KRANJ, petek, 11.5.1984 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 35 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Komunala do 38, stanarine za 32 odstotkov V delovnih organizacijah v glavam menijo, da so dovoljene podražitve za letos prenizke in se bodo iz-P*e v gospodarstvu zato še povečajo To so povedali predsedniki občin-»ih izvrsnih svetov na sestanku, ki P je sklical predsednik republiške-8» izvršnega sveta Janez Zemljarič, k bi se pogovorili o letošnji politiki in njenem vplivu na gospodarje-aJe. Našteli so vrsto priporočil, kako 3aj bi vodili letošnje cene. Predlaga-1 so, naj bi se do prvega polletja raje ^jdražile komunalne storitve in ne v^da, ker so v težjem položaju. Sicer W je verjetno, da se bodo komunal-storitve, vključno z vodarino, le-lahko podražile do 38 odstotkov f sicer različno po občinah. Pri odlo-čanju, koliko bo lahko katera od ob-šfi podražila, naj bi upoštevali pov-o ceno zadnjih treh let in ne le —i. Govorili so tudi o povišanju *ttarin. Te se bodo v povprečju po-fećale za 32 odstotkov, vendar razliko po občinah od 25 do 40 odsto-odvisno od tega, koliko odsto-iekonomske stanarine so kje že i. tale na pripombe, da je z letoš-Jcenovno politiko najbolj prizade-Predelovalna industrija, ker ima **viloma dovoljene enkrat manjše dražitve kot surovinska, je Janez Wjarič dejal, da se bo njen pologi še zaostroval, saj je v razvoju **iritela zmogljivosti energetike, '-dnikov, nekatere infrastrukture in Udobno. Prav zato je treba skrbno začrtovati razbremenitev gospodarji zmanjševati režijo in se bolje '-'ganizirati. Hkrati se mora predelo-šina industrija modernizirati in se pripraviti za večji izvoz. Tudi pri odpravljanju cenovnih nesorazmerij j ne gre pristajati na vse predlagane rešitve. Zato se bo Slovenija zavzemala ne le za interventni uvoz blaga za široko potrošnjo, temveč tudi za uvoz surovin in repromateriala. Lotiti se bo treba tudi dvojnih cen surovin in jih začeti preganjati. Ven- dar je treba začeti doma, saj je tudi v Sloveniji vrsta delovnih organizacij, ki imajo za svoje polizdelke uradne in dejanske cene. O cenah se sicer velja samoupravno dogovarjati, vendar to ne sme preiti v izsiljevanje. Gorenjski kmetijski rekorderji Gorenjski kmetje so lani oddali 26,7 milijona litrov mleka ali dva milijona več kot v letu pred tem — 34 kmetov je oddalo več kot 50 tisoč litrov mleka, od tega trije več kot sto tisoč — Povprečna mlečnost gorenjskih krav je bila lani 2096 litrov STRAN: ulednp torek in sredo I *fcodo sestali delegati trefa zborov tržiške •fc&nske skupščine. Na 4. Jfctei objavljamo povzet-j« gradiv, ki jih bodo Kranj — Pred sedemnajstimi leti so z vsake gorenjske kmetije oddali mlekarni v povprečju le 2465 litrov mleka, lani pa že trikrat več — 7408 litrov; povprečna letna mlečnost krav pa se je v tem obdobju povečala s 1141 na 2096 litrov. Ti podatki dovolj nazorno kažejo, da je prireja mleka v zadnjih dveh desetletjih na Gorenjskem skokovito napredovala; obenem pa tudi opozarjajo, da še vedno krepko zaostajamo za razvitimi kmetijskimi državami in da imamo še veliko neizkoriščenih možnosti. Kmetijski strokovnjaki namreč zatrjujejo, da je mogoče pri vsaki kravi namolsti s samo doma pridelano krmo 3000 litrov mleka. Kdaj bodo gorenjski kmetje dosegli takšen povpreček, je težko napovedati; še posebej, če vemo, da se je letna mlečnost krav v zadnjem desetletju (med letoma 1973 in 1983) povečala le za 133 litrov. Lani so gorenjski kmetje oddali mlekarnam 26,7 milijona litrov mleka al* kar dva milijona več kot v letu pred tem. 34 kmetov ga je oddalo več kot 50 tisoč litrov, med njimi največ Janez Zabret iz Bobovka — 174 tisoč, Franc Krč iz Kranja — 148 tisoč, Jože Skodlar iz Podbrezij — 126 tisoč, Franc Roblek iz Baši j a — 90 tisoč in Pavel Debeljak iz Podbrezij — 87 tisoč. Med 3602 kooperanti, ki so lani oddajali mleko, so prevladovali kmetje, ki so ga oddali manj kot 20 tisoč litrov. Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske, Kmetijski inštitut Slovenije — zavod za živinorejo in Živinorejska poslovna skupnost Slovenije so pred nedavnim podelili priznanja gorenjskim živinorejcem, ki so lani dosegli pri vsaj petih kravah v A kontroli nadpovprečno letno mlečnost. Janez Zabret iz Bobovka, Milan Globočnik iz Vogelj in posestvo Poljče so prejeli zlate plakete za svoje črno-bele krave z mlečnostjo nad 6000 litrov, Igor Jamnik iz Žabnice, Janez Kern iz Letenc ter posestvo Poljče pa za lisaste krave z mlečnostjo nad 5500 litrov. Franc Bene-dik, Franc Krč in Drago Krt iz Kranja, Janez Šenk iz Nove vasi pri Preddvoru, Milan Fende in Alojz Logar iz Goric, Franc Drinovec in Jože Skodlar iz Podbrezij, Anton Dolenc in Minka Resman z Gorice, Jože Lombar iz Olševka, Andrej Rozman iz Trboj in Alojz Pretnar iz Bohinjske Bele so dobili srebrne plakete za 5500 litrov oddanega mleka za krave črno-bele pasme in 5000 litrov za lisaste molznice. 15 rejcev je prejelo bronasta proznanja za doseženo letno mlečnost krav 5200 oziroma 4600 litrov. Razveseljivo je— ugotavljajo v Zi-vinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske — da se število dobrih rejcev povečuje in širi iz okolice Kranja tudi na ostala območja. C. Zaplotnik V SREDIŠČU POZORNOSTI Od ščetke do računalnika Zdi se kot vizija prihodnosti: sintetični glas, ki niti ne skriva svojega elektronskega prizvoka, bere besedilo, številke, črke, skratka, z elektronsko govorico prevaja vidne znake v slušne ter tako nadomešča vid slepemu programerju v računalniškem centru. Vendar to ni vizija, pač pa povsem konkretna raziskovalna naloga, ki se je lotevajo v Institutu Josef Štefan, pri čemer gre seveda za povsem uresničljive načrte glede usposabljanja na vidu prizadetih ljudi. Na ta način bodo slepi programerji, ki se za takšna dela že usposabljajo, domala povsem enakovredno opravljali programerska dela na računalnikih, tako, kot njihovi kolegi z zdravimi očmi. Sodobna elektronika očitno odpira vrata novim in novim možnostim za delo, za vključevanje slepih v življenje. V tem mesecu praznujemo dvestoletnico organizirane skrbi za prizadete na vidu ter 65-letnico ustanovitve prvega zavoda za slepe na slovenskih tleh. Če je bilo morda v preteklosti nekaj povsem običajnega, da so slepe posadili v delavnice, kjer so se naučili plesti košare, izdelovati ščetke, je danes prav tako nekaj običajnega, da slepi do-študira pravo, postane socialni delavec, fizioterapevt, nove so možnosti dela v računalništvu. Resnično bi si lahko pri nas za usposabljanje slepih in slabovidnih zapisali dobro oceno. Toda po drugi strani je treba osupniti pred dejstvom, da je v več kot polovica primerih v Sloveniji slepota posledica bolezni, šele nato sledijo nesreče, poškodbe, prirojene hibe in ostalo. Sodobni način življenja z značilnimi boleznimi neprestano dodaja nove primere slepote, ki jih morda ob večji preventivi, večjem znanju, večji skrbi za zdravje ne bi bilo treba. Po 200 novih primerov slepote letno je v Sloveniji vendarle previsok davek za ravnodušnost. Kaže, da je skrb za zdravje, za varovanje vida, še vedno več ali manj proklamacija. J L. M. Danes otvoritev sejma Poslovno-strokovna prireditev s operaciji, izvozu, nadomeščanju program za učence šol Kranj — Deveti mednarodni sejem malega gospodarstva se danes na prireditvenem prostoru Poslo-vno-prireditvenega centra Gorenjski sejem v Savskem logu začenja z okroglo mizo o problemih razvoja te dejavnosti. Na razgovorih in otvoritvi poleg predstavnikov malega gospodarstva, gospodarske zbornice in drugih sodeluje tudi član predsedstva zvezne konference socialistične zveze Marijan Rožič. Letošnja deveta tovrstna sejemska prireditev, ki bo trajala do 17. maja, je predvsem zelo ozko poslovna in strokovna. Poudarek je na industrijski kooperaciji, izvozu, izdelkih malega gospodarstva, ki bi na tem področju s sodelovanjem z industrijo lahko v precejšnji meri razbremenili uvoz, na inovacijah ter na prikazu in iskanju možnosti tesnejšega sodelovanja med zasebnimi proizvajalci in industrijo. Na sejmu ne bo tistega, za nekatere vabljivega in priljubljenega živža-va z različno drobno ponudbo zato pa velja posebej opozoriti na spremljajoči program, v katerem se bosta poudarkom na industrijski ko-uvoza in inovacijah — Zanimiv še posebej predstavila Merkur in Iskra. Njun poslovni dan je na programu v ponedeljek. Iz ponedeljkovega programa velja opozoriti tudi na posvetovanje, ki ga organizira Poslovno-informativni center Magos iz Ljubljane. O vprašanjih s področja malega gospodarstva bodo na tem posvetu, ki se začne ob 10. uri dopoldne, govorili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. Za učence šol bo v sredo dopoldne (ob 10. uri) prav gotovo zanimivo predavanje o uporabi računalnika, ki ga organizira Inštitut Jožef Štefan. Za zasebne proizvajalce bo v torek dopoldne predavanje o carinskih predpisih, ki zadevajo malo gospodarstvo. In nenazadnje velja opozoriti na razstavo inovacij in lanske Kidričeve nagrajence. Organizacijski odbor sejma malega gospodarstva, ki je skrbno pripravljal to prireditev, je v zvezi z organizacijo dal več pripomb medobčinski gospodarski zbornici, o čemer bo v seiemskih dneh nedvomno tudi tekla beseda. A. Žalar Štafetna palica na Gorenjskem Povsod prisrčen sprejem —....... — Ljube/i 1984 — gašenje in reševanje v predoru — Pod tem geslom je potekala minulo sredo popoldan na med-^rodnem mejnem prehodu Ljubelj taktična vaja. ki jo je pripravil in vodil občinski štab za civilno zaščito iz Tržiča V njej je sodelovalo 37 gasilcev iz treh tržiških gasilskih društev pa poklicnih enot iz Kranja in z Jesenic 45 avstrijskih gasilcev iz Dorovelj, udeležili pa so se je tudi delavci postaje mejne milice in naši prometni Miličniki Po domnevi, da je zaradi prometne nesreče v predoru izbruhnil požar, so ob 17. uri in 6 minut sprožili alarm Preden je minilo pol ure, je iz Kranja prispelo na Ljubelj prvo gasilsko vozilo, za njim pa še osem '-ozil naših gasilcev; istočasno so hiteli na pomoč avstrijski gasilci z druge strani meje. Točno v eni uri od za-'nka^larma je bilo gašenje namišljenega požara, reševanje 7 domnevnih ranjencev, nuđenje prve medicin-pomoči in usposabljanje komunikacije za promet končano. Kot je po končani akciji ocenil predsednik tr-žuke občinske skupščine Janez IHškur, je edinstvena vaja uspela; pokazala je, kako bi bilo treba ukrepati v primeru resnične nesreče, obenem pa je utrdila doslej stkane vezi med gorenjskimi in avstrijskimi gasilci. (S) - Foto: F. Perdan Gorenjska mladina danes gosti zvezno štafeto mladosti. Krenila je pred poldrugim mesecem iz Mostar-ja in do danes v rokah mladih iz vse Jugoslavije prepotovala že velik del domovine. Povsod so jo slovesno pričakali mladi, pionirji, delavci, šolarji, vojaki in jo pospremili z mislijo na Tita in njegovo izročilo mladim. Iz Slovenije poj de zvezna štafeta mladosti v roke hrvaških mladincev in nato v Beograd, kjer bo mladina slavila svoj dan na osrednji prireditvi na stadionu JLA. Gorenjska mladina prevzema štafeto danes opoldne v Lučnah. Škofjeloškim mladincem jo bodo tam izročili Vrhničani. Njena pot se bo vila skozi Poljansko dolino v Škofjo Loko, kjer jo bodo na centralni slovesnosti pozdravili občani Loke. Nato poj de v Selško dolino do Dražgoš in Jamnika, kjer jo bodo pričakali mladi iz radovljiške občine. Z Jamnika potuje skozi Kropo in Kamno gorico v Radovljico, kjer se bo zadržala na veliki prireditvi, potem pa jo ponesejo skozi Lesce, Bled in Gorje do Po- ljane Jeseničanom. Ob treh popoldne bo na Blejski Dobravi, od koder krene do Podmežaklje. Tu bo občinska slovesnost. Nato jo bodo pozdravili na Jesenicah, Koroški Beli in v Žirovnici, na Rodinah pa jo znova prevzamejo Radovljičani. Skozi Begunje jo bodo nato ponesli v tržiško občino. Skozi Leše, Brezje, Hudo. Kovor in Bistrico bo potovala v Tržič, potem pa izpred paviljona NOB, kjer bo osrednja proslava, na Pristavo, v Križe in Senično, kjer jo prevzamejo Kranjčani. Še pred pol sedmo zvečer jo bodo pričakali na Titovem trgu v Kranju, nato pa jo bodo mimo Hrastja, Prebačevega, Vokle-ga in Lahovč pospremili iz občine in Gorenjske. Nekaj pred sedmo uro jo bodo sprejeli kamniški mladinci. V vseh občinah bodo krajše prireditve, pripravljajo pa tudi centralne slovesnosti, na katerih bo mladina prikazala svojo dejavnost Na osrednjih slovesnostih se bodo zvezni štafeti pridružile številne lokalne štafete, ki jih bodo prinesli mladi izodda-ljenejših krajev. D. Ž. 9. sejem malega gospodarstva • kranj, 11. -17 5.34 INDUSTRIJSKA KOOPERACIJA INOVACIJE # - IZVOZ IN UVOZNA SUBSTITUCIJA IN POSEBNI PROGRAMI \jT Delovne organizacije predstavljajo izdelke, za katere iščejo kooperante v zasebnem sektorju prireditveni COflDBI gorenjski sejem GLA8 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 11. MAJA 1984 NAŠ SOGOVORNIK Poslej redno preverjanje sklepov Po problemski konferenci bo o uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu razpravljal tudi občinski komite zveze komunistov Jesenice Jesenice — »Usmeritve oziroma sklepi občinske konference zveze komunistov Jesenice v zvezi z nalogami komunistov na področju uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva iz leta 1980 so preveč polepšani,« je na torkovi problemski konferenci zveze komunistov, ko so ponovno razpravljali o tem, poudaril eden od udeležencev. »Zato bi stališča z današnje konference v kasnejši razpravi v občinskem komiteju zveze komunistov morala biti opredeljena z nosilci, odgovornostjo in roki.« To je bil poleg ugotovitve, da je poslej treba redno preverjati sprejete sklepe, tudi edini sklep na problemski konferenci. Ostale bo za obravnavo v občinskem komiteju ZK Jesenice izoblikovalo predsedstvo problemske konference. Sicer pa so se v razpravi na problemski konferenci predvsem lotili vprašanja ekonomskih stanarin, težav, s katerimi se danes v občini srečujejo pri komunalnem opremljanju zemljišč, vloge in delovanja hišne samouprave, problemov v zvezi z vzdrževanjem stanovanj in s tem v zvezi uslužnostnih dejavnosti, vloge, ki jo danes ima in opravlja BUSP v občini in nenazadnje tudi predpisov iz stanovanjskih razmerij. Osnovna ugotovitev v zvezi s tem je tudi, da bodo v občini najbrž usresničili za to srednjeročno obdobje začrtani program stanovanjske gradnje. Kar zadeva dinamiko, trenutno dosegajo program izgradnje 1259 stanovanj do konca srednjeročnega obdobja 90-odstotno. Program bo spremenjen le toliko, da bodo od prvotno predvidenih zgradili več manjših stanovanj. Bolj ko zasebna trenutno kasni družbena gradnja stanovanj. Trenutno je na voljo tudi dovolj zazidalnih površin za gradnjo, čeprav je bilo nekaj težav zaradi zakona o varstvu zemljišč. Posebno skrb bo treba do konca tega srednjeročnega obdobja posvetiti delovanju hišne samouprave. Prav tako bi bilo treba oceniti, katere dejavnosti in opravila naj bi v prihodnje še sodila v Biro za urbanizem in stanovanjsko problematiko. Nadalje naj bi združeno delo pregle- dalo svoje stanovanjske fonde in uresničilo resolucijsko nalogo, da do leta 1985 v občini odpravijo tako imenovana barakarska naselja. Resno si je nadalje treba zastaviti vprašanje glede razdrobljene gradbene operative v občini, kakor tudi glede same razdrobljenosti gradnje. In če že do 1985. leta, kot kaž^ nc bomo dosegli cilja o ekonomski i ^širinah, je treba vsaj realno uski i programe, hkrati pa na vseh pouroč-jih povečati aktivnost in odgovornost v zvezi s stanovanjsko gradnjo. A. Žalar Pohod po poteh partizanske Ljubljane Ljubljana — V soboto, 12. maja, bo 28. tradicionalni Pohod po poteh partizanske Ljubljane. Organizatorji so manifestativni pohod priredili za šest jakostnih skupin: na 18, 11, 8, 7, 5 in 3 kilometre. Proge od 3 do 8 kilometrov so namenjene predvsem starejšim občanom in udeležencem s predšolskimi otroki, udeleženci daljših dveh pohodov pa naj upoštevajo zdravstveno zmogljivost in telesno pripravljenost. Proge potekajo po že urejenih delih Poti spominov in tovarištva, po obrobju Ljubljane ter po cestah in ulicah v središču mesta. Če bo vreme izredno slabo, bodo deli prog spremenjeni. Star za pohod na 18 km bo na Fužinah od 6. do 7. ure zjutraj, za 11 km pa ravno tako na Fužinah, le uro kasneje, od 7. do 8. ure. Na 7 km dolgo pot se bodo pohodniki podali od 8. do 9. ure z Vrhovcev, na 5 km pa prav tako z Vrhovcev in sicer od 9. do 10. ure. Iz Tolstojeve ulice bo šel pohod od 8. do 9. ure na še eno 8 km dolgo pot, od 9. do 10. ure pa od muzeja NOB na najkrajšo, 3 km dolgo pot. Tržič — Predsednik skupščine občine Tržič Janez Piškurje v sredo podelil red dela s srebrnim vencem petim občanom, ki jih je predsedstvo SFRJ odlikovalo za zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembne za napredek države. Odlikovanja so prejeli: Jože Kokalj, Janez Babic, Terezija Kuhar, Ivana Berlot in Franc Ribič. — Foto: F. Perdan Na starte bodo vozili posebni avtobusi (razen v Tolstojevo ulico in k muzeju NOB) s Trga osvoboditve in z železniške postaje: od 5.30 do 8. ure bodo vozili avtobusi v Fužine, od 7.30 do 9.30 pa na Vrhovce. Informacijska služba bo ta dan delovala v Iskri na Trgu revolucije od 5. do 13. ure. Za prijavo bo veljal pohodni karton, ki ga boste dobili na startu in ki bo hkrati priznanje za udeležbo. Ob vsej progi in na cilju bo poskrbljeno za zdravniško pomoč. Na cilju bodo vsi udeleženci dobili čaj. Pohodne proge nekajkrat prečkajo tudi ceste in železniške tire, zato naj tudi vsak sam skrbi za svojo varnost. Na cilju bodo vsi udeleženci ob predaji odrezka pohodnega kartona dobili spominsko značko. Sklepna prireditev Pohoda po poteh partizanske Ljubljane bo na Trgu revolucije ob 10.30. Poleg manifestativnega pohoda po poteh partizanski Ljubljane, bo ta dan popoldne organiziran tudi tekmovalni del pohoda: partizanski marš na 28 km za moške ekipe, ločeno za veterane: za JLA, teritorialno obrambo, milico in rezervne vojaške starešine ter za člane vseh ostalih organizacij; partizanski marš na 14 km za ženske ekipe, ločeno za veteranke ter za članice vseh ostalih organizacij; štafeta zmage 3 x 1000 m za moške ekipe, ločeno za najboljšo osnovno šolo SR Slovenije in občinsko mladinsko reprezentanco; štafeta zmage 3 x 600 m za ženske ekipe, ločeno za najboljšo osnovno šolo SR Slovenije in občinsko mladinsko reprezentanco; štafeta bratstva in enotnosti 3 x 1000 m za moške ekipe organizacij iz SR Slovenije ter za vabljene organizacije; štafeta bratstva in enotnosti 3 x 600 m za ženske ekipe organizacij iz SR Slovenije ter za vabljene organizacije in tek prijateljstva za vabljene mestne reprezentance in posameznike. Tekmovanje bo potekalo po pravilih mednarodne atletske federacije ter po pravilih prireditve Pohod po poteh partizanske Ljubljane. Stroške udeležbe tako pri manife-stativnem kot pri tekmovalnem pohodu nosijo pohodniki sami oziroma organizacije, ki pošljejo ekipe. Priznanja pohodnikom 14. divizije Kranj — 40 let je že minilo od legendarnega pohoda 14. divizije iz Bele krajine preko Hrvatske na Štajersko. Ta pohod je pomenil velik in ustvarjalen delež h krepitvi revolucionarne in narodnoosvobodilne borbe na Slovenskem, neposredno je arispeval h krepitvi in poglabljanju Dratskih vezi med slovenskim in hrvatskim narodom, prispeval pa je tuli k oblikovanju najpomembnejših emeljev današnje zasnove splošne judske obrambe in družbene samozaščite. Izki .nje tega pohoda in dru-i\ uspehi n -odnoosvobodilnega boja so neprec oljive tudi za organiziranje in uresničevanje obrambnih in vnozašč; uh priprav in še posebej priprav za splošni ljuu>»ivi v 0^ dobnih razmerah, je v kratkem nagovoru nakdanjim pohodnikom na manjši slovesnosti v torek v Kranju poudarila Marija Zupančič-Vičar in jim v imenu Pokrajinskega odbora za Gorenjsko podelila priznanja Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Le 21 udeležencev pohoda 14. divizije na Štajersko je še živih na Gorenjskem. Ti so: Stane Žagar-Jaki iz Stare Fužine, Andrej Tome iz Kranja, Franc Franko iz Vincarjev, Anton Škrlj-Tonček iz Snakovega pri Krizah, Jože Koselj iz Ribnega, Zelj-ko Kilej-Zapad iz Kranja, Miroslav Molk Brdavs iz Kranja, Franc Pin-tar iz Kranja, Milan Jakša-Jure iz Škofje Loke^ Pavel Bernik i*. Pociion-ka, Matija Štenta iz Kranja, Martin Košir-Viktor iz Goric, Janez Žnidar šič iz Kranja, Albin Polk-Fajfa z Jesenic, Sonja Zbačnik-Zofka iz Škofje Loke, Vilko Klepec iz Šenčurja, Ivan Ravnahrib iz Struževega, Rudi Ber-toncelj iz Strahinja, Alojz Jelenc-He-lidor iz Prezrenja pri Podnartu, Peter Turk z Blejske Dobrave, Pavel Seljak-Avgust iz Škofje Loke in Stane Razdrh-Aleš iz Kranja. Slovesnosti so se udeležili tudi ste vilni kranjski in medobčinski druž benopolitični delavci, prijeten kul turni program pa so nekdanjim borcem pripravili učenci osnovne šole Lucijan Seljak u Stražišča. D. D. Spremembe v šolstvu 1 kar prehitevajo druga drugo Radovljica — Pravijo, da so priznanja priložnost, da človek ob njih v spominih znova prehodi svojo življenjsko pot. Radovljičan Ferdo Bern, dolgoletni politični aktivist, šolnik, družbeni pravobranilec samoupravljanja, zdaj pa upokojenec, je imel že večkrat tako priložnost. Zadnjikrat ob letošnjem 1. maju, ko je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Ferdo Bern se je kalil v NOB, po osvoboditvi pa je opravljal vrsto pomembnih dolžnosti; preveč, da bi jih naštevali. Naj omenimo le naloge na področju šolstva, ki mu je posvetil domala polovico svojega aktivnega življenja. Bil je vse od učitelja razrednega pouka, zgodovinarja in geografa do ravnatelja, funkcionarja zavoda za šolstvo, bil je tudi član mešane mednarodne komisije za šolanje slovenskih otrok v tujini. Obdobja svoje pedagoške dejavnosti se rad spominja. »Ko po več desetletjih srečuješ svoje nekdanje učence na odgovornih položajih, poštene in delavne, ti je toplo pri srcu. Ti ljudje so dokaz, da je seme, ki ga je zase jala šola z vzgojo za pošteno delo in samoupravljanje, padlo na rodovitna tla.« Ferdo Bern je še vedno na tekočem o današnji prosveti. Tudi kako pikro zna reči na račun današnjega šolstva: »Koncept osnovne šole je danes napreden, a zelo zahteven. Zato ni potrebe, da bi se pred ostalim svetom sramovali. Prav zato, da bi dohiteli napredni svet, pa šolo neučakano spreminjamo. Spremembe kar prehitevajo druga drugo, rezultatov pa ni. Seveda, saj morata spremembo preskusiti vsaj dve generaciji učencev, da se vidi uspeh takih in drugačnih poskusov. Za uspeh učenca ne more biti odgovorna le šola. Čeprav je celodnevna šola namenjena temu, da razbremeni starše,slednji vendarle ne morejo vsega vzgojno-izobraževalnega bremena prevaliti na družbena ramena. Učenec namreč potrebuje tudi zaslombo družine. Tudi napredovanje z negativno oceno je slabost današnje šole. S tem šolo preveč idealiziramo, čeprav je še daleč od popolnosti. Na ta način prej spodbujamo lažno solidarnost, ki se je mlad človek nauči za vse življenje, kot pa pomagamo podpovprečnim. Praksa nas svari ker vse prehitro jemljemo tistim, ki dobro delajo, v prid onim, ki slabo izpolnjujejo svoje dolžnosti. Tako vzgajamo slabe delavce.« Leta 1976. je Ferdo Bern postal prvi radovljiški pravobranilec. Dolgoletne politične izkušnje so ga prekalile, da je znal odkrivati napake in »zgrabiti bika za roge«. V sedemletni praksi je razčistil marsikateri primer nesamoupravnega ravnanja in delavcem pomagal do njihovih pravic. Najbolj pomni primere, ko je izrekal ukrepe družbenega varstva. Še danes ga moti neodgovoren odnos do družbenih sredstev in megalomanske naložbe, ki požro milijarde, za vzdrževanje pa zmanjka denarja. Mnogo opozoril je naslovil raznim organom, a miselnosti ni uspej spremeniti. D Z. Žlebir J 40 let dela organov in služb varnosti SFRJ Prizadevanje za ohranitev doseženega Pred štirimi desetletji, 13. maja 1944. leta, je tovariš Tito podpisal zgodovinski dokument o ustanovitvi Oddelka zaščite ljudstva — Ozne. Ta je postala enotna služba varnosti nove Jugoslavije. Odločitev o snovanju enotne službe varnosti je bila velikega pomena zlasti zato, ker se je bližal konec vojne in je bilo treba ustrezno ukrepati za zaščitopridobitev narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije ter za uresničitev odločitev drugega zasedanja Avnoja. Glavno gibalo tega snovanja sta bila, tako kot pri drugih zgodovinskih spremembah v revoluciji in socialistični izgradnji, Titova misel in delo. Ob spoznavanju trenutnih razmer in predvidevanju gibanj v daljšem obdobju je Tito z očmi marksista in revolucionarja začrtal osnovne smeri in stopnje razvoja varnosti kot funkcije socialisti čne samoupravne družbe. Od ustanovitve do konca vojne pa tudi kasneje, je O/na izpolnjevala celo vrsto zelo pomembnih in zapletenih nalog, posebno v enotah NOV in POJ oziroma Jugoslovanski armadi. S tem ji? veliko pripomogla k skupnemu uspehu v borbi z okupatorjem, domačimi izdajalci in drugimi sovražniki naše revolucije. Seveda je tudi pri teh nalogah prišlo do izraza široko sodelovanje ljudstva in borcev z organi O/ne, kar je omogočilo dosežene ra/.ultate. Ob ustanovitvi ministrstva za narodno obrumbo 1940. leta so reorganizirali tretji odsek Ozne v armadi in ustanovili kontraobveščevalno službo Jugoslovanske armade, v sestavi generalštaba JLA pa je ostal obveščevalni oddelek, ki je piev/el vodenje celotnega obveščevalnega dela v domovini in tujini. V sestavo ministrstva za notranje zadeve so Ozno vgradili kot posebno upravo — i pravo državne varnost I Z razvojem samoupravljanja so se tudi naloge obrambe in varnosti prenesle z državnih orgunov na nosilce življenja in dela v naši družbi. Na podružbljanje skrbi za varnost so pomembno vplivale zlasti ustavne spremembe 1974. leta in odločitve X. kongresa ZKJ. Politična opredeb-tev in normativna ureditev mesta m vloge funkcije, organov ter drugih subjektov varnosti pa sta pripomogla k še popolnejši zaščiti nase samoupravne socialistične družbe pred vsemi napadi zunanjega in notranjega sovražnika. Štiridesetletnica nastanka in aktivnosti služb in organov varnosti mineva v času, ko se naša družba a> teva ukrepov za odpravljanje gospodarskih težav pa drugih problemov in ko v svetu vladajo zelo zapleteni mednarodni odnosi. Zato poteka praznovanje tega jubileja v rnaav nju povečanih prizadevanj pripv; kov organov in služb varnosti vseh subjektov samozaščite sa opiranje poskusom sovražnika, da ogrozi to, kar smo v preteklosti doseg drago plačali. Z aktivno udeležbo v gibanju neuvrščenih in Združenih narodih ter l razvijanjem sodelovanja z vsemi žavami, posebno sosednjimi, o&Sa država opravlja vse, kar je v n moči, da bi zaustavila nadaljnje poslabšanje mednarodnega položaja in oboroževalne tekme ter storila korak naprej k obnovi zaupanja in sporazumevanja za miroljubno rescva nje sporov in izgradnjo pravičnih mednarodnih gospodarskih odnos« Zahvaljujoč temu se je uveljavil in ohranil mednarodni položaj Jugoslavije kot neuvrščene socialistične dežele. S- Saje Borčevska skupščina Radovljica - V torek, 15. maja ob (i uri bo v hotelu Jelovica na Bledu in no v Grajskem dvoru v Kao V-., kakor je bilo prvotno določeno. pro_ rimsko volilna skupščina občinske ; e »zacUc ZZBNOV Radovjjica Spregovorili bodo o delu v zad: dveh letih in sprejeli letošnji program dela. PETEK, 11. MAJA 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Varčevanje pri drobnih delih Cestarji upajo, da bodo ob pomanjkanju denarja zagotovili vsaj varno prevoznost cest. Ko bo denar, bodo na vrsti tudi vzdrževalna dela, kot so signalizacija, obnova smernikov, košnja, čistoča ipd. Kranj — Prvič v svojem obstoju je Cestno podjetje Kranj prve tri mesece letošnjega poslovnega leta končalo s tako izgubo kot še nikdar doslej. Le-ta je namreč znašala 23,658.000 dinarjev. Težak položaj, v hvak>. Z vsemi močmi so se lo-irtije. Običajni delovnik so po-"^Sali še za dve uri in uvedli sobot-delo, les so vozili na žago tudi -prvomajskimi prazniki. Čeprav » že pričela spomladanska dela nikih in poljih, so tudi kmetje doslej več skrbi namenjali gozdo-Večina je praznike preživela s /kjro in motorno žago v rokah, na r^KJčpa so jim v teh dneh priskoči-*tudi sorodniki in prijatelji. ' Gozdnem gospodarstvu Kranj :' doslej pospravili že več kot polovi-J sozdne podrtije — preko 50 tisoč ''J&čnih metrov lesa. Polomije so se ■'-'u predvsem v zasebnih, nižinskih ^žje dostopnih gozdovih, domala staknjena pa so ostala gozdna ■'■r-oćja nad tisoč metri nadmorske V nižinskih in toplejših pre-" ' že preti nevarnost lubadarja, *0 so v gozdnem gospodarstvu že ;^jeli vse potrebne ukrepe, s kate-T'! naj bi preprečili širjenje škod--a odslej bodo sprejemali le olu-JBI les, kar pa je že od prej neolu-—jega, ga bodo zaščitili s kemični-: .sredstvi. '^jvečji problem postaja odvoz le- * V kranjskem gozdnem gospodar-^ imajo na razpolago le 24 tovor- /'■^cj\', s katerimi lahko prepeljejo ***no 500 kubičnih metrov lesa ali / ilovico zalog, ki jih dnevno pri-kmetje in gozdarji. Razmere *0odo izboljšale, ko bodo dobili po- y- z Postojne, Ljuoljane in Celja; :'--":ajo, da že ta teden. Čeprav so '-?