V Trstu, v torak, dne IS. mala 1S15. . izvzetnši nedelje ob 4 popolne. »x0 i . - v. i rs čišiia Asiškega St. 20, J. nadsir. — Vsi ::ccni£i\*i Jista. Nerrankirana pisma se ne tj rt j ajo in rokopisi se »e vračtjo ; i- r Ti rred^ik P.efar: (if-dina. Lastnik konsordj - - • . :sk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z * it. - v- Trstu, ulica Sv. 1 ranči$ka Asiške^a št 20. 1c>fofl i rednih'a in np;ave štev. 11-57. rli'a 7rj i: /i tcio kiJ . . ■ • . . ■ K 24 * rta.................I2*— »»••#•» ^ idajo /a celo leto........ 5.20 ,,,.................2.60 ECERNA Posamezne Številke se prodajajo po > vinarjev, zastarel« številke po 10 vinarjev. O glaci se računajo na milimetre v širokosH ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm pa 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka nadaljna vrsta............. 2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnin; ir. reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Iđ upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Lpravi in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Franttlka Aslškega ŠL 20. — Poštnohranilmčni račun št. 341.652. Re tete že u Ho črti Sandomir-Z9docz2u je pričakovati srdltejo ruskesa odpora. Ruska ojaienja ob dolnjem Sanu. Prodiranje naših proti Stryju. GRADEC, 17. (Cenz.) Mogočno izgrajeno utrdbeno črto ob dolnjem Sanu so naše tu nemške čete včeraj med jaroslavo-\iin in ustjem reke forsirale na več krajih. Ni pa še mogoče spoznati, kako široka i«? v Povratne postojanke napravljena vr-2jJ in ali obeta frontalen predor ravno tak uspeh, kakor pri Goricah in Tarnowem. F usko \odstvo je dobavilo na dolnji San veiiko število svežih čet in namerava poslati tiskaj še nova ojačenja. Boji bodo rijbrž še trajali nekaj časa, preden pride do odločitve. Ob dolnjem S?nu naše in nemške čete Je več dni bombardirajo Przemysl. Smatrati se sme, da je ta trdnjava obkoljena že najmanje od treh strani. Ni dvomiti, da |e naše vodstvo določilo za premaganje trdnjave zadostno število težkih baterij, ha jugovzhodu od trdnjave uspešno prodirajo naše čete preko črte Sam bor - Dro-fcobfCL Prodiranje pa se mora vršiti počasne-|e, ker je dospelo do zelo močnih sovražnih obrambnih črt in ni dvoma, da se bodo Rusi poizkušali silovito upirati na fronti Saitdomir - Zydaczew. Potreba, da se na-dobava temeljito organizira in se ohranijo armade v polni udarni moči, pojasnjuje tako ravnanje. Szurmayeva skupina |e zavzela Dro-hobvez. Vzhodno odtod je pridobila Lisin-genova armada nadalje tal v smeri proti Stryju. V južnovzhodni Galiciji boj stoji. Boji na Ktirskem in v suwalški guberniji irajajo dalje. Nemške čete v močnih postojankah zavračajo vse sovražne napade. Na francoskem bojišču so se naši zavezniki soverno od Yperna zopet umeknl-li na vzhodni breg ypernskega prekopa, Var se mora označati kot čisto taktičen ukrep. V ostalem je položaj neizpreme«en. SretM prisni penrik. K O DAN J. 17. (Kor.) Kakor poroča »Na-iionaizeitung«, naznanja zastopnik paro-plovne družbe Cunard, da je pamik »TransyIvani««, s 879 potniki, dirigiran iz New Yorka namesto v Liverpool v Gree-fiock, danes zjutraj srečno prispel v jUreenock. _ Volu Tvreue piti tnspmziiL Boj zi Dortnele. CARIGRAD, 17. (Kor.) »Agence Tel. Milli« javlja: Glavni stan javlja: Na dar-danelski fronti včeraj ni bilo nobene po-.nembne akcije. Nasprotniki so izmenjavali le slab topovski in pehotni ogenj. Krogfie naših baterij so poškodovale majhen transportni pamik. Južno od odseka Siddil Bahr so zopet osvojile čete našega .lesnega krila neko višino 200 m od naših postojank. Neka francoska križarka je včeraj pri £i~rapali, zapadno od Mekrija, na obali južno od Smirne, izkrcala 60 vojakov, ki m> pobegnili vsled streljanja naše obrežne straže. Druga križarka je izkrcala kakih 100 vojakov pri Sophatu, zapadno od Je-riikoja. Naše čete pa so pregnale sovražnika ki je imel 10 mrtvih in ranjenih. V noči od 15. na !6. ste bili dve sovražni kri-i yarki, ki ste križarili pred smirenskimij utrdbami, prisiljeni, da ste se umeknili.j Fno je poškodoval ogenj naših baterij. Na o?t3l*h frontah nič pomembnega. BEROLiN, 17. (Kor.) Privatni dopisnik j »Fuchsove pisarne« javija iz Carigrada: j Poročila, ki jih širi Reuterjeva pisarna o j staniu operacij pri Dardanelah. češ, da i so Turki tam obkoljeni, ne odgovarjajo dejstvom na noben način. Dejstvo je mar-\ eC\ da se ic angleška pozicija pri Siddil j liahru zmanjšala in da seza od južnega j K'-m. u Ic 2 ktii v de-elo. Tam stoji na pr-v.'