POŠTNINA PLAČA N
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA CEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40— LIR.
Leto III. št 54
Ivst 15. oktobra 1949
Cena lir 15
Gonja proti
domačemu vinu
Svobodno tržaško ozemlje je ^'obodno ozemlje, je neodvisna pavica, katere suverenost je z ,°ločbami mirovne pogodbe orne-samo, v kolikor jo ta po-‘avija pod nadzorstvo Varnost-ye9a sveta OZN, ki mora varova-} njegovo neodvisnost, politično i?1 gospodarsko-
.Tega se je gotovo zavedala an-; °anieriška vojaška uprava tudi ®a3, ko je z znanimi rimskimi °&Podarskimi i)i finančnimi spo-,azumi (marca 1948) proti črki l*} duhu mirovne pogodbe carin-'5° priključila angloameriški pas ^obodnega tržaškega ozemlja k Tudi po tem sporazumu si f VU pridržala pravico, da v do-°Cene;)1 okviru vodi več ali manj ,J°d visno gospodarsko politiko, '■Ur Ji omogoča tudi okolnost, da sestavljajo predstavniki dveh ytovnih imperijev, ki sta izšla svetovne vojne kot zmagov.il-,u In ki svojo jolio lahko vve-'avita v Rimu- Sicer riso rimski °®Podarski sporazumi večni in se ,tt,° odpovedati in bodo prav go-?v° odpovedani, ko se bodo pred-®vniki resničnih tržaških go-' °darskih koristi lahko uveljo-1 tudi na političnem področja. ■^u Pa tam se v italijanskih go-
v°darskih Ustih pojavijo glaso-• ki ne računajo z opisanimi 5driarodnopravnim in dejanskim ‘Ožajem Svobodnega tržaškega s eirtlja- Zainteresirani ljudje, ki „° 25 let svobodno lahko gospo-®rs)co izkoriščali Trst in Julij-krajino, bi radi v strahu zal v’f koristi dokončno spravili l V V svojo odvisnost, j,a 'ni pCr M lahko izvajali svoje stare go-e°darske načrte.
ne gre v glavo n. pr-, da 0, 'jngloameriška VU dovolila v obmejnega prometa uve Z p J1'1 iz sosednih predelov, iz v’i-r,(P‘*e, Krasa in Istre, k. se ne s(_-una v kontingent 'ugoslovan-^'italijanske trgovinsfe poged-5 'Zavezniška vojaška uprava je samo omogočila povsem ,fr avno prelivanje gospodarskih ia,uj i med Trstom in najbližjim, t,j eajem, t- j. priliv potrošnegn. te iz nepoldredne okolice- S je ustregla tudi tržaškim po-o m, ki sc že stoletja nava-okusnih okoliških vin, ki po m okusu _________ višina alkohola
Ne:
tf(]Vs9ej odločujoča — prekašajo a Italijanska vina 5, Commercio vinicolo« (Milan, lig ept-) protestira proti uvozu vi-s|;0l2 cone B in poziva italij-m-vh<do, naj se obrne celo na-O* v Washington in London, Dfj ne bi zalegli treni protesti iije	u Trstu- Spričo danas-
cL®3' svetovnega položaja gg. A-iie,'P°n in Bevin pač nimata nuj-opravkov', kakor da se lo-»tg^P.nžnega vprašanja, ki ga pred-N 3a. uy°Z nekaj tisoč hektoli-If vina )na mesec iz c o ne B v Sr ' (Omenjeni Ust omenja, ua čg$) 2a uvoz 4000—5000 hi vina v N največje poti-tšnje- Danes je Sivina iz cone B mnogo
òr’y
tri a so podtikanja milanske-N ‘sta glede same kakovosti ^kr^ne°a viva- K sreči lahko o «crosti istrskih in Jugoslovan-sodijo sami trgovci, go-\r^nrji in potrošniki, »n Com-'e t l° Vinicolo« priznava, da so N yrst dovažala istrska vina že i*t ei. toda pred vojno — trdi % s° morali mešati šibka istr-z močnejšimi sicilijan-i|a b* apulijskimi, sicer bi ne ki- Z(l Potrošnjo. V resnici so re-■t Jstrska vina z italijanskimi,
0 bila ta v Trstu cenejša za-jj ^oje zagatnosti.
bi slika bolj učinkovala na J? RUs^e čitatelje: V prosti luki e"-i je velikanska vinarna,
?» r°^eljujejo jugoslovanska vi-1,1 njimi preplavljajo Istra
»%cr?sniCi kupujejo tržaški tr-, ijj ‘n gostilničarji vina v ceni 0 p P °bmejnem pasu nepotren-l. pridelovalcu,
kg NteN in se na licu mesta!
rofy ‘-"uieiovaicu, i. j. v nje-^!eteh, in se na licu mestai Ati. PTePričajo o njegovi lcakc-l%gePa ni mogoče trditi glede iPPi „ arijanskih vin, ki jih tr-^ gostilničarji nabavljajo po-v tržaški prosti luki.
Trgovina ZDA s FLRJ in ZSSR OD RAZVREDNOTENJA FRANKA 00 VLADNE KRIZE
Ameriška revija »Foreign Commerce Weekly« (5. sept.) prinaša statistične podatke o trgovinskih odnosih ZDA do Jugoslavije in ZSSR- Podatki se Inanašajo na prvih šest mesecev letošnjega leta. vrednosti ta so izražene v dolarjih. Podatke je sestavil ameriški statistični urad.
Eksport in reeksport ZDA v Jugoslavijo leta 1949: januar	1.367.000 dolarjev
februar	1,653000 do’ ar jev
marec	1.149.000 do’ ar jev
april	2.603-000 dolarjev
maj	1,601.000 dolarjev
junij	1.770.000 dolarjev
Vrednost izvoza iz ponovnega izvoza ZDA v Jugoslavijo je torej v prvih šestih mesecih 1949. leta znašala skupno 10,143-000 dolarjev. V prvih šestih mesecih 1948. leta je bila vrednost izvoženega b'aga mnogo manjša; dosegla je namreč 3,433.000 dolarjev.
Eksport in reeksport ZDA V ZSSR leta 1949:
januar	186.000 dolarjev
februar	176-000 dolarjev
marec	1.901.000 dolarjev
april	3,077.000 dolarjev
maj	384.000 dolarjev
junij	89.000 dolarjev
Skupna vrednost v prvem polletju 1949. leta iz ZDA v ZSSR izvoženega b'aga je znašala 5 milijonov §.13-000 dolarjev. V primeri z istim obdobjem lanskega leta Se je izvoz iz ZDA v ZSSR letos zelo zmanjšal. V prvih šestil) mesecih lanskega leta so izvozile ZDA v ZSSR za 25,028.000 do’ar-jev blaga.
Uvoz ZDA iz Jugoslavije . leta 1949:
januar	2,180.000 dolarjev
februar	774.000 dolarjev
marec	175-000 dolarjev
april	217-000 dolarjev
maj	155.000 dolarjev
junij	918.000 dolarjev
ZDA so uvozile iz Jugos'avije v prvem polletju 1949. leta za 4,419-000 dolarjev blaga. Ce primerjamo vrednost v prvih šestih mesecih 1948. leta iz Jugoslavije v ZDA izvoženega blaga, ki je znašala 1,979.000 dolarjev, vidimo, da se je izvoz jugos'ovanskega blaga v ZDA v obdobju enega leta precej povečal.
Uvoz ZDA iz ZSSR leta 1949:
jalnuar	1.613.000	dolarjev
februar	3,257-000 dolarjev
marec	4.293.000	dolarjev
april	1,318-000	dolarjev
maj	4,209.000	dolarjev
junij	4.609.000	do'arjev
V prvem polletju letošnjega leta so ZDA uvozile iz ZSSR blago za 19,299.000 dolarjev blaga. Mnogo večji je bil uvoz iz ZSSR v prvi polovici 1948. leta- Znašat je namreč 44,222.000 dolarjev.
Pri teh podatkih vidimo, da se je v letošnjem letu trgovina med' Jugoslavijo in ZDA dvignila: povečal se je uvoz kakor tudi izvoz-Trgovina med ZDA in ZSSR pa je znatno upadla.
Omenjena revija ne navaja še podatkov o trgovinski izmenjavi med ZDA in ZSSR v zadnjih mesecih, vendar je razvidno iz drugih virov, da se je v novejšem času zopet občutno okrepila.
V FRANCIJI JE BILA ZNIŽANA CENA PREMOGA ZA 5»/0; to bo omogočilo znižanje cene jeklu za 1.25 odst.
V bistvu je še drznejši »ll Sole« (30- sept-), ki je pod Inaslo-v oni »Jugoslovanski triki proti italijanskim vinom« v kratkem’ posnel članek lista »Il Commercio Vinicolo« in ga zabelil s pripombo, da je v prosti luki na Ref:i na tisoče hektolitrov podelanega vina, ki ga dovažajo v . Trst.
Gonja proti uvozu vina iz cone B se je začela prav za prav že pred več meseci, ko je v meseč nem biltenu Tržaške trgovinske zbornice (»Gospodarski položaj v Trstu«) izšel prvi napad.
Tržaški potrošniki niso tako naivni, da ne bi spoznali, odkod izvirajo■ vsi ti napadi; gre pač za obrambo koristi italijanskih izvoznikov, ne pa za zašč'to zdravja in žepa tržaških pivcev ter resnične koristi tržaškega gospodarstva.
ERP in OEEC
Predsednik Združenih ameriških držav Truman je te dni dokončno ratificiral izdatke za ERP. ECA lahko do 1- julija prihodnjega leta izda 4-852,380.000 dolarjev- 16 držav, ki so dleležne Marshallovih kreditov, je zahtevalo 4 milijarde 350 tisoč dolarjev za to finančno leto. V resnici so bile za tekoče finančno leto odobrene samo 3 milijarde 778,380 000 dolarjev.. Kredit 1 milijarde 74 milijonov dolarjev je bil namreč odobren za kritje stroškov v teku zadnjega trimesečja preteklega finančnega leta 1949- Po poročilu »Manchester Guardiana« je v krogih OEEC v Pai izu nastala huda kriza že ko je šlo za delitev Marshallovih kreditov.. Zaradi pomanjkanja dolarjev so Angleži zahtevali večje kredite, kar je seveda zbudi'o nerazpoloženi e pri drugih državah. Nesoglasnost se je še povečala po razvrednotenju funta, ko so mnoge države tožile angleško vlado, da jih ni pravočasno obvestila o nameravanem koraku.
Koliko 'delajo^Angleži
Ker se je po Ameriki raznesel glas. da Ang'eži premalo delajo, so ti objavili podatke o delovnem času na Angleškem- Po podatkih angleškega ministrstva za delo znaša povprečno delovni teden v angleški industriji za delavca 45-3 Ure. To povprečje obsega 4 de’avne kategorije: moške od 21. leta naprej, ki de'aio 46-7 ure na teden (leta 1938 47-7), dečke, ki de'ajo 44.1 (46.2), ženske od 18. leta naprej, ki delajo 41-6 (43-5) in dekleta, ki de’aio 42.3 (44-6). V nekaterih industrijah je bil na Angleškem uveden petdnevni delavnik- Toda to se je zgodilo v mnogih podjetjih in industrijah, že pred vojno. To še ne pomeni, da delavci teh podjetiš de'ajo samo 40 ur. V resnici delajo 44— 45 Ur na teden- V bombažni industriji traja n. pr- dlelo po 9 ur na dan v teku petih dni na teden-
Tuja mnenja o Trstu
»Exportdienst« (Duesseldorf, 7-okt.) poroča pod naslovom »Tržaške pristaniške skrbi neutemeljene«: »Vesti iz Trsta o ukrepih proti nemški konkurenci, ki jo vidijo v odst optivi proste pristaniške cone ČSR « Hamburgu niso razumljive. V. Hamburgu je bila ustanovljena češkoslovaška svobodna cona že po prvi svetovni vojni; določena je bila že v versai skem miru. To stanje so zdaj potrdili s pogodbo s Češkoslovaško republiko- češkoslovaški tranzitni promet čez Hamburg ni bil nikdar prekinjen. Kljub naraščanju tranzitnega prometa skozi Hamburg je dosegel tržaški promet v istem času rekordne številke, ki prekašajo predvojni premet v tržaški luki.«
Ne d<i bi se spuščali vnecič v razglabljanja o nevarnosti, ki pretijo tržaškemu tranzitnemu prometu od strani severnih luk, moramo vendar še enkrat ugotoviti, da je bila po najnovejših oesteB zagotovljena Cehoslovaški prosta cona v Hamburgu, ki je d vik -at večja po površini, kakor je bila predvojna.
