takisto prezident in mnogo drug;h. Tedaj je le bilo dobro, da ie Rihard vzel za ženo neomadeževano Marv Talcotovo? Saj menda ni človeka, ki bi tajil to reč. Toda resnica je drugačna: vsi sloviti Ed-wardsi so potomci peklenske Elizabete Tu-thillove, ženske, ki je nagnala svojega moža tako daleč, da jo je odslovil iz svoje hiše in si je namestu nje poiskal mirnejšo in pridnejšo ženo. Pred novim vzletam v stratosfero Iz Amsterdama poročajo, da pripravlja znani Piccardov sodelavec fizik dr. Maks Cosyns za letos nov vzlet v stratosfero. Gondola se že gradi. Cosyns je opustil namero, da bi bila gondola iz magnezijeve kovine, ker pravi, da še nima dovolj izkustva s to snovjo. Fizik izjavlja, da njegov podvig nima namena pobiti dosedanjih višinskih rekordov. marveč dognati praktične izsledke, ki bodo pomenljivi za vedo. Pred vsem se nadeja, da bo njegov vzlet pripomogel pri merjenju kozmičnih žarkov. Start bo predvidoma v belgijskih Ardennih. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Težave s Chiappeom Daladierjeva vlada je tik pred svojim padcem odstavila pariškega policijskega prefekta Chiaprpea. Zaradi tega se je izci-mil v krogih državnikov nepričakovan konflikt. Sedanja vlada bi rada Chiappea rehabilitirala in mu je ponudila mesto poslanika v Bruslju. Toda Chiappe je izjavil, da tega mesta ne sprejme, še preden se je našla drugačna rešitev, je Chiappe izjavil zastopnikom tiska da ne reflektira na nobeno dru.go mesto kakor na službo policijskega prefekta v Parizu in da se mu more popraviti storjena krivica na ta način, da se postavi na to tn< sto zopet on. VSAK DAN ENA Doumergueja so nekoč vprašali, če ne čuti, da nekatere napetosti med Francijo in Anglijo ne vznemirjajo sveta, češ, da je sporazum med tema dvema velikima demokracijama zapada zid evropskega miru. Doumergue je odgovoril: »Ne sodite vendar tako, kakor tisti gospod iz Mar-seillea, ki je bil povabljen k prijateljem in je videl, da pije mož za zajtrk čokolado. njegova žena pa kavo. Tisti gospod iz Marseillef. je sklepal po tem, da bosta šla zakonca kmalu narazen. Bilo je namr?č tako, da mu je bila prijateljeva žena všeč in jo je hotel sam poročiti... Tako si dajejo marsikateri ljudje upanja, ki se ne bodo nikdar izpolnila.« Parizu Gaston Doumergue Novi predsednik francoske vlade, bivši državni predsednik Gaston Doumergue, ki mu je zdaj 71 let, se je popolnoma odtegnil politiki, odkar je zapustil Elizejske poljane. Ko je jemal slovo od predsedniških prostorov, je izjavil, da bi rad preživel ostanek svojih dni daleč od prestolnice v južni Franciji. Samo po enkrat ali dvakrat letno se je za kratek čas pojavil v prestolnici, kjer je prisostvoval seji družbe za Sueški prekop. Temu primerno je tudi prekinil vse odnose do političnih voditeljev, kajti hotel je, kakor njegova predhodnika Loubet in Fallieres, preživeti večer svojega življenja v miru. Toda niti to ni ostalo tako. kajti Gaston Doumergue se je j>o odhodu iz Elizejske palače oženil s svojo staro prijateljico, ki mu lepša življenjski večer. Ko so lani v septembru vprašali Doumergueja. če bi bil pripravljen sestaviti spravljivo vlado, je energično odvrnil: »Nikoli več!« Toda kakor je bila 1. 1926 potrebna Franciji osebnost PoincaTeja. tako ji je po zadnjih dogodkih postal potreben Gaston Doumergue. Vedno razloč-neje je odmeval klic po njem. dokler ga ni dosege! in zdramil k odhodu v Pariz. Pariška javnost je sprejela svojega »Ga-stonneta« z vso presrčnostjo. Klicali so mu: »Naš ljubi dedek!«, neka ženska iz ljudstva pa ga je pozdravila z besedami: »Bodi strog, Gaston!« So pa seveda še drugi, ki ne mislijo tako o njem in ga imenujejo »tihega diktatorja«. Levo zgoraj: Ministrski predsednik Gaston Doumergue zapušča Elizejsko palačo. Pod njim (na levi): Velika množica pozdravlja novega predsednika Doumergueja — (na desni): Vladni poziv pariškemu prebivalstvu: Domovina je v nevarnosti! Iz težkih dni v Parizu: Policija Ščiti Elizejsko palačo pred ras burjenimi elementi Nova vlada: Od leve proti desni v prvi vrsti: Lotila Marin, Andrč Tardieu, Gaston Doumergue, Edvard Herriot, Louis Barthon, Adrien Mar-qnet, P. E. Flandln, Albert Sarraut. V drugi vrsti: Germain-Martin, Pi-čtri, Pierre Laval, Que-ullle, maršal Pčtain, H. Chčron, Aimč Berthod, general Denain, William Bertrand, Rivollet, Mal-larmč ln Lucien Lamou-reux Moja draga, mala ženica, vedno te bom • nosil na rokah!