-» višinah in utrjenih pozicijah turška armada v "tcviiro veliki premoči. Od tam Miieri popolnoma ga- j Druga pozicija zavezni-j Ari Burnu. Seza kake-i zavezniki izgubili kakih 1500 mož. Most za izkrcavanje in improvizirana skladišča je streljanje turške artljerije od strani večinoma razdejalo. Francosko izkrcanje pri Kum Kaleh, ki je bilo, kakor trdi Reuter, uprizorjeno le z namenom, da turške bojne sile zavede v zmoto, se je kmalu kon-| čalo z uničenjem in pregnan jem francos-: kih čet. Turški topovi, nameščeni na Kum j Kaleh, so mogli že naslednjega dne s svo-I jim streljanjem poseči v boj pri Siddil ! Bahru. ___ Položni v Italiji. Hisisfriki svet MILAN, 17. (Cenz.) Za jutri o poli desetih dopoldne je sklican ministrski svet. »Tribuna« in »Corriere delia Sera« menita, da se zbornica ne odgodi. BiiiiMtski posvetovMjo. MILAN, 17. (Cenz.) »Secolo« poroča: Avstrijski veleposlanik baron Macchio je prišel danes dopoldne ob %10 h knezu Biilowemu. Okolico vile »Malta* je stra-žil škadron karabinijerjev. Baron Macchio je ostal do pol 11 pri BuIowem. in na politike, ki so pripadali k nevtral-cem. Prav tako bi pa ravno Salandrov kabinet. ki uživa največje zaupanje vojne stranke, mogel, če bi hotel imeti mir. oprt na zaupanje strank, stremeti po mirnem razvoju. Salandrovo ministrstvo ima deželo zase in se vrača ko zastopnik ljudske volje. Vojna in m»r sta seda! v njegovih rokah in zbornice se podvrže vodstvu. Dogodki so položili težišče politike v kabinet, ki je mogočnejši od zbornice ter vodi deželo in parlament. Vlada poda najbrže že v četrtek v obeh zbornicah važna poročila o svoji politiki. Ta izjava pokaže, ali pojlične demonstracije, ki silijo na prelom z zaveznimi cesarstvi, potegnejo za seboj vlado in zbornico, in ali je prodrla politika, ki zahteva, da se Italija udeleži vojne ob strani trosporazuma. Olajšava slušoteijea prava za Mlaaanje izpitov. DUNAJ, 18. (Kor.) Da se tistim slušateljem prava, ki imajo skoro položiti državne izpite, in ki imajo na podlagi uspeha pričakovanega ponovnega črnovojni-škega prebiranja, ali pa vsled prostovoljne prijave pričakovati vpoklica k aktivnemu vojaškemu službovanju tekom poletnega semestra 1915, ponudi prilika, da polože dotični izpit še pred vpoklicem, je naučni minister izjemoma dovolil, da se morejo neposredno pred nastopom vojaške službe pripustiti k tistemu državnemu izpitu, ki bi ga po predpisih morali položiti še le na koncu označenega semestra. Pobiižje podatke o modalitetah izjemnega dopuščenja dajejo dekanati pravnih in državnoznanstvenih fakultet. vz\ rati otok iia t drl. :t:a od nadmoi ■e 15. a; »rila u nekega angleš lih turških rizorjeni o-1 o - avstral- lega oddelka, tla bi pri Arij bi! oJbit, ori čemer so i Bantftkl HasavL DUNAJ, 17. (Cenz.) »Wiener AUgemet-ne Zeitung«, poluradno glasilo našega zunanjega urada, piše o položaju v Italiji: Položaj v Italiji je tako zapleten, da se niti v Rimu, kaj šele kje drugod, ne more izre:: kaka količkaj gotova sodba o na-daljrem razvoju stvari. Odgoditev zbornice je pač mogoča, toda ne povsem verjetna. Mogoče je, da se še pred sestankom italijanskih ljudskih zastopnikov zgodi kaj, kar se ne da več preklicati, mogočo je, da italijanska vlada pod parlamentom razloži svoje namena in hoče dobiti za nje dovoljenje parlamenta. Vsekakor je polo< žaj. kakor že dokazujejo velike demonstracije v Italil, zelo poostren, in nič nas ne preseneti, kar se zgodi DUNAJ, 17. (Cenz.) »Neues Wiene** Tagblatt« pravi: Velike demonstraciji za vojno so napravile v Italiji, velik vtisk ir, so gotovo tudi znatno vplivale na take krope, ki doslel ni«o bih naklonjem vojni. llife posojilnice m hranilnice v vojnem čun *Ustfedni jednota českych hospodar-skih společenstevc v Pragi je izdala v posebni knjižici celo vrsto nasvetov hranilnicam za čas vojne. Tu podajemo iz te knjižice nekoliko navodil, ki se nam zde posebno nujna in važna za naše gospodarsko življenje, oziroma za poslovanje naših denarnih zavodov: Najdragocenejše stvari za nas so pristopni listi, dolžna pisma in blagajniški dnevnik. Kakor znano, je mogoče iz bla-i gainiškega dnevnika sestaviti vse glavne knjige. Ne vemo, če bi bilo vedno dobro vse te dokumente kam pošiljati; tudi če bi, sovražnik prišel, bi bili v blagajni dosti varni. Z«* slučaj pa, da bi bili uničeni, mora biti neka podloga za nadaljno delovanje zadruge. Na' se prepiše zadružni register — in sicer samo sedanji, ne že izstopivši zadružniki. V skupni seji načelništva in nad-zorništva se naj potem prepis primerja s pristopnimi listi in se zapiše na prepis: v Dne.....smo se podpisani prepričali, da so gori navedeni redni člani hranilnice in posojilnice v..... na podlagi lastnoročnih podpisanih pristopnih listov.