Književnost.
249
Narodna poezija ima določene meje čuvstev in misli, ki umetnemu pesniku ne dovoljujejo, da bi po svoji volji popustil vajeti svoji domišljiji in jo pustil svobodno letati v velikem, neizmernem kraljestvu poezije. V tej panogi pesništva mu je določen edin, ozko omejen kraj,
i o vi tenor.
mogoče zlagati boljših, ako noče posnemati svojega lastnega dela. Pa leta zbirka nas prepričuje takoj na prvih straneh, da Prochazka še ni izčrpal svoje pesniške zmožnosti. Prosti, ali nežni, celo globoki ton je ostal v novi zbirki isti, samo motivi so novi. Nahajajo se tu pesmi od nežno-otroških („Kolebavka") do ljubavno-hrepenečih („Skfivanek"), od bojazljivo-tesnobnih(,,Vrany") do humoristično - prešernih. Kako prešerno se tu glasi pesem „hajdalaku" : „Hajda-laci meli praci velikou, ho-spodu si postavili, tri dni jedli, tri dni pili s muzikou, no s muzikou." Ali pa kako humoristično se glasi pesem o pivu:
Kdybys nam, pivečko, umfelo, vodu pit by se nam nechtelo, plakaly by stari, mladi z mokre čtvrti kamaradi.
Kdybys nam, pivečko, skonalo, to by nas sirotka zastalo, všichni mistfi, všecky cechy, plakaly by cele Čechy.
Kdybys nam, pivečko, zesnulo, všecko by na svete ztrnulo, poklesb/ by všecky ruce, byl by konec revoluce.
Fr. S. Prochazka je zopet s svojo knjigo pokazal, kaj je mogoče stvoriti tudi s prosto, neumetno besedo onemu, ki ima dovolj misli in resničnega čuta. Vse Prochazkove pesmi so okenca v dušo, v srce češkega ljudstva, in vendar so tudi navdahnjene z individualno karakteristiko.
Strniska.   Humoresky. Napsal    Vaclav    štech. Cena  2 K  40 h.   Nakladem Hejda  a Tuček v Praze.  — To je dvanajst veselih sličic, od   katerih so nekatere  jako satirične,  zlasti   štiri   „Z literarni brazdy" in  potem  dve zadnji „Groteska staročeska" čez katerega meje ne sme, ako noče zabresti     in „Groteska staroegvptska." Šaljivi, lahki način na   stransko   pot,  kjer  čaka   le  smrt narodne     Stechovega pisanja, ki je znan že iz prejšnjih poezije. A Fr. S. Prochazka se je znal izogniti     njegovih knjig, se opaža tudi v tej knjigi. Ne-vsem   nevarnostim.   Že  prva  zvezka  njegovih     katero   humoresko,   kakor   „Druhou   tfidou", „Pisniček" in  „Novejšich pisniček"   sta imela     „Zahadne devče"  so   zelo dovtipne.   Ker no-velik  uspeh,  in   zdelo   se  je,   da pesniku ni     bena sličica ni  prestopila  niti v satiri   niti v
250
Književnost.
popisu situacije med spodobnosti, ni dvomiti, da bode knjiga  kratkočasila vsakega čitatelja.
Fr. I. And r lik: Venkov. Zabavv večerni. Rediguje E. Žak. Roč. XXII. č. 6. Naklad. V. Kotrbv. Cena 50 h. — G. Andrlik nam v tej zbirki podaje štiri kratke črtice, ki rišejo zlasti napake čeških prebivavcev na deželi. V prvi in četrti črtici pripoveduje o znani in včasih nesrečni trmoglavosti („Vydedeny", „Pro kus meze"), v tretji o ničemurnosti („Vzdelana"); predmet druge povestice („Hrači") je igre-željnost. Pisatelj ne popisuje značaja oseb, ne analizira dušnega stanja svojih junakov, temveč kakor gledavec popisuje to, kar je videl. Tako se je v Čehih pisalo pred kakšnimi 20 leti. Navzlic temu bodo preprosti bravci čitali te povestice z zanimanjem.
Iz drugih književnosti.