« i P O R T Slovansko smučarsko prvenstvo Naša ekipa si je priborila slovansko prvenstvo v alpinski kombinaciji Podrobnosti o stafetnem teku, o smuku in slalomu Zakopane, 8. februarja. Danes so se pričela tekmovanja za slovansko smučarsko provenstvo, ln sicer s štafeto 4X10 km dopoldne in s smukom popoldne. Ker se šteje štafeta h končni klasifikaciji, so postavili vsi trije udeleženi slovanski narodi po eno štafeto. Ob 10. zjutraj je sledil start ob veliki udeležbi gledalcev. Nebo se je polagoma zopet •zjasnilo, a ker je bila temperatura dokaj visoka, je bilo takoj jasno, da se bo tekmovanje izvršilo po precej razmočenem snegu. Štafete so startale v naslednjih postavah in vrstnem redu: čehoslovaki; Musil, Kučera, inž. Novak, Kadavy, šimunek; Poljaki: St. Maruszarsz, Orlewiecz, Skupien, Bronek, Czen; Jugo-sloveni: Smolej, Janša, šramel, žemva, Knap. Takoj ob začetku smo Jugosloveni videli, da se ne bomo mogli držati v vrsti s Cehi in Poljaki. Prvi so 2e od nekdaj absolutni gospodarji na tekmah v teku, a drugI so letos tako napredovali pod vodstvom finskega trenerja Tauno Lapalaina, da so celo Cehi imeli respekt pred njimi. Zaradi tega so Čehi tudi zelo »potegnili«. Vsak mož je vedno bolj in bolj izboljševal veliko razdaljo, ki jo je dosegel že prvi Ceh Musil. Od naših je izredno dobro vozil Smolej, ki je sicer zaostal za Musilom skoraj 6 minut, a vendar zdržal na isti višini z Ma-ruszarszem. V ostalih delih proge pa smo seveda izgubljali na Dram Cehom in Poljakom pc 5 do 6 minut. Najboljši čas ie dosegel Musil 44.05, od Poljakov je bil najboljši Czen 46.8. od Ju-goslovenov pa Smolej 49.53. Knap je vozil 54.30. Zemva 54.45, Janša 54.52 in šramel 55.59. V skupni klasifikaciji štafet je bil pla-cement tale: 1. čehoslovaška 3:54 05, 360 točk 2. Poljska 4:04.28, 330.75 točke, S. Jugoslavija 4:30.01, 264.75 točke. Veliko razliko je treba pripisati zelo raznovrstnemu snegu na progi. Sneg je bil mestoma zelo južen, v senci popolnoma suh. a v gozdu leden. Dobro mazati je bilo ob takih prilikah zelo težko Najbolje so imeli prvi. ko je bila temperatura še okoli ničle in sneg zaradi tega zmrznjen. Ti so tud' dosegli najboljše čase dneva. — Placement Jugoslovenov je realen, čeprav bi ob boljši maži lahko dosegli skupno za kakih 10 minut boljši čas. Tekmovanje v smuku Popoldne c'o 13. je sledil start v smuku, za katerega so bili prijavljeni Dečman, Heim. Jakopič, Praček in ker je rišel tudi naš izvrstni tekmovalec v smuku Mušič Ljuban, ki se je udeležil pred tednom akademskega prvenstva Poljske, so ga naši delegati tu javili za smuk in slalom. Tako so Jufosloveni nastopili s 5 tekmovalci. Naši fantje so se tukaj izredno dobro obnesli. Start za smui je bil na višini približno. 2100 m. Prc®a je bila dolga 3 km z višinsko razliko 650 m. Vodila je po strmi i" šir&JJi kotanji v dveh vijugah. Pri prvi vijugi so morali tekmovalci pasirati prva vratca. Nato je šla proga v ozkem in položnem žlebu, dolgem približno 400 m, in dalje po dokaj valovitem in razritem terenu ter zavila nao v najbolj strmi del, v ozki žleb kjer se je morala huda brzina zmanjšati. S tega terena je vodila proga v položnejši drugi žleb in zavila v zadnji vijugi v strmem smuku k cilju. Teren je bil zaradi male množine snega in hudega vetra dokaj nevaren. Sneg je bil mestoma spihan in zmrznjen, mestoma pa globok pršič. Vreme je bilo krasno, samo veter je bil močan. Jugoslovenski tekmovalci so v tej disciplini nastopili precej samozavestno. Je pač to za enkrat edina panoga zimskega športa, kjer smo dorasli Cehom in Poljakom, če jih že ne prekašamo. Jugoslovenski tekmovalci, vajeni težkih in strmih smukov, so se tu spuščali brez težav in prišli na cilj v dobri kondiciji. Na startu je bilo 108 tekmovalcev, od katerih se je plasiralo 62, a 9 je bilo disk valificiranih. Ko prvi so se plasirali tekmovalci HDW 'nemški Cehi), in sicer Franc Kraus v času 2:57. Ti pa ne starta jo za slovansko prvenstvo. Najboljši Poljak, ki se klasificira za to prvenstvo, je bil Jablonski, ki je s 3.23 zasedel 5. mesto. Naifaoljši Ceh H>omadka je s 3.31 zasedel 6. mesto, najboljši Jugoslovenski Mušič L.Juhan pa s 3.33 7. nif*sto. Dečman je zasedel' s 8 39 11.. Praček s 3.42 12. ln Heim s 8.46 16. m^tn. Ostali Cehi in Poljaki so zelo zaostali za našimi. Tako se je plasiral izvrstni Stehlik Le oš s 4.19 na 35. mestu. Jakopič je zlomil smučko pred tekom in vozil nato v tekmi s tuifmi ^muči. V skopni klasifikaciji smo dosegli Jugoslovani pno mesto v smuku. Na drugem mestu so Poliaki na tretlem Cehi. Sev°da se računa k temu še slalom, ki bo jutri v p^tek. h kateremu ie p^mišče-nih prvih 40. Tam UDamo, da bodo naši tekmovalci Sp b< !i izboljšali svoi placement ter doprinesli dovolj točk v izravnavo ir-niK.