« Podpisi vseh navzočih. Ravno tako se naj napravi seznam za dolžna pisma. Navede se vsota, na katero je dolžno pismo izstavljeno. dan zapadlosti (prolongacije), ime dolžnika in poroka. V skupni seji načelništva in nadzorništva se naj potem prepis primerja z dolžnimi pismi in se nai ta seznam potrdi na sledeči način: »Ta seznam soglaša popolnoma z dolžnimi pismi hranilnice in posojilnice v...... shranjenimi v blagajni, in sicer, kar se tiče imen dolžnikov, porokov in plačnikov in kar se tiče dolžnih zneskov in njih plač-Ijivosti. Dolžniki in poroki so na dolžnih pismih podpisani lastnoročno.« Datum in podpisi vseh navzočih. V tem seznamu naj se navedejo tudi dogovori glede tekočih računov. Če je mogoče, naj se napravijo izpiski tudi iz glavnih knjig, ki naj se v skupni seji načelništva in nadzorništva primerjajo s postavkami v glavnih knjigah in naj se soglasje potrdi tako: .»Ta izvleček soglaša popolnoma z zneski, navedenimi v glavni knjigi.....hranilnice in posojilnice v . . . . • Datum in podpisi. Vsi potrjeni prepisi naj bi se potem poslali Zadružni Zvezi v Celju. Tako bi zadruga imela vsaj najnujnejše duplikate za vse slučaje. Seveda bi se morali naknadno tedensko aH mesečne napraviti za izpreir.embe novi izvlečki in se na isti način potrjeni poslati Zvezi. Neprekinjeno i^ redno poslovanje naših hranilnic in posojilnic pa zadeva dobrega vodstva. Ist& mora obstojati iz u-gledniii, skušenih jn trudaljubnih piož. Kakor pa smo že začetkoma izvajali, je vzela vojna v marsikateri posojilnici najbolj- še deiavce, tako iz vrst u radništva kakor iz vrst načelništev in nadzorništev. Nastane iz tega težavno vprašanje, odkod dobiti nadomestilo za mobilizirane posofilnt-ške funkcionarje? Razmere, ki so nastale vsled vojne, ne bodo v vsaki posojilnici enake, zato je težko dati splošno veljavna navodila. Ako bi posojilnice vse svoje funkcijonarje, ki so odšli na vojno, kratkomalo izbacnile in izvolile mesto njih nove može, bi ne bilo mogoče teh novih mož, ki so se v težkih vojnih časih za zavod trudili, po vojni zavreči. Na drugi strani bi pa bil mnogoka-teri stari posojilničar nemilo dirnjen, ako bi prišel domov in bi ne dobil zopet delas ki se mu je tekom let priljubile in ki ga tudi izborno razume v prid zavoda in prebivalstva. Utegnili bi se iz tega celo roditi spori, ki bi lahko posojilnico težko o-škodovali. Postopati se bo moralo povsod po krajevnih razmerah, in nujno bo potrebno, da se bi v kritičnih slučajih vprašalo Zvezo za svet, oziroma jo prosilo za posredovanje, če bi bilo isto umestno. Mimogrede bodi tu pripomnjeno, da je sicer navada voliti stare preizkušene posojilniške funkcijonarje zelo dobra, ali ta navada ne sme voditi do nekake okostenelosti in do popolnega odrivanja novih, svežih sil, ki bi tudi rade pokazale svoje znanje in svojo delavnost. S tem, da se odbori od časa dojčasa, rekli bi, osvežijo ali pomlade, se izvežba lahko tudi več ljudi v posojilnič-nem poslovanju in ne pridejo vsled tega zlasti one posojilnice, ki delajo brez stalnega uradništva, tako lahko v zadrege. Člani posojilniških načelništev morajo imeti pred očmi, da so osebno odgovorni za poštovanje posojilnice. Tudi za čas vojne veljajo določila pravil, poslovnika in zakona v polnem obsegu. Najsi se tudi vrste načelništev zredčijo, seje je treba še vedno redno sklicevati in se v njih posvetovati prav natančno o vseh tekočih stvareh; zapisniki sej naj se redno pišejo in podpisujejo. Pri uradnih dnevih se je držati vseh kontrolnih predpisov in naj bi nikoli en sam član načelništva ne sprejemal in ne izplačeval denarja. Nova posojila naj se dajejo le po pametnem preudarku, če jih stanje posojilnice prenese ali ne; pri tem je treba račnnati z denarno potrebo tudi bodočih dni. Stara posojila je treba imeti natančno v evidenci, tirjati zaostale obresti in paziti, da se zapadlosti urede. Pri pazljivem postopanju se naši denarni zavodi, ki so itak pri dajanju posojil zelo previdni, lahko navzlic vojni u-branijo večje škode. Volno žilo In nje$o osrednji obratni urad no Dunaju. Državni poslanec F. S. P