«tom doslej preskrbeli že dvesto jtotornjh žag, so na zadnjem sestan- * ^taba za odpravo posledic febru-: -*ega vetroloma ugotovili, da bi '"za nemoteno spravilo potrebovali * najmanj tristo. Največ zahtev za y>'e motorke je prišlo iz tržiške te-*$jne organizacije kooperantov. • Kranju so ocenili, da vihar povzročil v -nih gozdovih kranjske ':- in škofjeloške občine za 350 rr rov dinarjev škode Š>-ii zbrati iz raznih onov. Če bo pri tej vsoti ostalo, ni nobenega dvoma več, da glavno breme škode nosili " ■ • <•, gozdno gospodarstvo in nje-temeljne organizacije, razsež-Katastrofe pa se bodo pokazale ' čez nekaj letin desetletij. blejskem gozdnem gospodar ***mđo konca aprila pospravili 3,1 v kubičnih metrov lesa, J7 tiso /v-bnih in 21 tisoč v družbenih />oz **ih, kar je nekaj manj kol (;•< tjin skih gozdovih, medtem ko je na Pokljuki, Mežaklji in delno tudi na Jelovici še precej snega. Pravo obsedno stanje je tudi na gorenjskih žagah, kjer sicer zelo hitijo z žaganjem lesa; najbrž pa ne bi bilo napak, če bi delali tudi med prvomajskimi prazniki. V tržiškem Zlitu so uvedli dvoizmensko delo, tri tedne so žagali tudi ponoči. V njihovem skladišču je preko tri tisoč kubičnih metrov neolupljene hlodovine; najbolj se mudi za borovec, saj je nevarno,'da bi zaradi visokih dnevnih temperatur pomodrel. Na preddvor-ski zagi so se prav tako odločili za dodatno izmeno, o nočni pa ne razmišljajo, ker za to tudi nimajo dovolj usposobljenih delavcev. Na zalogi imajo že osem tisoč kubičnih metrov lesa in slejkoprej jim bo zmanjkalo skladiščnega prostora. Vetrolom je postavil na glavo njihove načrte, saj bodo morali namesto 16.500 kubikov razžagati kar 35 tisoč kubičnih metrov hlodovine, razen tega pa še precej lesa za domačo uporabo. Žaganje je tudi bolj zamudno, saj veter ni gledal na debelino in je pometal vse po vrsti. Izračuni so pokazali, da so hlodi v poprečju za sedem centimetrov drobnejši kot običajno. C. Zaplotnik druga, sicer prav tako potrebna vzdrževalna dela, kot so signalizacija, smerniki, košnje, čistoča ipd., pa bodo morala počakati, da dobimo denar. Položaj je torej tako težaven, da varčujemo že pri drobnih delih.« »In kaj si na Gorenjskem potemtakem letos še lahko obetamo?« »Skupščina republiške skupnosti za ceste je med večja vzdrževalna dela na magistralnih in regionalnih cestah na Gorenjskem letos uvrstila odstranitev tlakovanega vozišča na Jelenovem in Gaštejskem klancu v Kranju, ki ga bo zamenjal asfalt, obnovitev asfalta od Žabnice do Starega dvora v Škof j i Loki in na cesti Mokri log—Bohinjska Bistrica ter nadaljevanje obvoznice v Gorjah. Predvideno je še nadaljevanje del na Uranski cesti in popravilo nekaj mostov. Odprta pa so vprašanja glede gradnje bohinjske ceste, jeseniške obvoznice in 10-letni program izgradnje cest v Kranju, pri katerem je precejšnje obveznosti sprejela prejšnja republiška skupnost za ceste. Nejasnosti so tudi še vedno glede odprave nekaterih črnih točk in kritičnih odsekov, kot je na primer Log pri Kranjski gori. V programu pa imamo nekatera dela, kjer so investitorji različne interesne skupnosti. V kranjski občini so to cesta Iskra—Planika, Likozar-jeva in Krožna cesta v Stražišču. Na Jesenicah bomo asfaltirali prestavljeno magistralno cesto in več del nas čaka v krajevnih skupnostih. Na avtocesti gradimo nekatere priključke in križanja z njo, začeli pa smo tudi že z gradnjo podaljška vzhodne obvoznice od mlekarne do brniške ceste. Naša želja je tudi, da bi zaradi nevarne Jezerske ceste'od Jaka do Britofa v kranjski občini zgradili še nadaljnjo povezavo ceste Preddvor—Kranj, In sicer od Hotemaž do brniške ceste.« A. Zalar Še vedno preveč počez V Sloveniji naj bi gospodarstvo razbremenili za 13 milijard dinarjev — V Škofji Loki menijo, da so predlagani ukrepi preveč linearni in ne upoštevajo različnih pogojev gospodarjenja niti različnih razmer v občinah — Preveč so usmerjeni na prihranke v občinah in premalo zadevajo različne prispevke na republiški ravni Škofja Loka — Predlagana politika cen v letošnjem letu škofjeloškemu gospodarstvu ne obeta veliko dobrega. Le približno tretjina delovnih organizacij bo lahko svobodno"oblikovala cene, druge jih bodo še vedno imele pod nadzorom. Dovoljene podražitve pa so veliko premajhne, da bi krile vedno večje stroške proizvodnje, ki naraščajo zaradi skokovite rasti cen surovin. Izdelki škofjeloške predelovalne industrije naj bi se podražili med 13 in 20 odstotki, surovine zanje med 35 in 50 odstotki. Izračunali so, da se bo zaradi takšnega razkoraka med cenami letos odlilo iz Škofje Loke polovico lanske akumulacije oziroma 700 milijonov dinarjev. Zato tudi ni realno pričakovati, da bi bil z resolucijo predvideni 2-odstotni porast realnega družbenega proizvoda dosegljiv. Posledica vsega tega bo nadaljnje upadanje investicij in to ne le v industriji, temveč tudi v kmetijstvu in obrti, slabšanje likvidnosti, še večje poseganje po kreditih za obratna sredstva in nadaljnje manjšanje dohodka zaradi visokih obresti zanje. Negativne posledice politike cen, visokih obresti in predvidenih ukrepov za finančno konsolidacijo gospodarstva naj bi omilili z razbremenitvijo gospodarstva. Vendar so na torkovi seji izvršnega sveta škofjeloške občine menili, da so predlagani ukrepi premalo selektivni in bi v takšni obliki, kot so sedaj predlagani, preveč linearno posegli v vse oblike družbene reprodukcije v občini. Predlagali so, da se dodatno prouči možnost zmanjšanja obveznosti iz čistega dohodka ozdov, ko gre za obveznosti do nerazvitih in rezervne sklade. Glede na predvideno politiko realnega tečaja dinarja naj bi proučili dodatno zmanjšanje prispevkov za pospeševanje konvertibilnega izvoza ter prispevkov za rezerve gospodarstva na republiški ravni. Hkrati naj bi zgubarje, ki čakajo na ta denar, obravnavali bolj selektivno. Ukrepi naj bi bili zastavljeni ,tako da bi upoštevali različen položaj posameznih dejavnosti v občinah. Predlagali so, naj bi določili skupno obveznost občine za razbremenitev gospodarstva, kako bo izvedena, pa bi se v občini sami dogovorili. Prav tako naj bi bilo omogočeno, da bi bile delovne organizacije lahko deležne različnih stopenj razbremenitve, ker so pogoji gospodarjenja v različnih panogah različni. Menili so, da bi bilo škodljivo vsako zmanjševanje samoprispevka, ker je inflacija že močno najedla denar in je že izvedba sedanjega, predlani za tretjino zmanjšanega programa, vprašljiva. Bolj s premislekom pa naj bi se odločali za nove samoprispevke, pa tako krajevne ali občinske. Če bo z zveznimi predpisi predvideno zmanjšanje skupne in splošne porabe, naj bi upoštevali različen položaj družbenih dejavnosti po občinah. Bolj naj bi porabo zmanjšali tam. kjer že imajo viške. Da pa ne bi zaradi zmanjševanja prihajalo do motenj, je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti brezobrestno prelivanje denarja med sisi družbenih dejavnosti, da ne bi imeli problemov z likvidnostjo med letom, denar za sise materialne proizvodnje naj bi obračali v delovnih organizacijah in bi jih sisom odvajali po potrebi, spiemenili naj bi nekatere normative v družbenih dejavnostih, zmanjšali naj bi administracijo v zvezi z novimi predpisi o cenah in ponovno preučili nov sporazum o šoci-alnovarstvenih pomočeh. Na seji so tudi menili, da je prevelik del predvidenega 13-milijard-nega zmanjšanja obremenitev prevaljen na občine in njihove dejavnosti, premalo pa so na udaru prispevki, ki se za različne potrebe zbirajo v republiki. Tako ima slovensko gospodarstvo izredno velike obveznosti do republiške infrastrukture, ki jih pokriva iz poslovnih skladov. Ker pa so ti zaradi vse manjšega dohodka vse bolj skromni, postajajo za gospodarstvo vse večje breme. V marsikateri tovarni ne morejo zamenjati z novim niti najbolj nujno potrebnega stroja, prispevke za železnice pa morajo odvesti. L. Bogataj V SGP Gradbinec pravijo: Dela je dovolj, vendar... »Skrbijo nas cene, pomanjkanje materiala in nafte. Čeprav se čudno sliši, je za nas trenutno zelo problematično gorenjsko združeno delo,« pravi direktor SGP Gradbinec Kranj Kranj — Lani v tem času so bile razmere v slovenskem gradbeništvu nasploh in tudi v Splošnem gradbenem podjetju Gradbinec Kranj kot največji tovrstni delovni organizaciji na Gorenjskem precej drugačne. Glavna težava je bila, da gradbena operativa ni imela dovolj dela. Letos je dela dovolj — vsaj pri Gradbincu je tako — težave pa so drugje. »Čeprav se čudno sliši, je za nas trenutno zelo problematično gorenjsko združeno delo,« pravi direktor SGP Gradbinec Kranj Stanislav Božič. »Skoraj povsod imajo namreč zaposleni boljše osebne dohodke kot delavci v gradbeni operativi. Zato ljudje odhajajo v tovarne. V prvem tromesečju letos sicer nobena naša je februar-zasebnih in trži* Doslej skladov le so SO Korenine in veje varujejo cesto - Le se Zeve^o ko vidite strašljive posledice /«°™^ ^vesaso pospravili, pusm pa ^JST^^^SS^^^^ nov la zemlje in oqro:ala ceste. \ sc ooij -mu „.„„,;\„rni,iti vendar k ie iataknih, „ri oriti droimh, problemov. Sedaj jo Bled le še bolj potte- E* £»&■ m ««* možno,,, turistične izgradnje območja Mlino. M. V. temeljna organizacija ni imela izgube, vendar akumulacija nenehno pada, pri čemer nas dodatno pestijo še zahteve po investicijskih kreditih za posamezne projekte. Tekoča likvidnost zaradi posameznih predplačil oziroma avansov sicer v naši delovni organizaciji ni ogrožena, vendar pa za njimi stojijo kot bumerang cene oziroma podražitve. Sicer pa nas ta hip skrbijo predvsem cene, pomanjkanje materiala in tudi nafte. Odmrznitev cen naj bi po eni strani, kar zadeva gradbeni material, razmere normalizirala, kako pa bomo zdržali podražitve, je še velika uganka. Težava so devizna sovlaganja za različne rezervne dele za mehanizacijo. Zadnje čase občutimo tudi pomanjkanje nafte, tako da so nekateri gradbeni roki že ogroženi.« »Lani v tem času ni bilo dovolj dela, ni bilo gradbišč. Kako pa je letos?« »Dela je letos dovolj oziroma je stanje, vsaj kar zadeva našo gradbeno operativo, boljše kot lani. Po enoletnem zastoju smo skupaj z Gradi-som zastavili gradnjo stanovanj na Planini III v Kranju, kjer naj bi bilo prihodnje leto zgrajenih 739 stanovanj. Sicer pa bo v kranjski občini letos zgrajenih le nekaj malega stanovanj v Šenčurju in na Zlatem polju; a povsod gre bolj za plombe. Gradimo prizidek za Iskro Kiber-netiko v Kranju. Na Jesenicah končujemo šolo na Koroški Beli in do konca tega meseca naj bi bila končana dela na obvoznici v Centru II (seveda brez pločnikov). Nadalje na Hrušici zaključujemo stanovanjsko gradnjo. Od novih del računamo na gradnjo jeklarne in v zvezi z'njo na razdelilno transformatorsko postajo na Okroglem. V Mostah pri Žirovnici delamo na zavarovanju, obrežja zaradi rekonstrukcije zapornice na hidroelektrarni. Kar zadeva avtocesto, je glede naše obveznosti v zaklju- čnih delih Pavlinova kmetija v Naklem, nadomestni objekti v Britofu pa so zgrajeni. Gradimo tudi v Tržiču oziroma v Preski stanovanjski blok, stanovanjske objekte na območju kamniške občine, TV center na Krvavcu, kamp v Martuljku in v kratkem pričakujemo začetek nekaterih pomembnejših del tudi na ljubljanskem območju. Kar pa zadeva naš izvozni program, ga bomo, kot kaže, tudi uresničili. Trenutno je 40 naših delavcev v Iraku, sredi leta naj bi jih bilo toliko tudi v Alžiru. Trenutne jih je deset tudi v Celovcu pri gradnji Slovenskega doma. V pripravi so še nekatera druga gradbišča, o katerih pa je ta hip še preuranjeno govoriti.« A. Žalar Priznanje Gradbincu V Kotor Varošu, s Kranjem pobrateni občini, so 24. aprila slavili občinski praznik. Ob tej priliki je občinska skupščina Kotor Varoš Splošnemu gradbenemu podjetju Gradbinec Kranj podelila priznanje za Gradbinčevo sodelovanje pri vzgoji, izobraževanju in zaposlovanju njihovih občanov. Desetino večji izvoz Po podatkih Narodne banke Slovenije je gorenjsko gospodarstvo v prvih treh mesecih letos izvozilo za 7 milijard dinarjev (US dolar= 124,80 din), od tega na konvertibilno področje 4,91 milijard dinarjev in na klirinško za 2,12 milijard dinarjev. Najbolj so izvoz na zahod povečali na Jesenicah in sicer za 57 odstotkov, v Kranju na 11 odstotkov in v Tržiču za odstotek. V Radovljici so na zahod izvozili za odstotek manj in v Škofji Loki za 4 odstotke manj. Skupno se je na Gorenjskem izvoz na tržišče s trdo valuto povečal za 10 odstotkov, na kli-•ing pa so prodali za 21 odstotkov mani kot lani v enakem času. J O LAS 4. STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE — TRŽIČ PETEK, 11. MAJA 1984 20. seja DKLŽBKNO političnega z bo ha skupščine občine Tržič bo v lorek, 15. maja, ob 17. uri v mali sejni sobi 21. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v sredo, 16. maja, ob 17. uri v veliki sejni sobi 19. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v sredo, 16. maja, ob 17. uri v mali sejni sobi Dnevni red Po ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi zapisnikov ?. zadnjih dveh ločenih in skupnih zasedanj bodo de-la^ati obravnavali: — predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič — družbeni dogovor o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SRS: poročilo o delu za leto 1983. zaključni račun za leto 1983. odobritev sredstev solidarnosti občini Nova Gorica, osnutek novega družbenega dogovora — odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Tržič za obdobje 1986-1990 — odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Tržič za obdobje od leta 198b' do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 — predlog poslovnika o delu občinske skupščine v neposredni vojni nevarnosti in v vojni -- periodični pregled prihodkov in splošnega razporedu prihodkov proračuna občine Tržič za obdobje od 1. 1. do 31. 3. 1984 - povzetek — kratek pregled značilnosti gospodarskih gibanj v 1983. letu — poročilo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 — davčni zaključni račun za leto 1983. predlog za potrditev — zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1983. predlog za potrditev — poročilo o delu skupščin in organov skupščin interesnih skupnosti družbenih dejavnosti — volitve in imenovanja — odgovori na delegatska vprašanja ter predlogi, pobude in vprašanja delegatov Družbenopolitični zbor bo razen teh skupnih vprašanj obravnaval še: — osnutek statuta krajevne skupnosti Zbor združenega dela: — predlog odloka o javnem redu in miru v občini Tržič — ocena aktivnosti, razprav in rezultatov gospodarjenja v občini Tržič za leto 1983 — predlog sklepa in soglasje skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti ter zborov občinske skupščine za stopnjo amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v dru/.beni lastnini za leto 1983 in 1984 Zbor krajevnih skupnosti: — predlog odloka o javnem redu in miru v občini Tržič — osnutek statuta krajevne skupnosti — poročilo o gospodarjenju s sredstvi, ki so jih imele krajevne skupnosti v občini Tržič za svoje dejavnosti v času od 1.1. do 31. 12.1983 — predlog sKlepa in soglasje skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Tržič ter zborov občinske skupščine /.a stopnjo amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini za leto 1983 in 1984 Kako so gospodarili lani Izredno ugodne finančne rezultate poslovanja tržiškega združenega dela slabi naraščanja zadolženosti, dinarske in devizne nelikvidnosti — Pohvalna ocena razprav o zaključnih računih DOGOVORIMO SE Davčni zamudniki Na davčnem zaključnem računu za leto 1983 bi glede na predpisane obveznosti morali zabeležiti dobra 102,3 milijona dinarjev. Vendar je bilo plačanih le za približno 99,3 milijona dinarjev obveznosti, kar pomeni, da sO zavezanci dolgovali 2,9 milijona dinarjev. V povprečju je vsak od 713 zavezancev dolgoval 4,1 milijona dinarjev. Od celotnega zneska neplačanih odmerjenih družbenih obveznosti je 78 davčnih zavezancev iz obrtne dejavnosti dolgovalo skupaj 914,410,35 dinarjev. Do dneva pregleda davčnega zaključnega računa, H), aprila letos, se je eni se k neporavnanih odmerjenih družbenih obveznosti zmanjšal na 1,5 milijona dinarjev. Odmerjeni prispevki za starostno zavarovanje kmetov so lani skupaj s stroški prisilne izterjave znašali približno 1,4 milijona dinarjev 1 lata nih je bilo 1.3 mihjona dinarjev prispevka, do dneva pregleda zaključnega računa pa so se dolgovi zmanjšali za polovico Kljub zaostrenim razmeram gospodarjenja so bili finančni rezultati lani v tržiški občini proti pričakovanju izredno ugodni. Na visoko rast je razen cen vplivala tudi ugodna prodaja, zlasti še v obutveni in tekstilni industriji, nosilkah gospodarske dejavnosti v tržiški občini. Finančni rezultati so bili tudi ugodnejši kot na Gorenjskem in v republiki. Rast dohodka je bila sicer visoka, vendar ni temeljila na dejanskih gibanjih proizvodnje in produktivnosti dela ter kvalitetnih spremembah v poslovanju. Obseg industrijske proizvodnje je bil vse do novembra pod ravnijo leta 1982, decembra pa se je povečal za 4,2 odstotka, tako da je bil celoletni obseg za 0,8 odstotka višji kot 1982. leta. Kljub visoki rasti cen, ki so vplivale na vrednostno rast finančnih kazalcev poslovanja, pa izvršni svet meni, da je bil v tržiškem gospodarstvu realni obseg poslovanja za nekaj odstotkov večji kot leta 1982, posebno še, ker je bil v nekaterih organizacijah proizvodni program zahtevnejši in ker so se zaloge gotovih izdelkov in blaga znižale. S povečanjem zadolženosti gospodarstva se finančna struktura poslabšuje, ugotavlja izvršni svet. Kljub močno povečanim obrestnim meram za kratkoročne kredite se je stanje teh kreditov za obratna sredstva povečalo za 97 odstotkov. Obveznosti skupaj z obveznostmi iz menic so bile višje za 88 odstotkov. Z začetnimi novimi investicijskimi vlaganji so se povečali dolgoročni krediti za osnovna in obratna sredstva od 181 na 910 milijonov dinarjev. Povečal se je tudi delež obveznosti v terjatvah do kupcev oziroma so obveznosti do dobaviteljev višje kot terjatve iz poslovnih razmerij, kar kaže na poslabšanje likvidnosti pri nekaterih organizacijah združenega dela. Poglejmo nekatere pomembnejše številke iz lanskega poslovanja tržiškega združenega dela. Celotni prihodek je porasel za dobrih 58 odstotkov in je znašal več kot 18,1 milijarde dinarjev. Porabljena sredstva so naraščala za odstotek hitreje kot celotni prihodek, kar kaže, da je ekonomičnost poslovanja nekoliko slabša kot v letu 1982. Amortizacija po predpisanih stopnjah se je glede na prejšnje leto povečala za blizu 47 odstotkov. Skupni dohodek je bil večji za dobrih 55 odstotkov, družbeni proizvod skoraj za 55 odstotkov, del dohodka, ki so ga porabili za osebne dohodke, je porasel za 33,3 odstotka, medtem ko so se skladi povečali za 116 odstotkov. Nobena organizacija združenega dela ni poslovala z izgubo. Povprečni osebni dohodek tržiškega delavca je lani znašal 19.006 dinarjev. Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 razen delavcev SAP, tozd Gorenjska, ni prekoračil noben tržiški kolektiv, niti s področja gospodarstva niti zunaj njega. Tržiški izvozniki so lani ustvarili 1,25 milijarde dinarjev izvoza. Na konvertibilno področje so izvozili za 979 milijonov dinarjev in na klirinško za 271 milijonov dinarjev blaga in storitev. Plan izvoza so uresničili 87,6-odstotno. Glede na leto 1982 je bil izvoz lani manjši za 11,4 odstotka. Pokritje uvoza z izvozom je bilo 138,3-odstotno. Delež konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu je lani znašal 78,4 odstotka, 1982. leta 64,8 odstotka. Plan konvertibilnega izvoza je bil presežen za 1,5 odstotka, pokritje konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom je znašalo 166,3 odstotka. Za naložbe so v tržiški občini lani porabili dobrih 879,2 milijona dinarjev. Skoraj 56 odstotkov denarja so prispevale organizacije združenega dela in gospodarske interesne skupnosti, blizu 34 odstotkov so znašala posojila bank in plasmaji preko bank, več kot deset odstotkov pa je bilo denarja organizacij združenega dela in interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter krajevnih skupnosti. Ko je obravnaval gospodarska gibanja v minulem letu, je tržiški izvršni svet poudaril, da mora biti poročilo osnova za delo v tem letu. Glede na sprejete stabilizacijske programe morajo delavci v vseh temeljnih organizacijah analizirati vse stroške ter porabo in sproti ukrepati. Zaradi težav v dinarski in devizni likvidnosti bo treba sprejeti ukrepe za racionalizacijo porabe denarja. Izvršni svet bo tudi sproti spremljal dogajanja na področju zadolženosti gospodarstva. Opozoril je še na stanovanjsko dejavnost, ki je lani nazadovala; zamude bo treba poskusiti nadoknaditi v tem letu. Občinski svet zveze sindikatov Tržič poslovnemu poročilu dodaja oceno aktivnosti, razprav in rezultatov gospodarjenja v minulem letu. Zanimiva je ugotovitev osnovnih organizacij zveze sindikatov, da so bila pripravljena gradiva za razprave kvalitetna, razumljiva vsem zaposlenim in da so vsebovala vse osnovne kazalce o uspešnosti poslovanja. Še vedno pa ponekod menijo, da so poročila preobširna in preveč strokovna. V razprave o zaključnem računu je bilo od vseh zaposlenih vključenih povprečno 82 odstotkov delavcev. Največ vprašanj in pripomb je bilo danih predvsem na sindikalnih skupinah. Vprašanja delavcev so se nanašala zlasti na osebne dohodke, nagrajevanje po delu, doseganje normativov dela, dodatek za stalnost, analitske ocene, samoupravne akte o nagrajevanju po delu. Delavce skrbi padanje realne rasti osebnih dohodkov in s tem tudi njihova socialna varnost. Razpravljali so št\ o odgovornosti do dela in medsebojnih odnosih, o racionalnejšem izkoriščanju delovnih sredstev in predmetov dela. zmanjševanju vseh vrst porabe, varčnejšim ravnanjem s surovinami, produktivnosti, disciplini, možnostih posodobitve proizvodnje, pomanjkanju surovin in reprodukcijskega materiala, razporejanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, o prehrani med delom, cenah izdelkov in oblikovanju cen, krepitvi dela samoupravnih organov in o drugih perečih vprašanjih. Motijo jih prevelike obremenitve dohodka, s katerimi se odliva ve liko denarja zunaj delovne organizacije in občine. v Ocena razprav o zaključnih računih za leto 1983 je ugodna. Kaže, da so prav te razprave priložnost, da se na mizo položijo vse karte. Delavci hočejo biti seznanjeni z uspehi in neuspehi gospodarjenja. Pasivni zbori uporabnikov Strokovna služba občinskih interesnih skupnosti držbenih deta nosti posreduje v obravnavo vsem zborom občinske skupščine gradi vo, ki vsebuje poročila o delu skupščin, zborov uporabnikov in izvajal cev ter odborov skupščin interesnih skupnosti v mandatnem obdobju od 1982. do 1984. leta Ocene so pripravili odbori za samoupravne, ku-drovske in tekoče naloge, obravnavale in sprejele pa so jih skupščine na sejah v drugi polovici marca. Ocene naj bi rabile družbenopolitičnim organizacijam, združene mu delu in krajevnim skupnostim ter zborom občinske skupščino /a osnovo ob ocenjevanju delovanja delegatskega sistema ter načrtovanju lastnih aktivnosti pri odpravi pomanjkljivosti na področju uveljavljanja in utrjevanja samoupravnega delegatskega dogovarjali ju m odločanja kot tudi planiranja razvoja na področju družbenih dejavno sti in zagotavljanja socialne varnosti občanov. Ena od osnovnih ugotovitev iz ocene dela skupščin interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, je, da v tem mandatnem obdobju m bistvenih kvalitetnih premikov. Zaradi zaostrenih gospodarskih raz mer in administrativnega določanja sredstev za skupno porabo se pri delegatih uporabnikov ustvarja občutek, da je brez pomena dogovarja nje o svobodni menjavi dela z izvajalci. Predvsem to povzroča pasu nost delegatov v zborih uporabnikov in zaradi nesklepčnosti večkratne sklice posameznih skupščin, zlasti raziskovalne in kulturne. Lani sta uspeli oživiti delo skupnost socialnega varstva m ra/r ko valna skupnost. V skupnosti socialnega varstva BO 1 izboljšanjem nor mativne urejenosti na področju socialne varnosti občanov m nastavit vijo strokovnega delavca utrdili vsebino in program dela skupnosti ter ji opredelili mesto in vlogo v sistemu delovanja interesnih skupnosti S kvalitetnejšim programom dela in aktiviranjem organov skupščine je na novo zaživelo delo na področju rzaiskovalne dejavnosti. Vendar je ta skupnost še vedno brez strokovnega delavca, kar Otežuje delo Pomoč v naravnih nesrečah Nekaj novosti pri dodeljevanju sredstev solidarnosti za od-pravljanje posledic naravnih nesreč Tržiški izvršni svet ima pooblastilo zborov občinske skupščine za sklepanje o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji. Enkrat na leto je izvršni svet dolžan poročati o odločitvah. V finančnem poročilu za minulo leto piše, da je bilo na računu sredstev solidarnosti skoraj za 503 milijone dinarjev prihodkov. Razdeljenih je bilo dobrih 111,8 milijona dinarjev, razen tega pa so dobile občine, prizadete v neurju s točo, akontacije v skupnem znesku 99.7 milijona dinarjev. Lani je odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji obravnaval štirinajst zahtevkov iz trinajstih občin kot tudi zahtevke za dodelitev sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč v Bosni, Hrvatski in na Kosovem. Ko bodo dali podpisniki družbenega dogovora soglasje k usmeritvi teh sredstev, bo za odpravo posledic naravnih nesreč v omenjenih republikah in pokrajini namenjenih približno 30 odstotkov sproti oblikovanih sredstev solidarnosti v Sloveniji v posameznem letu. Odstotek velja za leta 1984. 