DVA NOVA HANGARJA
V Hamburgu so dovršili dva ogromna hangarja 75 A in 59- Tako se je pokrita površina hamburških skladišč povečala na
306.000	kv- m; zdaj hamburška, skladišča lahko sprejemajo za
250.000	ton bilaga več na leto. Hangar 75 A je razdeljen v štiri dvorane, ki obsegajo vsaka po 5000 kv. m, medtem ko obsega' drugi hangar 3 dvorane po 8000 kvadratnih metrov-
Manjši proizvodni stroški cementa
Znanstveniki so v madžarskih laboratorijih ugotovili, da se proizvodni stroški cementa zmanjšajo, če dodamo portlandskemu cementu ”0 odst. plovca. Cement te vrste nima samo te prednosti, da je cenejši, temveč se pod vodo hitreje strdi ter bolje veže od1 portlandskega cementa.
Naš črtež nazorno prikazuje štiri zaporedna razvrednotenja francoskega Iranka. Obenem sta označena razvoja cen na debelo in gibanje plač v Franciji. Tečaj franka je po vsakem razvrednotenju izražen v frankih za dolar.
Prejšnja razvrednotenja:	je
Francija izvršila neodvisno od gibanja ostalih valut, zdaj pa je izkoristila razvrednotenje funta šterlinga, da bi prilagodila svojo valuto novemu mednarodnemu položaju na deviznem trgu. V finančnih krogih trdijo, da je to storila dokaj spretno. Pri vsem tem se vlada ni mogla izogniti novi krizi, ki ni prva in verjetno tudi ne zadnja v vrsti kriz, ki jih povzroča socialni razvoj v zvezi z gospodarskim v Franciji. Ta se zrcali predvsem v gibanju cen in plač, ki ni sorazmerno.
že naš črtež (posnet iz »La Tribune des Nations«) kaže, da se cene na debelo hitrejše dvigajo kakor plače. Indeks cen na debelo se je dvignil od 1.090 na 2.072 v času od septembra 1947 do avgusta 1949, medtem ko so plače ostale neizpremenjene od avgusta 1948. To ima za posledico dejansko naraščanje draginje,
Carine na uvoz
ZDA so objavile znižanje carinskih tarif za inozemsko blago, ki se uvaža na ameriški trg v vrednosti 250 milijonov dolarjev. Zato bo tudi 10 tuiih držav popustilo pri uvozu ameriškega blaga v vrednosti 536,997.000 dolarjev. Med tuje blago spadajo tudi vse pošiljatve ERP, tako da je ravnotežje danih ugodnosti večje, kot kažejo gornje številke. Ameriške ugodnosti se nanašajo na okoli 250 predmetov, pri katerih bo tarifa znižana do 50 %; teh je polovica- V celoti pa znaša percentuale znižanje 30 %. Italija bo imela znatno korist od tega. znižanja carin pri izvozu marmorja, alabastra, granita, " Skrilj evca in zadevnih izde'kov, zlasti pa pri tkaninah.
Te ugodnosti bodo stopile v veljavo v ZDA 1. januarja 1950, a izvajati se bodo začele, čim bodo v državah sopogodbenicah ratificirane ustrezajoče ugodnosti.
Uspeh znatnih medsebojnih, ugodnosti za olajšanje trgovinskih izmenjav je plod petmesečne carinske konference v Annecyju. Zelo pa jih je pospešil vihar, ki ga je povzročilo razvrednotenje angleškega funta in dolge vrste valut, ki so mu sledile.
Bodočnost je vendar zakrita z meglo. Gospodarske in socialne prilike po svetu se čudovito hitra menjajo. Ne zadostuje samo volja, odloča končno le moč. Vsekakor nastopa zelo pomembna' nova faza odnosov v mednarodnih izmenjavah blaga-
ker pada kupna moč plač.
Queuilleva vlada je odstopila, ker sta se dokončno spopadli le dve struji v vladi, ki sta ju predstavljala predsednik vlade in finančni minister Petsche z ene strani in minister dela socialist Mayer z druge. Prva je delala na to, da bi se znižale cene, druga se je zavzemala za zvišanje plač.
Januarja 1948 je dolar stal 120 frankov. Francoska vlada ni zdaj samo znižala vrednosti franka, temveč je izvršila tudi valutno preobrazbo, v kolikor je odpravila dosedanji sistem raznih tečajev, ki je bil podoben italijanskemu. in je zopet uvedla enoten lečaj za mednarodne posle in druga obračunavanja. Doslej je Franclja imela nasproti dolarju tri tečaje: 214 fr., po katerem so se knjižile predvsem nabave iz Marshallovega načrta; na svobodnem trgu sta. bila v veljavi tečaj 330 fr. za obračunavanje »netr-govinskih poslov« in tečaj 272 fr., ki je predstavljal povprečje obeh prvih in po katerem so se doslej obračunavali mednarodni trgovinski posli.
Po najnovejši preobrazbi se bodo vsi mednarodni trgovinski po-
v ZDA znižane
Važen češkoslovaški dogovor z Anglijo
Te dni je bila zaključena v Londonu angleško-češkoslovaška pogodba o različnih gospodarskih in finančnih vprašanj ih. Pogajanja za pogodbo so se začela v Londonu v prvih dneh meseca junija. Podpisana je bila nova plačilna pogodba med obema državama in rešena je bila dolga vrsta finančnih vprašanj. Da'j e sta bili podpisani tudi inova trgovska in finančna pogodba.
Nova trgovska pogodba je okvirna in predvideva izmenjavo blaga med obema državama v prihodnjih petih letih letno 11 milijonov angleških funtov (1-5 milijarde Kčs) za vsako državo in zagotavlja Češkoslovaški povečan izvoz v britske kolonije. V okviru te pogodbe bo Ceškos’ovaška izvažala zlasti tekstilno blago vseh vrst, dalje steklo, keramiko, motorna kolesa, športna letala, različne izdelke iz kož, gume in papirja, les in lesene iizdfelke vsen vrst, zlasti pohištvo, sladkor, čokolado, bonbone, sadne konzerve in še nekatera živila- Obseg češkoslovaškega izvoza v Veliko Britanijo je mnogo višji od dosedanjega. S tem bo omogočen tudi višji dovoz izdelkov . s področja angleškega funta šterlinga, v tem dovozu so zlasti za češkoslovaško ihdustrijo ze’o važne surovine (volna, juta in kavčuk) in' posebni stroji. — Z novo pogodba je bilo odstranjeno brezpogojno stanje, ki je trajalo od dec- 1947.
^razvrednotenja franila
V DVEH LETIH
H
t#. 120 fr,
f
Z
Jz
yZ
A*
©


c.
«T OA8
APHIL 1949
1 $=350 fr;
sen
StPT I3U
SEPT. IM
sli obračunavali po svobodnem tečaju, ki se danes suka okoli 350 fr. za dolar in je za okoli 27 odst. nižji kakor prejšnji (272	fr.).
Zdaj je v veljavi nasproti dolarju samo ta tečaj, ki je 4. oktobra znašal 349, 20—349, 40 fr.
Iz tega razmerja med frankom in dolarjem izhaja novi tečaj franka nasproti funtu šterlingu, t. j. 980 fr., kar predstavlja okoli 10 odst. razvrednotenje funta nasproti prejšnjemu tečaju 1.96 fr.
V poslih ni pobratimstva
Poskusi z dejansko izvedbo francosko-italijanske carinske zveze so praktično propadli. Ita'i-jansko in francosko gospodarstvo se ne dopolnjujeta, temveč si med seboj na svetovnem trgu konkurirata; zato ni dana gospodarska osnova za carinsko združitev med Francijo in Italijo.
Toda tudi nad novim tečajem, italijanske lire nasproti franku se v Italiji spotikajo. Kakšno razvrednotenje franka je to, če je lira danes nasproti franku manj vredna kakor poprej?
V resnici je tako- Italijanski devizni urad je uradnd objavil, da 10Q francoskih frankov ne stane več 175 Lir, temveč 181 lir. Prišlo je do tega, ker določa francosko-italijanski sporazum z dne 26. marca 1949, da se razmerje med francoskim in ita Lanskim denarjem določi po svobodnem tečaju teh valut nasproti dolarju v Parizu in Rimu. Svobodni tečaj franka nasproti dblarju je bil pred razvrednotenjem 330 fr. in Francozi so pri denarni preobrazbi' vzeli za pod’ago svobodni tečaj franka, ki je bil povišan na okoli 350 fr- Tako da je frank nasproti dolarju padel prav malo. Na drugi strani je lira na svobodnem trgu mnogo bolj padla nasproti dolarju, kakor je razvidno iz našega sestavka na drugem mestu.
Tržaška slika
Bilo je tisti dan okoli poldne, ko je bilo posebno vroče na tržaški borzi. Nervoza je vladala v borznih prostorih in na ulici. Treba je bilo svoje finance, svojo trgovino in svoje načrte za bodočnost prilagoditi vesti, da je bil funt razvrednoten kar za 30 odstotkov. Kaj bi v Trstu ne bili nervozni borzni agenti in drugi posredovalci, ko pa je tu toliko poslovnih ljudi, ki imajo opravka s funti. Trst je važno mednarodno središče za trgovino z Bližnjim, Srednjim in Daljnim vzhodom, ki so povečini pod vplivom, funta in sestavljajo v glavnem/ šterlinsko področje. Poleg trgovcev in posrednikov je razvrednotenje funta hudo prizadelo prevoznike in brodar je.
Nervoza torej na borzi in na ulici. Premnogim je kri kar udarjala lice; drugi so dajali duška) Z živahnim mahanjem in neukrotljivo besedo. Videl si tretje, ki jim je bil pogled vdano vp~t v daljavo. Nič čudnega. Takšne1 spremembe prinašajo' kaj rade finančne polome.
Čuden tresk je nenadoma prerezal ozračje pred tržaško borzo-Nato se je zaslišal visoki glas s poudarkom južnoitalijanskega narečja:	»Signori, signore . . .«
Kdo se ne bi odzval? Morda le prinaša srečo. Celo hladni računarji, kakor so poslovni ljudje ini borzni agenti, so sledili zvonki besedi, ki je odmevala ob zidovih.
Tam na oglu med berrzno in sosedno ulico je podjetni krošnjar postavil svojo »trgovino« in po robu svojega kovčega drsal in tolkel z glavniki vseh vrst, od »Nylona« do »Kobre« in se drl na vse pretege, da bi privabil čim več raidovednežev in kupcev.
Srečanje dveh svetov: z ene strani hladni računarji, ti tržaški borzijanci in trgovci, ki se jih drži še zemlja Srednje Evrope in ki so stoletja tkali vezi med tržaškim zaledjem in čezmorskimi deželami — na drugi krošnjarji, ki preplavljajo Trst, odkar jint ni potrebno več dovoljenja za prehod čez mejo na zapadni strani.
Kateri bo zmagal?	L. B.

Slovenska šola odklonjena
V »Vestniku Slovenskega gospodarskega združenja« priobčujemo odgovor prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave nd prošnjo Slovenskega gospodarskega združenja, da bi ZVU obnovila dveletno slovensko trgovsko šolo, ki so jo zaprle italijanske oblasti leta 1918.