o v š e priob-čuje v »Slovencu«: Minister za notranje zadeve je ustanovil poseben urad, ki se ima pečati z dobavo, oziroma s preskrbo žita tudi za prebivalstvo cele države. Za predsednika temu zavodu je imenoval bivšega sekcijskega šefa viteza Schonka in iz vseh dežel je pozval še 56 zaupnikov v sosvet predsedstvu. Te dni je predsednik sklical prvo ustanovno zborovanje, katero je minister za notranje zadeve pozdravil in razvil razloge, ki so ga napotili k ustanovitvi tega zavoda; želi, da vsi imenovani zaupniki posvetijo vso skrb, da se velika naloga preskrbe ljudstva s potrebnim kruhom in žitom doseže in v prid ljudstvu izvrši. Nato ie predsednik poda! obširno poročilo o dosedanjem delovanju predsedstva v svr-ho pridobitve potrebnega žita. Za nakup žita je imenoval posebne komisijonarje, katerim je poveril nakupovanje, potem pa tudi lazpečavanje žita. Po posebni želji kmetijskega ministrstva je v prvi vrsti za nakupovanje žita izvolil gospodarske zadruge, ter je doslej 133 gospodarskih zadrug. katere so radevolje prevzele ta posel tCr je s tem odvzeta možnost, da bi mogli trgovci nase pritegniti to kupčijo. Od gospodarskih zadrug je pa gotovo, da bodo to uobavanje vršile v korist kmetovalcev in konsumentov z najnižjo odškodnino za trud in stroške posredovanja. Uredilo se je, da imajo pri slehernem nakupovanju žita občinski zastopi pravico intervencije, za katero jim gre ena četrtina odstotka izkupila kot odškodnina za poslovanje. V krajih, kjer jc glasom re-kviriranja, popisovanja več žita, kakor ga dotični potrebujejo za svoj dom. za svojcc in uslužbenca ter za seme in za prehrano živine, se mora odvzeto žito takoj plačati po maksimalni določeni ceni. Ce bi pa kak posestnik hotel vse žito odprodati, ima pravico do posebnih nakaznic za moko, katera se mu mora dati po znižani ceni. Tako nakupljeno žito se je oddalo večinoma velikim mlinom v zmletev. Ker so pa iz vseh krajev prihajale zahteve, da naj se nabavljeno žito prepusti v mletev tudi malim kmetskim mlinom, se je potrebno odredilo, da se bo tudi tem, ako morejo zadostiti predpisom za polno izmle-tev žita, odkazal primeren del žita v mletev. Osobito pri koruzi priznava osrednje vodstvo, da je najbolje, da se žito dobavlja na kraj lokalnega konzuma ter tam zmelje, ker koruzna moka se kaj naglo pokvari, osobito v vročini. Deželne vlade so s popisovanjem žitnih zalog in moke izračunale, v koliko zamore v deželi popisano, oziroma potem rekvirirano kupljeno žito zadostiti za lastno prehrano prebivalstva v deželi. Dežela je porazdeljena v okraje, v katerih imajo nekateri dovolj žitne zaloge, drugi ne: tako tudi glede občin. Zato pa se mora centralni vojno-žit-ni urad pri porazdeljevanju ravnati po od-ločilih posameznih deželnih vlad. Te deželne organizacije se morajo, tako je odredilo ministrstvo, osnovati po vseh deželah. Prav velike težkoče in neprilike so se pokazale v onih deželah in pokrajinah, v katerih je izravnati razne vrste žita, tako na primer pšenico, rž, koruzo. Za potoni rekviriranja odvzeto kupljeno pšenico ali rž je težko toliko ce.no dovoliti, da bi bila ista v soglasju s ceno za koruzo, katera se je morala na Ogrskem precej drago plačati. Skrb predsedstva gre na to, da se cena za odstopljeno boljše žito ravna po nakupni ceni manjvredne koruze, četudi je ta toliko veljala, kakor boljše žito, rž. Pri popisov anju žitnih zalog pri posameznikih se je tudi oves zapisal; doslej pa še ni izšla tozadevna končna odredba, katera bi glede nakupovanja ovsa normirala potrebno. Pač pa je ta zavod posredoval tudi pri dobavi krompirja; pri tem pa se je pokazalo, da je tega blaga še dovolj dobiti po primerni ceni. Posebno velike važnosti pa je, da se vse potrebno pravodobno odredi za prihodnjo žitno letino, katera se mora osigurati, in če treba, prihraniti za prehrano armade in prebivalstva. Zato predsedstvo želi, da ss izvoli posebep odbor, ki bo imel vse potrebno odrediti glede prihodnjega žitnega izdelka. Nato se je začasni opravilnik sprejel, obenem pa izvolil pododsek, ki se je posvetoval o razširjenju pravic in delokroga tega sveta, ker mnogi govorniki so izražali, da z imenovanjem članov tega zavoda prevzemo veliko odgovornost, po dosedanjih določilih pa imajo kaj malo pravic, celo možnosti malo, da zagovarjajo najnujnejše koristi dotične dežele. Posamezni člani tega sveta so stavili potem posebne inicijativne predloge. Naj navedem dva predloga, ki sem ju stavil