1985 in 1986, ko bi slovenska obveznost znašala 461 milijonov dinarjev. Odbor podpisnikov družbenega dogovora predlaga, da se Novi Gorici nameni 126,4 milijona dinarjev solidarnostnih sredstev za odpravo posledic neurja s poplavo. Vsa škoda je znašala blizu 1,3 milijarde dinarjev. Odbor tudi predlaga osnutek novega dogovora, ki večinoma povzema določbe sedanjega, razširja pa spisek vrst naravnih nesreč (poze-ba, žled s snegom, suša, epizootije živalskih bolezni, rastlinske bolezni). Zelo pomembna novost je predlog, da bi občinske skupščine oziroma njeni pooblaščeni organi upravljali s sredstvi solidarnosti, ki se plačujejo in vodijo na ravni občin. Ta predlog je vsekakor sprejemljiv, saj bi s tem denarjem v občini lahko hitreje odpravljali posledice manjših naravnih nesreč, kadar občina do republiških sredstev ni upravičena. Ob uveljavitvi tega predloga bo tudi obravnava finančnih poročilo sredstvih solidarnosti na sejah skupščine lahko bolj vsebinska kot doslej, ko so bila poročila vselej sprejeta brez razprave in pripomb, saj je šlo zgolj za evidenčno spremljanje sredstev, razpolaganje z njimi pa je v pristojnosti podpisnic družbenega dogovora. J Težave proračunskih porabnikov V prvih treh mesecih letos se je občinski proračun zadovoljivo napajal. V primarjevi s planom prihodkov je močno prekoračen davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, nadpovprečno pa je bil uresničen tudi davek od alkoholnih pijač, ki je najpomembnejši izvirni proračunski prihodek. Skladno z občinskim odlokom o oblikovanju blagovnih rezerv je bilo začrtano, da bi sredstva za blagovne razerve od 1. januarja letos zbirali po 0.25-odstotnem prispevku iz osebnih dohodkov, davek iz osebnega dohodka pa bi bil le v višini 0.25 namesto prejšnjih 0,5 odstotka. Vendar bo ta sprememba veljala šele od 1. maja naprej; torej je v proračunu občine davek iz osebnega dohodka v prvem trimesečju pritekal po stopji 0,5 odstotka, kar pojasnjuje njegovo veliko prekoračitev, saj je bil že v tem kratkem obdobju celoletni plan uresničen z več kot 60 odstotki. Skupaj se je v prvih treh mesecih letos v občinski proračun nateklo skoraj 17,7 milijona dinarjev, kar je za malenkost pod letnim planom. Proračunski porabniki so bili skoraj vse trimesečje financirani po odloku o začasnem financiranju, toraj po os- Poslej več reda? Lani 8. decembra sta zbor združene!;.! dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala osnutek odloka o javnem redu in miru v občini Tržič ter ga predlagala v 30-dnevno javno razpravo. Med javno razpravo je prišlo m kaj telefonskih pobud občanov [ii Bist rice: ali je vneseno določilo o metanju petard m drugih pirotehničnih sredstev) ter nekaj pobud inšpeki ij skih služb in občinskega sodni K, i /a prekrške, ki so jih sestavljala odloka upoštevali v besedilu predloga. Odlok vsebuje naslednja pogl u. M varstvo reda, miru in družbene disci pline, varstvo ljudi in premoženja, varstvo zdravja in čistoče, varstvo zunanjega i/gleda, izobešanje in nošenje zastav in praporov, določbe o kaznih. Kazni za prekrške so različno visoke: od 500 dinarjev na primer za kršilca, ki popivu na javnih krajih zunuj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač, 10.000 dinarjev za kisika, ki pusti znal na lavnem prostoru ali prometni pOVTSl ni brez nadzorstva, 15.000 dinarjev za kršilca, ki odstruni, popiše, uniči ali poškoduje napisne tuble, druga javna obvestila ali opozorila /name nja, ki služijo javnemu namenu, do 60.000 dinarjev", kolikor znaša ka/en za prekršek pravni osebi in osebi, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti 'dovoli kartanje ali igranje drugih iger v javnem lokalu oziroma mestu ter če na javnih prostorih zanemari red in čistočo. Kazni so torej kar precej visoke, koliko več reda in miru hn v tržiški občini po sprejemu odloka, pa bo odvisno tudi od strogosti nadzorstvo nih delavcev. nova h iz leta 1983. Dobili so blizu 17J3 milijona dinarjev. Čeprav po navedenih številkah proračunska problematika v prvem trimesečju ne kaže zaskrbljuiočiv podatkov, pa velja izpostaviti \ 5 žje rešljivo vptašanje: vsi proračunski porabniki, predvsem pa upravni organi v občini, so v izjemno težker-. položaju, saj krčenje splošne vpliva na možnosti za delo teh nov. Primer: materialni strošk bi letos dosegli le 81 odstotkov skih, česar ob skrajnem varčevanju ukinjanju dejavnosti in drugih ukre^ pih stvarno ne bo mogoče doseči Zdaj še predlog Zbori skupščine občine so na zadnjih lanskih sejah obravnave sprejeli osnutek družbenega dogovora o spremembah in dopoln družbenega dogovora o uresnič nju kadrovske politike v občin: ter ga posredovali v enomeseeV vno razpravo. Pripombe na osnutek sta posredovala le strokovna služba občinska* skupnosti za zaposlovanje Gorenjske in koordinacijski odbor zi i$ drovska vprašanja pri občinski konferenci szdl Tržič. Večino pripomb je komisija za spremljanje izvajal družbenega dogovora o kadrovs politiki v občini Tržič upoštevala in jih vnesla v predlog dogovora. Ta je zdaj na dnevnih redih skupščinskih zborov. Krajevne skupnosti brez izgub Trinajst tržiških krajevnih skup nosti je imelo lani skupaj 29,7 milijc-na dinarjev, od katerih so za svoje delo porabile 23,4 milijona dinarjev Presežke so namenile v poslovne sklade, sklade investicij splošnega pomena oziroma jih prenesle v finančni program za letos. Izgube ni pridelala nobena krajevna skupnost, imele pa so izgube al posameznih dejavnostih. Pokrile so jih iz presežkov drugih dejavnost Najbolj kritično je bilo vzdrževar.jt krajevne samouprave. S pokrito" izgub na tem področju iz leta 198:: so mele lani krajevne skupnosti vzdrževanje samouprave komaj 84 odstotkov predlanske vsote. EttO je z izgubo poslovalo kar osem krajevnih skupnosti: Bistrica. Brezje, Križe Leše, Pristava, Senično, Ravne in Tržič-mesto. Skupaj so t dejavnosti ustvarile 1,1 milijona dinarjev i/gube. Poravnale sojo, kol že rečeno, iz presežkov druglh de nosti. Presežke so nekateri sveti krajev nih skupnosti prenesli na investicije o nega pomena. To je v nasprotju ffiSS.Občinske skupščine, damo-' kraievne skupnosti uporab:.,,:, i.,.; trza tiste namene, za katere,, prejmejo. MT PETEK, 1f. MAJA 1984 KULTURA 5. STRAN GLAS Srečanje gledaliških skupin Slovenije Vrh ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti V Bohinjski Bistrici bo od 22. do 26 maia m>t*>b-.i *ditev 27. srečanja gledaliških skupTsTen* -radovl„sko obc.no je to vsekakor izjemen kulturni dogodek sai to podal preged hoten, ,n ustvarjalne sile ljubiteljskih gMati M.„t"ni,spS„leden,,e - ™» P-dstiv Radovljica — V domu Joža Ažma-na v Bohinjski Bistrici bo od 22. do 26. maja potekala zaključna priredite. 27. srečanja gledaliških skupin Slovenije. Pomladansko prireditev bo v tednu dni podala pregled zdajšnje ljubiteljske gledališke ustvarjal nosti v Sloveniji. Prireditelji srečanja so poleg Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije še Zveza kulturnih organizacij Radovljica, ki je dobila podporo občinskega sindikalnega sveta Radovljica, pomagali pa ji bo- do krajevna skupnost, osnovna šola dr. Janeza Mencingerja in DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice Dvorana bohinjskega kultur- nega doma bo verjetno polna, saj so domačini z veseljem sprejeli pripravo srečanja, občinski sindikalni svet pa ga bo vključil v svojo kulturno akcijo, kar pomeni, da bodo prišli tudi gledalci iz drugih krajev radovljiške občine. Povedati velja še, da bo domačim ljubiteljem gledališča srečanje tudi seminar, saj bodo v tednu dni spoznali, kakšen je trenutni vrh slovenske ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti. Po vsaki predstavi bodo pripravili tudi pogovor, v katerem bodo sodelovali člani gledaliških skupin in vsi, ki zavzeto spremljajo ljubiteljski gledališki utrip. Spored srečanja je bogat. Neposredno sodi v okvir srečanja osem predstav. Prešernovo gledališče iz Drugo srečanje obrtniških zborov Slovenije — V soboto, 12. maja, ob 19. uri se bo v dvorani gimnazije v Kranju na drugem srečanju predstavilo šest moških pevskih zborov, katerih pokrovitelji so obrtna združenja. Vsak zbor bo zapel po šlin pesmi, na koncu pa vsi skupaj Aljaževo Oj Triglav moj dom. Najdaljšo tradicijo ima moški zbor Obrtnik iz Maribora (na sliki), ki ga vodi Slavko Z u la Pred tremi leti so bili ustanovljeni obrtniški zbor Lenart, ki ga vodi Milan Eder, moški pevski zbor združenja obrtnikov Dravograd pod vodstvom Stanka Reka in obrtniški zbor Kranj, ki ga vodi Janez Foršek. Najkrajši staž mata moški pevski zbor Rudolf Bozic iz Radomelj pri Domžalah in ^jomorni moški Pevski zbor obrtnega združenja Manbor-Ruše. kulturni koledar JESENICE — V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bo drevi ob 19. uri otvoritev Osme interclub razstave fotografij članov kluba prijateljev narave »Naturfreunde« Beljak — Vil-lach in članov fotokluba Andrej Prešeren Jesenice. V amaterskem gledališču »Tone Cufar« Jesenice bo v nedeljo, 13. maja, ob 10. uri Vaša matineja (Žarko Petan — Obtoženi volk). KRANJSKA GORA - Amatersko gledališče »Tone Čufar« z Jesenic bo gostovale v Kranjski gori v soboto, 12. maja, ob 20. uri z delom J. Aleševca — Podlaga zakonske sreče in A. Medveda — Rendez-vous. TRŽIČ — V kinodvorani v Tržiču bo v sredo, 16. maja, ob 16.30 gostovalo mariborsko gledališče s sodobno komedijo T. Partljiča — Moj ata, socialistični kulak. Ponovitev bo ob 20. uri. RADOVLJICA - V petek. 11. maja. ob 18. uri bo v Šivčevi hiši v Radovljici otvoritev del akademskega kiparja Boštjana Putriha. KRANJ — V Prešernovem gledališču v Kranju bo v petek, 11. maja, gostoval SNG DRAMA Maribor s komedijo T. Partljiča — Moj ata, socialistični kulak za Gimnazijo Kranj. Ponovitev bo ob 19.30 za red sreda in v soboto ob 19.30 za red četrtek. V ponedeljek, 14. maja, ob 19.30 bo ponovitev za red ponedeljek, v torek, 15. maja, pa bodo uprizorili isto komedijo za red torek. Do konca maja razstavlja v galeriji Kavka umetniška dela v sitotisku Marjan Kukec. V galeriji Prešernove hiše razstavlja svoja dela umetnik Karoly Andrusko. V galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo del akad. slikarja Rudija Gorjupa, v Mali galeriji pa razstavo Dnevnik MK februar '84 avtorice Mirjam Kopše. V Stebriščni dvorani je na ogled numizmatična razstava Plačilna sredstva v letih 1941-1945. V soboto, 19. maja, bo v dvorani Iskre na Laborah v Kranju letni koncert Iskrinega mešanega pevskega zbora. Koncert pod vodstvom dirigenta Marka Studena se bo pričel ob 20. uri. Pevci bodo predstavili program, ki vsebuje borbene, delavske, narodne in umetne pesmi naših in drugih narodov. Pol ure pred koncertom bo v avli na Laborah otvoritev razstave risb in kipov Petra Jova-noviča iz Dolenje Žetine. NAKLO — Prešernovo gledališče iz Kranja bo gostovalo v Naklem v petek, 11. maja, ob 17. uri z delom E. Peroci-Rooss — Moj dežnik je lahko balon. SKOFJA LOKA - V avli osnovne šole Cvetko Golar Škof j a Loka je odprta razstava plastik Petra Kukovice v počastitev dneva zmage. ŠKOFJA LOKA - V kapeli Puštalskega gradu v Škofji Loki okviru loških umetniških anizaciji Združenja okolje Loke in Glasbene šole Škofja Loka koncert in sicer v ponedeljek, 14. maja ob 19.30. Izvajalca sta Ciril Škerjanc — violončelo in Aci Bertoncelj — klavir. Izvajala bosta dela Marcella, Debusva, Škerjanea, Chopina in Itahma-ninova. Koncert bo dopolnjevala razstava likovnih del Pavleta Florjančiea i/. Škofje Loke. RETEČE pri Škofji Ix>ki - Pevci moškega pevskega zbora KUD Janko Krmelj Gorenja vas-Reteče vljudno vabijo na 10. jubilejno srečanje pevskih zborov, ki bo v soboto, 12. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Retečah pri Škofji Loki. Poleg gostiteljev bodo nastopili še: No-net Blegoš iz Poljan pri Škofji Loki, moški pevski zbor DU iz Škofje Loke, oktet Jelovica in pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke. bo v utripov v oi umetnikov Kranja bo sodelovalo s predstavo Borislava Pekiča V raju na vzhodu, v režiji Iztoka Torrvja. DPD Svoboda Bratov Milavcev — ameterski oder iz Brežic se bo predstavilo z delom Miloša Mikelna Moralno politične kvalifikacije tovariša Gubca Vlada Podgorška. Gledališka skupina KD Ivan Kaučič iz Ljutomera bo uprizorila Smrt predsednika hišnega sveta Iva Brešana v režiji Staneta Kralja. Gledališka skupina PD Soča iz Kanala bo nastopila z Botrom Andražem Držita in Rupla v režiji Staneta Lebana. Gledališče Svoboda center iz Trbovelj bo na srečanje prišlo z delom Branislava Nušiča Analfabet v režiji Tineta Šuperja. Gledališče Mi, klub mladih iz Murske Sobote bo nastopil z Učno uro Eugena Ionesca v režiji Milivoja Roša. Gledališka skupina DPD Svoboda iz Preval j se bo predstavila z delom Jaquesa De vala Eti-enne v režiji Vilija Strela. Oder treh herojev iz Pirnič pri Medvodah pa bo sodeloval z delom Reneja Mar-quesa Pokvečena sonca. Predstave so v zaključno srečanje predlagali območni odbori Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije, dokončno uvrstitev je oblikoval njegov izvršni odbor. V okviru srečanja pa bodo priredili več spremljajočih prireditev. Kot je že v navadi, bo Našo besedo 84 zastopala predstava Ko si srečen Ane Vouk-Pezdirjeve v izvedbi Plesnega gledališča pionirskega doma Cvetke Jerinove iz Celja. S srečanja slovenskih lutkarjev pa prihaja predstava Zakaj fantki jočejo v izvedbi lutkovne skupine WZ iz Murske Sobote in režiji Jožice Roš. Za prijetno popestritev bodo poskrbeli gostitelji srečanja. KUD Radovljica — Linhartov oder iz Radovljice, ki je s sodelovanjem Društva slovenskih književnih prevajalcev iz Ljubljaae pripravilo besedilo An-drea Bretona Raje življenje; zamisel večera je delo Alenke Bole-Vrabec, izvedli ga bodo v nočnem sporedu. Srečanje bodo spremljale kar tri razstave, ki bodo prikazale gledališke publikacije, gledališke plakate in kostumografijo. M. Volčjak Deseto pevsko srečanje Škofja Loka — Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka bo priredila štiri koncerte desetega, jubilejnega občinskega pevskega srečanja. Prvi koncert bo danes ob 20. uri v prostorih osnovne šole Peter Kavčič v Podlubniku v Škofji Loki. Nastopili bodo: moški pevski zbor KUD Ivan Cankar Sv. Duh—Virmaše, Gorenje-vaški oktet, moški pevski zbor pod-jetih Žiri, nonet Zadružniki kmetijske zadruge Škofja Loka in komorni pevski zbor Loka iz Škofje loke. Drugi koncert bo v soboto, 12. maja ob 20,30 v kulturnem domu.v Ratečah pri Škofji Loki, kjer bodo nastopili: moški pevski zbor. KUD Janko Krmelj Reteče, nonet Blegoš iz Poljan, moški pevski zbor Društva upokojencev Škofja Loka, oktet Jelovica iz Škofje Loke in pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke. Tretji koncert bo v nedeljo, 13. maja ob 17. uri v kulturnem domu v Poljanah nad Škofjo Loko. Nastopili bodo: nonet Blegoš iz Poljan, moški pevski zbor Uranar iz Gorenje vasi, vokalni sekstet Dekleta z Bukovice, moški komorni zbor LTH Škofja Loka in mešani pevski zbor Iskra iz Železnikov. Četrti koncert pa bo v nedeljo, 20. maja ob 16. uri v kinodvorani Obzorje na Cešnjici v Železnikih, kjer bodo nastopili: moški pevski zbor Niko iz Železnikov, ženski pevski zbor DPD Svoboda Žiri, oktet Cvetko Go-pevski zbor Alpina Žiri, mešani pev-far s Trate pri Škofji Loki, moški pevski zbor Alpina Žiri, mešani pevski zbor Anton Jobst iz Žirov in kot gost mešani pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine pri Trstu. Gorenjsko srečanje mladinskih pevskih zborov Jesenice - Danes ob 18. uri bo v jeseniškem gledališču potekalo področno sreča, je mladinskih pevskih zborov Gorenjske. Nastopilo bo deset pevskih zborov, v katere je vključenih 610 mladih pevcev. Nastopili bodo štirje jeseniški zbori po dva z osnovnih šol Tone Cufar in Prežihov Voranc. Dva bosta prišla tudi s škofjeloške osnovne šole Peter Kavčič po eden pa z osnovnih sol dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice, Simona Jenka iz Kranja, dr Josipa Plemlja z Bleda in Josipa Broza Tita iz Domžal. Manija šolskih tekmovanj Živčni zlom zaradi matematike Kolikor bolj jjeko sončni žarki, kolikor bolj se nas loteva spomladanska utrujenost, toliko hitrejese bliža konec šolskega leta in toliko več učenja nalagamo na otroška pleča. April, maj in deloma še junij so meseci, ko za lenobo res ni več časa. čc naj bo spričevalo brez c ve k o v. To pa so tudi meseci, ko v šolah, zlasti osnovnih, vlada prava manija tekmovanj: tekmovanje v materinščini za Cankarjevo nagrado, tekmovanje v matematiki za Vegova priznunja, tekmovanje v tujem jeziku, skratka preskusi, za katere običajno šolsko znanje m dovolj, v domala vseh predmetih tja do športnih, prometnih in tekmovanja s področja splošnega ljudskega odpora. Za nameček dajmo še bralne značke in Veselo šolo, pa je tekmovanj že več kot ocen v spričevalu. Tekmovanja za učence seveda niso obvezna. Je pa res, da udeležba na tekmovanju vpliva tudi na končno oceno v nekem predmetu. Dober primer je tekmovanje za bralno značko. Prav je, da šola med otroki goji ustvarjalnost, tekmovalni duh. da človeka že v rani mladosti spodbuja k čim boljšim rezultatom. Žal pa v tej nameri skorajda ne pozna več meja. Tekmovanj je preveč, preveč ravno v času, ko so otroci najbolj utrujeni in ko učenje za ocene terja največ truda. Po drugi strani pa se različnih tekmovanj praviloma udeležujejo isti učenci. Kdor je priden v kemiji, je tudi v matematiki, kdor c slovenščini, tudi v tujem jeziku. Četudi sam ne želi tekmovati, predmetni učitelji, ponosni na njegovo nadarjenost in znanje, to od njega pričakujejo. In potem otrok dirka s tekmovanja na tekmovanje, dokler tudi njega samega nc zastrupi tekmovalni zanos in se začne pohlepno pehati za vedno novimi uspehi. Pred dvema letoma ali pa so morda minila že tri leta, je tako preobremenjen učenec, ki je hotel biti vedno in povsod prvi. dožirel na tekmovanju matematikov živčni zlom ... Redni in dodatni pouk, časovno zgoščena tekmovanja, sodelovanje v različnih krožkih, v pionirski oziroma mladinski organizaciji, vse to skupaj je včasih tudi za nadpovprečnega učenca, ki je vendarle samo otrok, preveč. Mar ne bi bila učiteljeva, starševa in nenazadnje tudi njegova ambicioznost zadovoljena »samo« z znanjem brez diplome, značke, priznanja na enem, dveh, treh tekmovanjih.'Saj vendar pravimo, da je pomembno znanje, ne ocena ... H. Jelovčan Minerali in fosili v Tržiču Jutri od 8. do 19. ure ter v nedeljo od 8. do 18. ure bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču odprta 12. mednarodna razstava mineralov in fosilov Tržič — V soboto in nedeljo, 12. in 13. maja, bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču mednarodna razstava mineralov in fosilov, ki jo prizadevni tržiški ljubitelji narave prirejajo že dvanajstič; tokrat pod pokroviteljstvom skupščine občine Tuzla ter tuzlanskih sozdov Titovi rudniki, Sodaso in Igmin. Uvod v prireditev bo drevi ob 19. uri privlačen kulturni program, pri katerem bosta sodelovala kulturno umetniško društvo Mitar Trifuno-vič »Učo« iz Tuzle in folklorna skupina iz Tržiča. Tudi sicer se bodo pokrovitelji Tržičanom in obiskovalcem njihove prireditve predstavili na več načinov. Zanimive bodo razstavne zbirke Rudno in mineralno bogastvo Bosne in Hercegovine, Razvoj mesta Tuzle in Husinjska buna. Seminar Sodobni vidiki geologije in mineralogije, ki je namenjen slovenskim osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem — začel se bo jutri ob 9. uri — bo obravnaval rudno in mineralno bogastvo Bosne in Hercegovine ter sodobno tehnologijo proizvodnje soli v Tuzli. Ob 9.30, prav tako jutri, bo v paviljonu NOB v Tržiču otvoritev razstave akademskega slikarja Zdravka Novaka iz Tuzle »Tuzla v metalu«. Vsekakor pa velja omeniti tudi gostinsko predstavitev bosanskih pokroviteljev; gostinci iz Tuzle, ki jim bodo pomagali delavci kranjskega hotela Creina, bodo na razstavišču v Bračičevi šoli ponudili obiskovalcem specialitete bosanske kuhinje. V kranjskem hotelu bo de-gustacija teh jedi drnes, jutri in v nedeljo. 12. mednarodna razstava mineralov in fosilov bo odprta v soboto od 8. do 19. ure in v nedeljo od 8. do 18. ure. Med zanimivejšimi zbirkami so še zbirke fosilov tržiškega in jeseniškega prostora, radioaktivni minerali, fosilna riba izpod Triglava, stara približno 230 milijonov let, nakit Jugoslavije in mednarodna razstava ekslibrisov, za katero je društvo prijateljev mineralov in fosilov v Tržiču razpisalo natečaj mrrca lani. 62 umetnikov iz dvanajstih držav je poslalo 136 ekslibrisov, na katerih so minerali in fosili. V okvir 12. razstave sodi tudi otvoritev prve jugoslovanske in evropske geološke trans verzale v Dolžanovi soteski, ki bo jutri ob 11. uri. Seveda na razstavi ne bo manjkalo številnih zbirk mineralov in fosilov ter izdelkov iz njih domačih in tujih razstavljalcev. Minerale, fosile ter nakit bo mogoče zamenjati, prodati oziroma kupiti. H. Jelovčan Z veselim srcem voščim Bohinjska Bela — V soboto, 12. maja ob 20. uri bo v kulturnem domu na Bohinjski Beli srečanje pevskih zborov radovljiške občine, ki ga prireja Zveza kulturnih organizacij Radovljica. Naslovili so ga: »Z veselim srcem voščim«. Nastopilo bo enajst pevskih zborov v moški, ženski in mešani zasedbi, ki združujejo 1.230 pevcev in pevk. Zbori bodo prišli iz Begunj, Gorij, trije iz Radovljice, dva z Bleda, iz Krope, Podnarta, Lesc in iz Zasipa. PROGRAM 12. MEDNARODNE RAZSTAVE MINERALOV IN FOSILOV V TRŽIČU: PETEK, 11.5. - ob 19. uri Kulturni program - sodelujeta KUD MITAR TRIFUNOVIĆ »UČO« iz Tuzle in folklorna skupina iz Tržiča SOBOTA, 12. ob 8. uri ob 9. uri ob 9.30 uri ob 11. uri ob 13.30 uri Otvoritev razstave, ogled razstave, zamenjava in prodaja mineralov, fosilov in nakita — do 19. ure Seminar SODOBNI VIDIKI GEOLOGIJE IN MINERALOGIJE Otvoritev razstave akad. slikarja ZDRAVKA NOVAKA iz Tuzle v paviljonu NOB Otvoritev prve jugoslovanske in evropske geološke transverzale v Dolžanovi soteski Srečanje podpisnikov Družbenega dogovora o organizaciji in financiranju mednarodne razstave mineralov in fosilov v Tržiču NEDELJA, 13. 5. od 8. do 18. ure Ogled razstave, silov in nakita :amenjava, prodaja mineralov, fo- Osrednje prireditve bodo v osnovni šoli heroja BRAČIČA v BI-STRICI pri Tržiču. GLASE STRAN IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 11. MAJA 1984 Borovlje — V mestni hiši v Borovljah je bila v soboto modna revija, na kateri so s svojimi izdelki sodelovali: Gorenjska oblačila in Planika iz Kranja, Almira iz Radovljice, Univerzale iz Domžal in frizerstvo Teran iz Nakla. Uspela prireditev je bila organizirana na pobudo občinske konference SZDL Jesenice in Zveze koroških žena iz Celovca inje nov prispevek k okrepitvi obmejnega sodelovanja in stikov koroških rojakov z domovino. dnevi bosanske kuhinje V dneh, ko bo v Tržiču razstava mineralov, bodo v kranjskem hotelu Creina in na razstavišču v Tržiču, to je v Osnovni šoli Heroja Bračiča, tudi dnevi bosanske kuhinje. V petek, 11. maja, bodo v Creini stregli kar tri bosanske menuje, posebna specialiteta bodo bosanske čorbe. V soboto bodo že ob 8. uri zjutraj začeli s specia-litetami na žaru, ki jih bodo pripravljali zunaj. Ob 18. uri v soboto se bo začel pred hotelom kulturni program, v katerem bodo nastopili člani KUD Mitar Trifu-novič-Učo iz Tuzle, folklorna skupina Save in Modrina. V Tržiču pa bodo dnevi bosanske kuhinje v soboto, 12. in v nedeljo, 13. maja- NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Mercator DELIKATESNE NAMAZE s hrenom. gorčico in papriko priporočamo k mesnim jedem in jedem na žaru. Naprodaj so v vseh živilskih trgovinah v 370 mililitrskih kozarčkih. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO prav je, da vemo Pecivo se nikoli ne bo prijelo za pekač in zažgalo, če pekač predhodno dobro namastimo in posujemo z drobiti-nicami. Zelo okusen dodatek jedem je majoneza, ki smo ji dodali žličko zmletih orehov. Piščanca zelo različno pripravljamo. Poseben okus bo dobil, če ga zrežemo na kose in ga za pol ure položimo v jogurt. Potem ga osušimo na kuhinjski krpi in pripravimo za pečenje. če je solata uvela bo spet sveža, če jo za pol ure damo v mlačno vodo. \ katero smo kanili nekaj kapljic limoninega soka. Plesnivega sira ni treba vreči proč. Tak sir enostavno potopimo v vročo slano vodo in plesen lahko odstranimo z nožem. Ko ga osušimo na soncu, bc spet uporaben. Sadna solata bo dobila prijeten okus, če ji bomo dodali malo kokosove moke ali mletih lešnikov. ta mesec na vrtu Sredi maja sadimo v zaprti gredi vzgojene sadike cvetače za uporabo julija in avgusta. Zdaj smemo saditi nekoliko globlje, da si s tem prihranimo osipavanje. Zaprte grede s kolerabicami moramo redno zračiti, rastline po potrebi zalivati in večkrat gnojiti. Okna ostanejo tudi ponoči nekoliko privzdignjena, lahko pa zračimo tako, da okna za 20 cm razmaknemo. Zemlja se ne sme nikoli izsušiti; ko zalivamo, storimo to temeljito! Dognojujemo vsak teden enkrat. Maja ponovno sejemo mesečno redkvico in poletno redkev. Pri tem glejmo, da se zemlja po setvi nikoli ne izsuši. Stalna vlažnost odvrača tudi bol-hače, saj bi ti mlade rastlinice popolnoma uničili. Ob rednem zalivanju ne pozabimo tudi na gnojenje, sicer ne bomo imeli dobre zelenjave. Redkev in mesečne redkvice zalivamo vsak teden z gnojilnim zalivkom 3 g hitrotopnega dušičnega gnojila na liter vode. Redkev se tako hitro razvija in ima tako kratko vegetacijsko dobo, da skoraj ne utegne v naglici izrabiti drugih snovi razen dušika, zato ji dajajmo predvsem to hranilo. Kdor hoče pridelati posebno lepo korenje za zimsko zalogo, mora sejati pozne sorte že v začetku maja. Pozni sorti »Nantes« in »Chantenav« se še posebno dobro držita čez zimo. Od setve do spravila preteče približno 6 mesecev. Pozne sorte sejemo podobno kot zgodnje, le v nekoliko večji medvrstni razdalji. V prvi polovici maja sadimo pozno zelje. Te sorte smo aprila sejali na set-venico in so se do zdaj razvile že lepe sadike. Vse pozne sorte potrebujejo za razvoj štiri do pet mesecev (računano od sajenja na stalno mesto). Glavnata sorta ohrovta »Vertus« potrebuje približno štiri mesece, zato jo lahko sadimo tudi še do konca maja. Sadimo v razdalji 60 x 60 cm. alkoholizem (1) Znan izrek o prednosti preprečevanja bolezni pred zdravljenjem je uporaben tudi pri alkoholizmu. Vemo, da se oblikuje pri človeku osebnost praktično od spočetja naprej z dednimi lastnostmi in vplivi okolja, zato laže razumemo, da je treba pričeti s preprečevanjem alkoholizma v najzgodnejšem obdobju življenja. Na prvem mestu moramo omeniti zgledno trezno življenje staršev in drugih družinskih članov, ki žive v otrokovem okolju, pa zdravo prehrano, red pri vsakodnevnih opravilih v družini, red pri učenju in pri pomoči staršem. Otrok in mladinec naj imata izrabljen ves dan: pouk, učenje, prosti čas, šport, delo. Največ težav je pri vzgoji otrok in mladine, ki se ure in ure brezciljno potikajo okrog, ustanavljajo različne klape, v katerih se kaj kmalu začne s kajenjem, pitjem alkoholnih pijač, mamili, krajami v samopostrežbi, vlomih itd. Družine, v katerih so starši alkoholiki, ne poznajo reda, otroci so prepuščeni cesti, starši nihajo med prekomerno popustljivostjo in nenormalnimi ostrimi kaznimi — torej ni naključje, da je v takih družinah tudi med mladimi več alkoholikov. Na drugi strani pa so ogrožene družine, v katerih so starši funkcionarji; za svoje otroke nimajo časa, ker posedajo po sestankih, odhajajo z doma, ko otroci še spijo in se vračajo, ko otroci že spijo. Poleg tega pa imajo običajno njihovi otroci dovolj denarja. Pot do tobaka, al koholnih pijač in mamil je s tem uhojena ' razpad med rodovi. Konflikte mladi rešujejo z upornostjo, pa tudi z alkoholom. Dekleta običajno ne prično s pitjem alkoholnih pijač iz protesta, temveč na hišnih zabavah ob rojstnem dnevu in drugih naših folklornih običajih. Pri tem imajo negativno vlogo tudi starši, ki v svoji popustljivosti in s sredstvi omogočijo nabavo in točenje različnih sladkih »ženskih« alkoholnih pijač. Vemo, da ne bo postal vsak, ki je popil nekaj alkoholne pijače, tudi alkoholik. Kdo bo v resnici postal odvisen, se ne vidi v začetku, pokaže se šele po ponavljanju pitja. Zato svarimo pred slepim prepričanjem, češ, jaz nikoli ne bom alkoholik, preveč poznam to zlo. Postal bo alkoholik, če bo pil, sicer pa ne! Nekaj več alkoholikov je v krajih, kjer pridelujejo alkoholne pijače (iz sadja, grozdja, itd.), zato ne bo odveč predlog, da je treba gojiti tako sadje, ki ga je moč porabiti naravno ali pa v sokovih in kompotih Staro kmečko drevje daje le grintave in nasploh malo užitne plodove, zato ga prekuhajo v žganje. Naravne so tudi nekatere manjvredne sorte trte, ki dajejo slabo vino. Nasploh velja, da lahko smatramo vino za hrano, vendar le pod pogojem, da ga pijemo po pameti. Kronični alkoholik ne sme nikoli več v življenju poskusiti niti kaplje alkoholne pijače (in pivo je tudi alkoholna pijača!), ker sicer pride do recidiva ali do-novitve bolezni. Čutimo (Nadaljevanje prihodnjič) dr. Tone KOŠIR SPIS MESECA Od spisov, objavljenih aprila, smo postavili na tehtnico Pomlad pride vsako leto, mladost samo enkrat, ki ga je napisala Marjeta Kuhar iz 8. a razreda osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, in spis Življenje se včasih drži veselo na smeh, a včasih le stežka taji solze v očeh, ki ga je poslala Lili Smolej, tudi osmošolka, iz osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču. Marjeta je preprosto, a duhovito in iskreno opisala svoje pomladne težave, Lili je nekoliko bolj »prefinjeno«, zrelo razmišljala o življenju. Marjetin spis izvablja nasmešek, Lilin resnobnost. Obema čestitke! Knjižno nagrado bomo poslali Lili Smolej v Tržič, ki se je že pred tem spisom izkazala z Razmišljam o življenju in delu Cirila Kosmača. Knjiga torej nekako velja za obe njeni deli. Saj vendar živim! Zvrnil sem ga še kozarček. Oh, kako rad bi že nehal s tem. A ne, ne. Ne morem. Ne morem se vendar kar tak"o spet pustiti temu umazanemu svetu. Svoje skrbi utapljam v vinu. Dan za dnem, dan za dnem . .. Realen svet je preboleč, da bi se vrnil vanj. Tu so starši, ki me ne razumejo, ki me nočejo razumeti, tu so prijatelji, ki me ne marajo in tu je tudi ona, ki ji ne pomenim nič, čisto nič. Zato pijem. Dan. za dnem, dan za dnem . . . Zvrnem ga kozarček in svet je kar naenkrat lepši, boljši, svetlejši. Nobenih skrbi, nobenih žalosti, ničesar bolečega, le lep, dober, svetel svet. In zato pijem. Dan za dnem, dan za dnem . . . Ne morem spati. Razmišljam. Razmišljam o svojem življenju. Nikomur še nisem naredil veselja. Nikomur. Šibak sem. Ne morem se spoprijeti z resnico, kakršna pač je. Šibak sem. Ne morem pogledati človeku naravnost v oči. Bojim se, da v njih ni razumevanja zame. Zame. Vedno samo zame. Zakaj? Ne vem, ne vem. Šibak sem. Pa vendar, ne morem še naprej tako. Čas je, da preneham s tem. Čas je, da postanem človek, zares človek! Zbudil se bom in videl cvetlico na oknu, ptico na nebu, prebujajočega se soseda. Videl bom vse, kar sem do sedaj utapljal. Videl bom vse, česar do sedaj nisem hotel videti. In spoznal bom: SAJ VENDAR ŽIVIM! Ana Bernik, 8. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Prvo pismo Prvega pisma ne spominjam se več, čeprav jih napisala še nisem preveč. Opisala bom od njih le eno, ki bilo mi je najbolj zapleteno. To pismo mamici sem napisala, da sem na morju dolgčas pregnala. Ker pa takrat še nisem pisati znala, mi je pri tem tovarišica pomagala. Jaz besede sem ji narekovala, ona pa je pisala, Ker s prijateljicami gledale smo ji pod prste, je rekla: »Kmalu nezgodo videli boste.« Nam pa besede niso nič pomagale in črke so se malo poigrale. Čez nekaj časa pa res se je črnilo polilo zares. Potem bilo je vse v neredu kakor v nemirnem razredu. Tovarišičin trud je bil zaman, saj pisemski papir bil je popackan. Vanja Zupan, 6. b r. OŠ bratov Žvan Gorje Naravoslovni dan Spominjam se ga Josip Broz-Tito je umrl leta 1980. Takrat sem hodila v prvi razred. Malo se spomnim dogodka n£ Joštu. Tam sem ga videla. Takrat se je zbralo veliko ljudi. Sedeli smo na travi. Čeprav sem bila še majhna, sem ga nestrpno pričakovala. Najprej je zaplesala folklorna skupina. Potem je imel tovariš Tito kratek govor. Nekaterim se je podpisal na roko ali na kos papirja, seveda pa se ni mogel vsem. Več se ne spominjam Večkrat sem ga videla po televiziji. Še zdaj berem zgodbe o maršalu Titu, prej pa mi je brala zgodbe o njem mamica. Vsi smo zelo ponosni na tovariša Tita, saj vemo, da se je boril za svobodo in bil vrhovni komandant. Doživel je lepo starost. Ko je umrl, je bil star 88 let. Irena Jaklič, 4. b. r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj V torek, 10. aprila, smo imeli naravoslovni dan.. Ogledali smo si stoječe in tekoče vode, gozd in sadovnjak. Na vsakem ogledu smo po skupinah rese vali naloge. S seboj smo imeli malico. Vreme je bilo čudovito. Ko smo se vračali, smo videli veliko zvončkov, pljučnikov in trobentic. Na leskovih in vrbo vih drevesih pa smo videli mačiće. Domov sem prišla žejna in utrujena. Helena Končan, 2. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Luka Gradove svetle zida si v oblake Mlad človek pogosto premišljuje, kako lepo si bo uredil življenje. Premišljuje o udobnem stanovanju, odličnem avtu in še o mnogočem. Ko pa odraste, spozna, da ne gre vse tako po maslu, kakor si je predstavljal. Tudi sam včasih »zidam gradove v oblakih« in sem trdno prepričan, da bodo večno stali in bom v njih zadovoljen. Premišljujem o bogastvu, slavi, udobju, a na koncu spoznam, da ne bom mogel doseči vsega. Posebno v tem času, ko se je svet sposoben uničiti in ko se vse stvari dražijo, si ne moreš privoščiti vsega. Vendar nas, mladine, ne moti resničnost, ki ni prav nič rožnata. Vseeno si zastavi jamo visoke cilje. Prave gradove v oblakih, do katerih se, mislim, ne bomo nikoli povzpeli. Prav ti previsoki cilji so po mojem pogosto vzrok, da se mladina pozneje vsa razočarana vda alkoholu, mamilom in drugim začasnim užitkom v prepričanju, da bo v tem svetu našla zadovoljstvo. Toda tak svet je telesno in duševno pro padanje človeka. Vseeno pa mislim, da je mladim domišljija potrebna. Le tako si bomo zastavili visoke cilje in jih vsaj delno uresničili. Ob tem delnem uspehu pa ne smemo izgubiti poguma, um pak moramo z enako vnemo iti naprej po poti življenja. Marjan Gašperlm, 8. I r, oš Franceta Pieiarna Kranj Moje igrače Ko sem dobila punčko, sem mislila, da je pajacek. Moj medvedek je oblečen v majč-ko. Najljubša igrača je bel mucek. Moja opica je rjava. Imam tudi klovna. Ninu Kngelman, 1. b. r. OŠ Primskovo Mama, imam te rada Hladno jutro je bilo. Z mamico sva se podali na Kotce nad Tržičem. Najini prvi koraki so bili P«; časni, petem pa so postajah vedno hitrejši. Na poti nanije spremljalo fcvreoleaje ptic, w so se zgodaj zjutraj oglašale. Ze sva se vzpenjali vedno vise, ko m. je mamica dejala, »uzi vas. kaj' V moji mladosti za kaj takega ni b.lo (asa. Vsak dan ,e bilo le delo, samo dela Otrok je bilo veliko in tako smo potrebovali kar precej hrane! Se danes m. je te ko. ko se spominjam tistih žaJoa* nih dni, obenem pa s<> bita w najlepša leta mojega življe "^Utihnila |«. Bilj sva že kar visoko. Vprašala sem jo: »Ali si se že kaj naveličala vsaki.* njih del, pa še otroci te nic kaj ne ubogamo?« »Včasih je ko, a mine, ko vidim, da rs>te-te v poštene ljudi. Tako bo Mfl moj trud obilno poplača" Sonce je bilo že visoko, ko s l prišli na cilj. Nekaj časa opazovali naravo in se r toplega čaja. Kmalu s\ vračali v dolino. Mamica, imam te rada. čeprav nisi lepa, si dob: Si delovna kmečka .b ljavimi dlanmi. Da, zato te imam res neizmerno rada sem premišljevala, ko s> .. 9« trudni vračali domov. Mateja Oselj, 6. b r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur Kaj je bila Osvobodilna fronta? To so bili kurirji, ki so prenašali pošto. — Suzana OF so bili vsi ljudje, ki so želeli, da bi partizani pregnali sovražnika iz naše domovine, to so bili očetje in matere, ki so se berili za svobodo. — Blaž OF so bili pionirji, partizani, tete in strici, bratje in sest* očetje in mame. — Gašper OF so bili tete in strici, ki so zbirali partizanom hrano, obutev, otroci, ki so spuščali rdeče, modre in bele ladjice v vodo' o* me in očetje, ki so šli v partizane. — Tadej So bili vsi, ki so želeli, da bi partizani pregnali sovražnika -Andreja Osvobodilna fronta so bili mame in očetje, ki so zbiral: • partizane hrano, obleko in obutev, pionirji, ki so trosili letake,n« katerih je pisalo OF. OF so bili še očetje in mame, ki so se ber ■ za svobodo. — Aljaž To so bile babice, tete in mame, ki so pletle puloverje ir. *» gavice za partizane, pionirji, ki so zbirali hrano, obutev, obleko ■'■ zdravila. — Nuša To sta bila stric in teta, ki sta zbirala orožje za par:;:.a ■ obleko in obutev. — Mojca Osvobodilna fronta so bih mame in očetje, ki so sli v par: ne. — Tina . OF so bili očetje, ki so risali srp in kladivo, pionirji, k: sa kradli orožje, mame, tete in babice, ki so pletle nogavice, pulcvf-]e in pekle kruh za partizane. — Tanja- To so bili pionirji, ki so rezali Italijanom črne cofe in kr.^ orožje. — David 'b. Tete in strici, ki so šli v partizane, mladinci, ki so pisali k dove hiš in tovarn; Smrt izdajalcem! Smrt fašizmu! Risa: in kladivo, pisali OF. Pionirčki, ki so spuščali čolničke po Ljublja niči. — Maja So bili vsi partizani. - Branko _ t . . , To so bih mladmei, ki so pisali po hišah OP. Smrt izdajakv Pionirčki, ki so rezali cofe Italijanom, mame m očetje, ki so odkar jal i v partizane. — Nataša Učenci 2. b r. OŠ Simona Jenka Kranj, Di Center PETEK, 11. MAJA 1984 TELEVIZIJA, RADIO , BANKA SPOROČA 7. STRAN GLAS TELEVIZIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA SOBOTA, 12.5. 8.00 Poročila - 8.05 Slovenske ljudske pravljice: O treh kraljevih sinovih -2. del - 8.25 Ciciban, dober dan: Ulica vseh otrok - 8.40 Jole, Jole, otroška serija TV Titograd - 9.05 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja - Doma - 9.35 Diamanti na nebu, angleška dokumentarna serija -10.30 Ljudje in zemlja ponovitev - 11.30 Dokumentarec meseca: »Holandec« -15.45 Ribiči Moorhdvda, zahodnonemška nadaljevanka - 16.40 PJ v nogometu - Olimpija : Osijek -18.30 Skrivnostni svet Art-hurja CIarka: Clarkov kabinet čudes, angleška dokumentarna oddaja - 20.00 Vem, zakaj ujeti ptič poje, ameriški film - 21.45 Zrca-io tedna - 22.05 Željoteka, zabavno glasbena oddaja TV Novi Sad Oddajniki II. TV mreže: 1530 Zgodnji žerjavi, sovjetski film - 17.00 Otroška beograjska pomlad, posnetek otroškega festivala -18.00 Sedem sekretarjev SKOJ-a, ponovitev nadaljevanke - 19.00 Slovenska ljudska glasbila in godci: Beltinška banda, oddaja TV Ljubljana - 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena oddaja - 20.30 feljton - 21.15 Poročila -21.20 Športna sobota -21.45 Kenedvjevi, dokumentarni film - 22.35 Poezija TV Zagreb I. program: 8.50 TV v šoli - 15.55 Sedem TV dni - 16.25 Poročila - 16.40 PJ v nogometu olimpija : Osijek, prenos -U.30 Medtem, oddaja iz kulture - 20.00 Črni mlin na veter, angleški film 22.00 Za konec tedna NEDELJA, 13.5. 9 25 ?.iv žav. otroška matineja - - 10.15 Modro poletje, ponovitev španske mladinske nanizanke 10.45 F. Boyer: Življenje Berjjoza, nadaljevanje in ■Meč - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 15.45 Cirkus, oddaja sovjetske TV - 10.45 Poročila - 16.50 Mostovi - 17.20 Športna poročila - 17.35 X 25 javlja, slovenski film - 2G\00 M. Kranjec: Strici so mi povedali, TV nadaljevanka - 21.10 Portret: Tone Partljič - 21.45 Reportaža z avtomobilskega rallvja Sa-turnus - 22.00 Reportaža z nogometne tekme Rijeka: CZ - 22.30 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.20 Nedeljsko popoldne -17.05 Filmi Bette Daviš: Zmaga nad temo, ameriški film - 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Raskeno-vi, švedska nadaljevanka TV Zagreb I. program: 10.30 Otroška matineja -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Domači ansambli: Kvintet bratov Zupan -14.30 Planet opic, ameriška nadaljevanka - 15.20 Nedeljsko popoldne - 17.05 FIlmi Bette Daviš: Zmaga nad temo, ameriški film -20.00 Strici so mi povedali, nadaljevanka TV Ljubljana - 21.15 Neprestano v akciji, reportaža ob Dnevu varnosti - 22.00 Reportaža z nogometne tekme Rijeka: CZ - 22.30 Športni pregled PONEDELJEK, 14. 5. 8.50 TV v šoli - 17.20 Poročila - 17.25 Jole, Jole, otroška serija TV Titograd -17.55 Varčevanje, izobraževalna serija -18.15 Spekter, izobraževalna oddaja -18.25 Podravski obzornik -18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Podium. glasba za mlade - 20.00 S. Despo-tovski: Kratko srečanje, drama TV Skopje - 21.00 Spoznano, neznano, oddaja o znanosti Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Slovenske ljudske pravljice, lutkovna serija - 18.00 I. Brlič-Mažuranić: Zgod- be iz davnine - 18.15 Zgodovinska pripoved: Gotika - 18.45 Glasbeni album -20.00 Po poteh spoznanj -20.50 Zagrebška panorama - 21.10 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka - 22.00 Ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb I. program:. 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Italijanščina, Ustno izročilo - 17.45 Slovenske ljudske pravljice -18.00 I. Brlič-Mažuranič: Zgodbe iz davnine - 18.25 Kronika občine Gospić -18.45 Podium - 20.00 B. Pop-Dorčev: Pričakovanje, drama TV Skopje -21.05 Izbrani trenuten -21.10 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 21.40 En avtor, en film TOREK, 15.5. 8.50 TV v šoli - 16.20 Šolska TV - 17.30 Poročila -17.35 Slovenske ljudske pravljice: O štirih bratih -17.55 Naša pesem - Maribor 84, 1. oddaja -18.25 Gorenjski obzornik - 18.40 Borci tišine, madžarski kratki film - 18.55 Knjiga -20.00 N. Gordimer: Sest čevljev zemlje, zahodno-nemška nadaljevanka - -21.05 Aktualno - 21.50 TV dnevnik II - 22.05 Jaccues Ibert: Koncert za flavto in orkester Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mi in TV, otroška oddaja - 18.15 Branje -18.45 Musica di camera, glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Folk parada - 20.45 Žrebanje lota -20.55 Cas podvigov, dokumentarna oddaja - 21.40 Zagrebška panorama -21.55 Jazz iz studia: Kvartet Toneta Janše TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Tito in pionirji, Bistra planina - 17.40 Poročila - 17.45 Mi inTV - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Musica di camera - 19.30 TV RADIJSKI SPORED SOBOTA, 12. maja program V<>-8.00 Jutranji program -#*sba - 8.05 Pionirski ted- - 10.25-11.30 Dopoldne J lahki glasbi - 12.10-14.00 **aši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo - 16.00 Vrtiljak V.0O Poročila - 20.00-23.00 Oddaja za Slovence po sve-- 23.05 Literarni nokturno - 00.05-5.00 Nočni program - glasba 13. maja program Jutranji program -j Haaba - 8.07 Radijska igra 7J* ^troke - 10.05 Nedeljska i z^tineja - 11.66-13.00 Naši I P°«lušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.20 Humoreska tega tedna - 17.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Fri-■^bljene operne melodije -^7.50 Zabavna radijska igra MJOO-22.00 V nedeljo zve- - 22.20 Glasbena tribu-°a mladih • 23.05 Literarni *>kturno - 00.05-4.30 Nočni ^>gram - glasba ^SEDEUEK, 14. maja ^vi program *-3G-8.00 Jutranji program -?l&sba - 8.05 Aktualni pro Poni marksizma - 10.05 Rezervirano za .. . - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Ljudska glasba na koncertnih odrih - 18.25 Zvočni signali - 20.10 Pop delavnica - 21.05 Glasba velikanov - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 15. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe - 13.50 Mehurčki - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Od premiere do premiere - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 16. maja Prvi program 4.30-800 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 15.10 Obvestila in zabavna glasba -15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00-ih -18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga - 20.00 Glasbeni večer v studiu 13 z dirigentom Antonom Nanu-tom - 23.05 Literarni nok- turno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba ČETRTEK, 17. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Janeza Jerši-novca - 18.30 Violončelist Danijel Šafran igra Prvo sonato za čelo Johannesa Brahmsa - 21.05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PETEK, 18. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 14.05 »Iz moje mladosti« ... - 15.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zakaj imamo radi... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -glasba - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Žebljarna z dne 19. 4. 1984 in v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih ponovno objavljamo prosta dela in naloge VOZNIK VILIČARJA šifra 2471 D-3 6. kategorija 1 oseba Pogoji: o' razredov osnovne šole izpit za voznika viličarja Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na Kadrovski sektor Železarne Jesenice. dnevnik - 20.00 Dialogi, notranjepolitična oddaja -20.45 Žrebanje lota - 20.55 Čas se je ustavil, madžarski film - 22.30 TV dnevnik SREDA, 16. 5. 8.50 TV v šoli - 17.45 Poročila - 17.50 Pedenjžep -18.25 Zasavski obzornik -18.40 Mozaik kratkega filma: skrivnosti obale, angleški film - 20.00 Risanka - 20.10 Basel: Finale pokala pokalnih zmagovalcev v nogometu Juventus : Porto, prenos - 22.00/23.15 Kulturne diagonale 22.35/23.50 TV dnevnik II - Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Taktu - zgodbe starega Ekima: Taktu in spretne roke. Taktu in tjulenj -18.15 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.45 Supermarket, humoristično glasbena oddaja -20.00 Divji ogenj, francoski film - 21.40 Zagrebška panorama - 22.05 Koncert v galeriji srbske akademije znanosti in umetnosti: Dela V. Peričiča - 22.45 Povodi in sledi, oddaja iz kulture TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.45 Taktu - Zgodbe starega Eskima - 18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Supermarket, humoristično-glasbena oddaja - 20.00 Športna sreda - nogomet Juventus-Porto EVR ČETRTEK, 17. 5. 8.50 TV v šoli - 17.45 Poročila - 17.50 Igrajmo se gledališče: Dramatika ni več neznanka - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita - 20.00 Tednik - 21.05 R. Gardney: Kennedv, angleška nadaljevanka - 21.55 TV dnevnik II in poročilo s seje ZK CKS Oddajniki II. TV mreže: 16.10 Test - 16.25 PJ v nogometu Osijek: Vojvodina - 18.15 Dinarska endemična flora, izobraževalna serija - 18.45 Želeli ste - poglejte, poučno zabavna od daja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Umetniški večer Liv Ullman - 20.50 H. Ib-sen: Gospa ž morja, drama norveške TV - 22.50 Za grebška panorama TV Zagreb, I. program: 14.55 Videostrani - 15.05 TV v šoli: Nevarna vojska. Poklicna usmeritev - 15.50 Poročila - 15.55 Pešec v avtomobilu, otroška oddaja -16.25 Nogomet Osijek Vojvodina - 18.15 Risanka - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Želeli ste - poglejte - 19.30 TV dnevnik -20.00 Spekter, politični magazin - 21.05 Ne tako davno, humoristična serija - 21.50 TV dnevnik PETEK, 18. 5. 8.50 TV v šoli - 17.20 Poročila - 17.25 Ročk portret: Tomaž Domicelj, 17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Poročilo s seje CK ZKS - 20.00 Včeraj za jutri: Kmalu bomo začeli, dok. serija - 20.40 Ne prezrite - 20.55 TV kviz -22.05 TV dnevnik II - 22.20 Nekaj zlobnega, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Stihovanka, otroška oddaja - 18.15 O narkomaniji, izobraževalna serija - 18.45 Komitske pesmi, glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Portret skladatelja: Natko Devčič - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Vidiki, dokumentarna oddaja -21.50 Nočni kino: Pogodba, ameriški film TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Francoščina, Marko Marulič - 17.40 Poročila - 17.45 Stihovanka -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine reka -18.45 Aktualnosti, oddaja TV Beograd - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V tretjem rajhu, angleška nadaljevanka - 20.50 Bodite z nami, zaoavno glasbena oddaja - 21.35 TV dnevnik -21.51) V petek ob 22. uri, kulturni mozaik nas smuč skakalec. ki se je na zoi v sarajevu najvišje uvrstil (doma je iz vrbe) GOROVJE NA SLOVAŠKEM, SSSR IN POLJSKEM DEL ZAHODNIH KARPATOV lirska pesem Španskega izvora znamka cist1ln. praska ančka lev ar sadež v jezici majhno okno lma zim sport ni center na pohorju fr film igralka (marie jose) izdelovalec rakev MFJTOSOPRA NISTKA IJiJBLJ OPERE (BOZENA) raoioindu strija zagreb izdelovalec oken dovrsni pretekli cas v srbohrv avstralski medvedek svinjska maščoba telesni organ. ki izloča sekrete sod. srbski pesnik in pisatelj (oskar) sovjet biolog Aleksandri! sl družb pounč delavec JTtN. IMt postavljanje ograje češka pri-trdilnica padanje kapelj mesto na primor skem (fructal) celovški Športni klub KRALJEVIČ iz ma-habharate aluminij angl pisatelj (archi-balo) IZRAELSKI PREROK (za kralja ahaba) egipc bog sonca (daljša oblika) močno raz strelivo Rešitev nagradne križanke z dne 4. maja: Jože Kuralt, Oto Pestner. pol, stante, apno, anion, Earl, jen, KL, gib, SS, romđnistka, Asen, Elrad, strihnin, slanost. Mart, lavor, uho, Verona. Segni, Dk, Ar, adresat, kolportaža. Anvar, etat. Prejeli smo 188 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Zalka Čušin, Jesenice, Cankarjeva 24, 2. nagrado (150 din) prejme Marija Human, Kidričeva 11, Škofja Loka, 3. nagrado (100 din) prejme Iva Slapar Kranj, Koroška 14 Nagrade bomo poslali po pošti. Pri praznični križanki je po pomoti izpadel v objavi deseti izžrebanec nagradne križanke in sicer Justin Ažman, Kropa 67. Rešitev pošljite do 16. maja na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1, z oznako — Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. VIŠJE OBRESTNE MERE ZA DINARSKE HRANILNE VLOGE letna obrestna mera 30% za vloge (najmanj 20.000,— din) vezane nad 3 mesece 35% za vloge, vezane nad 12 mesecev 38 % za vloge, vezane nad 24 mesecev Obrestne mere za vezane devizne hranilne vloge so nespremenjene: 9 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 11 % za vloge, vezane nad 24 mesecev 12,5 % za vloge, vezane nad 36 mesecev MM§ ljubljanska banka ^ Temeljna banka Gorenjske GLAS 8. STRAN PETEK, 11. MAJA 1984 REPORTAŽA V skrajšanem programu pomočnik tekstilnega konfek-cionarja imajo učenci skupaj 595 ur praktičnega pouka in 240 ur proizvodnega dela. V srednjih programih tekstilni konfekcionar I imajo v vseh letih izobraževanja 402 ure praktičnega pouka in 160 ur proizvodnega dela, tekstilni konfekcionar II 682 in 280 ur, tekstilni obrtni konfekcionar 612 in 280 ur ter v štiriletnem programu tekstilni konfekcijski tehnik 594 in 400 ur. V zahodnoevropskih državah obstajajo za tekstilne konfekcionarje eno-, dvo- in triletni programi usposabljanja. V prvem letniku imajo učenci dve tretjini teoretičnega in tretjino praktičnega pouka, v drugem letniku vsakega polovico, v tretjem pa tretjino teoretičnega in dve praktičnega pouka. V tretjem letniku so že celo leto vključeni v proizvodnjo v tovarni. V tovarnah imajo izobraževalne centre. Kranj — Ne da bi delali zastonj reklamo, moramo priznati, kar je res; kranjska Gorenjska oblačila so s svojimi poslovnimi dosežki v vrhu jugoslovanske konfekcijske industrije oziroma ga na nekaterih področjih celo prebijajo. Skrivnost njihovega uspeha je v kvaliteti; kvaliteti materiala in dela. Kvaliteto cenijo tudi na zahodnih trgih, kjer jim iz leta v leto ponujajo več dela. V Gorenjskih oblačilih bi sicer raje klasičen izvoz, vendar so se morali zaradi pomanjkanja kvalitetnih tkanin na domačem trgu zadovoljiti z izvozom dela, s tako imenovano dodelavo. Zaradi kvalitete pa je tudi delo kranjskih šivilj vse bolje plačano. V Gorenjskih oblačilih, kjer je v kranjskem in jeseniškem tozdu zaposlenih skupaj 420 delavcev, bi proizvodnjo glede na veliko povpraševanje po njihovih izdelkih v tujini in doma lahko znatno razširili. Prostorske in strojne možnosti jim samb v Kranju dovoljujejo takojšnjo zaposlitev šestdesetih kvalificiranih šivilj. Ne morejo jih dobiti. Sposobni delavci so ob prostorih in strojih bistveni pogoj za nadaljnji kvalitetni obstoj in razširitev konfekcijske proizvodnje. Prav glede izobraževanja konfekcionarjev pa ima- Razumljivo, da združeno delo ne more zahtevati od pripravnikov že takoj vrhunskih učinkov, tako zelo socialno, kot si zamišlja usmerjeno izobraževanje, pa tudi ne more biti — Zahodni kupci v kvaliteti in ceni izdelka ne priznavajo nikakršne sociale — Zasnova praktičnega pouka v usmerjenem izobraževanju se bo morala spremeniti v prid učenca, tovarne in cele družbe, poudarjajo v Gorenjskih oblačilih jo v Gorenjskih oblačilih številne pripombe. »Usmerjeno izobraževanje se bo moralo spremeniti oziroma organizirati v prid delavca konfekcionarja, tovarne in celotne družbe,« poudarja direktor Gorenjskih oblačil Vinko Martinjak. »Po eni strani opažamo, da se vse preveč učencev napačno usmerja v konfekcijsko oblikovanje. Oblikovalec mora biti nadarjen, oblikovanje mu mora biti prirojeno kot slikarju slikanje, pevcu petje. Šola mu da le teoretično izobrazbo za hitrejše uveljavljanje pri ustvarja- Invalidi razstavljajo na sejmu Okoli 70 invalidov v delavnicah pod posebnimi pogoji, na Gorenjskem so štiri, si s kooperantskimi deli ter drugimi ročnimi izdelki zagotavlja skromen zaslužek Kranj — Čeprav so bili že doslej izdelki iz delavnic pod posebnimi pogoji priložnostno že razstavljeni, takšne predstavitve dela in izdelkov, kot je predstavljena ob pravkar odprtem sejmu malega gospodarstva v Savskem logu v Kranju, doslej še ni bilo. Prav tako se tudi še ni zgodilo, da bi vse štiri delavnice, kolikor jih je na Gorenjskem sploh, na kakšni prireditvi nastopile skupaj. Pri tem je treba omeniti tudi, da se ob izdelkih gorenjskih delavnic predstavlja tudi Varstvenodelovni center za duševno prizadete občane v Ljubljani. V posebnih socialnih zavodih, kot pravimo tudi delavnicam pod posebnimi pogoji, je na Gorenjskem trenutno okoli 70 invalidov, oseb od petnajstega do štiridesetega leta in še čez, ki so sicer delovno usposobljene, vendar pa zaradi invalidnosti, večinoma gre za srednje duševno prizadete ali za telesno prizadetost, ne morejo delati v rednem delovnem procesu. V vseh delavnicah pod posebnimi pogoji se ročna dela od izdelovanja tapiserij, ma-kramejev, igrač dopolnjujejo s kooperantskimi deli. Prav pri slednjem pa se neredko zatika. »Čeprav imamo že vrsto let utečeno sodelovanje z nekaterimi delovnimi organizacijami, kot so recimo prav zdaj Iskra Ero, Peko, Triglav konfekcija,« je povedala voditeljica kranjske delavnice pri osnovni šoli Helene Puhar Silva Lebar, »se zgodi, da smo včasih po več dni brez dela. Včasih nam v organizacijah združenega dela ne morejo takoj pripraviti primernega dela, od pakiranja, tehtanja in sortiranja, najrazličnejšega kompletiranja do zahtevnejših del, kot je prepletanje usnjenih zgornjih delov čevljev. V kranjski delavnici je sedaj 25 invalidov, za katere moramo vsak dan pripraviti zaposli tev. Trenutno bi še lahko prevzeli nekaj kooperantskih del, zato smo poslali ponudbo združenju obrtnikov, računamo pa tudi, da bodo prikazane zmožnosti na sejemskem prostoru, ki smo ga z razumevanjem uprave sojina dobili s polovičnim popustom, spodbudile še kakšno delovno organizacijo ah tudi obrtnike za sodelovanje z nami.