Slovenci smo vajeni negativnih odgovorov s strani odgovornih oblastev- Kljub temu nas je odgovor prosvetnega oddelka ZVU iznenadil- lznenadlia nas je zlasti utemeljitev te odklonitve. Da je prof. A. Andri, načelnik prosvetnega oddelka tatkioj pobral vse ugovore proti slovenskim šolam, ki jih lahko najdeš v dnevnem tržaškem tisku in kakšni »L’Emancipazione«, je z njegovega vidika, t- j. s stališča Italijana stare šole, človeško pač razumljivo. Dvomimo pa, da bi bila dokaz politične modrosti okolnost, da je ZVU tem paberkom iz starega iredentističnega slovarja pritisnila 'svoj pečat v letu 1949.
Slovenskih tvrdk je v Trstu malo in trgovinski stiki z Jugoslavijo so zelo skrčeni- Absolventi slovenskih šol bodo tudi težko našli zaposlitev v javnih službah in pri trgovskih podjetjih. Zaradi tega naj bi bila šola odveč. Tako meni prosvetni oddelek Vojaške uprave.
Ce bi slovenskih tvrdk res bilo tako malo — v resnici jih je kljub 25-letnemu fašističnemu zatiranju in kljub povojni gospodarski politiki ostalo še dokaj _
kje potem stoji, da italijanske tvrdke ne bi sprejemale absolventov slovenskih šol? Naše šole soi bile vedno temeljite in gradijo na naravni podlagi in ne vcepljajo znanja v duše, ki jim je jezik tuj. Zato so njihovi uspehi tudi toliko večji- Gospodarski stiki z. Jugoslavijo so danes čvrstejši kakor so bili.
Vsekakor pa predstavlja dragoceno priznanje ugotovitev, d/£ je našim dijakom zaprta pot v javne službe. (V odgovoru je rečeno: Eurther more the chances of persons holding Slovene school certificata to find jobs in locai administrations [puhlic bodies . . ■] appear to be definitely sc arce). Tako se pasivno legalizira stanje, ki ga je ustvarila italijanska zasedba. Dejansko je danes zaprt d pot v javne službe absolventom^ naših šol, Ine glede na to, ali so dovršili slovenska ali italijanske šole — kakor da bi ZVU danes ne imela oblasti, da to krivico Slovencem popravi.
In vendar stoji v mirovni pogodbi, ki je ustvarila STO, da sta uradna jezika na STO-ju italijanščina in slovenščina.
Vsekakon- daje odgovor prosvetnega urada iskrico upanja: Če bo dijakov' za sedanjo Slov. trgovskoi akademijo premalo in če bo zato' kaszalo, da jo zapremo, potem . . . bomo preučili prošnjo za slovensko dveletno trgovsko šolo. Načelnik prosvetnega oddelka očitnoI Zna tolažiti.
Prava trgovska šola je danes samo Trgovska akademija . s tr-govsko-strokovne šole, ki .jo omenja odgovor ZVU, ne more dijak nikamor več. Ostale »trgovske« šole so samo nekakšni nadaljevalni tečaji.
Dovolj zgovorno mora biti za) vsakega »politica advisorja«, da se je lansko leto, ko je ZVU razpisala poskusno vpisovanje, prijavilo za dveletno trgovsko šolo 46 dijakov (poleg 42, ki so se prijavili za zahtevano srednjo tehnično šolo). Dveletno trgovsko šolo so si Slovenci ustanovili sami že leta 1910; naslednje šolsko leto ji je avstrijska vlada priznala pravico javnosti in v šolskem letu 1916-17 ji je podelila letno podporo 5000 kron, ki je bila kasneje zvišana na 7000 kron. Italija je talco j po svojem prihodu zaprla šolo. Kljub vsem prošnjam m kljub ugodnemu rezultatu lanskega poskusnega vpisovanja še danes nimamo te šole.
Da ni odgovor prosvetnega oddelka ZVU v1 korist tržaškemu gospodarstvu in njegovim zvezam. z zaledjem, vemo dobro• Vemo1, tudi, da bi koristi italijanstva v Trstu ne bile prav nič prizadete od skromne dveletne slovenske šole. In končne: Po dejanjih bo tržaška javnost sodila zapadno demokracijo.
Naročnike,
ki niso še poravnali naročnine, obveščamo, da jo lahko nakažejo po poštni položnici
za STO in Italijo s
pošt. tek. račun 11-7084
za Jugoslavijo :
A D. I. T. Ljubljana 6-1-90603-7
Učinek razvrednotenja na italijansko gospodarstvo
Razvrednotenje dvorezen meč
Danes še ni mogoče v celoti oceniti posledice, ki jih bo imelo razvrednotenje funta šterlin-ga za italijansko gospodarstvo. V glavnem ni bil trenutni sunek na notranje gospodarstvo tako močan, kakor bi bil lahko. Angleška vlada je po poročilu nekaterih listov že prej obvestila italijansko o nameravanem razvrednotenju, tako da je ta lahko parirala udarec s tem, da je pravočasno vrgla na borzo velike količine dolarjev iz svojih rezerv.
zunanja trgovina predstavlja samo okoli 23,5 odst. vsega umazanega italijanskega dohodka, z druge strani ne presegajo valut-" ne spremembe okvira 10—15 odst.; jasno je, da te niso mogle povzročiti težkih pretresov za vse italijansko ; gospodarstvo. Kljub temu vlada v krogih italijanskih izvoznikov, odnosno italijanske izvozne industrije precejšnje zaskrbljenost, ker postavlja razvrednotenje funta to industrijo pred nove težave. Konkurenca industrijskih držav z razvrednotenimi valutami italijanskemu blagu se bo poostrila, ker so se njihovi izdelki na mednarodnem trgu pocenili.
OBSEG RAZVREDNOTENJA
Italijanska vlada je znižala vrednost lire (uradnega tečaja) za 9,50 odst., t. j. od 575 na 635 lir za dolar; svobodni tečaj je šel celo čez 700 lir za dolar, a se je pozneje ustavil okoli 685 lir. Uradni tečaj funta šterlinga je bil znižan od 2.317,2 na 1.778, tako da je pridobila lira nasproti funtu 23,3 odst. Na svobodnem trgu je tečaj funta ostal približno isti, kakor je danes uraden. V resnici je svoboden tečaj ostal skoro neizpremenjen, če pomislimo, da je pred razvrednotenjem znašal okoli 1.800 lir. Zlato je poskočilo za približno 12 odst.; 6 oktobra je stal gram zlata okoli 1.150 lir.
POSLEDICE ZA ZUNANJO TRGOVINO
Italija je imela v Angliji 73 milijonov funtov, kredita. Vsled razvrednotenja se je vrednost tega italijanskega prebitka v zunanji trgovini z Anglijo zmanjšala za okoli 40 milijard lir.
Za italijansko zunanjo trgovino sta najvažnejša dva trga: področje funta šterlinga in dolarsko področje. Italijanski izvoz na šterlinsko področje — v prvi vrsti gre za tkanine in južno sadje — računa na velike težave, ker se je moč tega področja zmanjšala. S šterlinskega področja lahko uvažajo po nižjih cenah, trenutno za 23,3 odst. Gre predvsem za uvoz avstralske volne, malajskega kavčuka ter egipt-skega in indijskega bombaža. Vprašanje je seveda, kako dolgo bo trajala ta razlika v tečaju in kako dolgo ostanejo cene na šter-linskem področju nespremenjene.
Dolarski trg bo za italijanski izvoz ugodnejši, ne pa za uvoz, ki predstavlja 45 odst. vsega italijanskega uvoza. Italijansko blago se je za Američane pocenilo, ameriški izdelki pa so se za Italijo podražili. Računajo, da bo Italija prisiljena kupovati manj bombaža v Ameriki in da bo to surovino kupovala v večji meri na šterlinskem področju. Toda italijanska izvozna industrija mora računati na poostritev angleške, švedske, danske, norveške, francoske in holandske konkurence na ameriškem trgu;- poleg tega prevladuje v samih ZDA težnja k nazadovanju cen.
Vpliv na tekstilno trgovino
»II Sole« (6. okt.) poroča iz Bielle, središča italijanske industrije volnenih tkanin, da so industri jci v Bielli zaskrbljeni zaradi umetnega čezmernega razvrednotenja funta. V resnici se funt prodaja na črni borzi po 1.900 lir (uradni tečaj 1.778). S tem so se italijanske tkanine podražile na šterlinskem področju, ki je dober odjemalec. Z druge strani ne morejo italijanski izvozniki posebno računati na ameriški trg, ker niso italijanske tkanine prikrojene ameriškemu okusu. Druge dolarske države in države s čvrsto valuto so se obdale z visokimi carinami. Italijanska industrija tkanin bo po razvrednotenju prisiljena dražje kupovati surovine, medtem ko bo morala znižati cene svojih izdelkov, namenjenih izvozu. POSLEDICE ZA ITALIJANSKO
TRGOVINSKO POLITIKO
Ni dvoma, da je razvrednotenje funta zožilo možnosti plasl-
I ranja italijanskih izdelkov v inozemstvu. Razvrednotenje je podžgalo tiste struje v italijanskih vladnih krogih, ki delajo na čim večji osvoboditvi zunanje trgovine, ki bi skrčila sistem kontin-gentiranja in odprla večje možnosti italijanskemu izvozu. To stališče je zavzel tudi medministrski svet za obnovo. Spisek blaga, ki naj bi se svobodno (ne-kontigentirano, in samo proti plačilu carine) uvažalo v Italijo, obsega 45 odst. vsega italijanskega uvoza. Sestavljen je bil na zahtevo OEEC v Parizu. Za to svojo pripravljenost zahteva Italija popuščanje tudi od drugih držav.
Novo razvrednotenje lire ?
Nemški gospodarski list »Ex-portdienst« poroča iz Milana, da si italijanski industri.'ci in uvozniki želijo novo razvrednotenje lire, tako da bi se sedanji uradni tečaji dvignili do 700—750 lir za' dolar, odnosno do 1960—2100 lir za funt. Nasprotno je zazdaj italijanska vlada mnenja, da bi uradni tečaj ne smel prekoračiti 65(3 lir za dolar.
Razvrednotenje argentinskega peza
Argentinska osrednja banka je določila nov tečaj peza nasproti dolarju	. ,y
Argentina je tudi po novi preobrazbi ohranila nekatere stare osnovne tečaje za nakup izvoznih dleviz, v glavnem pa znaša razvrednoten; e nasproti dolarju. 30.5 %, nasproti funtu pa 30 %. Namesto dosedanjih 6 uradnih tečajev — 3 za izvoz in 3 za uvoz — jih bo v bodoče 7, t. j. 4 za izvoz in 3 za uvoz.
Določbe Argentinske osredhje banke o razvrednotenju denarja predvidevajo več vrst tečajev, ki se razlikujejo po vrstah blaga in so različni za uvoz in izvoz- V prvo vrsto »A« spadajo goriva, premog in petrolej; v drugo mineralna olja, kemični ih farmacevtski proizvodi, jeklo, filmi itd-: v »osnovno« vrsto so všteti poljedelski stroji, traktorji, pisalni in računski stroji, kirurški aparati, letala, kolesa, rajon itd. Tečaj za »posebno« vrsto (licitacioles), ka-
mor pridejo avtomobili, volnene bombažaste in druge tkanine, papir in lepenka ter sveže sadje, še ni bil določen. Ta razporeditev velja za uvoz.
Za izvoz bo »osnovni« tečaj uporabljen za sveže meso, zmrznjeno meso, žito, koruzo in moko. V skupino »A« spadajo živo govedo, kože, mlečni izdelki, semenska olja, gozdni proizvodi, rude, tobak, volna itd- Podrobnejša navodila bo banka izda’a kasneje.
Izvozne devize:	osnovni tečaj
za dolar = 3-35 peza (kakor doslej), za funt = 9.40 peza; novi tečaj za kategorijo A: 1 do’ar 4-83 peza, 1 funt 13.53 peza; kategorija B: L dolar = 5.72 peza, 1 funt — 16-04 peza; poseben tečaj : 1 dolar = 7.19 in 1 funt — 20.15 peza.