in utemeljil. Prvi meri na to, da se od strani ministrstva tudi s primernimi večjimi denarnimi izdatki vse stori in odredi, da se bo letošnji žitni pridelek takoj statistično ugotovil. Zato naj se že sedaj odrede poizvedbe, koliko hektarov njiv je obsejanih s pšenico, ržjo, ječmenom in ov-sem. In ko bo žito pospravljeno, omlače-no, naj se izračuna letošnji žitni pridelek. Dosler se navadno statistični računi o žitnem pridelku šele na spomlad doženejo in prijavijo. To je vse prepozno! Dejstvo je, da bi ne bili sedaj v toliki stiski zaradi kruha, ko bi bili pravočasno, takoj po izbruhu vojne in že jeseni začeli računati, koliko smo pridelali, koliko potrebujemo za prehrano armade, koliko nam preostaja za prebivalstvo. Tako pa se je šeie februarja začelo nekaj misliti, med tem je šlo mnogo žita izven države, živelo sc je jeseni in pozimi prepotratno in zato sedaj primanjkuje. Seveda je vsa letina, v božjih rokah, a če nam Bog da dobro žitno leiino — doslej obeča ozimnimi in jaro žito kaj dobro — bomo v celi državi Avstriji in Ogrski pridelali toliko žita, da nam ga bo sicer nekaj primanjkovalo, a s takojšnjo varčnostjo, previdnostjo in vsestransko skrbjo, da se pritegnejo za kruh najboljši surogati (fižol, koruza, ajda i. d.) bomo zmogli sovražnika, ki nas bi rad.-iz-stradal Izstradanja pa nam se ni bati, ker celo v srednji, slabejši letini smo pridelali v Avstro-Ogrski: 66 in pol milijona meterskih stotov pše nicc; 40 in pol milijona meterskih stotov rži; 32Sn ena tretjina milijona meterskih stotov ječmena; 42 in ena četrtina milijona meterskih stotov ovsa; _ . 56 in tri četrtine milijona meterskih stotov koruze. „VEČERNA EDINOST* ŠL 89, V Trsta, dne IS. maja 1315 i L; litinami tret i*1 OC ki N; dliii i na O ako na ►-žitni , da vporabi ida ves svoj vpliv in iz- j Jurska vlada takoj vse ; rei a statistika o pride!- j rskem naglo dožene. i ranega proračuna, bol obratni urad takoj močno vodo in se je kmalu prevrnil. Večina žensk se je držala za čoln. ki pa se ie, ker so bile večinoma vse na eni strani, : revrnil še v drugič. Le po velikih naporih -e jim je končno posrečilo priti -zopet v čoln i7.\\i ste piavajc šale. Ampak upati je, da se v tem oziru j roma dam, ki so vodile prireditev. Naj bodo napravljena škoda, akc nastopi pričakova- na tem inestu še enkrat srčno zahvaliene.— pravi. Zimska pšenica je! Ze v zače fcu svojega delovanja je začel mi- | Kdor \m „Edinost" ni dež, zopet poprav vtrpela sicer deloma škodo, vendar bi znal zaželjeni dež opravičiti najlepše na Le dve gospe ste bili še v valovili, de. Zimska rž gre lepo v steblo, vendar j ske opažati že takrat ____ jermen. Pozval sem ne cveti še. Setev je v mnogih pokrajinah i širšimi sloji, katerim pripada večina trca- j """ITIV. nače Krai figura žito za prehrano. predlog je meril na to, da se tu« vk iz skupnega proračuna in za nje a i« takoj misli, kako jim primanjku-žito zagotoviti. Med te dežele spada iska. katero imam zastopati, kakor večšiia kraških, primorskih in planin-dežel. Oru sedaj že vsa rž. Pr odredi določi, na je ne. Da jalo. j< letina, nen naliel. Bili ste že obe v nezavesti. Dr. Foss I poroča tii Ji. da med potniki vznemirjenje J ni bilo veliko, pač na tem hujše med po-K: ::■»! imcu.ua .«.^1.. ua ^ }■ . zbegana. Spuščene ie e^ele. od kater,h se itak v^ »J* ^li večinoma moški potniki s pridelku zna pasivne, takoj izvza-; pomo0jo deJa posadke. Ce bi šli v čolne oficirji in moštvo, bi se gotovo rešilo naj- j j manj 500, morda celo tudi tisoč: oseb. Velikanski topovi v preteklosti. Edem prvih topov, ki je po svoji jal občudovanje tedanjega in poznejšega sveta, je »Divja Meta (»Dulle Oriete ) v j Oentu. Top je bil vlit menda leta 1382.; :reee io nasvetov a I i, da naj se ze onopo! države, ki naj zase- letmo v vsej državi, osobito ! Kaliber znaša 79*5 centimetra, cev telita iec dr. Renner je zahteva! tako 16.400 kilogramov, smodnika ]e treba za o kakor tudi. da naj se že sedaj i naboj 60 kilogramov. Cev je dolga 07 da bo za žito veliala ccna, kakrš-! metra. Top ie streljal po 340 kilogramov lila lansko leto pred izbruhom voj-1 težke kamenite kroglje, poleg tega pa tudi ie t ki zahtevi odločno ugovar-(s kosi železa m stekla napolnjene sodov e, - ne vcril0 kakšna bo-ki so imeli približno tak učineK, kakor dandanes karteče. — Drug tak velikan. se izravnavajo na svetov ki leg. se » hra ie ume . i , in cent trgu. ično se je izvolil odbor 28 članov, j ta po želji