-, p v? =taf°ti. Slalom Zakopane, 9. februarja. Danes se je nadaljevalo tekmovanje za slovansko prvenstvo, in sicer z drugim delom alpinskega tekmovanja — slalom, že v smuku so se naši tekmovalci plasirali v skupni klasifikaciji na prvo mesto, a vendar je bila potrebna še današnja ostra borba v slalomu, da smo si zagotovili prvo mesto v alpinskem tekmovanju za slovansko prvenstvo Naši fantje so predvsem morali paziti, da obdrže svoja prvi dan pridobljena mesta. Ponoči je pihala ostra burja, s katero je naletaval suh sneg. Snežilo je vso noč, tako da je zapadlo po kakih 2 mesecih presledka 20 cm suhega snega, z ozirom na to, da burja zjutral ni prenehala, se je dalo slutiti, da bo tekmovanje v slalomu zelo moteno. In res, na kraju kjer se je vršil slalom je piha'a zelo močna mrzla buria, ki je nosfla ogromne oblake snega. Veliko število smučarjev gTedalcev je napeto pričakovalo start 40 izbrancev, posebno favoritov npm.«k*h Cehov in Jugoslovenov. ki so v teh alpskih disciplinah posebno zasloveli. Prrfl-a > dolga približno 1 km t vi-"ins^o —Mfifom 2CO m v menjajočem terenu. Tekmovalci so zelo trpeli zaradi močne burje in ostrega mraza. Ob 12. je bil start. Naši tekmovalci gredo v prvem delu še dokaj nesigurno z ozirom na ledenelost proge. Naš najbo^ši tekmovalec Heim se je v prvem delu plasiral z 1:40.1 na 6. mesto. V drugem delu pa se je situacija zelo izpremenila. Naši vozijo mnogo bolje, zlasti Heim, ki doseže z 1:06.1 tudi najboljši čas dneva, kar ga tudi postavi v skupni klasifikaciji v slalomu na prvo mesto s časom 2:46.2, pred najboljšim nemškim Cehom Brathom, ki je dosegel skupni čas 2:53.7. Zmaga našega tekmovalca .je zelo odjeknila med športnim svetom, ki je zbran v Zakopanih. To je pač prva zmaga Jugoslo-vena na mednarodnih smučarskih tekmah v inozemstvu. Heim je vozil izvrstno ter zadivil zlasti v drugem delu slaloma vse navzoče. Tudi ostali naši trije tekmovalci so se dobro plasirali. Praček je s 3:17.9 prišel na 10., Mušič s 3:32.1 na 13. in Dečman s 3'54.3 na 16. mesto. Plasirali so se torej pred zastopniki poljske in čehoslovaške ter si 3 temi časi tudi pridobili prvenstvo v kombinaciji slaloma in smuka za slovansko prvenstvo. Letošnji trener Stehlik se je plasiral s časom 4:28.9 šele na 23. mestu. Jugosloveni so se izredno postavili in zaslužijo vse priznanje. Za tek na 18 km so bili naši izžrebani takole: Knap 6. ž°mva 18. šramel 23. Smolej 44. Jakopič 58, Dečman 72, Janša 151. Jugoslavija : 1'rimorje. K poročilu o tej tekmi v ponede!jskem »Jutru« ie treba pripomniti, da je prvi gol za Primorje zabil Bertoncelj Pepeek. Celiski nogomet. V nedelio dopoiidne je bila na zasneženi Glaziji v Cslju odigrana prijateljska nogometna tekma med SK Celfem :n SK Trbovliam, v kateri so Celjani zasluženo zmagali v razmerju 10 : 0 (3 : 0). Celjani so nudili dobro kombina-cijfko igro in so bili ves čas v premoči, četudi so nastopili z nekaterimi rezervami in samo z 10 igralci. Gostje so igrali zadovoljivo, a so bili neodločni pred golom. Sodil je g. Ochs objektivno. Službeno iz LNP (Kazenski odbor). Suspendirajo se po § 55. kaz. prav., ker niso prišli k zaslišanju: SaSadin M'lan, (Korotan, Ljubliana), Uršič Franc in Pav-šek Maks (oba Korotan, Ljubljana) in Ceg-lar F-anc 'Slovan). SKT Tržič razpisuje medkhibsko alpsko tekmo v smuku za prehodni pokal tvrdke »Glanzmann in Gassner«, ki bo 18. t. m .na Zelenici. Start ob 14. na sedlu, cilj pri »Cestarju«. Tekmovanje se vrši po pravilniku za tekme JZSS, ter je dovoljena udeležba vsem verificiranim tekmovalcem našega saveza. Tekmuje se v smuku in se oceni posamezna moštva po časih L. 2. in 3. tekmovalca. Moštvo, ki doseže najboljši čas po, svojih prvih treh tekmovalcih, dc-bi v last prehodni pokal , tvrdke »Glanzmann in Gassner«; PokaV je prehodni in postane lastnik njega klub, katerega moštvo si je priborilo prvo mesto; Da pride pokal v trajno last, mora klub zmagati 3 krat po vrsti ali pa 5 krat v presledkih. V slučaju protesta mora reklamant položiti kavcijo 30 Din, katera se mu v pozitivnem slučaju vrne, sicer pa zapade v korist SKT. Vsak klub mora prijaviti svoje tekmovalce na predpisanih sa veznih prijavnicah, katero mora podpisati lastnoročno vsak tekmovalec. Te prijave je poslati najkas- neje do 17. t. m, n« naslov prireditelja ter se naknadne prijave ne bodo upoštevale. Žrebanje bo 18. t. m. v koči na Zelenici ob 10. dopoldne. Objava rezultatov ob 18. uri v Tržiču v prostorih hotela »Lončar«. Nov smučarski klub. V Višnji gori se je v nedeljo ustanovil smučarski klub polž, ki bo delal na čim večjem razvoju smu-čarstva na Dolenjskem. Predseduje mu g. Ivan Pakiž. . Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani. Letošnji občni zbor se bo vršil v petek dne 2. marca 1934 ob pol 18. v dvorani Kmetijske družbe za Slovenijo, Novi trg z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo izvršilnega odbora, 2. poročilo blagajnika, 3. volitve odbornikov ter 4. slučajnosti. Letni redni občni zbor SK Mure v Murski Soboti bo z običajnim dnevnim redom 7. marca ob 20. v klubovem lokalu. (Posebna soba gostilne Turk). ASK Primorje, nogometna sekcija. Danes ob 15.30 obvezen trening juniorjev, ob 17. trening liginega moštva in I. skupine. Ob 18 30 sestanek odbornikov, Erman naj pride sigurno! ASK Primorje (kolesarska sekcija). V četrtek ob 20. v Delavski zbornici seja. Pridejo naj Svete. Grabcc. Kosmma, Zer-jal O.. Krušič Vrhovnik, Grcgorič. Dekle-va, Vimck. Kmetic, Okroglič. Starman in ostali odborniki SK Iliri ia. Današnja načelstvena seia odpade. — (Plavalna sekciia). Seja ožjega odbora danes ob 18.30 v klubski sobi kavarne Fvrona. , 2SK Hermes (Nogometna sekcija). Danes ob 19.15 v telovadnici učiteljišča strogo obvezen trening vseh igračev. Priti morajo zlasti Glavič. Primar, Kretič, Ko-vačič. Košenina, Franetič. VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BERMET• VINOM Dobi ga že v sodčkih od 50 I naprej pri M A R I N K O V, SREMSKI KARLOVC1 Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore Dobro vpeljanega mlajšega p o t Bilka za dravsko banovino, strokovnjaka v kavi in dobrega prodajalca iščemo za takojšnj: nastop proti mesečni plači in dnevnicam Ponudbe s popisom dosedanjega službova nia in sliko na oel od Tutra nod .Pražarna Komfortno stanovanie v sredini mesta, v III. nadstropju, obstoječe iz 5 sob. poselske sobe. kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja. >•.; . ... . Naslov-v ogl. odd. »Jutra« _fi__i--- Vsled preselitve trgovine Velika odprodaja blaga po znatno znižanih ccnah pri Stanko Florjančič železnina Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 35 Gospodinje, ne zamudite ugodne prilike! po nizki ceni in v veliki izberi Vam nudi Oblačilnica za Slovenijo LJUBLJANA Tyrševa cesta št. 2B (v hiši Gosp. zveze) Prodaja tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze, Ljubljana. ki krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBEN1R Ljubljana VII Na pepelnico pri Slamiču slanikova pojedin ali preganjanje „mačlka' na Slamičev način! ■fr Zapustila nas je za vedno po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere naša preljubljena soproga, mati, sestra, svakinja, gospa IVANKA BENKO učiteljeva soproga Pogreb bo v torek, dne 13. februarja, ob 16. ur iz hiše žalosti na domače pokopališče. Laško, dne 12. februarja 1934. BENKO VEKOSLAV, soprog; STANKO, abs. ine. sin; OLGA, PAVLA, IDA, sestre; KURINCIC FRAN, DR. PAVLIN, GRUNHARD PAVEL, svaki. l&Oi) ZAHVALA Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega predobrega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda Franca Čuka upokojenega rudniškega delovodje smo dolžni zahvalo vsem, ki bo nam ob teh težkih urah stali ob strani. Posebno gre naša zahvala g. dr. Zamiku za ves trud v bolezni, č. duhovščini, rudniškemu ravnatelju g. inž. Biskupskiju za podaritev venca in spremstvo, višjemu inšpektorju inž. Laporniku, strojnemu obratovodji inž Satarju, vsem nameščencem rudnika, zastopnikom občine, učiteljstvu, gremiju trgovcev, pevskemu društvu »Loški glas« za ganljive žalostinke, rudniški godbi in sploh vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zagorje, dne 12. februarja 1934 1900 Žalujoči ostali. TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI izda v letu 1934/1935 naslednje knjižne zbirke: I. Ljudski roman. 1. Aleksander Dumas sin: Dama s kamelijami. (Prevel Boris Rihteršič.) Izide za Veliko noč. 2. Gunnar Gunnarson: Ljudje na Borgu. Islandski kmečki roman. (Prevel Juš Kozak.) Izide v jeseni. Obseg obeh knjig okoli 800 strani. Naročnina za obe knjigi broš. po Din 10.50, v platnu po Din 12.50, v polusnju po Din 15.50 mesečno (12 obrokov). II. Mojstri in sodobniki. 1. Andre Gide: Vatikanske ječe. (Prevel dr. Anton Ocvirk.) Izide konec junija. 