N. V. G o gol: Taras Bulba. Romanzo tradotto dal russo da G. Trinko. — Udine. Tipografia del Patronato. 1902. Dobro znani beneški slovenski rodoljub in pisatelj — prof. I. Trinko je ob 501etnici Gogoljeve smrti preložil na italijanski jezik krasni njegov roman „Taras Bulba". — V daljšem uvodu pojasnjuje prelagatelj, kako je bila Rusija Italijanom do zadnjega časa nepoznana dežela, da pa se je to v zadnjem času obrnilo na bolje, ker preživeli zapad mora občudovati mladost in plodo-vitost vstajajoče ruske duševne sile. Pomenljivo piše Trinko: „L' occidente, gia maturo e raffi-nato, ma insieme esausto e decadente, stupisce dinanzi alla freschezza ed alla fecondita deli' in-gegno russo." Nato omenja gosp. Trinko glavne učenjake, umetnike in pisatelje ruske, poudarjajoč njih mejnarodni vpliv na znanstvenem in leposlovnem polju. — Posebej pojasnjuje tako-zvani ruski verizem, ter razlaga, zakaj da se je v Rusih tako zelo razvil uprav roman, zastopan po Gogolju. Cenzura visi kakor Damo-klejev meč nad politiškimi in socialnimi idejami in nad njih predstavljatelji, zato pa si le malokdo upa naravnost razvijati svoje ideje, pač pa jih rajši pisatelji skrivajo pod pripovedovalno obliko; v te svoje namene rabijo tudi roman. Zato pravi g. Trinko popolno opravičeno: „E cosi il romanzo russo prende il pošto della filosofia, dela storia e della scienza sociale propriamente dette, ed acquista un' importanza, che il romanzo occidentale non sa, o non ha
opportunita di acquistare." Ruski roman name-stuje modroslovje, zgodovino, socialno vednost ter si je s tem pridobil važnost, kakršne si ni znal in tudi ni imel prilike si pridobiti na zapadu. Nato prelagatelj opisuje na kratko življenje Gogoljevo, njegova dela in posebno roman „Taras Bulba", katerega nam objavlja potem v krasnem prevodu, da tako tudi Italijani spoznajo enega največjih ruskih romanopiscev. Trinkov prevod se sme imenovati klasičen.        — n.
Die Literaturen des Ostens in Einzel-darstellungen. Tako se imenuje zbirka lite-rarnozgodovinskih del, ki je začela izhajati v Lipskem. Lani je izšla prva knjiga: Geschichte dcr polnischen Literatur von dr. A. Bruck-ner. Leipzig. 1901. Knjiga ima 628 strani in podaje celoten pregled vse poljske književnosti. Bruckner je profesor v Berolinu. Pri tej knjigi so mu pomagali Poljaki: Kentrzvnski, Sokolowski in Celichowski. Ko je pisatelj popisal začetek poljske književnosti, preide na reformacijo in na humanizem. Za diletanti 17. stoletja pride doba propada od 1700 — 1760. Koncem 18. stoletja se slovstvo zopet dvigne. Za „psevdoklasično" dobo pride novi romantični duh v poljsko slovstvo. Nesreča poljske države, katera prežene iz domovine najduho-vitejše Poljake, rodi „literaturo emigrantov". Najslavnejši zastopniki tega slovstva so: Adam Mickiewicz, Julij Slowacki in Zvgmund Kra-siriski. Za njimi popisuje Bruckner važnejše pesnike in pisatelje novejše dobe in sklepa z obširnim poglavjem o Sienkiewiczu. Cena knjigi je 6 K.
Cela zbirka je proračunjena na deset knjig in bo razdeljena v dve skupini: 1. Literatur der europaischen Lander, 2. Literatur der asia-tischen Lander. Za prvo skupino piše doktor W. Wollner zgodovino ruske književnosti, dr. G. Heinrich zgodovino m a d j a rs ke književnosti, dr. V. Dietrich zgodovino sr e d n j e-novogrške književnosti, dr. P. Horn zgodovino turške moderne, dr. G. Alexici zgodovino rumunske književnosti, dr. I. Vlček zgodovino češke književnosti. Izšla bo tudi knjiga: „Geschichte der siidslavischen Literatur", katero bo napisal naš rojak doktor M. Murko, docent na dunajskem vseučilišču.
Druga skupina bo obsegala perzijsko, arabsko, hebrejsko, kitaj s k o, indijsko in japonsko književnost. To zadnjo bo popisal K. F1 o r e n z , profesor na vseučilišču v Tokio.