« Podobne probleme z iskanjem primernega dela. ki ga invalidi v teh delavnicah zmorejo opraviti, imajo tudi v Radovljici, v delavnici pri osnovni šoli Matevža Lungusa. Kot je povedala voditeljica delavnice Matička Gortnar, so zanje kooperacijska dela se toliko pomembnejša, ker nimajo lastnega programa ročnih izdelkov, po kater.h je voc-e ah manjše povpraševanje, pac pa so ti izdelki le del teSpile. V zadnjih letih so sodelovanje z delovmmi organizacijam, in tudi privatnimi obrtniki pripeljali stopnje, da se je delo v n^™*^** Dovserh približalo delu zdravih, /uto tud. opra d.eno delo ne prinaša ravno slaboga dohodka, saj njihov, invalid, glede naj-dovnost in spretnost dobe tud, do bOOO din Kranj — Med razstavljenimi izdelki dela v -nic pod posebnimi pogoji so na sejmu polej* izbranih tapiserij predstavljene tudi igrače i/, jeseniške delavnice — Foto: L. M. mesečnega zaslužka. Žal pa ugotavljajo v Radovljici, da zanimanja za takšno sodelovanje ni veliko in si zato od sejemske prire ditve kar precej obetajo. Tudi v škofjeloški delavnici pod posebnimi pogoji pri Centru slepih in slabovidnih se ne morejo ravno pohvaliti, da so zasuti s kooperantskimi deli. Trenutno sestavljajo vijake s podložkarm za Iskro Železniki," delajo pa tudi za Niko Železniki in Termopol Sovo denj. »Vse, kar zmoremo narediti,« je povedala Magda Malcvrh, voditeljica delavnice, »prikazujemo na sejmu, vsak odziv bo za nas dobrodošel. V naši delavnici jo trenutno Ki invalidov, med njimi eden slep. Ves dohodek, to je od prodanih ročnih del in opravljenega kooperantskega dela, razdelimo na skupino, ki ga je ustvarila. Ni ravno veliko denarja, v povprečju prejme posameznik okoli 2000 din mesečne nagrade. To je bolj spodbuda za invalide, priznanje, da so nekaj ustvarili, kot pa prispevek k družinskemu proračun u.« Bolj kot za kooperantska dela so zagreti za ročne izdelke, posebno lutke, v delavnici pod posebnimi pogoji pri osnovni šoli Polde ta Stružišarja na Jesenicah. Vendar prav tako načrtujejo ravno sedaj kooperantska dela s štirimi organizacijami združenega dela, pri tem pa seveda ne gre brez težav. Doslej so sodelovali stalno na šolskih razstavah, svoja tkanja so invalidi razstavili v okviru Dolika, pripravljajo pa se tudi na stalno raz stavo in prodajo ročnih izdelkov v Einžgar jevi hiši. »Prodajo naših lutk imamo že nt kaj časa utečeno z Emono, Tobakom in Zar io«. je povedala ravnateljica Osnovne Sole Poldeta Stražišarja .Jesenice Tatjana Dvor žak, »vendar bi način prodaje radi izboljšali. Predlagamo, da bi imeli izdelki delavnic pod posebnimi pogoji svoj znak, izdelki b. bili lahko oproščeni prometnega davka, skratka, najti bi morali primeren način vključitve na trg z igračami in ročnimi izdelki« Ha/stava in prikaz dejavnosti gorenjskih delavnic pod posebnim, pogoj, je lahko tudi iskanje odgovora na takšne pobude. L. M. nju. Drugače je pri konfekcio-narju. Tudi ta mora biti nadarjen, a predvsem za ročne spretnosti. Sedanja konfekcijska proizvodnja zahteva izredno spretne, strokovno dobro usposobljenje delavce, ki se lahko brž prilagode hitro menjajočim se programom.« Pred uvedbo usmerjenega izobraževanja so v Gorenjskih oblačilih prek poklicne tekstilne šole in lastnega oddelka za praktični pouk vsako leto pridobili deset do petnajst kvalificiranih delavcev. Inštruktor je vajence spremljal, vodil in ocenjeval vsa tri leta. Praktičnega pouka v šoli in tovarni so imele bodoče šivilje toliko, da so v tretjem letniku poskusno delale že na normo. In, kar je tudi pomembno, rasle so s tovarno. »Zdaj imajo učenci v tovarni premalo praktičnega pouka. Par tednov na leto je podobno ničli. Tudi v šoli je premalo usposabljanja, razen tega pa so šolski stroji v primerjavi z našimi preveč zastareli,« je dejal Vinko Martinjak. »Učenec bi se moral praktično usposabljati v sredini, kjer bo kasneje delal. Po našem mnenju bi morali imeti učenci v skrajšanih in srednjih programih, v bivših poklicnih šolah, štiri dni v tednu praktični pouk, dva dni pa teoretični, in to prek celega leta. Samo tako bi lahko dobili primerno strokovno in ročno usposobljenega konfekcionarja — isto velja za avtomehanike, frizerje in druge poklice — s katerim bi bila zadovoljna tovarna. Zadovoljen bi bil tudi sam, saj bi vedel, da zna delati, da ustvarja izdelek in dohodek.« »Združeno delo je krivo, ker smo dobili tak sistem usmerjenega izobraževanja, po katerem učenec praktično ni usposobljen za delo. Tako zdaj pravijo, takrat pa nas ni nihče nič vprašal.« Na proizvodnem delu v prvem letniku nekatere bodoče šivilje ne znajo niti sukanca vdeti v stroj. Inštruktor jih uči osnov, ki bi jih morale obvladati že v šoli, če ne doma. V drugem in tretjem letniku se učenke naučijo enostavnih šivov. Zahtevnejša znanja bodo obvladale po prestanem polletnem pripravništvu, ki je za-. mišljeno kot nadaljevalne izo braževalnega procesa, ne kot z a ( et.ok dela. < epra\ učone< postane pripravnik sele s spre jemom na delo. »Za nekdanje vajence, ki smo jih spremljali vsa tri Ida. smo točno vedeli, koliko 90 sposobni. Zdaj imamo trideset štipendistov, katerih spretnosti dejansko ne po/namo. Naše izkušnje / učenci, pripia\ niki i/, skrajšanega programa, so slabe. (hI desetih so bili le Direktor Gorenjskih oblačil Vinko Martinjak v_y tuje ali štirje zaradi nadarjenosti sposobni za proizvodnjo konfekcije. Boj za delo in zaslužek je trd. Pripravnik mora dosegati 70-odstotno normo, da lahko ostane.« »Združeno delo menda ne bi smelo od novih delavcev, to je pripravnikov, že takoj zahtevati vrhunskih učinkov. Razumljivo, da jih ne more, tako zelo socialno kot si zamišlja usmerjeno izobraževanje pa tudi ne more biti. V tovarni se vsak hec neha. Tu ni prostora za neznanje in lenobo. Naši časi, norme so evropske, ker tudi prodajamo na evropskem trgu. Zahodni kupci nam v kvaliteti in ceni izdelka ne priznavajo nikakršne sociale, nikakršnega samo našega usmerjenega izobraževanja,« je poudaril Vinko Martinjak. Dejal je še, da v tovarni s polletnim programom pripravništva no bodo mogli usposobiti novih delavcev /a dober za-četek dela, da bo -usmerjena« šivilja šele po treh letih dosegla približno 90 odstotno normo in da se bodo tekstilni kon-fekcionarji zaradi skromnih praktičnih znanj po šolanju izgubljali tudi v cisto drugačnih panogah od konfekcije. Če ne znajo delati, je res vseeno, kje se začnejo učiti . . H. Jelovčan Opravičilo Opravičujemo se za neljubo pomoto, ki je nastala v xi. številki (.lasa Z dne >\. aprila. Prišlo je do zamenjave fotografij pri člankih Leta potovanj ined delom in družino ter Tudi fazani nosijo očala. Ivanu Jenku in Nedeljku Brbovi- (ii se opravičujemo« l fi rdnistVO OPOZORILO V Zajezil priR je slo problei Slovenska skupščina aprilskem zasedanju vala zakone s podn getskega gospodar da je tekla tudi < elektroenergetskih Radovljiška delegata ko Kajdiž v 2boru . Janko Maček v zboru nega dela - sta ob • rila na problematiko Save in izgradnje Mg* trarne pri Radovljici, njena je sicer v prihod da v dokumentih je ^ predvidena in predj ter zbiranje dokument njo ze potekajo. Radovljiška ob&askl ščina je leta 1980 nareč* Urbanističnem inštitu nije študijo o predu segih v prostor na območju — hitri j cesti, visokonapetc novodu in vodni elek fi ropski trg, r\ropski ca s/ - loto. i l'erthtn PRENOVA SV Trgovi trgu in Pripravljen je zaii* Škofje Loke, ki di in hiše, kakšna di prenovo naj bi r udobnejšega za Škofja Loka — V činske skupščine v Skoft1 je bil aprila in prve dw na ogled zazidalni načrt* ve starega mestnega L Škofje Loke. Obiskoval bilo malo. malo pa je hi pomb. V ponedeljek so o mentu spregovorili na razpravi ki jo je priprav -mite za družbeno plan:: pri občinski skupščini. Če število meščanov, ki so si dali razgrnjeni z*zi načrt, dokazuje, da Ijud: r gram obnove in oživitve sta* ga dela mesta zanima, bi ko tiste, ki niso prišli na pravo po službeni dolžnost iz poklicnega zanimanja, šteli na prste. Tisti, ki so i lovali v razpravi, pa so po\-li predvsem to. kaj Ločaae] prenovi starega cteU moti. _ REPORTAŽA PETEK, 11. MAJA 1984 9. STRAN GLAS tfgSfi^ ^REGIONALNI i OBJEKTI Delegati občinske *>° jo decembra lani 11 in odklonili iz-'odne elektrarne, '3 a^kega akumula-i: 7** zanjo. Sklenili L*tl obvestijo širšo j^ki občini pravijo, »✓C ^v°ma vsa slovenja?'* odklonila takšno ^ vedela, za kako o* v najlepši predel ?*» v območje z Ble-kvskim pogorjem, ij^na vodna elektrar-jjjjjjd bi bila kombi--nergetskega ob-Itt^kta za u ravnava-vodotoka Save te pitno vodo. Savo ff^iometer pod sotoč-jJ2J«in Dolinke. Vo-^ffifa približno 8 kva-^lometrov površine v Sav, ki v ostrem kotu objemata Bled. Zgornji pas zajezitve bi segal po Savi Dolinki do vodne elektrarne Zasip, torej približno 11 kilometrov. Na Savi Bohinjki pa bi zajezitev segala do mostu na Bohinjski Beli, torej približno 12 kilometrov. Umetno jezero bi bilo šestkrat večje od Blejskega jezera. Največje možno nihanje gladine umetnega jezera bi bilo kar 20 metrov, kar pomeni, da bi voda odkrila 4 kvadratne kilometre poplavljenega terena. Ogromne površine dna in obrežij bi bile blatne in leglo vsega mogočega mrčesa. Ker bi bilo jezero na območju devete potresne stopnje, bi verjetno povzročilo večjo potresno nevarnost. Zaradi neugodne sestave tal bi zaradi nihanja prihajalo do rušenja brežin ter drsenja posameznih površin, kar bi povzročilo dodatno nevarnost in uničenje delov naselij in prometnic v tem razgibanem območju. Vodna elektrarna Radovljica bi s svojim akumulacijskim jezerom popolnoma izmaličila ta del gorenjske krajine, ki je danes naravno najbolj ohranjen predel Slovenije. Jezero bi gotovo povzročilo tudi spremembo mikroklime, megle-nost bi se povečala, kar gospodarstvu, posebej turističnemu, ne bi koristilo. Vodna elektrarna bi imela relativno majhen energetski učinek, le 27 megavatov. Korist torej še zdaleč ne bi bila tolikšna, da bi opravičevala škodo, ki bi jo naredilo akumulacijsko jezero. Vendar pa pripravljalna dela tečejo naprej. Navkljub temu, da celotno gradivo ni bilo blejskem prostoru objavljeno in se slovenska javnost o tem ni izrekla. V planu študij na področju vodnega gospodarstva je za letošnje in prihodnje leto predvidenih 1,2 milijarde dinarjev za raziskave o utemeljenosti vodne elektrarne pri Radovljici. Na podlagi že znanih po: datkov se zlahka vprašamo: kaj ni škoda zapravljati denar? Energetiki se danes spet vse bolj obračajo k vodnim elektrarnam, na katere so ob snovanju jedrskih kar malce pozabili. Vodne elektrarne imajo lahko koristne stranske učinke, posebej pri izsu-ševanju močvirij ali namakanju polj. Elektrarne na Dravi in Muri so tudi zaradi tega opravičljive. Ne kaže pa seveda vodnih elektrarn graditi na silo, uničevati krajino in delati škodo, ki je takore-koč neizmerljiva. Takšne misli seveda takoj zadenejo na pripombo, da industrija potrebuje elektriko. Seveda jo potrebuje, toda to še ni opravičilo, da bi elektrarne gradili tam, kjer bi ogrožale druge dejavnosti v prostoru. Mar ne bi kazalo na Gorenjskem več razmišljati o malih vodnih elektrarnah in jih seveda tudi graditi? Poleg tega, da bi dajale elektriko, ki je v seštevku ne bi bilo tako malo, bi ukrotile tudi hudourniške potočke in rečice. M. Volčjak MESTA ŠKOFJA LOKA a Mestnem na hontrgu ^tenove starega dela mesta ^predloge, kako naj bi obnovili ulice 'bila v posameznih predelih — S ost, ga naredili privlačnejšega in ^^acijo oziroma pre-. p dela mesta Škof-y Vznikov, Žirov in C**8', se v škofjelo-•lirt ,na^r^no ukvarjajo i^j^ta. V tem času je ;.,0rjeno, katera nase-njihove dele bi ka-jjr*1 takšne, kot so, 7jL *o bili posnetki ;j *°fji Loki in Žireh jena še vrsta drugih I In pripravljal-Zktj^ofji Loki so v •^fania revitalizacije ■'. °fkaj podstrešnih r' "jih v starih hišah 'Jo prj načrtovanju i/^ega dela Škofje •^odo z zazidalnim ..^jeli naj bi ga na r^njih sej občinske ^bili glavne usme- ritve za obnovo in razvoj. Zazidalni načrt prenove starega mestnega jedra Škofje Loke se razlikuje od običajnih zazidalnih načrtov, ki točno predpisujejo, kaj bo stalo na določenem prostoru, saj daje predvsem usmeritve in predloge, kako naj bi posamezne ulice in hiše obnovili in kakšna dejavnost naj bi bila v njih. Je osnova za dela, ki bodo v staro mesto vrnila življenje, ki ga je nekoč poznalo, ga obogatila z najrazličnejšimi dejavnostmi in ga naredila privlačnejšega na pogled ter udobnejšega za bivanje. Hkrati se bo na ta način ohranila kulturna in stavbna dediščina, saj je verjetno, da bo stari del mesta postal spomenik prve kategorije. V njem naj bi bilo 7000 kvadra tnih metrov poslovnih prosto rov in 12.500 kvadratnih metrov obnovljenih stanovanj. Na podstrešjih pa je prostora še za 57 stanovanj. Na Mestnem trgu naj bi raz vi j ali predvsem trgovsko dejavnost in sicer bi dopolnili ponudbo živil, prostore naj bi dobila trgovina s športno opremo, izbrana drobna oprema za stanovanja, butična prodaja moške, ženske in otroške konfekcije, razne druge butične trgovine, tovarne iz škofjeloške občine bi imele ekskluzivne prodajalne in podobno. Obogatena bi bila tudi gostinska ponudba. Uredili naj bi gostilno z domačimi specialiteta-mi, kavarno, pivnico in podobne prijetne lokale. Spodnji trg — Lontrg bi bil obrtniški, z vrsto obrtnih delavnic, ki bi jih dopolnjevali prijetni gostinski lokali. Cankarjev trg v povezavi s staro Šeširjevo tovarno in BlažCvo ulico naj bi bil nekakšen"vvork shop« — veriga obrtnih delavnic, v katerih bi bila prikazana tudi izdelava obrtniških predmetov. Dejavnosti, ki zahtevajo veliko prostora in tudi sicer ne sodijo v stari del mesta, bi od-stranili. Tako je predvideno, da ne bo na Mestnem trgu več Mesoizdelkov, selili bi se trgovina Barve-laki in Merkurjeva Zeleznina. S Spodnjega trga oziroma iz Jegorovega predmestja bi se izselila klavnica. PETKOV PORTRET Anton Šmajd Nočno ima ta teden. S svojo skupino je dežurni za celotno tovarno avtopnevmati-ke. Popoldne in ponoči, ko ni glavnin šefov v tovarni, kot pravi, odgovarjajo vzdrževalci za vse. Njihova naloga je, da proizvodnja v redu teče. Nič posebnega se ni zgodilo to noč. Le industrijskega zraka primanjkuje po vsej tovarni, ker je zračna turbina v remontu. Običajno vzdrževanje, zamahne z roko, ko silim vanj z vprašanji, kajti Tone je eden tistih ljudi, ki malo govore, pa veliko narede. Nič me ni presenetilo, ko sem med nagrajenci prebrala njegovo ime. Tolikokrat je bilo že zapisano med kranjskimi inovatorji! Prav je, da to visoko priznanje delu, »prvomajsko nagrado dela«, dobi enkrat tudi mehanik, vzdrževalec. Savski mehaniki so bili od nekdaj cenjeni delavci. »Dohtarji za stroje«, so jim pravili. Koliko je proizvodnja odvisna prav od njih, vedo le v tovarnah. Njihova prizadevnost in iznajdljivost se najbolj pokaže v času stiske. Prva leta po vojni so na strojih delali prave čudeže. Danes, ko smo spet v stiski, ko ne moremo uvažati strojev in delov kot pred leti, njihova pomembnost spet raste. Leta 1952 se je prišel v Savo učit za strojnega ključavničarja. Mojster Janko Flor-jančič ga je dobil v roke, kot toliko drugih. Dobrega ključavničarja je naredil iz njega. 1965. leta je Tone dobil svojo skupino za inštalacije, potem je bil skupinovodja za remont in montažo, zdaj je z osmimi mehaniki glavni vzdrževalec pri proizvodnji polizdelkov avtopnevmatike in poskusne postaje. 26 let plodnega dela je za njim. Leta 1973 je prijavil prvo inovacijo. Manjša izboljšava na rezalniku za rezanje kor-da je bila to. Potem so sledile druge. Bolj ko so v tovarni spodbujali inovacije, večje je bilo veselje do inovacijskega razmišljanja. V letih od 1978 do 1981 je dal največ od sebe. Petnajst predlogov inovacij in izboljšav je prijavil vsega skupaj. Veliko jih sploh ni prijavil kot inovacije. Štirinajst ie bilo sprejetih in tudi uresničenih. Vsaka po svoje je bila pomembna, dragocena in zanimiva. Njegova je bila zamisel za večkratno uporabo ovojne folije za ploščo jeklenega korda, za avtomatsko doziranje olja za tesnenje rotorjev, rezalnik za rezanje bočnic in polnil na želeno mero in kot rezanja, montaža grelca za olje na 4-valjčnem kalandru, naprava za obrezovanje pod-protektorjev, naprava za odstranjevanje skrčenega korda, kako odpraviti gube na STC stroju in druge. Zbranih misli moraš biti pri delu, prisluhniti moraš problemom, ki tarejo vodjo stroja. In zamisel se utrne. Včasih neverjetno hitro. In ko ima zamisel, povabi k sodelovanju še vodjo stroja, električarja, tehnologa. Potem do uresničitve zamisli ni več daleč. Več ljudi več ve, vsak je sposoben za svoje področje, vsi pa za vse. Tone daje prednost skupinskemu delu. V svoji dolgoletni praksi je spoznal, da je to edini pravi način dela, kajti če si sam inovator in tudi uresničeva-lec zamisli, preteče preveč časa, da zamisel uresničiš. Več ljudi stori to hitro. Kaj pomeni še tako dobra inovacija, če obleži v predalu neuresničena ali pa se uresničevanje vleče leta. Tako pa delijo zamisel, delijo delo, tudi nagrado in pohvalo. In verjemite, deljeno veselje ob uspehu je dvojno veselje. Tonetove inovacije zmanjšujejo stroške proizvodnje, povečujejo kvaliteto izdelkov, omogočajo večjo produktivnost, izboljšujejo delovne pogoje delavcev in ne nazadnje nadomeščajo stroje in naprave iz uvoza. Kako preprosto se človeku zdi potem, ko je inovacija tu. Kot na primer Tonetova naprava za doziranje olja pri mikserju. Prej so ročno dolivali olje. Vsaka izmena zase, na osem ur. Dostikrat se je zgodilo, da vzdrževalec stroja ali mazalec ni pravočasno nalil olja v rezervoar. Do velike okvare rotorja bi lahko prišlo. In potem demontaža, popravilo, montaža, mikser bi stal, proizvodnja bi izpad- la. Le majhna nepravilnost pa tolikšna škoda! Zdaj se olje doliva samo, avtomatsko. In zanimivost: novi stroji, ki prihajajo iz uvoza, so že opremljeni s takšno avtomatsko napravo. Tone pa svojih moči ne razdaja le v tovarni. Nič manj ni aktiven v krajevni skupnosti. Dolga leta je bil predsednik krajevne konference SZDL, predsednik sveta in skupščine krajevne skupnosti, trideset let je že pri gasilcih v tovarni in doma v Predosljah. Izreden posluh ima za skupne probleme. Skupaj s krajani si že leta prizadeva, da bi dobili v vas telefon, da bi obnovili gasilska domova v Predosljah in na Suhi, da bi že vendar enkrat zgradili potrošniški center. Veliko so že naredili, veliko pa še' bodo. V DPD Svoboda Predoslje je že od mladih nog. Tudi na igralski oder se poda. Nazadnje ie igral v Desetem bratu. Če si nekje aktiven, si povsod, ugotavlja tudi Tone. Te že najdejo. A tudi veselje moraš imeti. Saj si vendar član te družbe in če boš delal zanio, boš tudi zase. Zlepa ne bo pozabil svečane podelitve »Prvomajskih nagrad dela« v palači federa cije v Beogradu. Trideset nagrajencev je prišlo iz vse Ju goslavije, štirje iz Slovenije, le on tokrat z Gorenjske. »Ob taki nagradi šele spo znaš, da si s svojim delom res nekaj prispeval. Tvoj ko lektiv se je zavzel in te pred lagal za takšno nagrado! To ti pove največ!« pravi Tone Velika moralna obveznost bo to za naprej, se zaveda Posebno še v časih, kot so sedaj, ko si ne bomo mogli več privoščiti toliko delov za stroje iz uvoza in bo treba iskati domače rešitve. Če imaš posluh za take stvari, če delaš z glavo, kot pravi Tone, potem inovacijske stvaritve niso daleč. D. Dolenc Tam naj bi uredili park z javnim prireditvenim prostorom, v sedanji klavnici pa bi bil gostinski lokal. Predvidena je tudi rušitev mesarije, zelenjavne trgovine in prodajalne mleka in kruha na Cankarjevem trgu, ki so bile zgrajene pred približno dvajsetimi leti in ne sodijo v stari del. Grad z grajskim vrtom bi ostal enak, le zelenje naj bi bolje vzdrževali. Ves stari del mesta naj bi bil namenjen le pešcem. Ker pa skozi Spodnji trg teče glavna povezava s Poljansko dolino, bo treba najbrž z deli na Lon-trgu počakati, dokler ne bo urejena primerna obvoznica. Kje dobiti denar za obnovo? Vse, kar so delali do sedaj, je šlo iz sredstev amortizacije, ki se zbira s stanarinami. Letos bodo v ta namen zbrali približno 25 milijonov dinarjev, kar ie seveda premalo za kakršne koli večje posege. Zato bodo s tem denarjem obnovili nekaj starih stanovanj ter uredili nekaj podstrešij. Na Mestnem trgu 4 pa je denar za izgradnjo podstrešnih stanovanj prispeval Alpetour, ki je lastnik hiše. Z obnovo in izgradnjo stanovanj na podstrešjih so si nabrali tudi izkušnje, da nikakor ne gre obnavljati posameznih prostorov v določeni hiši, temveč vso hišo naenkrat. To seveda zahteva večja sredstva, zato v občini pripravljajo pose- Na Mestnem trgu v Škofji Loki prenavljajo nekdanji rotovž. Fo-to: F. Perdan ben samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor, ki ga bodo podpisale samoupravne interesne skupnosti, krajevna skupnost, obrtno združenje, tovarne in druge delovne organizacije, ki želijo imeti lokale v starem delu. V njem bi bilo določeno, koliko bo kdo prispeval za prenovo, način zbiranja, program del in podobno. Če denarja ne bodo združevali, programa ne bo moč uresničiti. Seveda pa bodo vsi, ki bodo delali pri prenovi mesta, morali poskrbeti, da hkrati z obnovo ne bi uničevali že obno- vljenih in sosednjih stavb. Gradbeniki bi se morali zavedati, da je bilo mesto in hiše grajeno za pešce in konje ter vprežne vozove in ne prenese voženj težkih tovornjakov, naloženih z betonom, peskom in opeko. Med stare hiše, v ozke ulice tudi ne sodijo težka dvigala. Delo v mestu zahteva drugačno tehnologijo kot gradnja blokov na primestnih njivah-. Tudi ni treba, da obiskovalci po kupih starih desk. skladovnicah opeke in kupih peska okoli vodnjaka na Mestnem trgu vedo, da se v mestu gradi. L. Bogataj GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA, KINO, NOVO V KINU PETEK, 11. MAJA IS* Člani Športnega društva Primskovo so v Kokrškem logu zgradili garderobo in balinišče': drema stezama. — C. Z. Šport in rekreacija v krajevni skupnosti Primskovo Ob Kokri postaja vse bolj živahno Ni še tako dolgo, ko so se primskovski nogometaši po končani tekmi zapodili v stari avtobus ob igrišču in v njem zmetali s sebe oznojene drese. O kakršnihkoli tuših takrat še ni bilo govora ... Pred leti so avtobus zamenjali z novo, sodobno garderobo. Ob njej so uredili še balinarski stezi; zdaj pa razmišljajo, da bi nad njima postavili streho in zgradili še tretjo. pa razmišljamo, da bi nad njima namestili streho in ju kasneje zaprli tudi s strani. S tem bi našim članom in bali-narjem iz ostalih štirinajstih klubov iz Kranja in okolice omogočili, da bi lahko trenirali tudi pozimi in tekmovali ob deževnem vremenu. Postavitev strehe nas bo veljala 800 tisoč dinarjev, pri tem pa računamo na pomoč krajevne skupnosti, članov društva in ostalih krajanov, obrtnikov in organizacij združenega dela z našega področja*.« V Kokrškem logu postaja iz leta v leto bolj živahno. Sprva so se tu zbirali le nogometaši, z izgradnjo balinišča so se jim pridružili tudi balinarji. Ko pa bodo uresničili tudi ostale načrte — uredili večnamensko ploščad za igranje rokometa, malega nogometa, košarke, odbojke in tenisa — bo kotiček ob Kokri postal pravo središče športnega in rekrativnega življenja v krajevni skupnosti »Krajani nam radi pomagajo z denarnimi prispevki in z veseljem pridejo na delovne akcije,« poudarjata Franjo in Rudi. »Tako smo gradili športne objekte doslej, najbrže pa tudi v prihodnosti ne bo šlo drugače. Če bomo hoteli uresničiti letošnji načrt, bomo morali zbrati 200 tisočakov med krajani; računamo pa tudi na 1500 do 2000 udarniških ur.« Člani Športnega društva Primskovo so uspešni tudi na tekmovalnem področju. Članska nogometna ekipa je lani zasedla sedmo mesto v občinski A ligi, pionirji in mladinci pa so bili v enotni ligi drugi. Balinarji Marjan Pucelj st., Franjo Klasič, Jože Zupan, Brane Mežnarič, Andrej Jerman, Pavel Fen-de in Mate Puljiz so lani osvojili tretje mesto v drugi gorenjski ligi in so le za las zgrešili napredovanje v prvo ligo. Dvojica Zupan-Fende je postala občinski prvak v parih, na posamičnem tekmovanju pa so se med prvo deseterico uvrstili kar štirje primskovski balinarji — Marjan Pucelj st., Hinko Ule st, Andrej Jerman in Franjo Klasič. Ekipa nnnkrvjpnrpv — U!e, Zupan in Pucelj je na slovenskem prvenstvu v Postojni zasedla drugo mesto. C. Zaplotnik Prvi poraz Save Kranj — V 14. kolu občinske nogometne lige je Sava v gosteh izgubila s Kokrico in doživela prvi poraz v prvenstvu. Naklo je visoko premagalo Pod-brezje, Trboje so spomladi še četrtič izgubile, tekma med Triglavom B in Primskovim pa se je končala neodločeno. V članski B ligi se za prvo mesto borita še Zariea in Britof. Mladinci Na-kla in pionirji Britofa so tudi po tem kolu ostali neporaženi. IZIDI — člani — A liga - Kokrica : Sava 1:0. Naklo : Podbrezje 5:0, Triglav B : Primskovo 1:1, Trboje : .Šenčur 1:2 (Vrstni red: Sava 22, Podbrezje 18, Naklo 17, Triglav 13 13, Šenčur 12, Primskovo 11, Kokrica 11, Trboje 8.): H liga — Zarit a : Velesovo 3:0, Hrastje : Visoko 4:4, Britol : Preddvor 1:1, Grintavec : Bitnje 1:2 (Vrstni red: Zarioa 23, Britof 22); mladinci — Naklo : Preddvor 7:2, Kokrica : Primskovo 2:0, Šenčur : Trboje 4:0 (Vrstni red: Naklo 21, Kokriea 14. ): kadeti - Sava : I.TH 2.-0, Jesenice : Britol :i:2 (Vrstni red: Sava 25. Britof 15. 1 Tli 15); pionirji - Britol : Naklo 2:1, Primskovo ; Kokrica 3:0, Bitnje : Sava 0:0, Šenčur : Zaricu 2:1 (Vrstni rod: Primskovo Itt, Britof Ki); mladinci — področna slovenska liga — Sava . Jesenice 5:0, Triglav : Bela Krajina 2:0 (Vrstni red: Sava 24, Slavija 23.). I). Jo.št Primskovo — Šport in rekreacija na Primskovem sta se razvijala hkrati s krepitvijo krajevne samouprave.« poudarjata Franjo Klasič in Rudi Obrulek. predsednik in podpredsednik Športnega društva Primskovo. »V krajevni skupnosti, ki združuje okrog 3200 krajanov, je največ zanimanja za nogomet in balinanje, kar je tudi razumljivo, saj imamo za ti dejavnosti tudi najboljše možnosti. V Kokrškem logu imamo nogometno igrišče in ob njem smo zgradili novo garderobo, v kateri so tuši, slačilnica, pisarna in prostor za spravilo športnih rekvizitov. Objekt, katerega vrednost presega po zdajšnjih cenah dva milijona dinarjev, smo zgradili v šestih letih s prostovoljnim delom m iz odpadnega materic.la, dokončno podobo pa je dobil šele lani. Sedanje nogometno igrišče je ustreznih dimenzij in tudi primerno zatravljeno, vendar je preobremenjeno in bi potrebovali še dodatnega za treninge.