2. Ivan Olbracht: Hajduk Nikola Šuhaj. (Prevel B. Borko.) Izide februarja 1935. Obseg obeh knjig okoli 560 strani. Naročnina za obe knjigi h ros. po Din 6.50, v platnu po Din 8.50, v polusnju po Din 11.50 mesečno (12 obrokov). III. Slovenski pisatelji. Zbrano delo dr. Franceta Prešerna v redakciji univ. profesorja dr. Frana Kidriča (v dveh knjigah). Izide pred Novim letom 1935. * Obseg obeh knjig okoli 800 strani. Naročnina za obe knjigi broš. po Din 12.50, v platnu po Din 14.50, v polusnju po Din 15.50 mesečno » (12 obrokov). IV. Slovenske poti. 1. Mile Klopčič: Pesmi. (Z litografijami Franceta Miheliča.) Izide v juniju 1934. 2. Prof. dr. Alfred šerko: O psihoanalizi. Izide v novembru 1934. Obseg obeh knjig okoli 200 strani. Naročnina za obe knjigi, kartoni-rani, v 12 mesečnih obrokih po Din 4.—. V. Mladinska knjiga. František Langer: Pes druge čete. (Prevel prof. Pavel Hole-ček.) Izide za Miklavža 1934. Obseg knjige okoli 300 strani. Naročnina broš. knjige po Din 3.50, v platno vezane po Din 4.50 mesečno (12 obrokov). Cene te knjige veljajo le za naročnike kake druge zgoraj navedene knjižne zbirke. POSEBNE UGODNOSTI: 1. Naročnikom vseh petih zbirk nudimo plačevanje po znižanih dvanajstih mesečnih obrokih za broširane izdaje po . - Din 34.— za v platno vezane po . . „ 40.— za v polusnje vezane po . . „ 47.— 2. Ako se naročite skupaj na tri zbirke izmed zbirk I.—V« dobite slovensko leposlovno revijo »Ljubljanski Zvon« po znižani ceni Din 8.— mesečno. 3. Kdor pridobi 5 novih naročnikov za »Ljubljanski Zvon« s plačano celoletno naročnino po Din 120.— (plačljivo tudi v obrokih), dobi »Ljubljanski Zvon« za leto 1934. brezplačno. 4. Obroki so plačljivi od 1. marca 1934 do 28. februarja 1935. Založba si pridržuje lastninsko pravico do knjig, dokler ni letna naročnina poravnana. 5. Vsak naročnik, ki je naročen na eno teh zbirk, dobi 15%, na dve zbirki 20% in na tri 25% popusta pri vseli knjigah, ki so izšle v naši založbi. (Izvzete so Ie šolske knjige in zbirke.) Z našo letošnjo prvovrstno izbiro lepih knjig bomo prav gotovo zadovoljili vse naše dosedanje in nove naročnike, ki jih vabimo v krog ljubiteljev naših zbirk, katere smo izdatno pocenili. Vabimo vse prijatelje lepe knjige, da naročajo in razširjajo naše zbirke, kakor tudi našo slovensko leposlovno revijo »Ljubljanski Zvon«. Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Dalmatinova ulica 10. ZAHVALA Za obile izraze sočutja ob bridki in nagli izgubi naše dobre mam?, tašče in babice, gospe Marije Goiuzi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo pa izrekamo g. dr. Hrovatu za zdravniško pomoč, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so blagopokojnico v veličastnem sprevodu spremili na njeni zadnji poti, zlasti prečastiti duhovščini, Čitalnici, Ciril-Metodovi družbi, Sokolu in gasilski četi, zastopnikom uradov ter pevskemu zboru in njega dirigentu za ganljive žalostinke. Vsem in vsakomur še enkrat iskren: Bog plačaj! Ormož, 12. februarja 1934. 1905 Žalujoči ostali. « Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest vsem prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, teta, gospodična Mihaela JteMj v starosti 28 let, previdena s tolažili sv. vere, v nedeljo, dne 11. februarja, ob 6. uri zvečer Bogu vdano preminula. Truplo pokojnice se prepelje iz državne splošne bolnice v Ljubljani v Trzin, kjer se bo vršil pogreb v sredo, dne 14. februarja, oh io. uri dopoldne na pokopališče v Mengeš. ■-"» 12. februarja 1934. * Žalujoče rodbine: Rebolj, Ambrožič, Marin, Perne. iy A. Chrlstls 52 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Rad bi govoril z vami,« je nadaljeval Kettering. »Kdo ve, kdaj ho spet prilika. Ljudje šušFjajo, da sem umoril svojo ženo. Prosim, »e segajte mi v besedo. Seveda ie to nezmiseU Pomolčal je in nato z odločnejšim glasom nadaljeval. »Na policiji sem se moral kakopak delati, kakor da sem vsaj na pol spodoben človek, človek z moralnimi pomisleki. Pred vami mi ni treba igrati komedije. Že od kra,a sem imel namen, da se oženim na denar. S tem namenom sem se prvikrat sešel z Rutho van Aldinovo. Takrat je bila podobna nežni madoni, m jaz — nu da, seveda sem imel vse mogoče dobre namene. le to je, da je kmalu prišlo razočaranje. Ko se je moia žena poročila z menoj, je f/ubila drugega. Do mene ji ni brilo nikoli nič. O, saj se ne pritožujem, kupčija je bila poštena, kar se le da. Ona me je vzela zaradi mojega bodočega naslova, jaz pa njo zaradi njenega denarja. Vse bi bilo šlo še nekam po sreči, da ni bilo v njenih žilah tiste vražje ameriške krvi. Deveta skrb sem ji bil in lanjski sneg. a vendar je terjala, naj ji vse noči in vse dni igram galantnega kava-Urja. Spet in spet mi je brusila v obraz, da me je kupila in da sem mena last. Posledica je bi-la ta, da sem se res grdo vedel proti njej. Moj tast vam je gotovo povedal — in prav ima. Ko je Ruth umrla, .sem stal na robu propasti.