Leto XXV., štev. 55 PostgcbBht btt beMihli Jlira.uuiiu ruco-mjeva aii Telefon št il -ti. 31-23 31.24 LUi>ciawUi Iiiueiu LJuUljaila rUCCUlijeva ulica S. reieion št. 31-iiS. 31-26. Podružnica Novo mesto Ljubljanska c. 42 IsSajučno zastopstvo aa oglase lz Italije o čete vojske, orožja SS u> edinjee ljudske vojske, ki jih je odi i-*- ^-odpiralo letalstvo, premagale močne jt-ie sovjetske III. gardne oklopniške armade ter jim prizadele težke izgube. Mesto je osvobojeno. 152 sovražnikovih oklepnikov, 159 topov, Ti metalcev granat in 106 tovornih voz Je biio uničenih alj zaplenjenih. Pri Küstrinu so razbile naše čete tudi včeraj številne boljševiške napade, ki so ih podpirali borbeni letaicj in močno topništvo- V žarišču obraramse nitke za Pomor-Jansko so bdi zaustavljeni prebljaini napadi modnih sovjetskih sU na Stettin v notranjosti našega zapornega pasn itik! Greifenhagenom jn GoUnowom. Južno or? Kamrsiina in pred Kohergom se bor.^ lastne bojne skupine v uspešni obrambi 2 močnim sovražnikom. V7 dveh dneh so uničite tukaj mornarske edinice večinoma z orožjem za borbo b biižine 40 sovjetskih oklopnikov. V zapadni Prusiji so bili po ogorčenih bojih s težiščem na Stolp in na cbeh straneh pruskega fetargartla zaustavljeni močni bose viški obiopni&kj oddelki Posadka trdnjave Graudenz pod poveljstvom generalnt ga majorja Fricke je po j skoraj 3tedenski zapori važnega prehoda j preko Visle v junaškem boju podlegla premočnemu sovražnikovemu navalu. Na bojnem področju v vzhodni Prusiji »o bili zapadno od Zintena odbiti sovjetski suniij. Izvedeni brez zveze. Obrambna bitka v Kuriandu je ostala „Bojni duh nemških čet je fantastičen!" Tako ugotavlja velik londonski list — Razširjenje obrambnih bitk v srednjem Renn in na Pomorjanskem omejena na področje vzhedno od Frauen-buga, kjer so naše v boju zkušene čete tudi vceiaj onemogočile sovražnimi nameravani predor, ki ga je hotel doseči z oja-čenimi silami ln uprabo velike količine gradiva. Ob spodnjem Renn so obdržale naše čete predmestje Wesel proti obnovljenim sovražnikovim napadom, vrgle so začasno naprej prodrlega sovražnika pod težkimi izgubami za njega nazaj ter uničile številne oklop-nlke. Na odseku Düsseldorf-Köln je bila v hudih bojih potisnjena naša bojna črta na vzhodno obalo Rena. Na zapadni obali se borimo še v razvalinah itoina. Proti predmestju Bonn izvaja sovražnik ogorčene napade. Ob reki Ahr so se razvile živahne praske s sovražnikovimi oklopni6Sk'h čet nb ■jrvPii pi «'"'^'iepra r»r>*rda b' nekoliko p*e-rasls trava to nepr t tno zadevo«. Dan pre 1 novim terminom so bili izvedeni novi zavezniški bombnški napadi. Ker pa so bili odooslanci tk pred odhodom, niso mo^li banketa odgoditi. Vršil se je pod. vtisom močnega razburjenja in ogorčenja prebivalstva. List »Tat« izjavlja v velikem protestnem članku, da gre za" to, ali bo ostala Švica na1, al je nevtralna in neodvisna, alj pa nameravajo postopati velesile s slepo in brutalno samovoljo, ki spoštuje samo nasilje. FdScvarfe&ost ameriške , is&yS'ne Amsterdam, 8 ma;ca Kakor javlja agencija Reuter se ie v šila v newyor-škem predmestju Bronj prava gangsterska btka, pri katei« ie nato kcmisiia aretirala dva mladoletnica p-lradmka 'ako 2van;h ijacksoncvib vitezov« zan li umora 13 letnega Člana neke konkurenčn-gangsterske skup n? A etranca sta 14 oziroma 18 leta št ara V stanovanju eneera izmed teh je našla oo'iojja tri pu?ke en bajonet en boksarski obroč :n en vitrih. Umor-enega mladeniča so n^šM s prestre. l^no glavo nasproti njegove šole. stavkevisi val m AsugS^kem ženeva, 