« »Balinarji smo se vrsto let zbirali na zasebnem balinišču pri Hinku Uletu; tam smo ustanovili tudi balinarski klub, ki se je pred tremi leti združil z nogometnim v Športno društvo Primskovo,« nadaljujeta Franjo in Rudi. »Takrat smo ob garderobi v Kokrškem logu uredili tudi prvo balinarsko stezo, lani smo ob njej zgradili še drugo; zdaj Tudi Tržičani v Paklenici Tržič — Med letošnjimi prvomajskimi prazniki je že petnajstič oživel alpinistični tabor v narodnem parku Pa klenica. Po udeležbi je presegel dosedanje rekorde, saj so plezalci iz vse Jugoslavije in tujine tam postavili okrog 350 šotorov. Tako kot vedno so se množično udeležili tabora slovenski alpinisti. Med člani gorenjskih alpinističnih odsekov je bilo tudi prek 10 Tržičanov. Njihov osnovni cilj so bili vzponi izkušenih plezalcev v težkih smereh in vodenje pripravnikov po lažjih smereh, obenem pa je bilo srečanje tudi edinstvena priložnost za navezavo stikov z alpinisti od drugod in izmenjavo izkušenj z njimi. Ugodno vreme je trajalo le tri dni pred praznikom, ko so alpinisti iz Tržiča preplezali skupno okrog 80 smeri, Večinoma visoke težavnostne stopnje. Tal o so dokazali, da so telesno in tehnično dobro pripravljeni ]n še nekaj podrobnosti o njiho'.'ih vzponih! Skupini štirih (trem Megli-tfii in Nuši Romih) je uspel prven-si mi v/.pun v okrog 120 metrov dolgi smeri, ki so jo ocenili s V. težavnostno stopnjo. Borut Bergant je en dan opra vil celo tri težje vzpone. Filip Bencc in Jože Rozman pa sta v treh dneh ponovila kar 0 vzponov VI. težavnostne stopnje. Dober dosežek pomenita predvsem njuni ponovitvi smeri Funkcija (VI., dobre 3 ure) in in Jenjava (VI., 5 ur) v istem dnevu; v bližnji preteklo . ti je -amreč v prvi smeri marsikatera nav< za pihala po cel dan, v drugi pa , j izkušeni celo bivakirajo. To nedeljo na Blegoš Sovodenj — V nedeljo, 13. maja, bo že VIII. spominski rekreativni pohod Za dan zmage na Blegoš. Z letošnjo prireditvijo nameravajo planinska društva iz Sovodnja, Gorenje vasi in Žirov kot organizatorji ter komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov, občinski odbor ZZB NOV, občinska konferenca ZSMS in občinska skupščina iz Škofje Loke kot pokrovitelji zaznamovati dan zmage in 40. obletnico prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora. Po pohodu, ki ga bodo ob vsakem vremenu speljali iz Javorij, Hotavelj in Zalega loga na 1563 metrov visoki vrh Blegoša, bo pri koči pod njim ob 11. uri proslava. Na njej bo slavnostni govornik predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Vili Tomat. Proslavo bo popestril tudi kulturni spored. Za pohod naj se udeleženci dobro pripravijo in ustrezno opremijo, saj je v višjih legah še veliko snega. Med vzponom morajo hoditi po označenih in zavarovanih poteh ter upoštevati navodila domačih planinskih vodnikov, ki bodo spremljali obiskovalce. (S) V sredo kros v Tržiču Tržič — Odbor za športno rekreacijo pri tržiški telesnokulturni skupnosti, Šolsko športno društvo Storžič in TVD Partizan Tržič — atletska sekcija prirejajo v sredo, 16. maja, ob 16. uri na nogometnem igrišču Pod gradom spomladansko občinsko prvenstvo v krosu za vse kategorije, od cicibanov do veteranov. Udeleženci, ki bodo razdeljeni v več skupin po starosti in spolu, bodo tekli na progah, dolgih od 500 do 6000 metrov. Prijave sprejema prireditelj še v sredo do 14. ure v pisarni TKS Tržič (Bračičeva 4) ter pol ure pred pričet-kom na prireditvenem prostoru. J. Kikel Namizni tenis Pionirji za državne naslove KRANJ — Športna dvorana na Planini bo od danes pa do nedelje prizorišče letošnjega ekipnega in posamičnega pionirskega državnega prvenstva v namiznem tenisu. Za državne naslove se bo tokrat potegovalo stopetindvajset igralk in igralcev i/, devetinštiridesetih jugoslovanskih nami/.noteniških klubov. Organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik namiznoteniškega kluba Triglav iz Kranja Milan Bajžel, je storil vse, da bo prvenstvo organizirano tako, kot mora biti. Delovna je tudi sodniška organizacija, saj bo na tem prvenstvu sodilo kar dvaindvajset zveznih kranjskih na-miznoteniških sodnikov. V veliko pomoč organizacijskem odboru so bile tudi delovne organizacije Gorenjski tisk, IBI, Iskra-Fro in še druge kranjske delovne organizacije. Od domačih pionirjev in pionirk se največ pričakuje od vrste pionirk, ki bo v postavi Frelih, Gašpe-rič, Matjašič skušala doseči kar najboljšo uvrstitev. Ta trojica pa ima tudi v posamični konkurenci in konkurenci dvojic veliko možnosti, da se potegujejo za državne naslove . Prvenstvo se bo začelo danes ob 13. uri in nadaljevalo jutri in v nedeljo od 8. do 12. ure. -dh .____J KOLESARSTVO Mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria Naši obranili vodstvo IJUBIJANA - S ciljem v Ljubljani se je v sredo končala letošnja, že osemnajsta mednarodno kolesarska dirka Alpe-Adria. Na dirki je letos nastopalo nad sto kolesarjev iz desetih evropskih držav. Največ uspeha so imeli naši kolesar) i, ki so že v prvi etapi od Ljubljane do Celia prevzeli vodstvo in so ga vse do končnega cilja v Ljubljani obranili. Tudi med posamezniki so imeli naši reprezentantje odlične uvrstitve, saj je skupni zmagovalec Primož Čerin,' na drugo mesto pa se je uvrstil Savčan Bojan Ropret, medtem ko je Cuder-man zasedel solidno peto mesto. S temi, res odličnimi uvrstitvami so naši kolesarji še enkrat dokazali, da so med najboljšimi v Evropi. Skupni vrstni red — 1. Čerin 19:30,58. 2. Ropret (oba Jugoslavija) 19:32,14. 3. Lemoth (NDR) 19:32,41, 4. Skovvronek (Poljska) 19;32,52, 5. Cuder-man (Jugoslavija) 19:32,54, ekipno — 1. Jugoslavija 58:36,49, 2. NDR 58:41,21. 3. Poljska 58:41,26. -dh Urejali bodo atletsko stezo Križe — TVD Partizan Križe vabi vse krajane na delovno akcijo za dokončno ureditev atletske steze. Akcija bo v nedeljo, 13. maja, ob 8. uri na igrišču v Križah. Organizatorji še naročajo, da je treba prinesti delovno orodje s seboj. Bled : Lesce 2:1 Kranj — Izmed tekem zadnjih dveh kol gorenjskega nogometnega prvenstva velja omeniti poraz vodećih Lesc na gostovanju na Bledu, zanesljivo zmago Alplesa proti ekipi LTH, visok poraz nogometašev Reteč v Tržiču ter presenetljivo zmago Kondorja na gostovanju v Škofji Loki. Izidi — člani — Bled : Lesce 2:1, Alp-les : LTH 3:1, Tržič : Reteče 6:0, Jelovica : Bohinj 3:0, Gorenja vas : Alpina 0:4, Kondor : Polet 0:0, Lesce : Tržič 2:1, Bohinj : Alples 1:0, LTH : Kondor 1:4, Polet : Alpina 1:2, Bled : Gorenja vas 3:0 (Vrstni red : Lesce 28, Alples 21, Bled 20.): pionirji — A skupina — Jesenice A : Jesenice B 11:0, Tržič : Jesenice 0:1, Bled : Bohinj 4:1, Jesenice B : Lesce 1:12, Bled : Jesenice A 1:2, Lesce Bohinj 3:1 (Vrstni red: Lesce 15, Jesenice A 15, Bohinj 9); B skupina - Polet: Alpina 1:2, Kondor : Reteče 3:1, LTH A : LTH B 7:4, Reteče : Polet 9:0 (Vrstni red: Alpina 11, Reteče 9, LTH A 8); mladinci (tretji turnir) - Alpi- * na : Lesce 3:2, Bohinj : Lesce 5:2. Alpina : Bohinj 3:2. P. Novak ŠPORT OB KONCU TED* Bled: kolesarska dirka okrog Sirskega jezera — Blejski kolesarski ae- lavci prirejajo v nedeljo. 13. maja.»pc-častitev dneva zmage tradicionalni krožno kolesarsko dirko okrog Bk^ skega jezera. Tekmovanje se bo pripelo ob 10. uri, start in cilj bosta pred a?-telom Park. Udeleženci dirke, na kar-ri lahko nastopijo tekmovalci z valovno licenco kot rekreativni, bode na*-Ijeni v 15 skupin po starosti m spat Pionirji A in B skupine, rekreazifcc« veterani A, B. C, D, E in F skuptae*-do vozili dva kroga (12,8 km), čfk-in B skupine polovico manj. mladinci pet krogov (32km). m^scac ter člani vseh treh skupin — skap bodo startali ob 12.40 — šest kroge** 38,4 kilometre. Pionirji in reLicl* se lahko prijavijo še na dan praaakt med 8.30 in 9.30 na ploščadi Finac T vse ostale pa je rok za prijave že v četrtek, (cz) Kranj:.nogometna liga — Na du bodo tekme drugega kola prvenstva občine Kranj čau ob 17. uri — Sava : Triglav B, ? Podbrezje, Trboje : Primskovo , Šenčur : Kokrica, Britof : Bitnje dvor : Zarica, Velesovo : F (15.30), Grintavec : Visoko: bo ta ob 10.30 — LTH : Britot Alples, Triglav : Jesenice; piaa . bo ta ob 1530 — Šenčur : Sava. Zaro Bitnje, Kokrica : Primskovo. Britof; mladinci, nedelja ob lt. klo : Primskovo, Šenčur : Kokrica boje : Preddvor. — D. J ost Rokomet — V tekmi 20. Hffki zvezne lige — zahod se bodo rok šice Alplesa pomerile jutri ob H športni dvorani Poden v Škofji vodilno ekipo Podravke, dvt je pa bo na istem igrišču s _ ške medrepubliške lige med Jelovico in drugouvrščeno Mi V ženski republiški ligi igrajo tašice Preddvora jutri ob 1 Aston Jadranka, v Dupljah pa v nedeljo ob 11. uri vodeča ekipa V drugi moški republiški ligi x ob 17. uri na sporedu srečanj« Zabnico in Donitom. V n bliski ligi — center bo v nec srečanje Sava : Škofja Loka m * Preddvor : Kamnik. V enakem skem tekmovanju bo v nedeli tekma Duplje : Kočevje in Preddvor : Kamnik. j Kukar Škofja Loka: republiško prve dviganju uteži — Purt .a~ Loke bo priredil v nedeljo ia m športni dvorani Poden člansko reško prvenstvo v dviganju uteži T vanje v kategorijah do 52 S6 aa in 75 kilogramov se bo \ač>-10. uri. za vse ostale pa ob 1?« prvenstvu bodo sodelovali &vmm petih slovenskih klubov, me di domačini. <- — »Beli dan« na Krvavcu Krvavec — V nedeljo. 13 bo na Krvavcu »beli dan*' — a_ vanje v veleslalomu in sreča«*5] Tihi dolini, ki se bo pričelo ob 8« S tem se bo na Krvavcu, ki je ift prejel tudi priznanje RTV _^ na »Turistični nagelj«, skjen&l ga smučarska sezona. Kara smučanje bodo v nedeljo za skovalce Krvavca po eno-V.? ^ ^200 dinarjev._ KINO KRANJ CENTER 11. mu ju. umer. barv. film ČASTNIK IX GENTLEMAN ob 15.30. 17.45 in 20. urii 12. m ti ju, amer. barv. film ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 15.30, 11.45 in 20. uri, p red premiera amer barv. Jant. filma JEDIJEVA VRNITEV (lil. del Vojne ,-, ./, /.;, 22 15; limuiu. amer. ban: film TOM IX JERRY - DOBRA PRIJAIEUA ob 10. uri, a mer. bare. film ČASTNIK IX GENTLEMAN ob 14.30. 16.45 n< r.i uri, premiera nem ban: erot. komedije RIS NIČNE ZGODBE Mil. del ob 21.15; 14. mu-ju. amer. barv. fant. film JEDIJEVA VRNITEV (samo danes) vb 15.30, 11.45 in 20. uri; 15. mu ju. amer. ban: krim. film DVOJNA EKSPOZICIJA ob 16. uri. IS. m 20. uri; Ki. in ll.muju. amer. libij. ban: zgod. film PUŠČAVSKI LEV Ob 10. in li). uri. KRANJSTORŽlC 11. maju. hoiu/k. ban: akcij, film DVOBOJ MOČNIH ob 16. uri, amer. barv. film CAUGVLA ob is. in 20 :i»; 12. muju.jup. barv. film MASKIRANI VOZNIK ob 16. in 20. uri. amer. barv film MODRA LAGUNA ob is. un; Ll.muju. honqk. barv. film JEKLI XI \fOZ ob 1 I un. amer. bprv. pust. film MODRA LAGUNA ob 16. uri. premieru amer. barv. filmu GO /.•1 PEST Ob 20. uri, amer. barv (Um VELI KA PRVA DIVIZIJA ob IS. uri; Umuju, amer. barv. film GOLA PEST ob 10. un, amer. ban: komedija TOOTS1E ob IS. in 20.15; 15. muju. amer. Itari: film Odi 1 PEST ob KI. IS. ,n 20. un: Ki. muju. amer barv. film CABOLANCO ob Ki. in 20. un. amer. ban: film OOI.A PEST ob IS. uri; 17. muju. unql. barv, film SAMO /A TVOJE OČI ob 16.. IS. in 20. un. TRŽlC 12. muju, amer. barv komediju TOOTSlEob 15.30. 17.45 in 20. „n. premiera hongk, ban: filmu JEKLENI MOŽ ob 22.15; 13. muju. uiud barv. film SAMO /A IVO.lh OČI ob 15. uri. umer. barv komedija mOTSl^ ob 17. m 19.15. 14. muju. hongk, barv. film JI KI.1X1 MOŽ ob is. in 20. un; L), muju. nem. ban: erot film \\ SESA ob IS. m 20 un; 17. muju, juq. barv film ( URA - mož ob IS in 20. uri. KAMNIK dom 12. muju. ungl. barv film SAMO /A IVOJE OČI ob Ki uri hongk buri: lilm KORA MISIJA ob is. in 20. un, premiera amer. Ubij. ban: vojnega filma PUŠČAVSKI LEV ob 21. uri; 13. muju hongk. ban: film NORA MISIJA ob 15. in 11. un, nem. barv. erot. film VASESA ob Id. uri, premiera amer. ban: filmu PUŠČAVSKI I.EV vb 21. uri; 14. muju, umer. barv. film PIŠČAVSKI LEV ob 17. in 20. uri; 15. muju. l\onqk. barv. film DVOBOJ MOČNIH oh is. in 20. un; Ki. muju, amer. I>an: film KRUTA DEŽEIA ob IS. in 20. uri; 16. muju. umer. barv. film KRUTA DEŽELA <> u 18, I h 20. uri, 17. maja, amer. buri: akcij, film ČASTNIK IX GENTLl MA\' ob 17.45 in 20. uri. DUPLICA 12. muju. amer. barv. :qotl. vojni film PUŠČAVSKI LEV ob 20. un; 13. muju. slov. barv. film Si;K V<> KEKEi ob 15. un.frunc barv. komedija RAZKRO PITE SE. KAJ ZIJATE «<> 1 {-Ki. muju. amer. ban: film ČASTNIK IX GENTLEMAN ob 20. uri; 17. muju. lionqk. barv. film DVOBOJ MOČNIH ob 20. uri. JESENICE RADIO 11. muju. hongk. barv. film MORILEC /X TEMPLJA SHAO-U.\ ob 11. in li), uri. premiera nem. ban: filmu RESNIČNE /00dbi. Vil. del ob 21. un; 12. muju. ilul. bun: akcij, film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 17. m ID.iiri; Rl.muju, nul. bun: ukeij. film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 17. in 19. uri; 14. muju, amer. bari:, filma KRITA DEŽELA ob 11 m 19 un. IS. muju. nem ban: film POČITNICE XA HI/C/00 /7. in 19. un: 16. muju. honqk. ban: /'''" JEKLENI MOŽ <>b 17. m 19. un. JESENICE PLAVŽ ll.muju. nul buri: film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLA I >. 1 ob IS. m 20. un; 12 nuiju, amer, bun: akcij film KRUTA DEŽELA ob 18. m 20. un; 13. muju. umer hurr. akeij. Jilm Kit t TA DEŽELA <>b 10 url. }UQOtU. ban: film CIPRA - MOŽ ob IS. 111 20 uri; 14. m Ll.muju. umer burr film ( ASIMK /a (,/ \ n ima \ ob 17. L, m 20. mi, 17. mm, l,onqk. barv. film JEKLENI MOŽ ob IS. in 20. uri. KRANJSKA ODRA 11. muju. angi ban-film SAMO /A IVOJE (H I ob h. mi: 13. muju. umer. ban /din MOČ 10 \*' *A* \AROX! ob 19. un: 15. muju. nem. barv. e,,„ fdm RESNIČNE ZGODBE Vlll del «b 20. uri. DOl 'JE 13. muju. hongk :\ 1 -BOJ MOČNIH ob 20. i.-., r bon: erot. komedija RESXK \ : VIII. del ob 20. uri. ŠKOFJA LOKA SOR.A 12 | avst. vojni film GALLIPOIJ ob 20.30; 15. in 16. maja. slov cm SK/iHAUA 00 is. JO in SV 1 k fwne akcij, film GXEČA XA 20.30. PO!JANE 12. mata. awe NOČNI JASTREBI ob 18. itn 15 m franc. ban: film GNEČA NA .K , 20. uri. ŽELEZNIKI 12. maja. iral. k—** TOPLI BRATJE ob 20.30: 13. mam. komedija BOLNICA BRITANIJA o* in 20.30; 16. maja. amer. krim. film \;V JASTREBI ob 20.30. RA DO 17-//r.4 11. muju. :. MOONRAKER - OPERACIJA 11 ob 20. uri; 12. muju. umer. iRO/.E ob IS. uri. iral. hm:- .Utt - BEG T/ PEKI A PRAGO/i.^ uri: 13. maja, unicr. ban: film \!Q& AKEE - OPE11ACI.IA ' -IS. uri, amer. ban: film HISA GRO&< ■>0 uri; 14. muju. it al. bun: film MAM -BEG i/ PEKI A PRAGOZDA ob 3M 15. muju. umer. bari: film MONRAKE8 OPERACIJA VESOUEob mm barv. film .IM.V/lttS - BEG IZ A PRAGOZDA ob 20. un: 17. mm* umer barv. film NOSTRRADAMCS ČLOVEK. KI JE VIDrL !>RlHODXt S 20. uri. Hl ED II. maju. jugosl. barv. ftlm S.UtP i > ki; 1/ V !■'( I'' hongk. ban: film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob IS uri 13. muju. ital ban: film BOM-/M XDER ob IS. uri. jap. ban: film METI -/ 11 \ -1 MRF7A ob 20. un: 14. ut 15 :*7£ OPERACIJA \LSOUE ob 3» *rt /- m ju d. barv film MASAOS ~ BEV ^/^KlTpilAOOZDAob^mi. BOHINJ 12. maja, I»P barv. l \IRF7A ob 20. un: U maja. e«r» . :. ;vi uAscnAiri 17. maja. <"»t,r ban'- ftlm ^* i, R O/E ob 20. im- J G OS 20. h' ital. K L iJ EV bari' 20. uri: L1 gX, 11. MAJA 1984 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 11. STRAN O LAS nex adria aviopromet NOV VOZNI RED OD 1. MAJA DALJE BEOGRAD vu- SARAJEVO SKOPJE TITOGRAD DUBROVNIK SPLIT PUU TIVAT Prodaja kart in informacije: IAA, Ljubljana, Kuzmičeva 7, telefon 313-366 * vse turistične agencije v Sloveniji inex adria aviopromet LJUBLJANA Predstavništva: BEOGRAD, SARAJEVO ZAGREB, SKOPJE, TITOGRAD inex adria aviopromet p IZLETI • Dubrovnik—Bar—Beograd 25 5 — 28.5. ' Dubrovnik—Mostar—Sarajevo 1.6—4. 6. t Pulj—Rovinj 19. in 20. 5. • Enodnevni izleti. 19 5.. Atomske toplice 26. 5.. Črnomelj 2. 6.. Koper 9. 6., ^•»Sfca dolina 16. 6, Benetke 2. 6. . V pripravi je program: ■ Knžarjenje po srednjejadranskih otokih POČITNICE Zahtevajte programe: O POLETJE 84 • POČITNICE ZA VSAK ŽEP • KRANJSKA GORA. pomlad-poletje-jesen SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA ^ajte brošuro s celovito ponudbo slovenskih naravnih zdravilišč, -en boste našli vse podatke *'*rTsainih in mineralnih zdraviliščih v Sloveniji. PRUAVE IN INFORMACIJE: stičnih poslovalnicah TTG. I^fcna (311-852). Maribor (28-722). Celje (23-448). ■Nr(2l-358 in 23-494), Postojna č;'^\. Portorož (75-670). Rogaška a (811-488), Murska Sobota 3) Nova Gorica (26-012), Ptuj 2J-S29) Bohinjska Bistrica (76-145) Tudi TTG je letos izdal svoj barvni počitniški program, v katerem predstavlja svojo ponudbo počitnic in novosti: počitniškega križarjenja z ladjo po Dalmaciji. Program vam je brezplačno na voljo v poslovalni- Ki ci TTG na Titovi v Ljubljani. NA RIBE, KALAM ARE IN TUDI ŠKOLJKE Restavracija »Sejem« v prizidku večnamenske hale na sejmu v Kranju je zopet odprta. Kuharski mojster iz Izole pripravlja vrsto ribjih speciali-tet, škampe na več načinov ter vsak četrtek in petek tudi školjke. Točijo domača primorska vina, odprto pa je vsak dan, razen v nedeljah in prazni-kih, od 9. do 22. ure. Vabi v apartmaje LANTERNA V POREČU Velikosti apartmajev: za 2, 3, 4, 6 oseb. Cena za osebo na dan 170 dinarjev. V ceno je vključena dvakratna uporaba igrišča oziroma športnega rekvizita (tenis, namizni tenis, minugolf, kolo, čoln, jadralna deska). Cene veljajo do 31. maja 1984. Riviera Poreč, prodaja, 51440 Poreč, telefon 053/31-433 ali 32-130, teleks 25^123 YU river i hotelsko turističko poduzeće poreč Jugoslavija NA »VINSKO VIGRED« V METLIKO Prireditve z naslovom »vinska vigred« se bodo začele v Metliki že v petek. 18. maja in bodo trajale do nedelje, 20. maja. Posebna paša za oči bodo nastopi številnih folklornih skupin, izziv za petje in ples pa bodo nastopi številnih ansamblov, godb in drugih glasbenih skupin. Posebnost bo tudi ponudba preko 200 vrst kvalitetnih vin, belokranjske gibanice in pogače, lovskega — srninega golaža in preko 30 domačih mesnatih in močnatih spe- ciautet. vsakemu udeležencu izleta na te prireditve, ki ga organizira Kompas, so Belokranjci pripravili vabilo s kuponom za kosilo po izbiri, s petimi kuponi za pokušino priznanih vin. kuponi za darilni kozarček, brezplačen obisk vinske kleti in muzeja. Cena izleta na osebo je 1.500 din. odhoda pa bosta v soboto, 18/5'in v nedeljo 19/5 ob 7. uri iz Ljubljane, s Trga osvoboditve. Prijavite se še lahko v vseh poslovalnicah. KOMPAS Z LETALOM NA POČITNICE JUGOSLAVIJA Kompas vam je našel Prostor pod soncem! ^pas je tudi letos poleg svojega f ^nega, izredno bogatega počitniškega :r°grama pripravil posebne — letalske Počitniške programe v štirih preizkušenih ^čnih letoviščih. Posebna skrb je ^svečena organizaciji potovanja, za ^bro počutje ćopustnikov in izlete pa todo ves čas skrbeli Kompasovi ^edstavniki. HITRO IN UDOBNO V DALJNE KRAJE POPUSTI: za otroke do 4. leta 90%, do 10. leta pa 30 %. DOPLAČILA: za enoposteljne sobe in ponekod za sobe s pogledom na morje za izlete iz krajev počitnic CENE VSEBUJEJO: vse prevoze, 7 polnih penzionov (v Budvi polpenzione) ali 7- dnevni najem apartmaja, takse, organizacijo in vodstvo. POVSOD BO VES ČAS PRISOTEN KOMPASOV PREDSTAVNIK OHRID BUDVA VIS M L J '-"s.ifićni zeleni otok na dalmatinskem jugu " velik gozd sredi morja! In sredi otoka med frarnj in borovjem skriti jezeri, ki sploh nista fcferi, ker ju veže tenka »nit« sinjine z odpreti morjem. Začarana krajina sredi velikega otoček s cerkvico — nekakšen »daljinski Bled«. Odsotnost velikih naselij, ko-"kj kaj poti in prometa, zasanjan mir in obilje j^a. toplote in gozdne svežine. * 'ompasovi dopustniki bodo nastanjeni v *tekj Odisej (B kat), ki stoji v zaselku Pomi- * ob odprtem mor\u, a je le 400 metrov *ozi gozd) oddaljen od Malega jezera. * dopustniki bodo potovali na Mljet z Brni-'; '-b petkih) z letalom do Dubrovnika, z av-"-'-som po polotoku Pelješcu do Trstenika ' Bd tam s trajektom na Mljet v Polače. * Med počitnicami na Mljetu bodo priredili '-' zletov: ogled narodnega parka, avtobusa izlet po Mljetu, z barko po Velikem jezeru ' 'Z»et z ladjo na sosednji Pelješac ali bližnjo * -ena: odvisna od sezonskega termina — '2 900 do 17.900 din, dodatni teden od -'"/) do 12.000 din. Doplačilo za sobe s po-9tedom na morje in za enoposteljne sobe, spusti za otroke Vodilno letovišče na črnogorski obali, eno najbolj privlačnih na naši obali. V izjemno lepem naravnem okolju pod veličastnimi gorami ob prekrasni širni plaži je letos bogatejše še za eno — najlepše in najsodobnejše turistično naselje: Slovensko plažo. V njem bodo nameščeni Kompasov! dopustniku. • Slovenska plaža ima deset hotelskih objektov (med njimi so tudi apartmajski!) in vse polno gostišč, zabavišč, trgovinic in športnih objektov. Posebnost naselja je tudi otroški vrtec z lastnim igriščem in plažo. Prekrasna plaža je seveda v neposredni bližini naselja, ki ima po njej ime. • Kompasovi gostje bodo potovali z Brnika v Budvo z letalom do Tivta, od koder je le 25 kilometrov do Budve. Odhodi bodo vsak četrtek. • Počitnice v Budvi, ki slovi po izredno ugodnem podnebju in zgodnji ter dolgi kopalni sezoni, pa bodo popestrene s privlačnimi izletniškimi programi: Kotor—Cetinje —Lov-čen, Virpazar—Skadarsko jezero—Rijeka Cr-nojeviča. Uljcin —Bar—mejna reka Bojana, Titograd—Morača, nočno križarjenje po Boki Kotorski. • Cena: odvisna od sezonskega termina: od 11.900 do 17.000 din. dodatni teden po 5.900 do 11.600 din. Popust za otroke in osebe na tretjem ležišču v sobi, doplačilo za enoposteljno sobo. Otok na odprtem morju, domala sredi Jadrana. Otok sonca in stanovitnega vremena, otok opojnega vonja po rožmarinu in močnega vina, otok enkratnih peščenih plaž. prijaznih domačinov in obilice zgodovinskih in naravnih znamenitosti. • Nastanitev v dveh krajih: v hotelu Biševo (B kat.) na robu ribiške Komiže ob prekrasni peščeni plaži in v novem, letos odprtem hotelu Issa ob robu mesta Vis (visoka B kat), v neposredni bližini najlepše krajevne plaže. • Dopustniki bodo potovali na otok Vis ob petkih v Komižo — z letalom do Splita, z avtobusom v pristanišče, in s hidrogliserjem naravnost v Komižo, v Vis pa ob sobotah z letalom do Splita, z avtobusom v pristanišče'in z direktnim trajektom v Vis. • Za dopustnike bo Kompas priredil več izletov: na otoček Biševo pred Komižo — z' ogledom svetovno znane Modre jame, v viško Zeleno jamo, v Titovo jamo sredi otoka, obisk obeh mest z ogledom muzejev in piknik v Po-ratu. • Cena: odvisna od sezonskega termina: od 9.600 do 15.700 din, dodatni teden od 6.000 din do 10.000 din — vse za hotel Issa in od 10.500 do 16.500 din. dodatni teden od 6.600 do 11.100 din — za hotel Biševo. Doplačilo za sobe s pogledom na morje in enoposteljne sobe. popusti za osebo na tretjem ležišču v sobi in za otroke. Malo morje v osrčju Balkana — prgišče svetle sinjine — svetovna znamenitost in spomenik. Plaža in sonce, umetnost in zgodovina, barvitost in prijaznost in sodobno hotelsko udobje. To so odlike letovišč ob Ohridskem jezeru, kamor že celo desetletje vodi Kompas tisoče izletnikov in dopustnikov. • Nastanitev v dveh hotelih A kategorije, v slikovitem Biseru pri Strugi in razkošnem Metropolu južno od Ohrida. Vsak hotel ima lastno plažo, športne objekte, restavracije, priznano kuhinjo in ansamble. Redne avtobusne zveze s Strugo in Ohridom. Razen tega pa še ponudba povsem novega apartmajskega objekta »Eurotel«, ki stoji ob jezeru v neposredni soseščini Struge. • Dopustniki bodo v Ohrid potovali z letalom z Brnika (vsak ponedeljek) v Skopje, nato pa z avtobusom skozi Tetovo in Kičevo do Ohrida. • Tudi za dopustnike na Ohridu so pripravljeni izletniški programi. Obiskali bodo lahko: mesto Ohrid. Sv. Naum, pogorje Galičico, Prespansko jezero. Bitolo. legendarno Kruše-vo itd. • Cena: v konici sezone od 19.200 do 19.800 din (dodatni teden od 8.100 do 11.500 din): pred in po sezoni pa od 16.750 do 17.200 din. Najem apartmaja v sezoni 12.400 din, izven sezone pa 9.900 din (dodatni teden po 4.400 oziroma 3.700 din). Popusti za otroke in osebo na tretjem ležišču. Doplačilo za enoposteljno sobo. formacije in prijave v vseh Kompasovih poslovalnicah in pri pooblaščenih agencijah, kjer vam je na voljo tudi barvni prospekt »podrobnejšimi informacijami. GLAS 12. STRAN OGLASI IN OBJAVE PETEK. 11. MAM Na 9. mednarodnem sejmu malega gospodarstva razstavljamo: MERKUR TRGOVINA IN STORITVE — KRANJ O IZDELKE MALEGA GOSPODARSTVA O ORODJE IN STROJNO OPREMO O OKOVJE IN VIJAČNO BLAGO O VODOINSTALACIJSKI IN ELEKTRO MATERIAL BLAGO ZA ŠIROKO POTROŠNJO PROIZVODNI PROGRAM ORODJA UNIOR ZREČE V PONEDELJEK, 14. MAJA, Z ZAČETKOM OB 10. URI BO POSLOVNI DAN MERKURJA Obvestilo graditeljem! žagan les, tesane trame vseh dimenzij, letve za ostrešja vam nudi LESNIMA — KRANJ. Dobava takoj. Izkoristite ugoden nakup. Informacije: telefon 26-076 ali 26-081 Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure torek, četrtek, od 7. do 14. ure sobota cd 7. do 12. ure LESNINA POHIŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO Polea ostalih zanimivosti na sejmu malega gospodarstva v Kranju je Lesnina pripravila tudi razkošno razstavo vrtnih garnitur. Razstavljajo preko 20 različnih tipov in sicer v izvedbi lesa, kovine, plastike, platna in šibia imajo pa tudi vrtne gugaln.ce z baldahinom, senčnike v raznih barvah in velikostih, več vrst ležalnikov, seveda pa lahko kupite tudi pohištvo. Torei če boste obiskali sejem v Kranju, ne pozabite na Lesnmo. vabljeni'so tudi gostinci, saj je razstava vrtnega pohištva namenjena tu- PreTo™' kupljenega pohištva je pri Lesnini v Kranju do 30 km brezpla- Telefoni: Salon pohištva Kranj - Primskovo: 24-554i Specializirani lalon kuhinjskega pohištva Kranj, Titov trg 5, 21-485, Salon poni-štva na Jesenicah: 81-179. # c&okta Ijcatia V GOSTILNI »STARI MAYR« Kranj 0 Novi obratovalni čas v I. nadstropju 0 vsak dan razen nedelje in praznikov £ s y— ad 12. da 2U. ace J Za obisk se priporoča kolektiv W • Ol^odne cene GOSTILNE »STARI MAVR« Kranj IZBRALI SO ZMflS V blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah na oddelku z vodoinstalacijami prodajajo kopalniške peči na trdo gorivo, lahko pa vanje vložite tudi električni grelec. Imajo jih v dveh izvedbah ter v beli in rjavi barvi. Cena je od 27593 do 32121 din. SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA Na podlagi sklepa 13. seje odbora za delovna razmerja TOZD Remontne delavnice z dne 17.4. 1984 in v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih OBJAVLJAMO prosta dela in naloge 1. PRVI TESAR 2. PRVI ORODNI KLJUČAVNIČAR 3. STRUGAR šifra 8820 D-4 9. k tj;. 2 osebi šifra 8927 šifra 8928 I)-4 D-4 9. kttf. 9. ktg. 1 oseba 1 oseba Kandidat mora poleg splošnih pogojev predpisanih z zakonom,iz-polnjevati še naslednje: ' pod 1 — da ima končano poklicno šolo lesne stroke in 2 leti delovnih izkušenj pod 2 — da ima končano poklicno šolo strojne smeri — smer orodjar in 2 leti delovnih izkušenj pod 3. — da ima končano poklicno šolo strojne smeri — smer strugar in 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pobojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: SŽ — ŽELEZARNA JESENICE — kadrovski sektor — Jesenice, c. Železarjev 8 z oznako: »za TOZD Remontne delavnice«. Posebne prijavnice lahko kandidati dobijo na sprejemnem oddelku kadrovskega sektorja. SPORTSvVEAR SPC=~: Ženska in moška poletna garderoba bo lepa, udobna in modna • jr- -ym Informativno prc + j center TEKSTILINDUS* SPORTSvVEAR. SPORTS DEŽURNE TRGC> V soboto, 12. maja, bodo dežurne na dajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj — TOZD daja: SP Pri Peterčku. PC~ stolp, PC Zlato polje SP krica), PC Britof, PC Klanec' V na - center. SP Labor?