« Nehote se je zasmejal. »Pa kdo ne bi stal na robu propasti, ako ima posla z Rufom van Aldinom. »In potem?« je tiho vprašala Katarina. Derek je skomignil z rameni. »Potem so jo umorilE. Baš v pravem tienutku.« Rezko se je zagrohotal. Njegov smeh je zbodel Katarino v srce. Zdrznila se je. »Neokusno, jelite, da tako govorim?« je Derek nadaljeval. »Res je pa vendar. In zdaj se vam izpovem še nečesa. Od tistega trenutka, ko sem vas prvič videl, sem vedel, da ste zame edina ženska na svetu. In — bal sem se vas. Bal sem se, da mi ne bi prinesli nesreče.« »Nesreče?« »Zakaj ste s takim čuoiiim glasom ponovili to besedo?« »Mislila sem na nekaj, kar sem danes slišala.« Derek se je zarezal. »Neznansko dosti reči pripovedujejo o meni, in večina jih je resničnih. Vse svo.e življenje sem igral hazard — ne samo za kvartaško mizo. Ne maram se delati boljšega, kakor sem. A na vse, kar mi je svetega, se vam kalnem, da nisem umoril svoje žene!« Vzlic njihovi resnobi je bilo v teh besedah vendar nekaj teatralnega. Katarinon pogled se je ne.everoo upiral vanj. Derek je to opazil in nadaljeval: »Seveda, ondan sem se zlagal. B i 1 sem v ženinem oddelku.« Premolknil je. »Razumeli boste, da sem nekoliko — vohunil za svojo ženo. Med vožnjo sem se ji skrival. Mirelle mi je bila povedala, da se misli v Parizu sniti z grofom de la Roche. To se pa očividno ni zgodilo. Nekakšen sram se me je polastil, ln zdajci me je obšla misel, da bi se kar pri tisti priči pomenil z njo o vsem. Odprl sem vrata in vstopil.« »In potem?« je tiho vprašala Katarina. »Ruth je spala Njen obraz je bil obrnjen v steno. Seveda bi jo bil lahko zbudil. A zdajci me je minilo veselje — nemara da tudi pogum. Ali sva si imela še kaj povedati, česar si ne bi bila povedala že Bog ve kolikokrat? Tako mirno ie ležala. Tiho, na vso moč tiho sem zapustil oddelek.« »Zakaj potem na policiji niste povedali resnice?« »Ker nisem popolnoma neumen. Že od začetka mi je bilo jasmo, d obvladanje slov. !»i nemškega jezita pogoj. P.mudoe t točnimi naved-m? dosedanjih sčužb ter so htevkom plače, pri če-m t je vpoštevari v*o «b-in stanovanje v h,-je potrati oa og'«*:« ■ le.; i -k »Jittra-c pod šifro ■ M.fio r« deželi«. 3353-1 Pekovski pomočnik rtxii (i*«: ti o rf-jSbo. Simoni >! a-vec in rnznaialec kruli-t ims predonet. Ponudbe > ; ogosri jddeleik »Jntra« p M inačko »Pek«. 3379-1 Služkinjo v '.no !n pošteno. vajeno k- *>«, sprejmem takoj. — V v oglasnem oddelku »Jutra«. "570-1 Služkinja {• - ; d n a. poštena, skromni. čist« 5n no-etsSna. "» lena d-e&a V bol.jšem sta-n --air-c, k: zna Mn*93>tnj-iv kuhati in ima veselje ti- otrok, d'" bi e'n-ibo v f "vptSc-ovi uT-ici 25/1. ie«-no. 38>M Laborater kanditor p-vorrean-f. *s takoj sprej-Ponndbe ne og'-istii o«' ie!"k »Jutro« pod šifro ».""(Oseben«. 3?8?-l Kroj. pomočnika dobro izurjenega v veff- k«n delu. takoj sprejme Anton Medvešek, kro.-a> štvo, Trbovlje I. 3865-1 Moški ki po-lo-ži 1—200 Dl«a kav-niie proti js.ir.etru, dobi takoj shrabo. Poturdibe na osrias. oddelek »Jutra« pod »Služba«. 388!-1 Trgovsko učenko poštenih staršev in 9 potrebno šolsko izobrazbo — sprejmem takoj z vso oskrbo. Naslov v oglat, oddelku »Jutra«. 3848-« Pouk Uesea« 1 Din; za d« janj« naslova aii za šifro 5 Din. Dijaki, ki tičejo Vostrukcij«, p!« čajo vsako hestdo SO in'; u iifro »!; ta dajanje naslova S Din. (4.1 Romanist 4 o b r o podkovan v svoji stroki, i astra-'ta {.acoošči-ti) proti e-'«.novanj^t. Po nudite na oglasni oddelek »Jii*T3< pod značko ».Vi«. 3S-55-4 NIžješolcu nud-'m pon zanimi-va rnetuda Preda-vaiaja v Intinic". Mesečni strošek sa.imo 30 Din. Prospekt« io poekusna predavanje vrpošlj« b.ozpiaeao Do-pisiia škola etnnni-li jezika »Perfekt«. Beog-md, pretittac 557. S8t'-4 Vrednote . i. o t>««la 1 Dm. ca dajanje naslov« a!; 'A 5;fro oa 5 Din f35': Vsakovrstno zlato kupuje po oajvižjib eenab CERNE - iuvelir Ljubljana, VVollova ulica 3 Lokali j Waka besed« ! Din: ' ia delanje naslova a 11 za šifro pa 5 Din. Lepi poslovni prostori v Woirovl ulici 12 aa dvorišču se oddajo. — Pripravni posebno za to tografa. frizerja ali pl. sarno. Pojasnilo v trgovini z železnlno Erja vor- ____2711-19 V Kranju iščete toka!. To-nudbe }e poslati f>od šifro »Pr-e-vzero '«ki>i< na od de-tk »Jutra*. afirttj-lK Pekarijo odJa Franc Gtebene, Tr-boTlje z« Savo. 347S-19 Brivnico dobro idc»čo. na de-Z-eJi po-oeni provuin'a Ponu»!be n-.i og!.:i#. o-ddeie-k »Jutra« pod »Takoi«. 