Izvozne devize: osnovni tečaj 1 dolar — 6.08 peza, 4 funt = 17-04; kategorija A 1 dolar = 3,73 p., 1 funt — 10.41 p.; kategorija B 1 dolar — 5-37, 1 funt = 15.04 peza.
Od 3. oktobra* je bil tečaj na svobodnem trgu znižan za 47 %.
Argentinski finančni minister je izjavil, da -ima razvrednotenje namen, privabiti čim več tujega kapitala v deželo.
DEMONSTRACIJE ITALIJANSKIH IZSELJENCEV
V Buenos Airesu se je zbralo pred policijo okoli 300 italijanskih priseljencev, ki so demonstrirali, ker so jim nove devizne določbe po razvrednotenju argentinskega denarja onemogočile pošiljanje dienarja v Italijo.
Razvrednotenje čilskega peza nasproti dolarju je doseglo pri obračunavanju uvoza 50 odst.
URUGVAJ HOČE OHRANITI ČVRSTO VALUTO
Glavni ravnatelj Urugvajske narodne banke je napovedal prilagoditev urugvajskega peza v teku tega tedna. Ravnatelj se o tem vprašanju posvetuje z Mednarodnim denarnim skladom. Dodal je, da hoče Urugvaj na vsak način ohraniti čvrsto valuto. Za nov korak se bo urugvajska vlada odločila šele po temeljiti preučitvi.
Tuja konkurenca ital. ladjedelnicam
Angleške ladjedelnice so že dav- j no gradile ladje znatno ceneje kot italijanske. Konkurenca ni prihajala v poštev, ker so bile angleške ladjedelnice preobložene z naročili. So še sedaj, toda vendar se visoka konjunktura že redči. Konkurenca angleških ladjedelnic se je že z vso težo konkretno pojavila na italijanskem trgu po razvrednotenju funta. »II Globo« poroča o naročilu petrolejske ladje (»Lauro«) za 17 milijonov ton pri »Ansaldu« v Genovi. Nekaj angleških ladjedelnic je stavilo ponudbo za zgraditev takšne cisterne, ki ie za 40 % cenejša kot ponudba Ansalda.
Isti list poroča, da stavijo tudi nizozemske ladjedelnice izredno1 ugodne ponudbe za specializirane tovorne ladje od 1000 do 1500 ton. Italijanske ladjedelnice zahtevajo za zgradnjo takih ladij 140 do 150 tisoč lir za tono. Holandske ladje-dlelhice pa se zadovoljijo pri enakih ladjah z 90000 lit za tono-Holandske ladjedelnice gradijo torej za 55 do 66 odstotkov ceneje kot italijanske.
Iz tega stanja izvajajo posledice ne samo inozemski klienti, temveč tudi domači brodarji. Italijanske ladjedelnice gredo v težak boj za obstanek. Sicer bodo izvajali pritisk na vse činitelje, ki ustvarjajo sedanjo- raven proizvodnih stroškov, toda levji del računa bodo verjetno plačali italijanski delavci.
Letalski promet
MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
Italijanska letalska revija »L’Ala« prinaša vest, da je utemeljeno upanje, da Se kmalu obnovi italijanskb-jugoslovansjki letalski promet. Prekinjeni so bili razgovori, ki so se pričeli pretekle dni med predstavniki obeh držav. Dano je upanje, da se bodo razgovori kmalu nadaljevali in čim-prej dokončno zaključili.
ZRAČNI PREVOZ AVTOMOBILOV CEZ ROKAVSKI PRELIV Te dni je izvršilo tisoči prevoz letalo angleške družbe »Silver City Airways«, ki se bavii s prevozom avtomobilov čez Rokavski preliv- Imenovana družba je pričela s tem delom v aprilu.
ZDA SO RAZVELJAVILE POGODBE ZA DOBAVO LETAL Severnoameriška »Air Force« je razveljavila; pogodbe v vredno-
sti 326,639.000 dol., ki jih je sklenila s šestimi letalskimi tovarnami za dobavo 480 lovskih letal in bombnikov ter 10 prevoznih helikopterjev.
V velikih letalskih središčih je precej povpraševanja po letalih, ki naj bi se dala v najem za prevoz blaga in potnikov. Tako je nedavno neka tvrdka iskala na londonski -borzi letala za prevoz 3000 kg tkanin iz Prage v Malmo (Švedska).
Razgled po pristanišču
Mnogo ladij, mani lovora
V prvi polovici tega meseca so priplule v pristanišče oziroma odplule iz njega naslednje ladje:
Italijanska ladja »Tripolitania« (300 ton, Genova) je prispela iz. Bombaja z raznim blagom■ — Grška ladja »Tinos« (3000 ton, Pirej) je priplula pralina ter je naložila tovor lesa, namenjenega v Solun.
Nizozemska ladja »Venus« (2000 ton, Amsterdam) je prispela prazna in je vkrcala razno blago, namenjeno v Aleksandrijo. Italijanska ladja »Alfonso Pellegrino« (2000 ton, Neapelj) je naložila tovor lesa, namenjenega v Turčijo.
Grška ladja »George D. Gratsos« (7000 ton, Pirej) je izkrcala ob hangarju št■ 58 v luki pri Sv. Andreju 1200 ton sladkorja kubanskega izvora in je potem odplula v Aleksandrijo z ostalim tovorom.
Italijanska ladja »Abbazia« (4000 ton, Genova) je naložila manjšo količino razfiega blaga in odplula v Haifo- Italijanska ladja »Posilippo« (7000 ton, Genova) .je priplula iz Splita z raznim blagom■ Vkrcala je ob hangarju št. 61 večjo količino strojev in naprav za neko tovarno cementa'v afriški deželi Kenija, nakar je odplula v Mombaso- Blago je odposlala železarna ILLVA..
Ameriška ladja »Selma Victo-ry« (7600 ton, New York) je iztovorila 900 ton raznega blaga, nakar je med drugim naložila 20 vagonov (približno 130 ton) zabojev pohištva židovskih izseljencev. — Ameriška ladja »Southstar« (8000 ton, New York) je izkrcala 600 ton raznega blaga.
Italijanska ladja »Alcione« (7000 ton, Genova) je priplula iz Benetk prazina ter je spustila sidra v Stari luki zaradi popravila. Italijanska ladja »Loredan« (1700 ton, Benetke) je priplula iz Benetk ter je v Stari luki razložila manjšo količino železne rude; nato je odplula v Istanbul z raznim blagom.
Jugoslovanska ladja »Vis« (2200j ton, Reka) je prispela prazna iz Pulja.
Angleška ladja »Isgo« (3000 ton, London) je prispela iz Rotterdama, izkrcala manjšo količino raznega blaga, nakar je odplulai prazna na Reko. — Ameriška ladja »Excellency« (7000 ton, New York) je ob hangarju št. 63 izkrcala 1200 ton raznega blaga ter je še isti dan odplula.
Italijanska ladja »Timavo« (2000 ton, Neapelj) je prispela iz Bombaya s 15 tonami raznega blaga, ki ga je izkrcala ob hangarju št- 61. — Itailijalnska motorna ladja »Argo« (500 ton, Genova) je natovorila ob hangarju št. 55 manjšo količino lesa, namenjenega v Palestino.
Jugoslovanska ladja »Zagreb (3200 ton, Reka) je v Stari luki iztovorila manjšo količino bombaža. -
Italijanska ladja »Prometeo« (10.500 ton, Genova) je prispela iz Trvpolijas v Siriji z večjo količino surovega olja. Ameriška
Promet v Mi loki janoar-jullj 1949,1948 In 1938 (v sl			
uvoz	1949	1948	1938
po železnici ...	5 681.066	2,246.446	'5,125.615
po morju 		16,105.482	12,053.497	13,164.595
Skupaj ...	.	21,786.542	14,299.943	18,290.210
IZVOZ			
po železnici ...	11,494.826	8,539.326	5,739.148
po morju 		5,025.235	2,619.339	5,785.950
	16,520.061	11,158.665	11,525.098
PROMET			
po železnici ...	17,175.886	10,785.772	10,864,763
po morju 		21,130.717	14,672.836	18,950.545
Celotni promet...	.	38,306.603	25,458.608	29,815.308
Promet po državah
Države		Junij	1949 Julij	1648 Julij	1938 Julij
Avstrija ....	A)	Uvoz 316.331	po želez 392.733	niči 120.551	104.780
Jugoslavija [.. Italija 			66.994	123.226	125.811	44.483
		114.140	117.155	99.186	161.303
Madžarska ..		7.414	36.282	—	27.486
Nemčija ....		49.762	33.915	12	27.396
Čehoslovaška		65.558	31 461	57.647	199.175
STO — cona	À	11,046	10.000	3.344	—
Druge države		11.407	5.717	1.313	1 461
Skupaj..		642.652	750.489	407.864	565.060
Avstrija ....	B)	Izvoz 993.535	po želez 938.238	niči 763.856	341.583
Italija 			137.365	101.877	101.168	203.866
Čehoslovaška		370.342	96.175	58.895'	78 868
Jugoslavija ..		48.492	30.744	26.261	39.973
Nemčija ....		266	17.416	—	15.132
Švica			3.987	15.463	2.260	42.424
Madžarska ..		18.433	11.944	111.975	28.562
Ostale države		2.057	5.723	3,640	430
Skupaj..		1,574.482	1,217.576	f 908.055	750.838
V prvih sedmih mesecih teko- I čega leta se je skupni promet v Trstu silno povečal v primeri z razvojem v prvih sedmih mesecih lanskega leta- Povečanje znaša 50-4 %, v primeri z letom 1938
pa 28.48- Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da gre velik delež tega povečanja na račun pošiljk ERP za Avstrijo. Kljub temu je razvoj prometa v tržaškem pristanišču zadovoljiv.
ladja »Clyde L■ Seavey« (7200 ton. S• Francisco) je iztovorili razno blago in odplula prazna v Aleksandrijo-
Italijanska ladja »Siculo« (1500 ton, Neapelj) je prispela iz Srnic ne ter ie izkrcala ob hangarji št. 65 manjšo količino raznegi blaga- — Italijanska ladja »Nerei' de«‘(7000 ton, Genova) je pripU' la iz arzenala v luko pri Sv- An' dreju ob hangarju št. 58, kjer je naložila tovor lesa; nato je odpU' la v Split, kjer bo naložila večji tovor cementa.
Italijanska ladja »Etna« (7500 ton, Genova, nekdaj lastnin<* družbe Cosulich) je prispela z več' mesečnega potovanja z manjše količino raznega blaga. Po Ifjat' kem bivanju v Trstu je zopf odplula v Srednjo Ameriko Kanado.
Ameriška ladja »Exporter« (6000 tdln, New York, American Export Lines) je izkrcala ob hangarj" št. 62 v luki pri Sv- Andreju rol’ no blago in 284 ton loja Za indi’ strijsko uporabo, ki je namenjen cttigloameriški c oni'— STO-ja e okvirh dobav ERP. Med drugi?1 raznim blagom, ki ga je ta ladji vkrcala, sta bila tudi dva vagon« hmelja jugoslovanskega izvora-
Grška ladja »Joannis Nomicos11 (1600 ton, Pirej) je v Stari Iv^8-iztovorila manjšo količino ko'°‘ fonije, nakar je odplula v pri Sv- Andreju, kjer je naložiH tovor lesa■ — Italijanska motoc na ladja »Carbcmello« (1600 ton. Genova), ki je prispela prazna & Barlette, je vkrcala manjši toV°f lesa in IG vagonov že omenjen& zabojev •pohištva židovskih žzse Ijencev. — Danska ladja »Kobe" havn« (2000 ton, Kobenhavn) natovorila 10 vagonov židovske pohištva ter je odplula v Pflfc* stino.