^ 19 ure. SP Preddvor od 7? do SP Sencur od 7. do 17 Uro TOZD Delikatesa kraS'-Kranj, Maistrov trg n & klem. Dom Srednja vas Na« čur od 7. do 13. ure. Klemen« Hrib Preddvor, Krvavec Cerk čna Jezersko od 7. do 19 V nedeljo 13. maja, pa bodo dežurne prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj Kranj. Krvavec Cerklje NaJ klem od 7. do 11. ure, TOZD daja Kranj-Gorenjka Cer 11. ure. SKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka TRŽIČ ABC Bistrica, Živila Jelk«.' bode 8 in Mercator Pristava. TRŽNI PREG KRANJ Solata 140 din, špinača od H din, cvetača 80 din, korene**<•* sen 280 din, čebula 60 din. fižol HI« pesa 60 din, slive do 100 do 1- -" bolka 60 din, hruške 70 : din, med 300 din, pomaranča .'. -rnone 180 din, ajdova mokd ru/.na moki 50 din, kaš.:. x din, surovo maslo 500 din, smett**M din, skuta 140 din, sladko o. v kislo zelje 60 din, kisla repa StdiMfl hi od 580 do 600 din. jajc* krompir 20 din. JESENICE Solata 100 din, špinača 80 strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati * z dokazih o w na nas|ov. ob-.ina gkofja Ioka sekreta- ?^da^^& P^n- §k0fja L°ka' Pd,*nskA . \. ne bomo obravnavali. Prijavljene kandidate bomo o iz- S^fS dneh po preteku veljavnosti oglasa. INTEGRAL, DO GOLFTURIST, TOZD GOSTINSTVO GOZD MARTULJEK objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. RAČUNOVODJE Pogoji: — srednja šola ekonomske smeri ali višja šola, — dve do tri leta delovnih izkušenj, — poskusno delo tri mesece, — kazenska neoporečnost, — delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2. 2 KUHARJEV Pogoji: — KV kuhar, — eno leto delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca, — delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 3. KUHARJA Pogoji: — KV kuhar, — eno leto delovnih izkušenj, — delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. 4. KUHINJSKE POMOČNICE Pogoji: — PKV kuhar, — eno leto delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca, — delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 5. 3 KUHINJSKE POMOČNICE - POMIVALKE Pogoji: — dokončana osnovna šola, — pol leta delovnih izkušenj, delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. 6. SLAŠClCARKE Pogoji: — 3-letna poklicna živilska šola, smer slaščičarstvo, — eno leto delovnih izkušenj, delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. 7. 4 NATAKARJEV Pogoji: — gostinska šola smer natakar, pogovorno znanje dveh tujih jezikov, — eno leto delovnih izkušenj, delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. 8. 3 NATAKARJEV Pogoji: — gostinska šola, smer natakar, — pogovorno znanje dveh tujih jezikov, eno leto delovnih izkušenj, — opravljen izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca, — delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 9. 2 RECEPTORJEV Pogoji: — srednja šola, eno leto delovnih izkušenj, — pogovorno znanje dveh tujih jezikov, delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. 10. noCnega Čuvaja Pogoji: — dokončana osnovna šola, — eno leto delovnih izkušenj, znanje tujega jezika, poskusno delo en mesec, — delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. 11. NOČNEGA RECEPTORJA Pogoji: — srednja šola, eno leto delovnih izkušenj, — pogovorno znanje dveh tujih jezikov, — delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. 12. SOBARICE Pogoji: — popolna osnovna šola, — pol leta delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec, delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 13. 3 SOBARIC ClSTILKE Pogoji: — dokončana osnovna šola, pol leta delovnih izkušenj, — delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. 14. VODOVODNEGA INSTALATERJA Pogoji: — poklicna šola ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca, delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 15. FAKTURISTA-ŽURNALISTA Pogoji: — srednja šola ekonomske smeri, eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. Delo se združuje za določen čas od 1. junija 1984 do 31. avgusta 1984.' O EXOTERM Kemična tovarna Kranj Delavski svet kemične tovarne Kranj razpisuje na podlagi 101. člena statuta delovne organizacije dela in naloge — VODJE SEKTORJA ZA INVESTICIJE Za opravljanje navedenin del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko šolo strojne ali tehnološke smeri in aktivno obvladajo vsaj en svetovni jezik, — da imajo strokovni izpit za opravljanje projektantskih in investicijskih nalog iz kemijske stroke, — da imajo 5 let prakse pri opravljanju enakih ali podobnih delov nih nalog, — da so moralno in politično neoporečni, — da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešni Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Exoterm , kemična tovarna Kranj, Struževo 66, z oznako »za razpisno komisijo«. SGP GRADBINEC SGP GRADBINEC KRANJ Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb se objavlja razpis za proste delovne naloge in opravila SALDAKONTISTA Pogoji: — srednja ekonomska šola z 2-letnimi delovnimi izkušnjami ter sposobnost komuniciranja s sodelavci drugih delovnih organizacij. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prošnje z dokazili o izobrazbi vložite v roku 8 dni po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. ŽIVILA KRANJ, n. sol. o. Trgovska in gostinska DO Naklo, Cesta na Okroglo 3 DS Skupne službe objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Pogoji: — osemletka, poskusno delo 30 dni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Maistrov trg št. 11, 15 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v zakonitem roku. /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske, Kranj, n. sub. o., JLA 1 objavlja po sklepu izvršilnega odbora z dne 25. aprila 84 javno licitacijo osnovnih sredstev: — avtomobil Zastava 101, letnik 77, izklicna cena 100.000 din — avtomobil Zastava 101, letnik 79, izklicna cena 120.000 din — avtomobil Zastava 101, letnik 80, izklicna cena 150.000 din Licitacija bo 22. maja 1984 na pokritem parkirišču nove poslovne stavbe Ljubljanske banke, TBG Kranj, na cesta JLA 1 ob 14. uri. Kupci bodo lahko dobili informacije in si predmete ogledali na dan licitacije tri ure pred začetkom. DEŽURNI VETERINARJI od 11. do 18. 5. 1984 Za občini Kranj in Tržič od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel. 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure na tel. 42-175 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel. 77-639 DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK GLAS GLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 11. MAJA MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam OHIŠJE (^rušt) za brunarico 5x4 in TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Cesta na Brdo 43/A tel : 24-221 * 4874 Prodam 25 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 2357 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in novo mizo s šestimi stoli. Pir-novar, Novi svet 10, Škofja Loka 5042 Prodam eno sezono rabljen ČOLN maestral 9, MOTOR 4 KM s komplet opremo. Telefon 47-386 5057 Prodam 20 do 60 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 5152 Ugodno prodam OBRAČALNIK tajfun za traktor. Binkelj 13, Škofja Loka 5153 Prodam 2000 kg SENA. Rihtaršič, Bukovica 13, Selca . 5154 Macesnova rabljena izložbena OKNA 240 x 190 cm in VHODNA VRATA 90 x 135 cm, vse zastekleno, poceni prodam. Telefon 064-60-686 5156 Prodam nov 80-litrski BOJLER gorenje in električno gradbeno OMARICO za dvo in trofazni tok. Telefon 064-61-030 5157 Prodam dve mladi KRAVI. Bodešče 17, Bled 5158 Prodam večjo količino STREŠNIKA novoteks. Jezerska c. 140, Kranj 5159 Prodam 9 mesecev brejo TELICO si-mentalko. Jezerska c. 91, Kranj 5160 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS. Ogled v petek popoldan, soboto in nedeljo ves dan. Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje — Bled 5161 Prodam BIKCA in TELIČKO, staro 4 tedne. Žabnica 37 5162 Prodam 450 kg težko TELICO v 9. mesecu brejosti. Jože Bernik, Šiško-vo naselje 26 pod Šmarjetno, Kranj 5163 Prodam dva meseca staro TELIČKO. Telefon 061-612-543 zvečer 5164 Prodam brejo KRAVO. Šenčur, Kranjska 9. tel. 064-41-034 5165 Prodam GRADBENO DVIGALO. Hrastje 139 5166 Prodam 5 tednov starega BIKCA si-mentalca. Jože Bizjak, Mavčiče 80 5167 Prodam več plemenskih OVC. Naslov: Alojz Burja, Klemenčevo 1, Stahovica 5168 Prodam dobro ohranjenega »PAJKA« fahr. Glinje 13, Cerklje 5169 Mladega OVNA, menjam za mlado OVCO, ali prodam. Mošnje 7, Radov-Uica 5170 Prodam NAPO bavkneht, 90 cm, infra PEČ, 3 kovane zidne LESTENCE - kroparske, MREŽE za štedilnik gorenje, rabljene zimske GUME, dve — 155 SR 13 in 3 letne — 155 x 14. Informacije po telefonu 24-147 — Kranj (Urbane) 5171 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE. Cadovlje 3, Golnik 5172 Prodam 5 tednov staro TELIČKO fri-zijko. Zorko Blenkuš, Kranjska gora, Gasilska 12, tel. 88-731 5173 Ugodno prodam KAVČ in dolgo, svetlo modro POROČNO OBLEKO št. 42. Telefon 27-827 5174 Prodam nemško rotacijsko KOSILNICO »Fella«, TELICO simentalko pred telitvijo ter strešno KRITINO skalca, 20 kv. m. Praprotna polica 6, Cerklje 5175 Ugodno prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK ter NAHRBTNIK za nošenje otroka. Informacije: Dolenc, Juleta Gabrovška 23, V. nadstropje, stanovanje 30 v soboto in nedeljo dopoldan 5176 Prodam granitne KOCKE in steklene PRIZME - 65 kosov. Telefon 45-140 5177 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca. Moše 10, Smlednik 5178 Prodam BIKCA za rejo, večjo količino ŽGANJA in 1000-litrski SOD za gnojevko, skoraj nov. Zg. Duplje 26 5179 Poceni prodam novo trim TELEVIZIJO, HI-FI ojačevalec 2 x 40 W (5.000 din), VW 1200, vozen, registriran (1,5 SM). Ješetova 24/A, Stražišče — Kranj . 5180 Prodam KNJIGE za I. letnik usmerjenega izobraževanja. Informacije po tel 21318 dopoldan 5181 Prodam 8 tednov stare JARKICE. Dobite tudi krmila. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 5182 Prodam 120 kg težkega TELETA si-mentalca. Zgoša 47/A, Begunje 5183 Prodam traktorske GUME 11 — 28, hrastove PLOHE, smrekove PLOHE in DESKE ter TELETA. Fajfar, Ljubno 101 5184 Prodam 2 kub. m lepih suhih smrekovih PLOHOV 5 cm. Tršan, Hraše 14, Smlednik 5185 ČOLN — gumak sport SMS in motor zanj yamaha 15 C, odlično ohranjen, prodam. Telefon 064-62-789 5186 Prodam SENO. Telefon 69-011 5187 Prudam SALONIT PLOŠČE, 5,5 valj-ne, 125x92. Telefon 27-575 5188 Prodam TAM stadler PEČ za centralno, 35.000 kalorij. Informacije po tel 064-45-287 5189 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Me-žnarec. Selo 22, Žirovnica 5190 Prodam mlado ne brejo KRAVO ah zamenjam za brejo. Kontno 40, Bled Ugodno prodam SPALNICO, harjeva 17, Šenčur Prodam GOBELIN »Zadnja večerja«, otroški kombiniran VOZIČEK modre barve in star DENAR. Visoko 91, Sen- 5 19j cur Bele-5192 Prodam 2 BIKCA, stara 6 tednov. Zg. Bitnje 17 5099 Prodam SENO in 100 PUNT - Po-dreča 3. tel. 40-043 5194 Prodam jedilni KROMPIR. Slavko Urbane. Zadraga 13. Duplje 5195 Prodam malo rabljeno PONY KOLO in italijansko OTROŠKO KOLO za starost 2—6 let. Kranj, Lojzeta Hrovata 10, stanovanje 11, Planina 5196 V juniju in juliju bom prodajal dva meseca stare rjave JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 5197 Prodam dva meseca stare grahaste PETELINČKE, cena 150 din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 5198 Prodam VOZ ZAPRAVLJIVČEK. Ivan Hrvatin, Kranj, Dražgoška 3, tel.21-145 5199 Poceni prodam 5 skoraj novih AŽ PANJEV s satjem. Telefon 74-368 Ugodno prodam GLASBENI CENTER gorenje. Telefon 28-926 5201 Poceni prodam še nepostavljeno MONTAŽNO HIŠO z elementi, okni in ostrešjem, velikosti 5mx6m. Britof 152, Kranj 5202 Prodam MEŠALEC za beton. Telefon 47-119 popoldan , 5203 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR iskra kastor. Telefon 28-249 5204 Prodam PISKE za rejo. Ogled popoldan. Kuraltova 14, Šenčur 5205 Prodam črnobel TELEVIZOR, novo vgrezno ploščo (2 plin, elektrika -(-pečica). Telefon 61-830 5206 Prodam visoko brejo TELICO in menjam za jalovo KRAVO ali BIKA. Vir-maše 42, Škofja Loka 5207 Prodam KRAVO pred telitvijo. Pera-čica 5, Brezje 5208 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in 100 kg težkega PRAŠIČA. Cilka Prešeren, Reber 11, Zasip — Bled 5209 Prodam HI-FI RADIO HSR 48, GRAMOFON tosca 10 BSR, z zvočnikoma ELAK, vse skupaj za 1,5 SM. Igor Jan-huba, Gorice 17, Golnik — popoldan 5210 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, ki bo drugič telila. Prevc, Dražgoše 6, Železniki 5211 Prodam 7 dni starega TELETA. Poljče 7, Begunje 5212 Prodam 4 zastekljena OKENSKA KRILA, dve — 155x239 in dve 150x 155 ter dvojna balkonska VRATA. Telefon 75-710, Radovljica 5213 Prodam TELIČKO, staro 6 tednov, od dobre črnobele mlekarice, za rejo ali zakol. Žibert. Breg 8 pri Žirovnici 514 Prodam 50 m2 GRADBENIH ELEMENTOV. Vida Leban, Alojza Travna 7, Jesenice — Javornik 5215 Prodam KOMPRESOR 5-8 atmosfer. Naslov v oglasnem oddelku 5216 Prodam 10 dni starega TELETA. Brence, Hraše 17/A, Lesce 5217 Prodam KRAVO po teletu ali po izbiri. Šimnic, Poljšica 26, Zg. Gorje 5218 Prodam KOBILO pred žrebitvijo. Luže 19, Šenčur 5219 Prodam dve OVCI. Doslovce 5/B pri Žirovnici 5220 Prodam mlado KRAVO po teletu. Zgoše 22, Begunje 5221 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Telefon 75-451 5222 Zelo poceni prodam DIRKALNO KOLO favorit rino, staro 6 mesecev, cena 2 SM. Ogled vsak dan po 15. uri. Franci Burgar, Taleška 5, Lesce 5223 Prodam obtočno ČRPALKO 5/4 cole in nov ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika). Potoče 5, Preddvor (popoldan) 5224 Prodam nov stereo RADIOKASETO-FON hitachi z deklaracijo. Telefon 44-570 5225 Prodam ODRE za fasado in 15 lesenih PODBOJEV. Telefon 77-097 5226 Prodam rabljen SOBNI KAMIN. Re-zar, Gradnikova 41, Radovljica 5227 Prodam mlado KRAVO po izbiri, lahko tudi z bikcem, starim 5 tednov. Bregant, Poljšica 59, Zg. Gorje 5228 Prodam MOŠKO KOLO na 10 prestav. Telefon 064-79-454 5229 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Franc Babic, Brezje 6 na Gorenjskem 5230 Prodam jedilni KROMPIR igor. Ljubno 25, Podnart 5231 Prodam SPALNICO, rabljeno 1 leto. Kropovšek, Veljka Vlahoviča 5, tel. 27-631 5232 Prodam dve 9 mesecev breji TELICI, 2,5 kub. m jesenovih HLODOV in nov PRALNI STROJ candy. Sr. Bitnje 24, Žabnica 5233 Prodam PREŠO za ščipanje parkljev. Marija Ambrožič, Zg. Gorje 23 Prodam 20 pr m DRV, nekaj trdih in nekaj mehkih. Bernard, zg. Senica 16, Medvode, tel. 061-601-222 5235 OJAČEVALEC vermona 300 H regent, kombiniran z boksi 100 W, za 4 SM in električno KITARO kopija gib-son (diamant), za 3 SM, prodam. Tele fon 57-125 5236 Prodam jedilni KROMPIR, suha DRVA in starinska vhodna VRATA. Voklo 13, Šenčur 5237 Prodam ČOLN maestral 9 in MOTOR tomos 4,5. Telefon 50-970 5238 Prodam OVCE z jagnjeti in OVNE. Alojz Gros, Kovor 55 5239 Prodam žepni KALKULATOR. Informacije po tel. 74-779 v večernih urah 5240 Prodam ZAJKLE z mladiči ali breje. Telefon 61-443 5241 Prodam TELEVIZOR color sharp lo-renc groetz, star 5 let. Ogled v soboto popoldan. Golnik 100 5242 Prodam dve TELIČKI, stan 14 dni, za rejo. Junez šumi, Struževo 20, Kranj 3243 Prodam KRAVO po prvem teletu. Peterman. Podhom 63, Zg. Gorje 5077 Ugodno prodam novo ŽENSKO KOLO ROG — touring, za 6.000 din Milje 43, tel. 43-134 5244 Prodam dve leti staro TELICO /.a zakol in skoraj novo BOČNO KOSILNICO za traktor farne ali ferguson 533. Poljšica 13, Zg. Gorje 5245 Prodam ohranjen športni OTROŠKI VOZIČEK, modre barve. Vreš, Gubče-va 6, Kranj 5247 Prodam PRALNI STROJ, potrebna zamenjava grelca, cena 4.000 din ter TV IGRE (5 iger), skoraj nove, 5.500 din. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah ves dan. Bojan Lendero, Koritenska 7, Bled 5248 Prodam KRAVO S TELIČKOM. Zasip — Stagne 20, Bled 5249 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Telefon 77-966, Razgledna 14, Bled 5250 Ali rabite rabljen BOBROVEC? Do-. bite ga pri Jensterlu, Begunje 24 5251 14, Bled 5250 Prodam rogovo dirkalno kolo SPRINT, VVeithauser, tel.: 23-341 int. 49 dopoldan 5252 Prodam približno 200 kom. STREŠNIKA (špičak). Benedikova 5, Kranj 5253 Prodam klasične RADIATORJE. Zg. Duplje 20 5254 Prodam TELICO, staro eno leto in 10 m bukovih DRV ter GAJBICE. Demšar, Martinj vrh 32, Železniki 5383 Prodam nov SURF — jugo special, potapljaško obleko in šotor (2 spalnici). Oblak, Šolska 12, Škofja Loka 5384 Prodam DRVA. Pevno 5, Škofja Loka 4912 Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE za ploščo stanovanjske hiše. Janez Filipič, Gorenja vas 126, Gorenja vas 5385 Prodam BIKCA za nadaljnjo rejo, starega 6 tednov. Tavčar, Stara Loka 22, Škofja Loka 5386 Prodam SURF — jugo racing. Telefon 62-040 5387 Prodam KONJA, starega 12 let, mirnega in sposobnega za vsa kmečka dela; in KUPIM nakladalko od 15 do 17 KM. Vinko Bradeško, Zadobje 17, Gorenja vas 5388 Prodam TRAKTOR zetor 69 - 45. Dominik Alič, Puštal 58, Škofja Loka 5389 Prodam jalovo KRAVO in dve TELICI stan pet mesecev. Puštal 19, Škofja Loka 5390 Prodam akumulatorski POLNILEC 6 — 12 — 24 V. 10 A, KOMPRESOR fe-lisatti, 100 1 in pnevmatsko napravo za lušenje ventilskih sedežev na glavi motorja.'Telefon 60-819 5391 Prodam varnostni lok za traktor ŠTORE 404 in TRAKTOR stever 180, potreben manjšega popravila. Mezek, Gabrk 4, Skolja Loka 5392 Prodam KAD za pralni stroj candy 5. Stara cesta 6, Škofja Loka 5393 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Telefon 60-837 5394 Prodam modro žametno OBLEKO za 8-9-letnega fanta. Cerklje 191 5395 Prodam dva meseca staro TELIČKO simentalko, za pleme. Glinje 3, Cerklje 539« Prodam SLAMOREZNICO ultra, s puhalnikom in verigo. Verbič, Grad 24, Cerklje 5397 Prodam 7 tednov staro TELIČKO za rejo. Češnjevek 8 5398 Prodam 14 dni starega BIKCA. Vodice 139 5399 Prodam starejšo KUHINJO, zelo dobro ohranjeno in starejši ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Informacije vsak dan po 14. uri. Kocjanova 4, Stražišče 5400 Prodam KNJIGOVEZ ŠKARJE 40 cm. Telefon 064/44-541 5401 Prodam lovskega PSA dalmatinca s črnimi pegami, z rodovnikom, starega 1 leto. Cirče, Smledniška 108, Kranj 5402 Prodam malo rabljeno KOSILNICO za traktor pasquali. Olševek 54 5403 Prodam CIPRESE za živo mejo ali za okras. Ogled od 15. ure dalje v ponedeljek in torek. Marko Toman, Podnart 58 54()4 Prodam ČOLN GT 402. elan, z motorjem T 18, skupaj ali posamezno. Kalan, Breg ob Savi 74, Mavčiče 5405 Prodam BRUNARICO 3,20 x3,80, z dvojnim prostorom, z dvojnimi okni in dvojnimi vrati. Spredaj je odprtina za 12 panjev čebel ali za okras. Franc Gregorc, Kokrica, Golniška 6, Kranj 5406 Prodam mlade OVNE in OVCE. Zg. Bitnje 194 pri puškami 5407 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, znamke PEG. Telefon 28-048 5408 Ugodno prodam vrtno KOSILNICO »Alko«, malo rabljeno. Ciril Kalan, Voklo 14/B, Šenčur 5409 Prodam dvomanualne ORGLE z ritmi in bas pedali. Telefon 22-88» popoldan 5410 Prodam okoli 200 kosov Strešne OPEKE bobrovec, 5 din za kos. Kutin, Kokrški Breg 5, Kranj 5411 Prodam macesnove PLOHE m DESKE. Naslov v oglasnem oddelku 5412 Prodam KOZO mlekarico /. mladiči. Naslov v oglasnem oddelku 541;l Prodam 6 tednov starega BIKCA si mentalca. Silvester Arh. Žirovnica 57 r, 5414 Prodam 8 tednov stare PUJSKE Ti ne Ziherl, Sr. Bitnje 97,•Žabnica 5415 Prodam TELETA BIKCA in TELI CO^«taro 7 tednov, si men tale a. Vo ;He 16, Šenčur i t Prodam svetlo SPALNICO, cena 8 SM in črno masivno stilno JEDILNICO, točno re/ljun hrast, cena 20 SM. Telefon 26-895 popoldan 5417 Prodam nov traktorski AKUMULATOR. Lahovče 52. Cerklje 5418 Prodam mlado KRAVO simentalko s teličkom in dve TELIČKI, stan 14 dni. Srednja vas 55, Šenčur 5419 Prodam bočno KOSILNICO za traktor URSUS C 335. Nograšek. Predoslje 78 5420 Prodam SEDEŽNO GARNITURO z mtzo in AKVARIJ z ribicami. Ogled v nedeljo. Radovljica, Gradnikova 123 5421 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO. Posavec 64, Podnart 5422 JADRALNO DESKO imgrad delfin, uporabljeno dve sezoni, prodam. Telefon 064/23-890 5423 Prodam 2 meseca stare PSE — VOLČJAKE in 10 dni starega TELETA bikca. Blaž LIrbanc, Podbrezje 110, Duplje 5424 Prodam 4 mesece staro TE^LIČKO simentalko in rabljena OKNA. Lahovče 26 5425 Italijansko OTROŠKO KOLO (7 do 10 let) ženski balons ki PLAŠČ št. 42 in več malo rabljenih MOŠKIH OBLEK za večjo postavo, 54/56, ugodno prodam. Kranj, tel. 21-345 5426 Prodam SENO. Telefon 27-871 5427 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. C. 26. julija 5, Naklo 5428 Prodam DESKE za opaž 1,6 x 10 cm. Telefon 064-61-439 5429 Ugodno prodam novejšo in starejšo SPALNICO, kombiniran ŠTEDILNIK in termoakumulacijsko PEČ. Miklav-čič. Župančičeva 9, Kranj, tel. 22-489 dopoldan 5430 Prodam belo, dolgo OBHAJILNO OBLEKO. Telefon 47-488 popoldan 5431 Prodam delovnega KONJA. Berton-celj, Golica 13, Selca 5432 Prodam novo fantovsko OBLEKO št. 15, temno moder pliš. Ul. Tončka Dež-mana 6, stanovanje 17, Kranj 5433 Prodam starejšo KOSILNICO rotor in starejšo traktorsko KOSILNICO, menjalnik za AMI, ojnice za voz in 4 stole. Zapuže 2, Begunje 5434 Prodam SENO in OTAVO. Želeška c. 9, Bled 5435 Prodam 8 tednov stare JARKICE, sorte prelux. Jože Urh, Reber 3, Zasip pri Bledu 5436 Prodam BIKCA, starega 1 leto. Va-lančič, Forme 1, Žabnica 5437 Prodam suhe hrastove PLOHE. Foj-kar, Golnik 6/A 5438 Prodam PLETILNI STROJ, radioka-setofon in avto moskvič karavan, letnik jesen 1979, delno tudi na posojilo.' Telefon 77-946 5439 JARKICE, rjave, hixer, stare od 3 do "8 tednov in VRATA za kmečko PEČ, nerjaveče, prodam. Na željo odstopim tudi krmila. Fujan, Hraše 5, Smlednik 5440 Prodam toplovodni KOTEL KTK, 35 kW. Telefon 28-636 5441 Ugodno prodam dva FOTELJA in temnozelen TAPISON. Andreja Meglic, Senično 7, Tržič 5442 Prodam 50-litrski BOJLER tiki. Telefon 23-703 . 5443 KUHINJO gorenje, 8 elementov in italijanski POMIVALNI STROJ, prodam. Telefon 064/74-708 5444 Prodam JADRNICO elan zeta. Kidričeva 4, Bled _ 5445 Prodam 1600 rjavih STREŠNIKOV in 33 S L E M E N J A KO V novo mesto, (skupaj dovolj za manjše poslopje). Janez Kavar, Križe 95, tel. 064-57-076 5446 Prodam opazne ELEMENTE za gnojnično jamo in KRAVO po izbiri. Skumavec Janez, Sp. Gorje 176, Gone 5447 Prodam mlado KRAVO s teletom in 5 tednov starega TELETA. Franc; Vi-dic, Partizanska 8, Bled 544« Prodam plinski ŠTEDILNIK gorenje za 11.000 din in ŠTEDILNIK na trda goriva kiippersbusch za 10.000 din.Je-lefon 74-035 po 20. uri 544y Prodam expres STROJ za kavo in MLINČEK, ZAJČNIK, »šank trafiko« in razno pohištvo: ter kupim igralne avtomate. Telefon 77-472 - Bled 5450 ČEBELARJI! Prodam 10 AŽ PANJEV. 9-satarjev in 10 nakladnih 1A-NJEV, naseljenih. Telefon 064/75-344 5486 KUPIM Kupim motorno Žago alpina 070. Mu-rolt Jane/., Dvorska vas 40. Begunje 5136 Kupim rabljena OKNA in VRATA ( rani Topanica, Sr. Bitnje 5 5100 Kupim 800 kosov nove ali rabljene STREŠNE OPEKE kikinda, male, ki ima polovice. Jože Krmelj, Sv. Andrej 14, Škofja Loka , 53a? Kupim eno-manualne OGREL / n trni; in prodam HARMONIKO melodija BSAS. Milan Šubic, Stara Oseltca 39, Gorenja vas . Kupim dobro obranjen konjski KU MAT. velikost 28 col. Franc- Spruk, Lenart 4, Cerklje ^ Kupim dobro ohranjeno SLAMO REZNICO eple s puhalnikom. Sp. Br ruk40 r,-ul Kupim ptičjo KLETKO. Telefon 26 995 5333 Kupim 8 do 10 m bukovih CEPANIL. z dostavo v Kranj. C. Kokrškega oarer da 30. Štok, tel. 21-608 J**3 Kupim NAHRBTNIK /a dOJenCK«, Telefon 28-711 JSJ Kupim TEHTNICO nasploh, 200 Kg in do 10 dni starega TELETA Telefon 061/612-543 zveč.-r M™ EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitete izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s speaalr*» lečami. Izdelujemo na in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Kupim stare STOŽNIKE . zlomljene od viharja, 2 kom. križem, 2 kom. 3 m z latami in ali brez. Telefon 47-149 Kupim 2 POSTELJI in OMA ko starejše. Mandeljčeva 1 22-932 Kupim PUNTE, dolžine 3,»i KINE in DESKE za ostrešje. Jezerska c. 93/C, Kranj, tel.21J" PSA — koker španjela, 1 karska 1, Kranj, tel. 28-048 Kupim otroško KOLO z «. vorami za 8 let. Telefon 70-182 Kupim RADIATOR 900x78, od 16—20 členov 21-310 Kupim rabljen MEŠALEC»-Radovljica, Gradnikova 83^' Kupim TRAKTOR s pogonov' 4 kolesa, od 25 do 35 KM. "* opisom in ceno pošljite na nas Potočnik, Stara Oselica 62. Sovt Kupim ELEKTROMOTOR. Naslov v oglasnem oddelku VOZILA___ Prodam ZASTAVO 1300 i«w ali menjam za ZASTAVO S Belo 6, Kokrica — Kranj Prodam dobro ohranil . letnik 1973. cena 35 SM Te? Prodam ZASTAVO 101 iet vozno, neregistrirano Ooic^j Sv. Duh 89, Škofja Loka VISO super E, ohranjeno letnik 1981, prodam. Telefon Prodam ZASTAVO 750. HM GLE tiger. Krvma, Krona * R Prodam ZASTAVO lil let nevozen. Puštal 86, Škofja*Lok. Prodam ZASTAVO 750 k** Ržen, Log 9, Škofja Loka Prodam ZASTAVO 101 hi* 1978. Jože Planine, Sv. Duh IflL^ Loka Prodam nove dele -a MERCEDES 220. Telefon 60-š Kupim motor za avto Kuzmič, Vešter 10, Škofja L Prodam osebni avto VW 1976, lahko tudi za kredit. — Potarje 3, Tržič ZASTAVO 101. letnik rano. dobro ohranjeno, prodaza-popoldan. Jakič, Tončka Dei Kranj Prodam dobro ohranjen Pi NUS. lenik 1977. Fartek. K Stražišče pri Kranju Prodam tovorni avto TAM . daljšanim kasonom, letnik 1$^ stri ran do avgusta. Niko Etj**^, svobode 13, Tržič Poceni prodam osebni 1300 S, letnik 1976. Nakk>. c t\stc\l 4 Prodam VW 1302 S, letni* novljen. Telefon 49-030, Krar. Prodam ZASTAVO 750 lein: v Informacije po tel. 24-919 po 15- ur. Prodam R 4, letnik 76. Karmen vat, Begunje 126 (ogled v soboto! ;^^postgasSe^ (pri posor** IZ NAŠE POSEBNE PONUDBE: PPR kabel 3 x 2,5 po 6 Asch 3 x 1,5 po 4 Asch 2 x 1,5 po 3 Asch CIN od 165 Asch dalje BAKRENA PLOČEVINA po 49 Asch RAČUNALNIKI SINCLAIR SPECTRUM 48 K po 4r500 Asch POSLUJEMO V SLOVENŠČINI! Informacije po tel.: 9943-4227-3880 L11. MAJA 1984 MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN O Lik8 '** ČASTNIK M GENTELMAN že v naših kinematografih! Janjam PEUGEOT 204 karavan J*0A 12 ali 15 M. letnik 1967 -l *proti doplačilu (motor peugeo-Telefon 28-427 zvečer 5264 * MOPED tomos 14 M. Dvorje '\ 5265 rj^AUDI 60. celega ali po delih P malo rabljenih GUM 165x13. L?*kar. Velesovo 74. Cerklje 5266 tj« ZASTAVO 101 confort, le-Kranj, Tuga Vidmarja 6, sta-[j?*. Planina II. 5267 ZASTAVO 101. letnik 1975. **fcman, Trboje 59, Kranj 5268 I*« OPEL ASCONO 20, letnik 'Povoženih 55.000 km, v dobrem telefon 23-964 od 17. ure dalje 5269 -J prodam dele — avto ŠKODA - zavorne obloge, filtre, svečke, jJIPksa itd . ..) in armirane be-! Ptošče 50 x 50 x 5. Pristov, Vrba 5270 ZASTAVO 750, letnik 1974 •jftnik 1977. Saje, Šmidova 11, ■Gfče 5271 »prodam TOMOS colibri TLS -kii), 4 brzine, prevoženih Kovor 41, Tržič 5272 n MZ 250 ETZ, avgust 1983. 1664/44-667 5273 '2802/70, registriran decembra, SM, prodam. Telefon > ali 061/268-729 5274 ZASTAVO 850, letnik 1980. 