38S9-19 Službe išče Vsaka be?eda SO par; ut dajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Kuharica za vse. 48 i-et Ata ra. i -iol-goletminui aprifevaii. že!.4 meotu pri samostojnemu goe pod"j aM na ža^krme rijski «.t«n;<5i. Ne zahteva velike plače, poč pa do ber ty»t.opefc Xapton !o febr. a4i 1 ma-rca. Je Si«e venka., goro-ri perfektno nemško. M'mii Brauc, Se oot-o, Rajhecbu-g. S571-? Zobotehnik i večletno prakiso. vajen vteh del. išče službo. Po nudbe na ogiotni oddelek »Jutra« pod »Spreten«. 3957-2 Dekle pošteno in pridno, steno i7 iet, želi premeniti ^'nž-bo k dobri družini. Va r-na je vseh gotipodioijekih dol io preproete titoščaneke kuhe. Naeropi lahko t 15. marcem aii 1. aprilom. — Knslov v ogia?neim odde'ikn »Juitra«. " 354.-2 Prvovrsten kuhar žel? premem i ti mosto. Gr« za eta'ino a-li tu-di začasno. Event. tudi v monzo. Po-nodibe na oglasni oddelek »Jutira« jwd šifro »Kuba-«. 3505-2 Služkinja pridna :n poltena, bi redm p-cmen!'a elužbn. Ponudbe na oglasni oddelek »Jotia« pod šifro »Boljše n;r. — R. Voka , Kari o v ec, Riječka cef'a 41 38-52-2 Vaaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aH n šifro pa o Din. faO) Njivo tc-j 300"» m5 veliko kupim v D avlrah ali v okolici St. V'da. Ponudbe z tvj-vedbo cene na ogiacni od-d elok »Jutra »Št. 12«. Hiša, hlev vrt rčevi u«<'L Dopife na tno orodje poceni naprodaj. D^pit^i na og'ae. oddelek »Ju.tre« pud šifro »Čevljar?«. 3850 6 Lestenec za jedilnico In velik nov «ah na.p-0-la.j. Naelov v os-'ae oddelku »Jutra«. SS7S-6 Promet oosredovaiuicu za na kup ln prodajo dobro ohranlfinib predmetov. Ljubljana. Napoleonov trg 7, ugodno proda — stroje, šivalne, pogrez-'jlve in navadne fcrola-?ke, čevljarske. entei navadni. cDec'Malni na motor ln pletilni. gumb-nlškn. tamburlr. až1^ krznarskega, stroj za ivte. /a odeje komplet ne stroje za tovarno rokavic, razmnožtlm stroj. — (Llchtpause-apparat), poljedelske, inarat za tr%jno ondu lac'jo. oleograf Pletilne lr pisalne stroje. Po-MStvo. =pa!nlce. ledllnl-ce sprejemnico. kopal-tico kompletno opremr 7,& dve pisarni, za brlv nlco. Isto po=smezn' de'e Glasbila: pianine klavlrie. citre. violine. t»ratmfcne. rndio apa-a-te. Avtomobile, motorna kolesa kolesa drsalke otročke vozičke fo 'o anarate. avtomRtl^n'-tphtnfco in dPcitr>Pn-~ P'sa!na miza «m>!mi fotelj. um'vnln:ik z 0-tr'edaliotn in marmornato Jvlošč-0 i>Or«tll "^n-o-i1-!! v poršetiovi uJie-i štev ;>» — K odo jt v o. 3-91-5 Vsaka beseda ! Di.u. '.a lajanje naslova al: ia šifro [« 5 I)jn (IS) < pod značko .. . " 3862-20 Kotev Javorjeve hlode več ^■ugono.v poceni proda P»'diogar. Koprivnk pri ju. 3S71-15 Vsaka beseda l Din; za tajanje naslova ali ta *ifr« (ia 5 Din c 161 Najkulantnejša posojila 1a;em« na vse vloge veie bank vr^Jo-iet.tie papirje vojno SkMo Iržavn^ bo ne Blat rova poei jHa in na k'iraa'no Vn;1' Naioge i province t>r'.mt>!tH. izvrSn jemo — P lička St(Mjv»n« Zagreb Me-jijl , 'i; Vi« zemop nik ta 1-av»k. H-in^vino Rudolf Zore. Ljubljana ij e-la lišks a'cca iu 12. oa katerece «» ob-nit.e 52 IP nO-OOO Din posoiila iščem lz poštenih rok Prevzel sem kot dedi' lepo posestvo s fgovl no. Ponudbe — proti vknjižbi — na oglasni oddelek »Jutra« pod j50.000 Din varno« 3720-lt Donosno hišo v prometni in ugodni egi v Ljnblja.mi kupim v ceoi rlo 1.000.00(1 D'n. Po.nudbe na oddelefe »Ju.tra« pod »Don-o^n"«. "SS7 16 Lepo eksistenco io p! odooot-aio naložitev gGvniee se nudi s prevze-mimi v celi d-r-žaivi najbolj vpeljane čajne znamke in Lvrdke. Staien kader red-ii:h, sigurnih naročnikov. Ku.pn.ina V« v gotOTini. 'o v h:ien separirano. z vho-dom s stopnjišča. s 1. mar-cem išče državni uradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jura« pod šif-o »5'al-no 3"3«. 3872-23/a r« 11T i Vsaka iieseda 50 par. zn daianjf naslova »li za šifro 3 Din. (;i-a) Solnčno stanovanje •J—Ssobno. z vtem komfor-tom, v bližini dramskega gledališča aii na Mirju iščem za maj ali junij. — Ponudbe aa ogiaeni odde !ek »J'ji-ra« pod »Točen piačnik 100«.__3035-21/a Mirna stranka išče eno- ali d-v&sob-io sta-n-."-'a-n je. Ponud-be na i tri. o^ideek »Ju.rre« pr«d šifro marec«. 