Jugoslovanska ladja »Pcdgcrt11* (3500 ton, Reka) je prispela ^ Portugalske s približno 500 toM mi raznega blaga. Motorna lad'1 »Stadium« (1000 ton, Trst) je tovorila približno 1000 ton smo'e’
Kljub navideznemu živahne'118 ladijskemu prometu se je dela<? nost v obeh lukah znatno znuP". šala. To si lahko opazil pri vse. pristaniških delavcih, raznih Pr!, ložnostnih delavcih in poverjen' kih špedicijskih tvrdk kakor tj1?.1 pri dnevničarjih Javnih skladisC' ki so se zlasti v prvih treh dne _ preteklega tedna malodušno vr čali domov, ker ni bilo dela. veda je treba to pripisati v 0^a'Ì. nem zmanjšanemu uvozu in i-zy zu tranzitnega blaga. To stanje 1 baje samo prehodnega ;\-iača)a se bo po predvidevanju prisi01 nih krogov že v teku tega meseC izboljšalo.
NOVE PRISTANIŠKE PRISTOJBINE V IZRAELU Kakor poroča »Israel Busi11®1
Digest«, bodo proti koncu
tda
leta verjetno znatno znižali se^. nje pristaniške pristojbine. ni vzrok visokih pristaniških je previsoka brodarina, ki jo 28 ^ tevajo razne plovne družbe ‘ prevoze v Izrael. Dejstvo je, -, plačujejo na primer za les, id P.a ha-ja iz jugoslovanskih pristal* v izraelska pristanišča, 35 č-gov, dočim plačajo za les, na"jj-njen v Aleksandrijo, samo 28 lingov brodnine.
ZA ZNIŽANJE SUESKE TAR1* Zveza ameriških brodarjev sporočila angleškim br odati®, da je pripravljena podpreti tevo za znižanj e tranzitne taf^j skozi Sueški prekop. AinetC(]} predstavnik v upravnem od*3-el Sueške družbe g. Tuck je Preall-nalog, naj brani ameriško ib . r-gleš-ko stališče. Ameriški brt* ^ ji potrošijo za prevoznino 5 j^- y Sueški prekop 6 milijonov jev letno. (ATI)
NEMŠKA INDUSTRIJA KALIJEVIH SOLI ji-
V Nemčiji je 29 rudnikov ^ jevih soli. Od teh jih je 19 vjetski coni. Rudniki v sovi p coni predstavljajo 60 % vse V v izvodnje kalijevega oksid? $ Nemčiji, ki znaša letno l,89 aj-ton- Od-mfa 1946 dalje je 7 boljših rudnikov pod v°d pjjP sovjetskega združenja za @n t v Erfurtu. Osta1 a podjetja državni upravi Saksonske if? oO' ringije. Proizvodni a kalijev1'1 ,,0' l.i v Nemčiji narašča- Velike ^ žine so izvozili iz sovjetske v razne evr-opske države-
PROIZVODNJA SLADKORjA ^ ČEŠKOSLOVAŠKEM ce-Po uradnih poročilih ie škoslovaškem posajenih oOO^ s sladkorno peso, t. j. za! .... $
(10%) kakor doslej. bo znašala proizvodnja v letu 1949 644.000 ton sfl? nega sladkorja. Domačo P°0\iP sladkorja cenijo na P? -Afl'r
znašala 216 km na uor 1948/49 (oddobje štejemo

od 1 \)0
370.000 ton- V letošnjem fjpef za izvoz . 275.000 t raf®u sladkorja-
SEDEŽ : TRST ULICA F. FILZI 10/1. TEL. 78-08
Dveletna trgovska Sola odbita
Prosta cona ni rešila Gorice
Slovensko gospodarsko združenje je glede na nujno potrebo, da Slovenci! v Trstu zopet dobimo nekdanjo slovensko diveletno trgovsko šolo, poslalo ZVU dve vlogi, v katerih je utemeljilo zahtevo po tej šoli. Prosvetni oddelek ZVU je vročil združenju pod datumom 12- septembra 1949 AMG/ EFF/ED/26 Ina slednji odgovor:
Predmet:	Slovenske dvoletne
šole.
1.	V zvezi s št. 82/49 dne 14. 5. 1949 in št. 116/49 z dne 27. 8. 1949.
2.	Zdaj se deli trgovski pouk v petih slovenskih šolah na Tržaškem ozemlju; med temi poslujeta v samem mestu Trgovska akademija (Technical Institute) in obrtna šola (Professional Training Shool).
3- Teh pet šol obiskuje 382 dijakov in v kolikor gre za poklicno trgovsko izobrazbo, to popolnoma zadostuje sedanjim potrebam glede na dejstvo, da je šte-" vilo slovenskih tvrdk, ki poslujejo na Tržaškem ozemlju, majhno In da so trgovinske zveže z Jugoslavijo zelo skrčene. Nadalje je zelo majhno upanje, da bi osebe s slovenskimi šolskimi spričevali . dobile mesto pri krajevnih upravah (javnih ustanovah, trgovskih in zasebnih podjetjih, bankah, zavarovalnicah) .
4.	Ta urad meni, da bi ustano-1 vitev takšne dveletne trgovske
šole ne dajala nikakšne praktične koristil svojim obiskovalcem, ker bi jih taksna šola pripravljala samo za nevažna mesta pri zasebnih tvrdkah, ki jih lahko dobijo osebe s spričevalom o dovr-šitvi poklicne obrtne šole; to potrjuje dejstvo, da italijansko dveletno trgovsko šolo na tem ozemlju obiskujejo skoro same deklice, ki pozneje zelo težko najdejo primemo mesto. Glede na pičle rezultate teh šol ni niti gotovo, ali bo ustanova dvoletnih trgovskih šol ohranjena v osnutku bližnje šolske reforme- Tukajšnja Trgovinska zbornica n. pr- je mnenja, da takšne šole niso koristne ali potrebne socialnemu napredku.
5.	Ker sta v mestu že Slovenska obrtna šola in Slov- trgovska akademija, naj bi bila otvoritev takšne srednje šole, ki bi izdajala spričevala, ki ne zadostujejo za dosego višjih upravnih in bančnih mest, koristna in s socialnega vidika priporočljiva. V primeru, dh bi sedanja Slovenska trgovska akademija ne imela dovolj <lijakov in bi bila umestna njena odprava, bi preučili možnost odpretja zahtevane šole. Jasno je, da bi se strokovna šola mogla in smela odpreti samo v primeru socialnih in tehničnih potreb, ki bi bila dokazana z dejanskimi dejstvi; šolska uprava bi storila resen pogrešek, ako bi poskrbela za Ustanovitev poklicnih šol, ko bi ne bila prepričana, da bi takšni ukrepi bili v korist so Talnemu napredku.
6.	Zaradi tega ta urad obžaluje, da Vas mora obvestiti, da ne bo v sedanjih okoliščinah upošteval predloga Vašega združe.ra-
Prof. dr. Andri,
načelnik Prosvetnega oddelka
SGZ na „Zagrebškem velesejmu"
SGZ na Zagrebškem velesejmu
V dneh 26., 27. in 28. septembra je skupina gospodarstvenikov raznih panog, vč'anienih v SGZ, obiskala Zagrebški velesejem, s katerega je odnesla najboljše vtise.
Veliki in ustrezno p jslavljeni razstavni prostori, tehnično dovršena razporeditev raznih gospodarskih panog in okusno razstavljeni proizvodi obenem s fotogra-lijami in grafikoni- — vse to je napravilo na skupino gospodarstvenikov globok vtis. Ti so si s posebnim zanimanjem ogledali razstavne prostore težke in lesne indlustrije kakor tudi živilske, kt je v zadnjih dveh letih močno napredovala glede kakovosti in množine. Spričo vsega tega in neprecenljivih naravnih bogastev, s katerimi razpolaga FLRJ, ter spričo ogromnega napredka, ki ga predvideva petletni plan, so bili tržaški obiskovalci prepričani, da bi tukajšnja VU z nepristransko gospodarsko politiko in s sklenitvijo trgovinske pogodbe med' STOjem in FLRJ lahko izkoristila vsa ta bogastva v prid gospodarskemu napredku cone A STÒ-ja.
Gospodarstveniki so na povrat-
Trsi nima sreče z razstavami
V	palači Vivante so v Trstu priredili pod pokroviteljstvom, AGLI (Azione Cattolica Lavoratori Italiani) razstavo živil, vina in likerjev. Po reklami sodeč bi človek skoro mislil, da gre za nekakšno nadomestitev za tržaški sejem, v ožjem okviru seveda. Milanskemu gospodarskemu listu »II Sole« (5. oktobra) so poslali iz Trsta celo vest »Jugoslavija na tržaški razstavi«. »II Sole« trdil v svojem poročili^ iz Trsta, da so se poleg Jugoslavije udeležile razstave tudi ZDA, Avstrija in Češkoslovaška.
V	resnici ni ne duha ne sluha o kakšni mednarodni razstavi. V trgovinskem oddelku Jugoslovanske gospodarske delegacije so nam, izjavili, da Jugoslavija niti zdaleč nima , namena udeleževati se takšnih razstav. Ne verjamemo, da bi bile ZDA, Avstrija in Češkoslovaška drugačnega mnenja.
Za kakšno razstavo prav za prav gre? V reklami je bilo rečeno. da pojdle dobiček v korist »dečje vasi«; v tem smislu je po' ročal tudi gospodarski list »II Mare«. Znani videmski hujskaški list »II Lunedì« GO- okt.) vprav vzhičeno opisuje uresničenje sanj nekega gospoda v »Poggiorea-lu« (skromno po Slovensko: na- Opčinah) in te sanje naj bi bile ustanovitev »dečje vasi«, zavoda za vzgojo otrok na Opčinah. Ce »II Lunedì«, ki tik za tem člankom)1 objavlja nov napad na slovenske šole v Trstu, s takšno vhemo poveličuje to pobudo in če se mu je pridružil drugi videmski list »II Messaggero Veneto«, ki se prav
ku medsebojno ugotavljali, da je bil velesejem prava slika nagle-ga gospodarskega in vsestranskega napredka FLRJ. Velika udeležba domačih in tujih razstavljalcev m obiskovalcev je dokaz velikega uspeha velesejma. Kakor rečeno, vse to dokazuje, da so tudi za STO dane velike možnosti za izmenjavo industrijskih proizvodov za surovine in druge dobrine, s katerimi razpolaga FLRJ. Takšna-' izmenjava bi bila samo v korist tukajšnjemu gospodarstvu in vsemu delovnemu ljudstvu.
Skupina pa je imela ob tej priliki še drugo zadoščenje, in sicer, da si je ogledala razne prirodne in umetniške lepote, ki jih obiskovalcem odkriva Zagreb in njegova bližnja okolica.
Naša skupina sè je povzpela tudi na Sleme (čez 1000 m), s katerega je ob večernih in jutranjih urah krasen razgled na Zagreb in okolico ter na Hrvaško Zagorje, po katerem se dviga cela vrsta novih industrijskih objektov. Gru-pa je tudi prenočila v lepem lovskem dom-u. Tudi obilna in okusna postrežba ter droge ugodnosti. ki So jih bili gospodarstveniki deležni, so ustvarile med izletniki najboljše razpoloženje, čeprav je bila pot dolga in naporna- Na splošno je bila izražena želja, da bi se tudi v bodoče organizirali izleti na podobne gospodarske prireditve.
tako odlikuje po širjenju narodnostne nestrpnosti, bo javnost pač sklepala, da gre za pobudo, ki Se ujema s političnim programom teh listov.
Ta primer nam zopet kaže, da je danes v Trstu v modi, da se tudi gospodarske pobude vpreže-jo v politični voz. S tem se pa že v samem po-četku kompromitirajo.
PROTI PRIKLJUČITVI TRSTA K ITALIJI
Na deželnem kongresu »Krščanske demokracije« v Trstu se je glavni govornik inž. Vižintin dotaknil vprašanja odnosov te politične organizacije do Zavezniške ; vojaške uprave In visokih trža- '< ških gospodarskih krogov. Nasproti ZVU je inž. nasvetoval pr e-1 vidnost in budnost, češ d!a ZVU ne prikriva svojih več ali manj odkritih simpatij nasproti skupinam neodvisnežev (strankam za ohranitev neodvisnosti STO-ja) in svojega razumevanja za zahteve določenih skupin ter trgovskih in industrijskih krogov, ki so povezani z ložami«. »Democrazia Cristiana« mora biti tudi nasproti ZVU budna, ker sprejema nasvete tudi z druge strani in obstoji nevarnost, da bi se ustvarile ovire za zopetno združitev Trsta k Italiji.