8. marca. Nov stavkovni val rta Angleškem še vedno narašča^ Skoraj popito :cia je ohronxljen ior^dcostki pristaniški ; presnet, ker 3t"#ka priblžno 7 000 delavcev. Večje število ladij z lahko pokvarljivo robo, kakor s. vem in zelenja^ leži v pristav. šču ip nJ ' delavcev, ki bi robe raatc-voriii.. i Na Škotskem se je razširila stavka kurjačev in stix>jrnkav na 50 rudnikov- • 12-500 rudoiriem je rt ennogočeno delo in j dl isliej znaušajio izgube proLivočnje paeimoga l 20.000 ton bojih odbili vse boljševiške od jugovzhoda in vzhoda proti Stettinu usmerjene prebojne poiskuse ter pri tem uničile preko 60 oklopnikov. Novi težki boji so se razplamteli s sovražnikom, ki pritiska z močnimi silami med Heidenrodejem in Preussisch-Stargar-dom proti severu. Lastne rezerve so zaustavile s protlsunki naval ter s tem kljub globljim vdorom obdržale strnjenost bojne črte. Nemški borbeni letalci so podpirali obrambne boje ob kolenu Odre, v Pomorjanski n zapadni Prusiji ter uničili v poslednjih 48 urah 44 sovražnikovih oklopnikov in 46 letal. Za hvbtom sovražnika brani posadka Graudcnza tradicijo mesta s herojskim odporom iiroti osredotočeno napadajočemu sovražniku. Boji v Vzhodni Pru»iji so bih krajevno omejeni. Nenuike čete so odbile vse napade. Tudi severno od Zintena so obdržale s protinapadi dobljene črte, čeprav je irve lel tu aovražn k protisunek z dvema divizijama ter s podporo 40 klopnilcov Predpogoje za sedanje uspešne napade za izboljšanje postojank je ustvaril nred dnevi grenadir3k; polk 1/44 pod poveljstvom no. silca viteškega kiižca majorja Austermanna, ki se mu je v najožii bojni povezanosti s topniškim polkom 1/562 posreč lo preprečiti nameravani sovjetski prodor severno cd Zintena, čeprav je utrpel polk za. ralj neprestanih do desetkrat pcnovljemh napadov težkega topn škeara ognja in silnih letalskih napadov občutne izgube. V Kurlandi ji so izve jevale nemške čete zopet popoln obrambni uspeh. Vzhodno od Libave so odble številne napade v moči bataliona ter uničile 18 okl'pn kov. Juž-novzhodno od Frauenburga kjer je težišče bitke, ao oblržale svoje č-te kl-'ub do 26 krat ponovljenim napadom v meči polka. Severno od Gubena so petisn le nemške čete sovražnika z nadaljnjimi sunki nazaj. Iz Breskvja in Glcgaua javljajo obrambo krajevnih sovražn kevih napadov V Slovaški" so se osredotočili boji na bo-jiščni lok pri Zvoienu. Boljševiki kazen, skl bataljoni, ki so morali napadati pri Ban%ki stjavnici brez ozira na z?rube. so utrpeli občutne '^gube. Po začetnih uspehih so jih nemške čete na obeh straneh kraja prestresle ter zajezle Južno in vzhodno od Zvolena so nemške čete z aktivnim bojevanjem odbile sovražnikove napade. V »rednji TaPjl se ie silovtost sovražnikovih naoodov na višinah severno od Porette že zopet izčrpala. Severncamei :ča-ni in njihove brazilske pomežne čete so prenehali s svoj imi napadi. To nasprotnikovo slabost pa so izrabile nemške čete za energičen protinapad. Tudi na ostalih odsekih se je zadrževal sovražnik mirno, razen brezuspešnega poizkusa zkrcnnia 700 metrov za nemško glavno bojno črto ob jadranski obali. Nemški bombnik: nad Anglijo Amsterdam, 8. marca. Od zgodn ih jutranjih ur v sredo do se Ime ure v četrtek je bilo usmerjeno nemško letalsk delovanje proti juSnj Angl "ji ter je povzro-č:lo škodo :n izgube med prebivalstvom, javlja angleška po cčevalska služba Preis - Cena 2.- L Izhaja vsak dan razen ponedeljka Mesečna naročnina 32 lir Uredništvo: r.iDljana — Puccmijeva ulica St. 6. Telefon St. 31-22. 