5. Cerklje 5275 — RENAULT 12 TS, letnik november in GLISER kliček, z merkurv, 50 KM, cena :- s komplet opremo. Pod-A (Blagojevič) 5276 ~i R-4 ali zamenjam za barvni Klemenčič, Likozarjeva 27, J H- 5277 m rezervne dele za VW 1200 ■k, motor, žaromete, kolesa z ••"ata, pokrov motorja). Infor-FJ soboto po tel. 27-087 5278 '200. letnik 1976, obnovljen, regi-Prodam za 19 SM. Telefon '"^40 5279 dam R^r /etmk 1979 Telefon v nedeljo in ponedeljek od 8. do 5280 branega GOLFA 1978. cele-_Jh, prodam. Telefon 50-735 'T?RENAULT R-16. dobro ohra-^ffon 21-130 ziutraj. Janez Bo-7^anj 5282 7*!1>T 5 TL, letnik 1974, \ prodam. Brezovar, Hafnar-'ie 98. Škofja Loka 5283 -J TOMOS 14 M, skoraj nov. 12; Posije 68, Kranj 5284 |VhnFlAT 126-P. letnik 1978. Te-|C^30 5285 ■NJ^f ZASTAVO 101 L, letnik de-' ^"7 Kunej. Jama 45, Mavčiče 5286 PIAT 125, original italijan-iMj? *rio 62, Kokrica 5287 KJ** staro, vozno, neregistrirano ^/•0 101, potrebno večjega po-IjE* faefon 26-301 5288 KJ^VD 750 SC, december 1979. NfcT1, Prodam. Svetina Prosvetna G?oika Bela — Jesenice 5289 ^AVO 101, letnik 1974 prodam. Kovač, Moste 71/A, Žirovnica, y* od 6. do 14. ure 5290 onovljeno ZASTAVO 101. i*letova 7, Kokrica 5291 ■ ZASTAVO 101, vozno, regi-tena 40.000 din. Voglje 36/A, 5292 ZASTAVO 750 L, letnik 1977 Jjber. Telefon 23-219 5293 r'-'' MOTOR tomos automatic. r slanina 1 stanovanje 11, II. 5294 GOLFA diesel, starega pol Z^teneea Informacije v soboto »54 82 889 5295 *> prodam manjšo AVTO-PRIKOLICO, primerno za Ivan Kokalj, Brezje pri H A Tržič 5298 l^*1"1 ZASTAVO 101. letnik 1976, kleparskih popravil, za 5 SM. P 26-234 5297 ■»* R-4 TLS, letnik 1982, regi-narca 1985. Telefon 28-190 5298 MOTORNO KOLO tomos T«. Telefon 22-778 5299 letnik 1977. registriran, oO 000 km, poceni prodam. J 064/88-012 5300 P* HAT 126, letnik 1977, dobro Kranj. Smledni.ška 58. od 15. 5301 • - ZASTAVO 101, cena 60.000 «1 od ponedeljka daije. Jožefi Cankarjeva 10, Radovljica 5302 I prodam ZASTAVO 101, le-: Rosic, Lesce, Finžgarjeva 5303 REKORD 1700, ~**m OPEL napravo. Šupukovič, Kamna ° H 5304 fem ditit<~KOT 304, letnik 1974. Prodam WARTBURG karavan. Marjan Fister. Frezrenje 10, Podnart 5306 Kupim dva sprednja BLATNIKA za R-10. 1300. rabljene ali nove. Telefon 064/69-266 - Žiri 5307 ZASTAVO 101 super. letnik november 1978, 52.00(1 km, prodam. Telefon 81-850 dopoldan. Ogled popoldan — Mirko Urbas. C. na Golico 4, Jesenice 5308 Prodam kuramboliran AUSTIN 1300, letnik 1972, registriran do novembra. Telefon 25-687 5309 ZASTAVO 101, letnik 1977, komplet obnovljeno, registrirano za celo leto, prodam. C. na Jezerca 8, Radovljica 5310 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. neregistrirano, vozno. Telefon 21-443 po 18. uri 5311 Prodam AUDI 50 GL, letnik 1976. Hartman, Hafnarjevo naselje 91, Škofja Loka 5312 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, v zelo dobrem stanju. Telefon 24-346 5313 Prodam ELEKTRONIC 90. Telefon 77-316 popoldan 5314 FORD ESCORT. letnik 1970, registriran do februarja 1985, prodam. Telefon 75-504 dopoldan 5315 Prodam osebni avto P-125, letnik 1979. Telefon 77-338 5316 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, vozno, celo ali po delih. Jože Lotrič, Železniki, Na plavžu 14 5317 Prodam KOMBI FORD tranzit, na novo obnovljen in 4 široka aluminijasta PLATIŠČA z gumami za Z-101, golfa. Telefon 78-336 5318 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Bojan Ropoša, C. JLA 37/B, Tržič 5319 Prodam ZASTAVO 750. Mlaka 13/A, Kranj 5320 ALFA ROMEO giulietta, letnik 1978, poceni prodam. Jezerca 8, Radovljica 5321 Prodam S1MCO 1000, letnik 1976, registrirano do 2. 4. 1985, za 6 SM. Jože Kavčič, Lom 66, Tržič 5322 Prodam FORD 17 M caravan, registriran do septembra. Telefon 74-188 5323 Prodam dobro ohranjeno KOLO s pomožnim motorjem tomos automatic. Marija Markež, Cankarjeva 4/D, Jesenice ' 5324 Prodam JAVO 350, letnik 1984, ter čelado NAVA 2. Rajko Mulej, Studenči-ce 5. Lesce 5325 Prodam VW 1200, prevoženih 75.000 km, dobro ohranjen. Telefon 064-60-817 popoldan 5326 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Telefon 064/82-181 5327 Prodam ŠKODO 1000 in SIMCO 1000 GL. Informacije v soboto popoldan po tel. 21-039. Ogled v Tenetišah 49 5452 Prodam VW 1600 variant, letnik 1970. Telefon 40-611 5453 Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1976. Telefon 22-958 popoldan 5454 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Gladek, Sp. Besnica 117 5455 Prodam FORD TAUNUS 15 M TS coupe, registriran do marca 1985, cena 5 SM. Stupan, Cegelnica 46, Naklo. tel.47-219 5456 Prodam MOPED V03 na dve prestavi, dobro ohranjen. Kranj, Jake Platiše 1, stanovanje 7 5457 ZASTAVO 430 - kombi, dobro ohranjen, nujno prodam za 130.000 din. Telefon 23-778 5458 Prodam karambolirano ALFA ROMEO, celo ali po delih. Zoran Kaštrun, Zg. Jezersko 132, tel. 44-048 5459 Prodam prednje notranje BLATNIKE, pragove in nosilec maske za Z-101. Vopovlje 21, Cerklje 5460 Prodam GS 1,3, letnik 1980. Telefon 27-737 zvečer 5461 MOTORNO KOLO, APN-4, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Voklo 91, Šenčur 5462 Prodam karamboliran OPEL RE-CORD 1700, caravan, letnik 1969, celega ali po delih, AGREGAT za elektro varjenje od 0—350 A, argonski aparat, nekompleten. Telefon 25-461 — int. 209 dopoldan; tel. 25-386 od 18. do 21. ure (Zupan) 5463 Prodam OPEL KADETT, letnik 1977. Zalog 62, Cerklje 5464 Prodam SIMCO horizont, kovinsko rjave barve, letnik 1979. Telefon 57-045 od 15. ure dalje 5465 Prodam NŠU 1200 C. letnik 1970. Telefon 81-040 - int. 40 od 7. do 15. ure 5466 Prodam leto in pol staro ŠKODO 105 L. Šimic, Sp. Gorje 238 5467 Prodam osebni avto VVARTBURG, letnik 1975, cena 3,5 SM. Janez Kavar, Čadovlje 4, Tržič 5468 Prodam R-4.GTL, star dve leti. Janez Snedic, Orehovi je l/A, Kranj 5469 Prodam MOPED 15 SLC in FIČOTA. Telefon 77-966 5470 Prodam VW 1300, letnik 1972. Kli-nar, Plav.ski Rovi 14, .Jesenice 5471 Prodam JAWO 350, letnik 1979. Šo-klič, Sp. Gorje 168 5472 Kupim rabljen komplet MENJALNIK za fiat 126-P. Zdenka Valand, Hlebce 40, I^sce 5473 Prodam karamboliran FIAT 124, primeren za dele. Cvetkov, Tomšičeva 19, Kranj 5474 Prodam RENAULT 4. letnik 1976. dobro ohranjen. Rudi Mu.šič, Janeza Puharja 3, Kranj. Ogled v soboto od 12. do 15. ure 5475 Prodam AUSTIN 1300. po delih. Frane Plesnik, Hufnurjeva 5, Stražišče Kranj 5478 Prodam 4 GUME 155x13. Telefon 82198 5479 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975. registrirano do januarja 1985. Marko Bijelič. Pot na Zali rovt 2. Tržič .5477 Prodam dobro ohranjen l*ONV EX-PRESS. Telefon 77-118 5480 Prodam dve AVTOGUMI 600 x 16 in razvijalec za acetilen. Alojz Avsenik, Letališka 12. Lesce 5481 Prodam ZASTAVO 750, po delih. Gros, Kovor 108. Tržič 5482 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik 1974. Telefon 44-589 popoldan 5483 Zaradi odhoda k vojakom, prodam FIČKA, letnik 1970, registriran do junija 1985. Onič. Plannska 11, Lesce, tel. 74-032 popoldan (Joco) 5484 Ugodno prodam MOTORNO KOLO JAWA, 350 cem, letnik maj 1983 ter usnjen KOMBINEZON, št. 54, s čelado znamke nava. Informacije po tel. 064-78-315 — Krznar ič 5485 Ugodno prodam motor za R-8 in štiri ' gume MICHELIN s platišči. Miloš Zvab. BI. Dobrava 26. 5246 STANOVANJA Za dve dekleti iščem SOBO na Ko-krici ali v bližini. Ostalo po dogovoru. Telefon 26-960 5133 Ženske sprejmem na STANOVANJE. Šifra: V Škofji Loki 5344 Zamenja manjše dvosobno STANOVANJE za večje. Ponudbe pod: Menjava v Kranju 5345 Oddam dvoposteljno SOBO. Telefon v oglasnem oddelku 5346 Intelektualca s 3-letno hčerko, iščeta manjše STANOVANJE za nekaj let v Radovljici ali okolici. Ponudbe od ponedeljka dalje dopoldan po tel. 75-425 5347 Dvosobno STANOVANJE na Jesenicah, zamenjam za enosobno ali garsonjero v Kranju. Informacije po tel 25-840 5381 Menjam STANOVANJE v Kranju, 61 kv. m za večjega s centralnim ogrevanjem. Telefon 23-428 5382 POSESTI Kupim HIŠO v gradnji, v okolici Kranja. Šifra: Gotovina 5137 ZAZIDLJIVO PARCELO v Cerkljah, zamenjam za njivo. Cerklje 59 5348 Na Bledu prodam enostanovanjsko HIŠO s centralnim ogrevanjem, telefonom in garažo. Informacije po tel. 78-313 od 18. do 20. ure 5349 Kupim manjšo dograjeno ali nedograjeno HIŠO v okolici Tržiča, Begunj, Radovljice in Kranja; ali VIKEND PARCELO z urejeno dokumentacijo v navedenem okolišu, s tem da je dostopna z avtobusno relacijo. Plačljivo v devizah. Ponudbe pod: Zdomec ' 5350 Prodam del HIŠE - razdeljena kot vrstna hiša, s tremi sobami, kuhinjo, delno opremljeno, s približno 2000 kv. m zemlje, ob reki Sori v Poljanski dolini, starejšo, vseljivo. Cena ugodna, po dogovoru. Ponudbe pod šifro: VVeekend ali dom 5351 LOKAL ZA DELAVNICO, išče obrtnik, za mirno obrt, v velikosti okoli 50 kv. m. Najraje v centru Kranja. Telefon 28-427 ves dan 5352 V okolici Tržiča vzamem v najem TRAVNIK, približno 1 hektar, za košnjo. Telefon 50-021 5353 Na Gorenjskem kupim STAREJŠO HIŠO z zemljo ali večjo zazidljivo PARCELO. Ponudbe pod: Plačam z devizami 5354 Prodam GARAŽO na Dobah. Šifra: Bled 5355 Prodam starejšo enonadstropo stanovanjsko HIŠO z vrtom v centru Železnikov, takoj vseljivo. Naslov v oglasnem oddelku 5356 ZAPOSLITVE_ Dobro delavko za samostojno delo za točilnim pultom, sprejmemo honorarno, za sobote in nedelje. Telefon 26-960 , 5142 Honorarno in redno zaposlim ženski v GOSTINSKEM LOKALU v Kranju. Telefon 061/557-127 ali 061/558-042 5141 Takoj zaposlim KV ali PKV ELEK-TROINSTALATERJA. Naslov v oglasnem oddelku 5357 Iščem KUHARJA ali KUHARICO za redno delovno razmerje, v popoldanskem času, torki in srede prosto. OD po dogovoru; in ČISTILKO za dve uri dnevno. GOSTILNA »ZARJA« - Franc Bohinc, Trboje 26, tel. 49-037 5358 Redno zaposlimo KUHARICO ali upokojenko — kuharico. Informacije po tel. 24-814 5359 Iščemo SNAŽILKO za čiščenje stopnišča v bloku, dvakrat tedensko. OD po dogovoru. HIŠNI SVET - Šorlijeva 11, telefon 26-223 Pisačič 5360 Delavko ali delavca za MONTAŽO PLASTIKE, sprejmem. Ponudbe na »Glas« pod: Za določen čas 5361 Gostilna Zg. Gorje - ZADRUGA. Takoj zaposlimo NATAKARICO, hrana in stanovanje v hiši. OD po dogovoru. Frenk Geršič - GOSTILNA ZADRUGA Zg. Gorje 5362 KV NATAKARJA za delo v diskoteki sprejmemo takoj v redno delovno razmerje, za nedoločen čas. Ponudbe v Diskoteko Pibernik. Bled, Prešernova 33. tel. 77-886 ^.m Takoj zaposlim LIČARJA za ličenje kovinskih predmetov' ali DELAVCA za pnučitev. KLJUČAVNIČARSTVO Strahin, 31. tel. 47-404 5364 Takoj zaposlim dve ŠIVILJ 1 aH KROJAČICI, lahko tudi tekstilnega tehnika ki obvlada šivanje ženske in lažje moške konfekcije. OD približno 20.000 din. Delo ni normirano. BUTIK -ANGELI KA«. Jenkova 4. od 11. do 16. ure 5365 Iščem STRUG A RJA s 5. letno prakso. OD 3 SM. Naslov v oglasnem oddelku 5366 Mlajšemu upokojencu, ki je vajen gozdnih del. nudim honorarno zaposlitev. Plačam dobro. Telefon 70-019 od 18. do 20. ure 5367 PRIREDITVE £-750 in Z-101. Na voljo so vam kompletne kleparske in ličarske storitve po ugodnih cenah in popravila v kratkem roku. Po dogovoru opravim na vozilu, ki se popravlja, tudi mehanična dela. AVTOKLKPARSTVO Alojz BOBNAR — Breg ob Kokri 21. Preddvor, tel. 064-45-387 5370 OZVOČUJEM valete, maturantske, kolektivne in podobne zabave z najnovejšo glasbo. Bogdan, tel. 23-440 5371 VSAKO SOBOTO, ob 20. uri PLES v hotelu BOR v PREDDVORU. Igra skupina TEN 5380 NAJDENO OBVESTILA IZDELAVA in POPRAVILO kamionskih cerad. POPRAVILO šotorov in baldahinov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Lesce. Rožna dolina 12, tel. 74-972 3474 ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je, naročite po tel. 064/75-610 4680 ČISTIM tla, oblaz injeno pohištvo itd____Gogala, tel.21-238 4682 MONTAŽA TV ANTEN. Zibelnik. Mengeš. Zavrti 5, tel. 061-737-194 5033 GRADITELJI STAVB! Grobo vodovodno instalacijo na novi hiši, kakor tudi majhna popravila, vam hitro in z lanskimi cenami izdela obrtnik! Telefon 28-427 5368 Našli smo MOŠKO KOLO. Dobi se na Galetovi 7. Kokrica 5372 POZNANSTVA Ljubljančanka, manjše postave, 47 let, želi spoznati samca, za v gore. Šifra: Planine 5373 OSTALO Društvo invalidov Kranj sprejema prijave za izlet v neznano, ki bo 2. junija 1984. Prijavite se v pisarni društva vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure. PRILOŽNOST! Izvršujem vse fotografske storitve v enem dnevu — črno-bele in color; poroke, rojstva, pogrebi - 50% ceneje. FOTO »ZIVULOVIČ«, Veljka Vlahoviča 7, Kranj — Planina II., tel. 27-658 5369 OBVEŠČAM lastnike vozil, da je odprta nova AVTOKLEPARSKA DELAVNICA! Na zalogi imam dele za ČEVUARSTVO - Tomšičeva 40. Kranj, nudi popravila čevljev, hitro, solidno in kvalitetno, cene ugodne! Sprejemam tudi naročila za škornje za folkloro in škornje za jahanje. SE PRIPOROČAM! 3133 Pozivam Franca KARNIČARJA (me-žnarja) z Zg. Jezerskega 100, da prekliče neresnične vesti o meni, ki jih je razširil. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjal. Prav tako bom proti vsem, ki bodo raznašali lažne izjave o meni. Albin Pogačnik, Zg. Jezersko 52 5374 Opozarjam stranko, ki je lani v jeseni vzela DVIGALO, da ga pripelje v Cerklje 5375 Menjam ZNAMKE; dam čisto Nemčijo, za čisto Jugoslavijo. Naslov v oglasnem oddelku 5376 INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. Telefon 26-312 5377 Oddam S1AMSKE MUCKE. Kopač, Pristava 55, Tržič 5378 IZVAJALCA DEL — najcenejšega, za gradnjo zasebne stanovanjske hiše, iščem. Dušan Drobnič, Ihan 72. Domžale, tel. 061/722-759 5379 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica JANEZA ROPRETA s Kupijenika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za vso pomoč ob težkih trenutkih, izraze sožalja in darovano cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu za venec in poslovilne besede ter dr. P. Zoniku za skrbno zdravljenje; g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kupljenik, 7. maja 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega VILIJA POVALEJA se najprisrčneje zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za pomoč.s katero so nam v tem težkem trenutku stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni njegovim sodelavcem in Zvezi šoferjev in avtomehanikov, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. ŽENA PAVLA S SINOM ANDREJČKOM TER DRUGI NJE GOVI SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ Po 92. in 93. členu statuta razpisuje razpisna komisija SDK v SRS, podružnice 51500 Kranj za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili dela in naloge - NEPOSREDNO VODENJE DEIA V PREDHODNI KONTROLI V SDK podružnici KRANJ Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske, upravne ali pravne smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Mandatna doba za opravljanje teh nalog je 4 leta. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in o dosedanjih zaposlitvah sprejema razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili v SDK v SRS, podružnici Kranj, Trg revolucije 2, 15 dni po objavi razpisa. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh od dneva poteka razpisa. Obrežja vodotokov — sramota našega vsakdana Po dvorišču se gospodar pozna Pogosto bi zaleglo že, če bi gradbeno dovoljenje za adaptacijo izdali le pod pogojem, da bi se graditelj izkazal s soglasjem in potrdilom krajevne skupnosti o tem, kam bo odložil odpadni material Jesenice — Gorenjska, pravimo včasih, je slovenska Švica. Za Zgor-njesavsko dolino pa bi lahko rekli, da je biser v tej Švici. Pa je res? Če drži, da se po dvorišču gospodar pozna, potem bi takšna primerjava ne držala. Z rečnim nadzornikom v Vodnogospodarskem podjetju Kranj Francem Brancem,smo se v ponedeljek, 23. aprila, dogovorili za sestanek na Jesenicah. Že četrto leto nadzira obrežja nižinskih vodotokov od sotočja obeh Sav v vseh treh dolinah: v dolini Save Dolinke, Save Bohinjke in Radovne do Krnice. V dobrih petih urah smo nameravali »prečesati« ves teren in si, podobno kot v kranjski, tržiški in delu radovljiške občine pred tem, ogledati, kako čista ali odkrito povedano, kako onesnažena so obrežja vodotokov v tem delu Gorenjske. »Ne bo šlo. Danes si ne bomo mogli ogledati vsega. Precej ur bomo morali nameniti, da bomo zgolj bežno oplazili oba bregova Save Dolinke,« je že na začetku napovedal Franc Brane. Že potoki v Zgornjesavski dolini prinesejo v Savo oziroma na obrežje kupe nesnage. Do nedavnega je bilo organizirano odlagališče odpadkov na Plavžu, zdaj pa so ga uredili na Hrušici. Za marsikoga je odmaknjeno in levi ter desni breg Save od Klavnice oziroma Žvagnovega mostu do Javornika sta veliko bližja. Tu sta oba bregova Save tudi najbolj onesnažena v jeseniškem delu. Kurja vas je prava »semenarna za odpadke«, ki ponoči zacvetijo na desnem bregu Save. »Na današnji obhod in ogled, ki naj bi mu sledil zapis v Glasu, smo pristojne v občini oziroma krajevnih skunostih še posebej opozorili. Poglejte, kako je na Hrušici Kovinar uredil odlagališče,« razlaga France. Temu delu res ni bilo kaj reči; posebno še, ker je bilo menda pred nekaj tedni na tem odseku stanje nevzdržno (pa še dobro, da je bil sneg). Že v krajevni skupnosti Dovje-Moj-strana, za gostiščem Kepa, malo stran od kontejnerja, v gozdu ob levem bregu Save, pa se je slika spremenila. Večletna najrazličnejša nesnaga z vsemi vrstami odpadkov se bohoti v tem, če bi bilo očiščeno, sicer zelo lepem okolju. »Dovolj bi bilo, če bi izkopali večjo jamo, vse odpadke zasuli, material iz jame pa bi prišel še kako prav za zasipanje odpadkov kje drugje. Ne graje ne opozorila ne prijave ne za-ležejo. Enega dobiš, pet pa jih na novo pripelje smeti,« kot da se opravičuje Franc Brane. Nekaj podobnega »v miniaturi« je v naselju Podkuže, kjer je samo šest hiš. Tod odlagajo odpadke za nekdanjo železniško čuvajnico blizu vode, morali pa bi jih na odlagališče na Hrušico. Slab vtis vsaj deloma popravijo v Gozd Martuljku, ki spada v krajevno skupnost Kranjska gora. Ko pridemo do Rušja oziroma Loga, ki bi mu lahko rekli tudi dvorišče turistične Kranjske gore, ne moremo verjeti očem. Toliko neurejenih odpadkov in smeti na sicer začasno le-galiziranem smetišču bi najbrž lahko videli le še na urejevanem smetišču v Tenetišah v kranjski občini. Da je mera polna,naletimo še na poginjeno tele, ki ga je najbrž pred kakšnim dnem ali dvema tu nekdo odvrgel. In vsa ta navlaka in nesnaga, ki je kljub hladnemu vremenu že kar precej zaudarjala, je tik ob desnem bregu Save — tako rekoč pred nosom hotelov in turistov. Upajmo, da bo Kovinar Jesenice, ki menda že kakšno leto upravlja, vzdržuje (in najbrž tudi nadzira) to smetišče, poskrbel, da ga ne bo še pred glavno sezono odplaknila narasla Sava. »Na dvorišču« Kranjske gore v Logu oziroma Rušju je največje neurejeno odlagališče slovenija - jugoslavija Od sedaj dalje bomo na tem mestu vsak prvi petek v mesecu objavljali program prireditev na Bledu za tekoči mesec. Danes vam predstavljamo prireditve v mesecu maju: do ned 13. pet. 11., sob. 12. sob. 12., ned. 13. ned. 13. 10.00-sob. 19., ned. 20. ned. 20. sob. 26. ned. 27. od sred. 30. do ned. 2. 6. 10.00 EVROPSKO PRVENSTVO V JADRALNEM LETENJU z jadralnimi letali na letališču Lesce — Bled 10.00 TEKMOVANJE BARMANOV v pripravi mešanih dolgih in kratkih pijač za X. pokal Bleda Tekmovanje bo v plesni dvorani Kazine 9.00 GOLF TURNIR za nagrade Pobratena mesta, 18 lukenj proti paru LEK Tovarne zdravil in se-števna igra 18 lukenj, na golf igrišču Bled -14.00 Tradicionalna KOLESARSKA DIRKA okoli Blejskega jezera za pionirje, mladince, člane in veterane 9 00 GOLFTURNIR: prijateljsko srečanje GOLF KLUB Bled - KARTNER GOLF CLUB -DELLACH na golf igrišču Bled 17.30 PROMENADNI KONCERT v Zdraviliškem parku v izvedbi pihalnega orkestra JESENIŠKIH 2ELEZARJEV 16.00 REKREACIJSKI TEK okoli Blejskega jezera ob dnevu mladosti, posebna nagrada Turističnega društva Bled za razred turistov 17 30 PROMENANDI KONCERT v Zdraviliškem parku v izvedbi pihalnega orkestra VERIGA 9 00 X6 EVROPSKI GOLF RALLY. Nagrade: Hotel arad Podvin, »Zlati lev« Grand hotel Toplice 9 TD BLED Franc Brane, rečni nadzornik pri Vodnogospodarskem podjetju Kranj za jeseniško občino in del radovljiške Odpeljali smo se naprej proti Podkorenu, kjer so menda nedavno ponoči prevažali kontejner za smeti z enega na drugi konec naselja, odpadke pa so še naprej metali v potok Krotnik in na obrežje Save. Zdaj je v vasi več kontejnerjev in tudi nesnage ni bilo videti; razen v Zelencih pri izviru naše najdaljše reke. Na obrežju tik ob magistralni cesti se je tukaj razbohotilo toliko odpadnega materiala, da bi z njim lahko uredili dobršen del smetišča v Logu oziroma Rušju. »Dokazati je težko, sumiš lahko marsikoga. Ljudje vedo, vendar se nočejo zameriti sosedu. Tako se dogaja. Če si preveč vztrajen, lahko le »kakšno stakneš«. Zgodilo se je že, da so se z lopato podili za mano po bregovih Save,« pove Franc Brane. Nazaj grede stopimo še k tajniku krajevne skupnosti Kranjska gora, Francu Pečarju: »Smetišče Log oziroma Rušje je začasno. 27. marca letos je skupščina samoupravne komunalne skupnosti Jesenice sprejela poslovnik. Ta se žal še ne izvaja, ljudi pa je težko prevzgoj iti ... A za Zelence mislite in za tisti odpadni material? Prav nič ne vem, kdo bi to bil. ..« Nerodno mu je, čeprav človek nehote dobi vtis, da v kraju ljudje vendarle marsikaj vedo o nepravilnostih; toda težko se je zameriti. Najbrž bi bilo laže in pogosto bi že vsaj malo zaleglo, če bi gradbeno dovoljenje (na primer za adaptacijo) izdali le pod pogojem, da bi graditelj predložil soglasje in potrdilo krajevne skupnosti o tem, kam bo odložil odpadni material. Zdaj pa je tako, kot je, na primer, v Rušju, kjer je bil pred mesecem dni komite za varstvo okolja in urejanje pri skupščini občine Jesenice, kot je povedal Franc Bi-ček, zadolžen, da se to smetišče čimprej uredi. In še dve »odpadni cvetki« omenimo. Prva je ob potoku Završnica pod viaduktom v Žirovnici ob stari Matu-hovi kmetiji. Še preden je bil zgrajen viadukt,je bila ta kmetija (menda) zaradi varnosti izpraznjena: da ne bi ob morebitni nesreči padel nanjo kak avto. »Danes je v njej 50 stanovalcev. Za varnost ne skrbi nihče; za smeti in odpadke, ki jih je polno ob kmetiji, pa tudi ne.« — Druga pa je v Vintgarju, zraven stanovanjske hiše oziroma hidrocentrale jeseniške Železarne, kjer več stanovalcev nima organiziranega odvoza smeti. Le-te imajo zato kar pred hišo. Sicer pa to spada menda že v krajevno skupnost Zasip pri Bledu. Če drži, da se po dvorišču gospodar pozna, bi za ta biser v slovenski Švici na Gorenjskem lahko rekli, da bi ga moral dober gospodar najprej temeljito očistiti. A. Žalar Praznik v Gorenji vasi Nekaj let je že tega, kar je bil sprejet sklep p uvedbi in praznovanju praznika krajevne skupnosti Gorenja vas. Izbrali so 3. junij kot spomin na prvo okupatorjevo izseljevanje domačinov. Letos bodo praznik prvič praznovali in ga bodo obeležili s številnimi prireditvami, ki se bodo začele v nedeljo, 3. junija, ko bo ob 9. uri dopoldne demonstrativna vaja gasilskega društva Gorenja vas. 19. maja bo meddružinsko strelsko tekmovanje za »Ržkov memorial«, 20 maja pohod planincev, mladine in drugih krajanov na Goro nad Mu lenskim vrhom in odprto tekmovanje v streljanju z zračno puško. 26. maja bo v osnovni šoli proslava 10-letnice planinskega društva z razvitjem društvenega prapora in otvoritvijo razstave planinskih fotografij Jake Copa. Prireditve se bodo nadaljevale vse do 3. junija -iD GLASOVA ANKETA Bila je dolga zima Bohinj — V začetku tedna smo bili s predstavniki Vodnogospodarskega podjetja Kranj v Bohinju oziroma v dolini Save Bohinjke predvsem zato, da si ogledamo, kako so urejena oziroma koliko so onesnažena obrežja Save. \ Konec aprila so imeli v Bohinju I teden čistoče in na prvi pogled so I prav lepo spravili vse v red. Vendar o tem prihodnjič. Med obiskom je pogovor s krajani nane-sel nehote tudi na pravkar minulo zimsko sezono, na turizem nasploh, govorili so o marsičem, kaj v Bohinju pogrešajo ali kaj bi bilo treba urediti. Marija Kovačič iz vasi Kamnje 39: »Poslovodkinja sem v trgovini Ljubljanskih mlekarn v vasi. Trgovina je dobro založena in tudi dobro obiskana. Razen domačinov, vas Kamnje ima namreč blizu 50 hiš, so redni kupci v trgovini tudi številni vikendarji iz vasi Polje. Za vse je nekako poskrbljeno in urejeno v Kamnjah. Le dve pripombi bi imela. Pogrešamo javno telefonsko govorilnico, ker sta zdaj v vasi le dva zasebna telefona. Drugo je čistoča oziroma odlaganje smeti. Krajevna skupnosti bi glede tega morala nekaj narediti. Pred vasjo je prostor, kamor moj mož redno odvaža smeti in odpadke iz trgovine. Zraven trgovine je tudi tabla z napisom, da na obrežju ni dovoljeno odlaganje smeti. Ta prepoved pa se ne spoštuje. Zato sem bila že nekajkrat opozorjena, da bom jaz plačala kazen, če se bodo smeti še naprej pojavljale na obrežju. Ne mislim plačevati kazni za tuje grehe in če ne bo drugače, bom prisiljena pokazati na prave krivce.« Maks Rožič iz Ribčevega laza 42: »Čez letošnjo zimsko sezono se skoraj ne moremo pritoževati. Bilo je dosti snega in dolga zima je bila. Tudi gostov je bilo še kar; v glavnem so bili domači — predvsem iz Zagreba in Reke. Nimam pripomb na turistično društvo oziroma turistični biro. Dobro delajo in prizadevajo si, da bi bil Bohinj za turiste čimbolj zanimiv NESREČE S CESTE V ZID V torek in sredo sta se v loškem koncu pripetili dve prometni nesreči zaradi neprimerne hitrosti. Voznika, prvi z avtom in drugi z motornim kolesom, sta zapeljala s ceste in se zaletela v zid. 26-letni Drago Bravhar, ki je z avtom vozil iz Škofje Loke proti Medvodam, ga je v Gostešah zaneslo na desno stran ceste, kjer se je zaletel v hišni vogal. Naslednjega dne pa se je 30-letni Ivan Krivec peljal z motornim kolesom po Titovem trgu v Škofji Loki. Zaradi prehitre vožnje je zašel s ceste in trčil v kamniti zid. Oba voznika sta bila v nesrečah hudo ranjena. PADLA S KOLESOM Virmaše — V torek, 8. maja, se je na cesti v Virmašah ponesrečila Kati Kržišnik, stara 53 let, doma s Svetega Duha. Pri padcu s kolesom se je huje poškodovala. ^ ^ in privlačen. Večjo zagretost pt bi lahko pokazali pravi nosite tr rizma v Bohinju. Glede preskrbe in založenosti v sezoni mam pripomb. Bolj pa bi morali rat-mišljati, kaj bomo poleg lepega Bohinja in postelje še ponudih gostu. Sicer pa bi v Ribčevem I* zu morali rešiti problem kanafr-zacije. Bilo je že vse zarisano, bo potekala. Potem pa se je mea-da izkazalo, da bi morali pregloboko kopati in vse skupaj je o* stalo ... Kako kaže z letno sen no? Sliši se, da bo tudi ta kar i bra.« Majda Mauhler s Tr«^ 4 v Bohinjski Bistrici: »Kar zadeva čistočo v Bi-t nimam pripomb. Konec ar Sjno imeli očiščevalno ak mislim, da smo po dolgi lepo pospravili. Sicer munalno podjetje Bled i važa smeti. Pogrešamo d strici boljšo oziroma bolje no trgovino s tekstilom in a Pa kakšno igrišče za otroke ne bi bilo odveč in kefiri* morda starejšim prav prišle ~ stinskih lokalov je po rr dovolj. Sliši se tudi, da bi tri# Peko tukaj rad odprl obrat. ^ dar menda ni pravega razunv s nja za to. Po moje bi bilo se ka* prav, da bi imeli kakšen pri**" ren proizvodni obrat, ki bi a*** možnost za zaposlitev mladim-* A. 2alt Delavcu stisnilo prste Kranj — V kranjski Sav: TOZDU Klinasti jermeni se. sredo, 9. maja, pri delu 32-letni Dragoslav Palevic. S paj s sodelavcem Mirosiavorr ničem sta zlagala klinaste jen ne v kartonsko škatlo. Ko sta polnila, je Drnič spu električnega vozička, na kal je stal. Vilice so zdrsnile na* in Paleviču stisnile prste roke. Zlom si zdravi v skem Kliničnem centru. Velika škoda na gorečem tovornjaku Zapora mesta Kranj - Danes popoldne prispe v Kranj zvezna štafeta mladosti. Kranjčani jo bodo pozdravili na Titovem trgu, kier bo osrednja slovesnost. Od 18. ure, ko prinesejo •Mleto, pa vse do 23., dokler naj bi trajala prireditev, bo stari del mesta zaprt za ves promet. Zapora bo od Jahace-vega prelaza do pošte. Škofja Loka — V nedeljo, je nenadoma izbruhnil po:-, in pol tonskem tovornjaku TSgK last Marjana Dolenca iz Škofje ke. Vozilo je imel parkirano aa* vozu pred domačo hišo v F ku, na njem pa naložen instala*s-material, železne cevi, keram&ie delke in kose. Tovor je naložil Merkurju in ga je namerava! -odjemalcem v Pulo, Zmmj in . Ogenj je nastal na kesonu ob stranici. Natančnega vzroka še ne vedo. Le na tovornjaku >