ministra in predsedstva | zavoda vse potrebno pripraviti, da! igura prihodnji žitni pridelek za pre- j ljudstva. Odbor se je konstituiral I zvolil za predsednika poslanca Pov-j za podpredsednika pa ekscelenco j £a ministra dr. Schreinerja in pred-! boljše, ker pravočasno, vse! h*io i skrbelo za prehrano ljudstva! ce predhodnik naših modernih topov, se na-j riaja v edinburškem gradu in se imenuje j Mons Meg . mojstrsko delo kovaške n-metnosti. Kaliber tega topa meri 63'6 centimetra, cev tehta 6.600 kilogramov, dolg' pa je to]) 5*07 metra. Granatna kroglja je j tehtala 1 tO kilogramov. — Pred več de-| setletji so izkopali iz struge svete reke | Bhaghiratiii v Indiji velik top, čigar cev ; meri 5.1 metra, kaliber ra 47 centimetrov, j — Leta 1411. so v Brunšviku vlili top: »Lina Metta , ki se pa ni ohranil do današnjih časov. Tehtal ie 9000 kilogramov. Za strel je bilo ireba 35 kilogramov smodnika in kamenite kroglje so tehtale po 375 kilogramov. Kaliber je meril 64 centimetrov. »Lina je bila znana po tem. go na pšenici. Mestoma povzroča škodo tudi črv. Letna pšenica in rž klijeta v splošnem lepo in na gosto, začenjate pa vsled pomanjkanja dežja orumenevati. Ječmen in oves prospe vata povoljno, potrebujeta pa takisto vlažnosti. Setve ovsa so klile samo v nekaterih pokrajinah. Tako oves kakor ječmen potrebujeta izdatnega dežja. Koruza se sadi v pretež- .^Kn" | nem delu dežele. Zgodnje setve so klile \ eiikosti \zou-ldol)rUj pozne pa slabQ Na vzklile rastline je v nekaterih pokrajinah padla slana. — Krompir je skoraj povsod nasajen. Kali so dobre, potrebujejo pa nujno dežja. — Zgodnjim setvam je slana nekoliko naškodila. Pesa je klila lepo in enakomerno. Prihajajo pritožbe o poškodbah, ki jih povzročajo bolhe in hrošči. Klajno repo nasajajo še zmerom, je pa večinoma že nasajena. Pozne setve so trpele vsled suše. dočim so zgodnje setve dobro uspevale. Setev ogrščice se ugodno razvija. Zgodaj nasajeni grah, špinača in salata stoje dobro. Razvoj zelišč je zadovoljiv, vendar pa bi bil tudi tu dež nujno potreben. Hmelj se razvija povoljno, vendar so prihajale iz raznih pokrajin pritožbe o škodah, ki jih je povzročil mraz. Konoplja in lan se razvijata lepo in bujno; samo tam, koder je padlo malo dežja, se setve redke. Tobačna rastlina se razvija zelo dobro. Umetna krma, metelika (lucerna), graščica, pašniki in travniki kažejo krepek razvoj, ampak potrebujejo nujno deževnega vremena. Izgledi za sadje niso vsled poznega mraza nič manjši. Malorusko teoložko učiiišče v Krome-rižu na Moravskem.: Te dni je prišlo v Sličice iz vojne. I odložil manda iškirr.i dobavai V ogrski j dn« odrekel c Konstantin j da odložitev j , temveč, da je ker je špeku- j , vsled česar i po vlitju > Line Mette« je \ lil renegat Urban, grški livar, ki je prestopil k sultanu Mohamedu 1L, velikanski bronast top, ki je dobro rabil pri zavzetju Carigrada leta 1453. Urban, kateremu so zgradili livarno v Drinopolju, je potreboval za izgotovitev topa tri mesece. Prevoz topa iz Drinopo Kromerižu, kjer bodo nadaljevali svoje teo-ložke študije. Seminišče v Kromerižu je sedaj edino višje učiiišče, ki je imajo Malo-rusi v Evropi. „Nemško-češki odbor" na Dunaju je izdal nastopni proglas: Someščani! Bolj nego kdaj je pridobila na pomenu beseda Pa-lackega, da bi morali Avstrijo ustvariti, ako nainreć izdelovanje oblek za revno de.o Otioci so bili obdarovani z obleko od za-j četka zime do Božiča, s čevlji pa o Božicu in sicer je bilo razdeljenih 535 novih oblek, j precejšnje število .obnošenih oblek, katere so [ darovale rodoljubne gospe, in 485 parov; čevljev. Kakor vsako leto |e bila tudi letos duša te prireditve gčna. Milka Mankočeva. Prevzela je največ truda, ki je združen z božićnico, z največja vnemo in požrtvovalnostjo. V imenu obdarovane dece ji izrekamo na tem mestu prisrčno zahvalo in se priporočamo za nadaljno naklonjenost, zahvaljujemo se tudi vsem drugim, ki so na katerikoli način sodelovaii pri pri bczičnici in sicer: pri ši-\ anju oblek so pomagale sledeče ge. in gene. : sestre Abram, Ažman, Bandel, Baran, Bartel, Bobek, Bole, Bre.