V	mesecu avgustu ni bilo v Tr-
stu nikakšnega slučaja, pač pa se je število meničnih protestov povečalo od 811 na 1271. Skupni znesek meničnih protestov je dosegel 34 milijonov lir.	j
V	avgustu je število nezaposle- ;
nih v Trstu padlo ___ po uradnih
podatkih — na 16.628 in se je nasproti juliju zmanjšalo za 3-29 %■
Tržaški sejem
po novi zamisli
Z namenja kažejo, da bo Trst prihodnje leto — morda že junija — odprl svoj mednarodni velesejem, ki bo po zamisli same prireditve in zunanjosti res čalsterv predstavnik Trsta in njegovega gospodarstva• Tržaški sejem v dosedanji obliki ni zadostil lej zahtevi, ker je bil dejansko <mejen na tri države — STO, Italijo in Jugoslavijo■ Poleg teg i so bili razstavljalni prostori pretesni in samo improvizirani.
Pripravljalni odbor, oziroma družba, ki je za ti. ;>oob' iščen i, si je zagotovila pri ZVU kredit 120 milijonov, lir in titH zia: ’W to, da si zagotovi prim-.-i: i sejmišče, ki naj bi po načrtih obsegalo okoli 20.000 kub■ rn■ 'I u nuj bi postavili stalne paviliont. Kar je še važnejše: odbor si je zagotovil sodelovanje glavnih držav tržaškega zaledja, Jugoslavije, Aosti ije, Cehoslovaške in Madžarski, ki bodo- s svojimi razstavim: dale sejmu res značaj mednarodnosti in prikazale dejansko vlogo tržaškega trgovinskega in pomorskega središča kot stikališča med gospodarstvi zaledja in čezmorskimi deželami.
Da bi se olajšalo financiranje izgraditve sejmišča, se je uveljavilo stremljenje, da bi posamezne države same zgradile lastne paviljone■ Obveščeni smo bili, da je Jugoslavija pripravljena sama zgraditi paviljon za svojo razstavo. Vse kaže, da so tudi ostale države tržaškega zaledja pristale na takšno rešitev. Pogajanja medi pripravljalnim odborom, ki je pod! pokroviteljstvom mestne občine in državami v zaledju, so pokazala vso pripravljenost1 teh držav, da' pripomorejo k uspehu prireditve; sporazumno je bil za vsako državo določen po en predstavnik pripravljalnega odbora, ki bo v stalnem stiku s trgovinskimi delegacijami teh držav.
Poleg tega je v načrtu, da se v Trstu organizira stallia vzorčna razstava, ki bi zainteresiranimi državam tržaškega zaledja dajala možnost, da pod okriljem svojih) trgovinskih predstavništev zal stalno razstavljajo najvažnejše vzorce svojega izvoznega blaga.
Pripravljalni odbor bi moral storiti še korak dalje: pridobiti!
Življenjski stroški so se v Tr-1 stu, kakor je'razvidno, v avgustu znižali za 9 lir- Po vsem tem so življenjski stroški v prvih osmih
Rimski gospodarski dnevnik »H Globo« (7. okt.) poroča iz Gorice o »težkih posledicah mirovne pogodbe« in pravi, da niti uvedba prostega pasu ni mogla rešiti Gorice pred gospodarskim propadanjem, ki se je začelo v trenutku, ko je Gorica bila z mirovno pogodbo odrezana od podleželja. Goriška pokrajina je merila poprej (pod Italijo) 272.064 ha in v 42 občinah je bilo 270-750 prebivalcev; danes obsega 23.100 ha m šteje 79-092 duš. S tem je vse povedano, pravi list. Nato dodala: Trgovinski iin industrijski ustroj Gorice je odvisen od soških in vipavskih občin, katerih prebivalstvo teži k mestu- V Gorici je danes težko. Goričani vdano prenašajo vse težave, da bi zadržali slovenski pritisk. Pri tem jih oblastva ljubeznivo in skrbno podpirajo. Poklonitev »proste cone« je bila za Goričane nekakšna
istrskega področja
V Kopru so v teku mrzlične priprave za gospodarsko razstavo, ki bo javnosti nazorno prikazala gospodarski polet istrskega področja STCPja v zadnjem letu. Podobna prireditev je lansko leto popolnoma uspela z gospodarskega in estetičnega vidika. Razstavo si je lansko leto ogledala na tisoče Tržačafiov■ Sodeč po pripravah, bo letos razstava obširnejša. Novi prostori v zgradbi garaže, ki jo gradijo v Semedeli, so bolj obširni. Pri razstavi sodelujejo tudi strokovnjaki iz Trsta, ki na ta način postavljajo Zgled praktičnega sodelovanja in medsebojnega dopolnjevanja obeh področij Svobodnega tržaškega ozemlja. Razstavo bodo menda odprli 23■ oktobra.
PRESKRBA ZADRUG IN KMETOV NA ISTRSKEM PODROČJU
Trgovska centrala, ki oskrbuje zadruge in kmete v jugoslovanski coni STO-ja, je nabavila za
za sodelovanje še države Bližnjega in Daljnega vzhoda kakor tudi Zapada.
mesecih v primeri s stanjem decembra 1948 narasli za 0.64 %■ Takšen je bil položaj pred razr vrednotenjem lire, ki ga je pri-
nagrada. Toda od dneva njene uvedbe (7- I. 1949) so bile težave pri uvajanju silno velike, skoraj nepremostljive.
Filologija in življenje. V dvorani deželnih stanov v Gorici (na gradu) je bil kongres društva »Filologica Friulana«, ki so se ga udeležili tudi tržaški profesorji. »II Messaggero Veneto« pravi, daj je na kongresu prevladovala misel »dejanske ustanovitve pokrajine Furlanija-Julijska krajina«. »Na dnevnem redu je bilo tudi posebno vprašanje življenjske potrebe Gorice, svetega in muče-niskega mesta. Kongres je to vprašanje živo občutil in je izrazil svoje želje s toplo resolucijo, ol kateri upamo, da jo bo rimska» vlada upoštevala«
127,5 milijonov dinarjev tkanin, obutve in razne posode. To blago bo razdeljeno zadrugam, kmetom in ostalemu prebivalstvu jugoslovanske cone. Trgovska centrala je tesno povezana z jugoslovanskimi nabavno-prodajnimi podjetji. Dosegla je že znatne uspehe v oskrbi zadrug s poljedelskimi stroji, orodjem in gnojili. Letos je izročila v okraju Buje 125 ton semenskega krompirja in dobavila 2.700 svinj, med temi 780 za razplod.
STO lahko živi
Zavezniška vojaška uprava je predložila ECA	( Gospodarski
upravi Marshallovega načrta) proračun za drugo polletje 1949. Dohodki so ocenjeni na 9-705,759.000 lir, izdatki pa na 7-718,120.000, tako da znaša prebitek 1.987,638-920 lir. S tem je bila uradno pokopana trditev italijanskih iredentistov, da se STO ne more finančno vzdrževati-
* *
PODRAŽITEV NA ANGLEŠKEM
Kot posledica razvrednotenja funta se je na Angleškem pojavilo zvišanje cen porcelana za 16 in dve tretjini odstotka. Pra,v tako so Se stroji podražili povprečno za 7 %.
nesel mesec september. Razvrednotenje prinese prej ali slej povišanje življenj skih stroškov, kar zopet povzroča mezdna gibanja.
življenjski stroški v Trstu lani in letos
(ZA PETČLANSKO DRUŽINO, OSNOVNI INDEKS 1938- 100)
ČAS	Skupni strošek		Prehrana		Obleka		Kurjava, kuha, razsvetljava		Stanovanje		Razni stroški	
	Lir	Indeks	Lir	Indeks	Lir	Indeks	Lir	Indeks	Lir	Indeks	Lir Indeks	
Mesečno 1938	792	100	496	103	45	100	50	100	120	100	81	100
Avgust 1948	34783	4392	27640	5572	2436	5413	1302	2604	348	290	3062	3780
1949 Januar	38846	4904	31249	6300	2354	5231	1366	2732	461	384	3416	427
Julij	38334	4840	30792	6208	2400	5333	1366	2732	562	468	3214	3967
Avgust	38325	4839	30804	6210	2400	5333	1366	2732	568	468	3193	3941
												
fe preteklosti tržaškega gospodarstva
Zakaj je propadla svilopreja na Tržaškem
Se danes pričajo številne mur-ve po tržaški okolici, da je bila nekdaj tudi pri nas razvita svilo-Ker raste,u murve skoraj, izključno le blizu hiš in po dvoriščih, ne pa na njivah, vidiš takoj, ùu. ni mogia uiti svaopreja Kaj posebno razširjena. In še to malo, kar je bilo, je kmalu zamrlo.
Glavni vzrok, da je propadla ,lu— so.,upre j a, ,e treba iskati v<sw nteni razvoju našega mesta, ki po-9ubno vpliva sploh na vse kmetijstvo v okolici, ker si okoličani tščejo lažje zaslužke v mestu, v okolici pa kvečjem v vrtnarstvu. FOleg tega je onemogočila razvoj \n slednjič tudi sam obstanek na-®e svilopreje japonska konkurenca s svojimi nizkimi cenami.
V zadnji četrtim preteklega sto-tetja, n. pr. je padala cena svile-evganzin takole: leta 1868 je bila) hajvišja povprečna cena v istem stoletju, to je 127 Jrankov 1 kg; |®ta 1872 je padla na 100, 1876 na. 1880 na 66, 1885 na 52, 1891 na 1894 na samo 42 frankov. Ta-.0 je znašala leta 1896 na gori-^ etn trgu srednja cena tukajšnjih Kokonov samo 1 gl. 13 kr. (2 K 6 st.) za j jo je približno ponvice cene, po kateri so Uh plurali ieta J876.
Ako preučimo te cene, najdemo retji in morda glavni vzrok ne-1 cuiabunosi: svi.oj/reje- Spreme-
1 piivši goldinarje v franke, dobimo za leto 1876 naslednje razmerje: 1 kg kokonov 5 frankov, 1 kg svile 89 fr. Odbijmo zdaj od kokonov 30 odstotkov tare (sicer je ni toliko), a da ne bo ugovora, vzar menio rajši več), nakar dobimo naslednje popravljeno razmerje'. 1 kg kokonov» 7.13 franka; 1 kg sviie 89 fr., kar pomeni, da dobijo pridelovalci, t- j- kmetje od vsakega prodanega kilograma kokonov 7.13, trgovci pa 81.87 fr. Takšno razmerje gotovo ni zdravo Ut ne smemo se čuditi, če hm et je pri takih razmerah zapuščajo svoje rojstne vasi in se zatekajo v mesta, da bi si priborili ugodnejše življenjske pogoje.
Iz poročila, ki ga je leta 1898 objavil nekdanji ravnatelj kmetijske poskusne postaje v Gorici, Ivan Bole, ki je na račun avstro-ogrskega ministrstva za poljedelstvo leta 1893 na licu mesta preučeval sviloprejo na Japonskem, zvemo medi drugim, da je Japonska pridelovala tedaj okoli 6 in pol milijonov kg.
Od te množine 'je ostajala tiar vadno polovica v deželi, I er je približno drugo polovico potrebovalo domače prebivalstvo za izdelovanje svojih oblek. Ako si je mogla polovica Japoncev privoščiti svilena oblačila in ako je mogla japonska svila delati tako ostro konkurenco evropski, je jas-
no, da so morali japonski trgovci I in industrijci zadovoljiti z manj- ^ Šim dobičkom pri prodaji svile nego naši.-
Ako upoštevamo vse to, bomo laže razumèli žalostno zgodovino naše domače svilopreje.