3S63-il/a Vsaka boseda 1 Dtn. j za dajanje naslova ali sa šifro pa 5 Din. (311 ' Stirisob. stanovanje ki st uporabijo tudi za pisarne. oddamo ta k -"»j ali z marcem. Ogled med 9. !n 12 na .Vekt-androv cesti H. 5.1 d-esno. 3779-21 Enosob. stanovanle v centru mesita poceni od dam. Naslov v os a»n'-m odde'kn »Jutra-«. "3S0O-2U Štirisob. stanovanje lepo io eoiivčno. t 2 bal U^-noma. v I nads-t.ropju vile tik opere oddam s 1. majem Rff-ktantj na.j *t ps-m>-no zg'ase n« og'asn' -vdde ek »Jutra« pod »Soločno stanovanje« S4f 21 Trisob. stanovanja oddam. Poizve se pri A. Mergenthaler, Moete, Zaloška cesta. 3648-2 Stanovanje 2 »ob. k.b"n»«a a prita kl:« iyld^m i ^iajem Na -t-iov nove og^snr »d telet .Jutra«. S542 21 Petsob. stanovanje ■»legant.no. ! majem oddam [>o pr-merni ceni v Ljub jani. Knalja Petra t-rg 3. 3406-21 Enosob. stanovanle so ločno in zračno, oddam s 1. nHriem na BIeiweisovi ceeti 9/II. SSoG-ei Dvosob. stanovanje lepo h) solnčno. po ugodni ceni oddam stalni in snažni slraafc;. Naslov pove oglasni oddelek ».l itra« 3880-21 Sobo odda V«Aks beseda 50 par. u dajanje tia&iova aii za šifro 3 Din. (23) Opremljeno sobo s pose h. vhodom io električno nfl7^vetijavK) oddam v Dalmatiiaori uliot 3'II. 3859-23 Majhno sobico opremljeno oddam takoj aii s 1. marcem v Trdinovi urici 2. visoko pritličje levo. 3810-23 Elegantno spalnico v centru m rs*« oddam zakoncema. Naslov v oglas, oddelku »Jutna«. 3784-23 Onremljeno sobo mimo. svet.V> in čisto. f«o-ceni oddnm so-'idni rpebi. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-ira«. 35158-23 S 1. marcem oddam v okn'i?u med mo. unn-erzo in tehniko opremi »eno sobo < separat.n.:m vhodom in 3 okt.i na niico — veliko, mirno. »olinč.no in čVto. Reflekt.ira se !e na s^erino in b-h'^š.0 čm dan zaposleno os-ebo — Oe'ed«ti po mo^,nr«sti med 11. in 1(2. Va«'oiv pove og'as oddelek »Jutra«. 3719-3 Onremliftne sohe a po^Hn-im vhodom in hrano. z ? postel :am-i Din 400 za f*f:>o. z 1 pn«te?ie 500 d-o 510 Din. oddnm Miru fT*odu. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. " Solnčno sobo lepo in ekrejtio čisto, s posebnim vhodom, v cent.ru mesta oddam s. postrežbo in elektriko za 350 Din. — Naslov v offla.fnem oddelku »Jutra«. ~ 3.S73-23 Mesečno sobo čisto, z vsem komfortom oddam gospodu za 350 Din v Kolodvorski uiiicd 28/11. desino. Ogledati med in 5. uro.______3S76-23 Separirano sobo (za 2 o-"-bi) takoj oddam na Sv. Petra cesti 02/1. 3886-23 Opremljeno sobo č-ieto, prostomo, o Idam d ven:i» oe"bama v iiberto-vi ulici št. 33. pri gi-er.;-skem kolodvoru. 3896-23 Prazno sobo senčno, z balkonom, posebnim vhodom in upora4io kopalnice, miderno. v stio-gem centru takoj ugodno oddam. Naslov v og'as.nem oddelku »Jutra«. 38»5<3 Vsaka beaedd"lku •Jutra«. 3851-26 Stroji Vsaka Ottaela 1 Dtn. za dajanje naslova ali sa šifro oa * Din (29) Šivalni stroj in pirnino kupim proti takojšnjemu paČiln. G-oetihia Guštio, Kapiteljska ulica (začetkom Poljanske ceetei. 3SS4-29 Obrt Vsaka oeseda 1 Din. za dajanje naslova al: za šifro pa 5 Din. (30^ Slike za legitimacije K/.deluje najhitreje fotugraf Hibšer Hugoo, L;uW;ana. Sv Petra č-esta št. 25. — Telefon 3911. &>30 Informaeije Vsaka beseda 1 Din. za daiaaje naslov« aJi ta šifro pa 5 Din. (31) Pletilja iz Šiške ki je biia v Glinški ulici, eo prosi, da s>e takoj zg'a-si istot^m. Stroj prinesti s sijboj. V službo jo sprejmem pod že dometi j eni m i pogoji. 3856-31 Svarim pred nakupom vi.ožne kn;'-žice Mestne harn-ilnice IjnS-ijariske št. i9:8, tui ime Ana Gorišek. ker mi ja bila vzot3. Jaivoršek Ivanka. Zg. šiška, Celo-.ška r. št. 233. 3374-31 Vsaka bweda 1 Din. za dajanje naslova a^i za šifro pa 5 Din. (37. Telefon 20S9 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul 51 5 VATO v tabla!) In za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce ln cenik! ARBEITER Maribor 996 > NATANČNO IN JASNO SE VIDI na vse strani samo s pomočjo PUNKTALNIH N A 0 Č A L rs'ed ajihoveg« posebnega načina brušenja. Kvaliteta breapritr.erna. V izložbi optiča rje vidite, če ima znamko Zeies-Punk tal. TiefeMKCa m pojasnil« j.Pank'ai 499« se dobi brezpačno pri Cari Zeiss. Jena — ali M. Pavlovič. generalni zas*o^»nik za Ju eo^avijo, Beograd. Mil. DraSkovrča (Srraiska) 9. pošt. pretinae 411. — T«!. 28-5-00. Inseriralte v ..JUTRU" Lire.) u je Dav.»r»r. K* vi jen l/,daja m konzorcij >Jutra« AdoU Ribnikar. Za Narodno Liskamo d d k-ot tiskarnarja Franc Jezersea. Za inserauu dei je Odgovoren Alojz Novak. V« • Ljubljani