ščak,.Bencina, Cviter, Čarga, Černetič, Črnagoj, Čok, Delkin, Dekleva, Engelman, Ferloija, Ferluga, Gantar, Goli, Gombač, Gregorin, Grom, Gulič, Hanhart, Hartman, Heren, Hočevar, Jenko, Josipovič, JurkiČ, Kalister Lidi, Kalister Marija, Kersnik, Klavora, Kmet, Kodrič, Korenjak, Lamut, Mahne, Mandič Pepina, Mankoč, Margreiter, Medič, Naglic, Odinal, Pavlovič, Perhavec, Pertot, Petrič, Pfeifer, Pirker, Piščanc, Podgor-nik, Ponikvar, Prunk,Ražem,Rebec,Rohrmann, Rozman, Rožanc, Rumpel,, Rybar, Skofič, Slavik, Stare, Stibil, Senk, Štreke i, Švigelj, Trdina, Udovič, Vinšek, VVilfan, ,idar, Žele-znik. — Pomagal nam je tugi g. učitelj Engelman, ki je prevzel trudapolna nalogo merjenja in razdelitve čevljev. Darove, ki so vsi sloji rade volje prispevali, so nabirale gospodične potom nabiralnih pol. Vsi darovi znažajo 3863.36 K. V prid božičnici sta bili tudi 2 šolski predstavi, prva v decembru, druga v januarju. Pri šolskih predstavah so sodelovali šolarji obeh C. M. šol in sicer so uprizorili pod vodstvom učitel stva šaloigro IMJiSili Dnevnik „edinost" v Trstu Ijeizdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«, Spisal I. F. Cooper. —■ Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena SO vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil J'Osip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v; pouk slov. ijudstvu.)"— Cena 80 vin. 7. »IGRAL.EC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. ■— Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz IS. stoletji Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Cliocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-. valier de Mais' m rougc.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. „Punčka" in spevoigro. „Potovanje po domo- j ♦ vini.* Prireditvi sta vspeli nad vsako priča-1 * kovanje. (konec prih.) I. da s tjo dr/ arz tni1 Vin str ..tem je postal župan v Karanšeberu, ni poslanec in končno dvorni sve-. Naipreje je pripadal liberalni stranki, eie pa ie vstopil v vladno ko dela«. narodno . . ,lja pred Carigrad je traial dva meseca, ladna stran;,a, h kateri je pn-! Ka|iber je meril ^ centimetrov. Top se je bi je ne bilo. Veliki čini naše vojske vzbu- njegovo trgovanje ne sMada j med cbfeganjem razletel in "usmrtil svoje- j jajo tudi v omahujočih in nedločnih zopet ve-»vneta posooca. Br.rdia jejga livarja _ [>rug ton^ ^ ga je dal ro, da izpoznavajo, da le svobodno zdru-svojem življenju karijero, ka-, vUti tudj sultan Mohamed II. po livarju | ženje germanstva in slovanstva more uko kdo. \ mladosti je bil ovcii pa- j j^unjr 1454 je podaril sultan ! nuditi vsej kulturni skupnosti osvobodi- —, ^------- v----—1 tev od strahu za obstanek, temne reak- cije in sovraštva med ljudmi. Prišel je čas, ko morata oba naroda, podobno raz-dvojemma biatoma, začeti, da ne bosta videla drug na drugem, kar je slabega, marveč, kar je dobrega ter da bosta da;ala človeški slogi prednost pred čutstvom neprijaznosti. Ko jih je pozval cesar, so stali vsi narodi Avstrije za njim, sedaj pa je prišel dan, ko naj tudi doma stoje drug drugemu ob strani. Žmirite se! Sledite zastavi kulturnega človeštva! Potrebujete skupne državne zveze in skupnost potrebuje Vašega sodelovanja. Slovanska duša — osvesti se! V ve-den znak za to poživlja proglas na podpisovanje vojnega posojila in je za nemško-češki odbor podpisan dr. Henrik Herbatschek, odvetnik na Dunaju. Abdul Aziz Angležem in se nahaja sedaj v \Vool\vichu. Kaliber meri 79'6 centimetra, cev je dolga 6'56 metra, tehta pa 7500 kilogramov. Največji predhodnik današnjih I topov, s katerimi pa se po vsej verjetnosti Zanimiva poroka. Pesti Hiriap« priob-, ni streljalo nikdar, je cesarski top, ki ga : _ n.;>lcd"iio vest iz Nagvhegjesa v bi-j hranijo v Kremlu v Moskvi. Kaliber meri jr-ki županiji: Peter Mornye ie zasnu-1 114'8 centimetra, cev je dolga 678 metra bil. ko je izbruhnila vojna, hčer Argvela- j in telita 39.000 kilogramov. VB ga je leta v.j. Tog'era. Dekletov oče je bil zadovoljen 1586. iz brona Andrej Cahov. — V izdelovanji velikanskih topov so se odlikovali v poznejši dobi zlasti Turki. Ti topovi so nubcem. toda poroka se je odložila, ker bil ženin poklican v vojaško službo. Mornve je bil v vojni ranjen. Zadel ga je jim rabili v obrambo dardanelskih utrdeb Srag nel na nogo in rana je bila tako težka, j in so se s prav dobrim uspehom upora-da somu morali odrezati nogo. Ko je ra- j bljali leta 1807. proti Angleženi.l9.febru- njen < sta g nien da F mag; ekreva!. se Je vrnil domov. Neve-, arja leta 1807. se je posrečilo angleškemu je sprejela z odprtimi rokami, toda | admiralu lordu Duckvvortthu prepluti Darr :e pa ni Itotcl slišati ničesar o tem, j ker h danele z osmimi bojnimi ladjami in štirimi io hčer ženinu brez noge. Po- j fregatami in naslednjega dne sc je pojavil bena prošnja, rče ie ostal ne- pred Carigradom. 