Da so že pred letom 1300 rasle murve, nam pričajo mestni statuti iz let 1318, 1350 in 1365, ker je v njih nekaj zadevnih določil. Zanimivo je, da ti statuti prepovedujejo sviloprejo na tržaškem o-zemlju, bržkoUe zaradi tega, drt bi vsled morebitnega razvoja svilopreje ne nazadovalo vinogradništvo ter pridelovanje olja in soli, tedanjih glavnih tržaških pridelkov. Predelani mestni statut iz’ leta 1550 pa ne omenja več ne murv ne sviloprejk.
Prve vesti, ki so prišle do nas, ne zadevajo svilopreje, temveč izdelovanje svilenih nogavic v tržaškem predmestju, pred vrati Riborga leta 1736. Sele leta 1776 je bilo neki družbi iz mestne blagajne izplačano 500 goldinarjev zaI murvne nasade. Kmalu zatem je. bilo v m e stii zgrajeno več ognjišč in peči za parjenje svilenih kokonov, da se umore v njih ličin-
ke. Iz tega se da sklepati, da je bila takrat že pr ec j razvita tržaška svilopreja; medtem ko se je začela 'fia Goriškem živahno razvijati že okoli leta 1500, za kar je prišla pobuda od furlanskih1 svilaprejcev.
Zelo se je brigala za povzdigo svilopreje cesarica Marija Terezija ki je leta 1758 dala tiskati navodila za nasade murvnih dreves in za pravilno ravnanje pri reji sviloprejk. V mestnem arhivu je dokument iz leta 1753, ki vsebuje koncesijo za postavo enega ognjišča za parjenje kokonov, podeljeno neki vdovi Ronchi. Leta .1754 sta dobila koncesijo za obnovo dveh takih ognjišč Leon Levi in Zaharija, Dalla Martina pa za gojitev sviloprejk; v istem in naslednjem letu je bilo izdanih še 20 takih koncesij in nekoliko koncesij za napravo ognjišč.
Keki dokument iz leta 1758 nam pripoveduje, da je hotela posestnica takega ognjišča ali peči, Klara Skok, oslepariti grofico Vojnovič — ki je poslala k nji parit večjo množino kokonov — kar zen 17 funtov tega blaga.
Da bi se zaposlila nezaposlena
in zapuščena dekleta in da bi se izvežbale delavke za tkanje svile, predvsem pa za odmotavanje kokonov, t. j. za sviloprejo, je bil leta 1762 ustanovljen v Trstu mestni zavod, v katerega je bilo v začetku sprejetih 8 deklet. Za strokovno učiteljico je bila imenovana P• A. Sluga iz Gradiške na Furlanskem. Učenke so uživale brezplačno hrano, stanovanje in pouk. Učiteljica je prejemala 70 nemških goldinarjev na leto; imela je brezplačno stanovanje zase in za svojo družino. Izvršeno delo je bilo plačano posebei; medtem ko ni prav jasno, kako se je plačevalo. Ohranila se je sicer tudi pogodba, sklenjena med predsednikom mestne policije :n : menavano učiteljico, a je predolga, da bi jo lahko tukaj navedli.
Za ustanovitev in napredek lega zavoda kakor tudi sploh za. razvoj svilopreje in svilne industrije v našem mestu si jc pridobil največ zaslug baron Anton Pittoni, ki ga je cesarica Marija Terezija za to nagradila s posebno pohvalo in z vsoto 300 goldinarjev. V prilog domači svilni industriji so prepovedali izvoz kokonov iz tržaškega ozemlja.
Leta 1775 so bili v Trstu tta-slednji posestniki peči za kokone: bratje Marpurgo, Jakob Levi, nasi. Justa Civriani, Nikolaj De-nicolo, MandMin Luzzatto, Domi-
nik Rondolin, I. Pasqualato, Friz-jak, Leffa in vdova Passerà. Po tem letu nimamo več vesti o svi-lopreji in svilni industriji v našem mestu, ki se je začelo vsekakor mnogo bolj zanimati za trgovino in zanemarjati produktivna podjetja. Pridelovanje svile je zamrlo, začela pa se je živahno razvijati trgovina s tem blagom.
Boljši razvoj nego na 1 ržašk erri je doseglo pridelovanje svile v Istri. Sviloprejci so leta 1775 prodali v Kopru 32.869, leta 1756 pa že 43.328 funtov kokonov, pridelanih na Koprščini. po propadu beneške republike je začela v Istri propadati sviloreja, ker so se kmetovalci začeli zanimati bolj Za vinogradništvo; od leta 1825 naprej pa se je v Kopra na nova zbudilo zanimanje /c vi ■	..
Za Koprom so se začeli zunlmati za to in na novo saditi murve v Poreču in po ostali Istri.
Ni nam znan današnji položaj sviloreje v coni B; vsekakor zasluži ta pridelek največjo pozornost; prvič glede na njegovo preteklost, drugič glede na dejstvo, da je to edina tkanina, ki se dai tam proizvajati doma v vseh svojih fazah, od začetka do konca, t. j- od murv do izgotovljene tkanine; tretjič, ker bi tamkajšnje kinečko prebivalstvo po tej industriji prišlo do le pegi zaslužka tudi pozimi. ■	—od —
TRŽNI PREGLU!)
Pričetek letošnje jesenske trž-ne sezone ni prinesel na tukajšnjem in na bližnjih trgih izrazitih novosti■ 'Razvrednotenje funta šterlinga in ostalih evropskih valut ni doslej imelo občutnega odmeva na notranji trž(ni položaj.
Poljedelski proizvodi so ohranili v glavnem stare cene razen žitaric, ki so se v trgovini na debelo nekoliko pocenile pod vplivom razvoja na mednarodnem trgu. Tržišča industrijskih izdelkov so v polnem, razvojnem obdobju. Na tem področju prevladuje trenutno tendenca k podražitvi, predvsem pri tekstilnih izdelkih in barvastih kovinah.
Potrošnja in blagovni promet sta ostala na nizki ravni- Previdnost pri nakupih je danes značilna za potrošnike c>i prekvpč»)
S	* *
ŽITARICE
Pšenica je na bližnjih tržnih, središčih zgubila nekaj točk na ceni, ki je bila v veljavi na koncu preteklega septembra. Koruza je ohranila stare cene, ponekod' pa se je celo podražila, ker ni pridelek splošno dosegel količine, ki so jo še do nedavnega pričakovali. Neizpremenjen je položaj na področju riža in osta'ih postranskih žitaric. Trg na drobno ni vsai doslej zabeležil skoraj ni-kakšne pocenitve.
Zadnji ceniki žitaric na bližnjih tržiščih Benečije im Furlan1 je: Videm: pšenica 6700 do 3900 lir za stot; koruza običajna 4500 do 4700, beila 4000 db 4200; rž 5000 do 5500 lir za stot.
Rovigo: pšenica I 6550 J c CuOC, II 6450 do 6550, III 6300 do 6450 lir za stot; rž 4100 do 4200: ieč-men 5000 do 5200: oves 6000 do 6100; koruza običajna 5100 do 5200, bela 4200 do 4400 lir za stot.
Vercelli: običajni riž 5500 el o 6100, isti srednje vrste 6200 dc 7000, isti bol'j še vrste 8900 do 9200, isti najboljše vrste 13.000 do 13.200-
ŽIVINA
V skladu s sezonsko konjunkturo prevladuje r,a trgu živine ponudba nad povpraševanjem. Cene goveje živine niso zabeležile bistvenih sprememb. V depresiji 'e še vedno tržišče prašičev, kjer proizvodnja prekaša potrošnjo-Opazoval'■i menijo, da 'c danes prašičereja donosna le na področjih, kjer so proizvodni stroški zelo nizki. Na tržaškem podro"iu se je v povojni dobi prašičereja zelo razvila, zdaj so pa. proizvajalci pričeli opuščati rejo prašičev za prodajo, ker ne morejo vzdržati ostre konkurence zla -ti taližhje furlanske proizvodnje. Zadnje kvotacije živine so naslednje:
Rovigo: voli 240 db 250; krave I 240 do 250, II 220 do 240; teleta 370 do 400; pitani prašiči 230 do 260, prašički 180 do 190; kokoši-430 do 450; race 330 do 350; gosi 230 do 240; zajci 150 do 160; ka-puni 520 do 540.
Piacenza: voli I 280 do 300, II 240 do 260; biki za zakol 290 do 310; teleta I 435 dc 485, II 240 do 290; jagnjeta 250 do 300; ovce 150 do 180; prašiči nad 150 kg 240 do 280, Od 120 do 150 kg 220 do 260, od 80 do 120 kg 220 do 260. od 20 dio 30 kg 220 do 260; prašički 240.
MLEČNI IZDELKI Precejšnje povpraševanje vlada predvsem za maslo- Blago je zaradi tega ohran'ć) precej krepke cene. Pri sirih so cene stalne pri parmezanu, v nazadova+u pa pri ementhalu, z'asti pa pri gorgonzoli. Razvrednotenje funta šterlinga je znatno prizadela izvoz italijanskih mehkih sirov, ki pritiskajo vsled tega, na nstranL trg.
V Lodiju so bile zadme kv< tacite mlečnih izdelkov med drugim (naslednje: maslo T 920 do 040 lir za kg, II 860 do 880; parmezan 1- 1947 1250 do 1350, isti 1948 1100 db 1200; ementhal 650 do 720; gorgonzola I 500 do 520 lir za kg.
OLIVNO OLJE
Na proizvodnih področjih olivnega olja potekajo tržišča povsem
mirno- Cene so ostale na splošno, stalne, siploh pa ni do novega pridelka pričakovati velikih iz-prememb. V Bariju ponujajo olivno olje po naslednjih cenah: blago ekstra do 1 stop. kisline 550 do 57Q lir za kg, do 1-5 stop-kisline 460 do 470, do 2 stop. kisline 420 do 440, do 8 stop- kisline 380 do 390 lir za kg fco skladišče.
VINO
Stare zaloge predstavljajo za proizvajalce veliko breme. Prodajalci so zelo zaskrbljeni glede blaga slabše kakovosti, ki se je ponekod še znatno pocenilo- O letošnjem pridelku nimamo še točnih obvestil, vsekakor pa bo vsaj glede kakovosti mnogo boljši od lanskega.
Zadnji ceniki vina ha nekaterih tržiščih so bili naslednji:
Verona: Valpolicella 45Q do 080 lir za hl/stop.; soave 470 do 500; bardolino 450 do 485; »Verona« 410 do 430 lir za hl/stop.
Firenze: običajna vina 9 do 10 stop. 2400 do 3400 lir za hi; 10 d.> 11 stop. 3400 do 4000, 11 do 12 stop- 4000 do 3500, nad 12 stop-
5500 do 6500; fina vina 11 do 12 stop. 5000 do 6500, 12 do 13 stop-6600 do 7500, 13 do 14 stop. 7500 do 8500 lir za hi.
Bari: črna vina za rezani e 380 do 400 lir za hl/stop.; fina Vina Corato 350 do 360, ista običajna 310 do 315.
TRŽAŠKI TRG SLADKORJA
Tržaška trgovina s sladkorjenu le v zadnjih časih znatno oživela-V preteklih dveh mesecih so dospele velike pošiljke z'asti kubanskega rafiniranega sladkorja čez tržaško pristanišče V Avstrijo, Grčijo in Italijo. Dobra razpoložljivost blaga je povzročila pocenitev kubanskega sladkorja, ki je n. pr. v začetku avgusta kvo'iral okrog 160. danes pa okrog 150 dolarjev za tono. Tudi Češkoslovaška nudi manjše količine sladkorje po 140 dolarjev za tono fco češkoslovaška meja, gre zazdaj za manjše kontingente. Jugoslavia m Madžarska sta v pričakovanju rezultatov letošnje sladkorne kampanje zazdaj ustavili vsak izvoz sladkorja-

MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel)........
Koruza „	„	„	................
NEW YORK
Baker „ „	,,	..............
C' 9	n ii - ii ...................
Svinec „ „	„	...............
Cink ,, ,,	,,	...............
Aluminij „ „	„	...............
Nikel „ „	„	...............
Krom (dol. za tono) ..................
srebro dol. za steklenico ..........
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono).........
Baker blister „	................
Svinec „ „	„	„	.............