2. marca se je Duck--,či nikaVor ni l^otela pu- worth vračal, ali tedaj so ga napadle hi-. je prišla vsa stvar tro pripravljene nove baterije in pa topovi ia-t biharske županije, dardanelskih utrdb. Na krovu ladje »Ac-očetovske pravice in tive« je napravila veliko škode pet stotov za poroko, težka granitna kroglja.. Na ladji > Repu-pd zaščito skrhstve- blic« pa je bilo razbito krmilo in 24 mož tako poškodovanih, da so bili nesposobni za boj. Na ladji >.Wyndhem« se je polomila glavna jarbola. Na linijski ladji »Rova! George« je bil prestreljen prednji del. un dala dovoljenj* izvrši! mm uesii. - t ,...... e k ! Ladja se je začela potapljati in rešila se gozdovih, je le z naporom vseh moči. Na linijski ladji Slede For Senate 9isfi. Popravljamo. V današnji jutranji številki nam je tiskarski škrat pokvaril sožalno pismo g. namestnika g. dr. Mandiču, ki se glasi pravilno: Trst (Pismeno). — Blagorodni gospodine ! Sa najvećim sažaljenjem doznao sam za smrt Vašega g. brata, zastupnika na car. vjeću, prof. Matka Mandića. Molim Vas i članom Vaše obitelji, da primite izraz mojega najdubljega sa učešća. Sa najodličnijiin štovanjem naj odane i Baron Fries, c. kr. namjestnik. Občni zbor ženske podružnice CMD v generalni j xrstu. (Nadaljevanje). — Poročilo tajnice, naitaj. joči arhitekt Jean Alaux o 1 vojni maršal pl. Molike. da je na darda-; gCe Vinškove, se je glasilo: jih v francoskih gozdovih vsled j nelskih obrežjih stalo 63 topov, ki so j Velecenjene zborovalke ! Tu vam poda-so se Nemci v avgustu in sep- streljali kamenitne kroglje, težke po 1500 jam kratko poročilo našega delovanja vtem nskega leta bližali Parizu, ^o po-; funtov. Nekaj teh topov je imelo kaliber - — • • — __ eie gozdove, da niso za-i 70 centimetrov. m*pfi!5 i vojne v francoskih d: nji vojni gozdovi silno trpe, je o* ' ' rbi u________ opisuje v francoski vo.ini pročal tedanji major, poznejši je ie z naporom W indsor Castle>< je granitna kroglja pov-^žalova- ja vredno kakor tudi I zročila eksplozijo smodnika: 46 mož jc "jivo. V časopisu *Aineri-j bilo nesposobnih za boj. — Leta 1839. ie !COZ! iu/iti sovražniku kot bivalirče. Ta- Staiije setve. Poročilo o staniu setve, 7.d Montv orenev močno trpel, do-, kj -e izdaj0 poljedelsko ministrstvo, lovi pri \incenesu nimajo zazna-; pravj siedeče: Koncem aprila in začetkom maja je vla elike škode. Gozd pri Bouvignv d\akrat do trikrat obložiti, da se je za- j ihcglo vršiti ekspediranje topov in dova-1 žar.ie municije. Tudi za stanovanja so sc | po rabile ogromne zaloge lesa. Tako so! bili gozdovi pri \'ittimontu in Neufchate-1 au v bližini utrdbe Bourlemont popolnoma j posekani. Pri Meauv. na planoti Amance 1 pri Nancv. v gozdu Areucourt in v mno-gozdovih sploh ni več dreves. čemer je bilo opažati precejšnjo lzpre-meinbo temperature. Mrzline, o kojih so poročali iz mnogih komitatov, niso v splošnem povzročile nobene škode. V splošnem je vladalo od zadnje objave o stanju setve suho in hladno vreme. Dasi so za razvoj setev v mesecu maju potrebni deževni dnevi, pa se vendar vladajoče ! vreme ne more smatrati za neugodno, ker k drugi- gozdov m spion m vcc , ie bii že v aprilu izdaten dež namočil polja. K tem žrtvam vojne ie pnsteti se ste- SuhQ vrenie je bilo ugodno tudi za zakas-a drevesa, ki jih je uničil ogenj topo\ nela poljedei^a dela. Sedaj pa je bil iz-troimh pušk. \ orerae jskem ozemlju daten dež nuino potreben. Zimske setve gozd ni ostaj nepoškodovan-! stoje zmerom izborno ter kažejo od- ! porno zmožnost proti pomanjkanju dežja, l ofla e ricila Ca^cirjna 2, t. - TRST ^ lastni ^aSaf?) whoJ p'j alcjanJUsh. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/t % 4 ; na menice po 6% >. . / na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po {togovoru. RSSCCI^PTiljg THOCVSKS : ] HRANILNE VLOGE Bprejeoa« od če ta d i ni nU in jih obrestuje po Tir"v*j.V-JS „L *J6S Večje galne vloge in vloge pa tek. račun po dogovoru. Rentnl irtU plajUO« a»vo4 Sam. - Vljra »e lahiM no kreft«. - ODDAJA DQ4WAĆE HAgfegNlKE ^MRANILKE PUŽ1CE). Poštno-hranilnitni račtui lii Ima varneeSA« o.tti^uU* vredct3t- |1 f ni}, listi«, doknaicntov :ainir. /f h vrrar.tt, 5.p-t varao proti uloim: in poiajv, ur^jono pc piiii>r,- ntita^: [C-^ ter Jo oddaja susakam v amjeia pa nAlftlft^tu STfiSUE WW>«3 HHI^NOU tUSfeN, Urrfae m: t d 9 Jo U k^Hl i» e4 3 i» 5 fo^taj* u va- žc^Tsik b;^ ff