Antimon „	„	„	.,	.............
ALEKSANDRIJA
Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) .. „ „Zagora“ I. „	„	) ..
SANTOS
Kava Santos C (kruzarjev za 10 kg)...
12/IX	26/IX	9/X
205.25	214.12	414.—
128.—	116.76	11S.—
17 75	17.75	17.50
103,—	103.—	96,—
15.12	17.75	14.25
10,-	m—	10,-
17,—	17,—	17.—
40,—	40,—	40 —
40 —	40.—	39.41
76,—	74,—	73.75
107.50	140.—	140.—
104,—	136.50	135.50
88.75	123.50	116.50
160.—	160.—	185.—
90.60	90.75	87.50
54 03	65.—	68.50
109,—	115,—	131.50
ravnega kavčuka zviša'e od 680 000 na 710.000 ton. Proizvodnja in potrošnja sintetičnega kavčuka sta zdaj v ravnovesju.
Skok kož v Parizu
Dne 7. oktobra je bilo v Parizu prodanih 30 000 surovih kož, predvsem govejih. Cene so pričele zopet skakati, pri nekaterih kožah so. poskočile za 15 %, tako da znaša povišanje cen v teku zadnjih dveh mesecev kar 30 %. Cene so bile 5. septembra in 6. oktobra na-sledhje (za 1 kg surove kože) : Volovi
	5. IX.	6. X.	Razi.
Izr- težki	117	133	+ 16
težki	118	134	+16
sredin: i	133	146	+ 13
lahki	118 Krav	162 e	+ 24
težke	137	146	+ 9
srednje	161	164	+ 3
lahke	145 Biki	155	+ 10
težki	94		
lahki	115	123	+ 8
Mednarodna tržišča- glavnih sv- I rovin svetovne važnosti so pod | vplivom značilnih gospodarskih r:< avdkov zadnjih časov ^razvrednotenje valut, stavke ameri'r<-\ de nvcev, borz,uh špekulacii itd.'-Svetovna trgovina ne kaže zaradi Vera trenutno točne in jasne tendence. Vsekakor ni bilo v zad-niem času opaziti večjih n nenadnih izprememb v poteku mednarodnega tržnega poslovanja-
Precej trdne cene poljedelskih proizvodov, izrazita krepkost pri cenah rastlinskih vlaken zlasti pa pri volni, nekoliko manjše povpraševanje po kovinah so glavne poteze mednarodne ti gavine v sedanjem, sicer precej razburkanem obdobju svetovnega gospodarstva.
*•
KOVINE
Zaradi stavke ameriških kovinarjev in rudarjev je nastal zastoj v industriji- Povpraševanje po neželeznih kovinah s strani industrije se je zaradi tega nekoliko zmahjšalo. Ta okolnost. je povzročila na ameriških tržiščih pocenitev svinca in cinka. Pri prejšnjih kvotacvah pa je ostal baker in z njim skoraj vse ostale barvaste kovine. Cene svinca so nazadova'e od 14-75 na 14-25 stotinke dolarja za funt- Angleška tržišča so sledila razvoju na ameriškem trgu. Tako je 30. sept. cena svinca nazadovala od 122 na 119 funtov steri ingov za tono;
4- oktobra pa je ta svinec kvoti-ral 115 f. št- za tono. V zapadni Nemčiji so določili naslednje cene: baker 177 mark za stot (prej 143), cin 930 (prej 800) mark za stot.
Tržišče cina, ki ga proizvajajo na področju funta šterlinga, je še vedno predmet velikega zanimanja. Svetovna proizvodnja cina je v porastu- Računajo, da je znaša la v maju letošnjega leta 12.700 ton, v avgustu pa 16-500 ton. V istem obdobju pa se je potrošnja cina zvišala le od 9900 ton na 10.300 ton. Pogajanja o noviih cenah malajskega cina, ki se vršijo v Londonu, še niso bila zaključena-
**
VOLNA
Na vseh svetovnih tržiščih so cene volne zopet v odločnem porastu. Tako se je avstralska volna boljše vrste »merinos« podražila za 10 do 20 %■ Na avstralske tržišče so prišli namreč ameriški, sovjetski ter japonski kupci, ki so z znatnimi nakupi povzročili poostritev cen- Podoben je položaj v Južni Afriki. V Južn' Ameriki pa proizvajalci sploh ne ponujajo blaga, pričakujoč boljše konjunkture.
BOMBAŽ
Cene bombaža, ki so na mednarodnih trgih nedavno zabeležile manjše nazadovanje, so se zopet okrepile. Zazdaj predvidevajo na tem področju sorazmerno stalnost za daljšo dobo. Politika podpor in kontingentiranja blaga pa bo verjetno dajala tržiščem bombaža še nadalje krepko intonacijo.
KAVČUK
Po podatkih londonskega odbora za kavčuk je znašala proizvodnja naravnega kavčuka v avgustu letošnjega leta 13Q.000 ton, potrošnja pa 110.000 ton. Na koncu avgusta so se svetovne zaloge na-
Nemški premog cenejši
Cena nemškemu premogu je bila znižana od 16-1 na 12-8 dolarja zaradi nedavnega razvrednotenja zapadne marke.
Pridelek kave v AbeSiniiji
V Abesiniši je bila zelo dobra letina. V poslednjem obdobju 1948/49 (obdobje štejemo od 1. julija do 30- junija nas'ednjega leta) so pride'ali 30.000 ton kave. Od tega so izvozili 20.000 t. Celotni izvoz kave je v letu 1948 zna=al 154.970 stotov, v prvi polovici leta 1949 pa je Abesiniia izvozila 90-053 stotov kave.
PRVA ŽETEV
ČEŠKOSLOVAŠKEGA RIŽA
Na državnem posestvu Batvany v okraju Nitra na Slovaškem se je v teh dneh začela prva žetev riža. Po revoluciji so gojili riž na južnem Slovaškem v omejenem obsegu samo reemigranti iz Madžarske, ki so ustanovili zadrugo v občini Kuty v bližini mesta Komama na češkos’ ovaško-ma-džarski mejii. Na osnovi njihovih skušenj iz lastnih poizkusov so začela češkoslovaška državna posestva gojiti riž, ki kljubuje vsem boleznim in ki ima večjo donosnost. Prv,i poizkusi po načelih Mičurinove in Lisenkove agrobio-logije so bili letos uspešno končani Na 30 ha zemlje na posestvu Balvany so češkoslovaška državna posestva dosegla proizvodnjo 30 q neluščenega riža na 1 ha Da bi se lahko riž gojil prihodnje leto tudi na Moravskem, se že danes izbirajo v smislu Mičurinove metode najboljše vrste riža, ki prihajajo v poštev za gojitev na Moravskem. Češkoslovaška državna posestva hočejo z lastno proizvodnjo kr iti najnujnejšo domačo potrošnjo v bolnicah, za izdelovanje otroške moke in za dijet-ne kuhinje. Skušnje iz prvega le- ! ta so pokazale, dia se lahko goji, na Češkoslovaškem v večji množini riž, ki ima enako jakost in donosnost kot inozemski riž.
Najlon izpodriva druge tkanine
Glavni urednlK LOJZE BERCE’
Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik
Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva1 tržaškega tiska
AvlopoiljetjeS.Ti.ll.-D. D.
Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljaternica št. 3 - tel, 5125
Potniške proge z avtobusi :
PROGA TRST—PIRAN Od 1. 7. 1949
Odhod iz Trsta (Autobusna postaja) ; 6.—, 12.45, 16 30, 20.— (ob delavnikih)
-ihod v Trst : 7.45, 9.45,	19.—
20.— (ob delavnikih)
Nedeljski urnik ; odhod iz Trsta • 8,— ; prihod v Trst : 19.30.
Največje ameriško podjetje za proizvodnjo najlonovih izdelkov Du Pont de Nemours Corp. razproda takoj vse svoje izdelke, ki vrže na trg. Povpraševanje po najlonovih izdelkih stalno narašča, ker so se ti uveljavili že po vsem svetu. Iz najlona so v začetku izdelovali samo nogavice,
zdaj pa izdelujejo tudi žensko in moško perilo in razne druge industrijske proizvode.
Na ameriškem trgu so se pojavili tudi »puloverji« iz mešanice 'najlona in rajona- Ducat stane okoli 72 dolarjev. Tudi športno perilo Se izdel-uie iz najlona. Ameriški potrošniki so zadovoljni z izdelki iz najlona, ker so bolj trpežni.
Moške nogavice v Trstu. V Trstu so se v zadnjem času pojavile visoke moške nogavice iz najlona, ki stanejo 1700 do 1800 In-
el	1 i ¥ e f 11	m	
scriverà lo Barolo del vostro avvenire
La nuova rapida sicura macchina per scrivere da ufficio studiata per tutti gli alfabeti e per tutte le lingue del mondo
TELEFON 54-20
| iDiil
SOC. AH. FABBRICA ACCUMULATORI - MILANO D. D. TOVARNA AKUMULATORJEV - MILAN
Baterija vseh prednosti
R. E. D. A. T. d. m. vicini
KOVINSKI USMERJEVALCI WESTINGH00SE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE
TRST, UL. FABIO SEVERO 5
/Ulo|indji:tjc S.T./Ui.
družba, z o.
z.
TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 56-08
Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi
♦ ♦ ♦ Cene zmeine » ♦ » .
TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
O 3E3L ^ 2V
VALUTE V MILANU
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Funt šterling
Napoleon
Dolar
Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato
30. IX.	11. X.	Min.	Maks.
9.000	9.000	8.950	9.050
7.450	7.250	7.400	7.450
680	670	670	680
168	165	163	168
160	157	157	160
1.800	1.770	1.760	1.800
24.50	24.50	24,—	24.50
1.150	1.120	1.120	1.150
BANKOVCI V ZURICHU dne 10. oktobra 1949 ZDA (1 dol.) 4,32 Anglija (1 t. št.) 11,25 Francija (100 fr.) 1,14 Italija (100 lir.) 0,64 Avstrija (100 šil.) 14,75 J Čehoslov. (100 kr.) 1,20
Belgija (100 fr.) 8,66 Holand. (100 fl.) 101,— Švedska (100 kr.) 72,— Izrael (1 f. št.) 9,50 Španija (100 pez.) 10,— Argent. (100 pez.) 36,—
Južna železnica
Splošne zavarov.
Assicuratrice
Riun. Adr. Sic.
Jerolimič
«Istra-Trst»
«Lošinj»
Martinolič
Premuda
Tripkovič
Tržaški tram.
Openski tram.
Terni
ILVA
Zdr. jad. ladjedel.
Ampelea
Arrigoni
30. IX.	11. X	Min.	Maks.
2.425	2.310	2.310	2.425
6.800	6.490	6.490	6 800
920	875	875	920
2.130	2.000	2.000	2.130
1.980	1.980	1.980	1.980
580	580	580	580
8.000	8.000	8.000	8.000
1.400	1.400	1.400	1.450
3.565	3.565	3.565	3.565
6.910	6.910	6-910	6.910
580	580	580	580
1.010	1.010	1.010	1.010
274	259	253	274
272	254	254	273
243	237	237	243
880	800	800	800
1000	1000	1000	1000
1.	Popolno avtomatično delovanje.
2.	Švicarski sistem zaviranja.
3.	Vzmeti iz švedskega jekla.
4.	Osovine in n sni tečaji iz karbornndnega jekla visoke kakovosti.
5.	Bronasti deli in deli iz medi iz prvovrstne zlitine.
6.	Sklapljanje delov po tolerancah I. S. d.
7.	Kolavdacija ur je izvedena z najpopolnejšimi kontrolnimi inštrumenti, predvsem kaljenih delov, ki so mikroskopično pregledani.
8.	Elegantna, ekonomična prostorninska oblika.
Popoln izdelek, najboljši izmed najboljših !
Dveletno jamstvo
UGODNA GENA!
KONTROLNE URE Zd NdMEŠČENCE ELEKTROMOTORJI ORODNI STROJI
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO:
R. E. D. A. T. A. TRST. ULICA FABIO SEVERO ST. 5