31-23 31-24. si se ne vračajo Kcmenistl&a »li&dska szšlššz« Iz vseh delov Evrope, posebno pa iz tistin dežel ki so jih ^osvobodili« boljševiki, prihajajo dan za dnem poročila, o številnih justifikacijah nasprotnikov »osvobodilnih demokratskih gibanj«, to se pravi komunizma. Poleg tiga govore poročila o snovanju in poslovanju neštetih »ljudskih sodišč«, katera obsojajo ljudi, ki n so uklonili svojega tilnika pred komunizmom, marveč zastopali v politiki smer razuma in narodne koristi. Seveda pa je število tistih, ki pridejo pred to ^ljudsko sodišče« neznatno s številom onih. ki jih pod zaščito rdeče vojske pomore komunisti brez vsake sodbe. »Sod.šča« imajo le hinavski namen, tako natresti domači in tuji javnosti nekaj peska v oči. Prva država, v kateri so začela poslovati j takšna »ljudska sodišča:, je bila Bolgarija j na katere ozemlju je v času prvega »osvo-i bodiinega zagona« poslovalo 62 sodišč. V j sami Sofiji j.n je »sodilo« šest. Pred temi ! so se morah zagovar jati "odiini pciitiK.. in i okoli 300 poslancev. Kaklaa bo usoda obto- ßQVizem prer?!avl|a evropsko ce!:no 8'ockhoim, 8. marca. »Večina ameii-škega naroda ima samo nejasno predstavo o nevarnosti, ki ga čakajo, če bo ta grozovita vojna končana,« piš? »New York Journal«, ölanek ameriškega lista ima naslov »Boljševiška poplava preplavlja Evropo«. Med ostalim piše: »Američani m'slL jo, da prinašaio zapadno demokracijo v Evropo, in Azšjro. To pa je velika zmota. Drugi namreč porabljajo našo bese i o demokracija da se za njo prikrivajo ter gredo svoja lastna pota. Boljševizem preplav. Ija počasi, teda gotovo evropsko cel no :n boljševizem n; nobena demokracija. Niti Atlantski ocean ga ne more zadržati.« CfctrchO! m boljševiška bn.ifab.ost Stockholm, 8. marca. »Churchill je po prave' obsodil barbarsko brutalnost grških komunistov, tola zakaj se omejuje ha to, da govori samo o Grčiji. To vprašanje je stavil list »Weeklv Review«, kako: javlja »Folkets Dagblad-et« po neki vesti iz ženeve. V oni deželi, kjer je imel konunizem prilko, da se je razvil, ie pokazal svoje »živinsko bistvo« kot n. pr. na F nskem, v baltiških državah, Bolgari f. Poljski .Madžarski. Italiji, Belgii'd m Frane'ji Our. ch;ll to dobro ve, saj je vendar le^a 1940 ' s?.m izjavil, da kvari komunizem dušo r,a-rola. »Ali misli Churchill da je to sedaj drugače«, se vprašuje »Weekly Re\d°w«. ne da b" sevetla na to vprašanje odgovoril. Kremeljska podružnica v Bukarešti Nova rumunska vlada je povsem odvisna od komunistov Stockholm, 8- marca. Kakor javlja agencija Reuter, je nova rumunska vlada, ki vodri boi >ševiš!ki ministrski predsemik Crovi sestavljena takole: namestnik ministrskega predsednika jn zunanji minister je bivši liberalni ministrski predsednik Tata-rescu, min ster za narodno obrambo general Rascana, delovni men ist ed socialist R»a-čaceanu, propagandni minister boljše vik prof. CoriEtantnescu-Jasal, n^tra-jS minister Techari Georgescu. finančni m nister Alimsciestianu, mÄBter za petrolej Tudor lonescu. Tatkio Radaceanu kot Con&tantine-scu-Jassy sta zavzemala ista mesta v Ra-deseovi vlači. Kakor javlja agencija Tasa te Bukarešte, je bila nova vlada zaprisežena v torek zvečer v kraljevem gradu. Berlin, 8. marca. V nov; rumunski vladi. ki io je po odstavitvi ReiJiesca ses^vi! Višinski, prevladuje vpliv potoričnih pristašev Moetkve. M:nisrrsCd predse«ir'(k Cre-za je tako rekoč boljševlk in samo na vičez vodja majhne agraj-ne skupene, ki se je priključila moskovski strankini podružnici, tako z vam narodnodemokratičnl frontv Namestnik ministrskega predsednika Tatarescu je pred kratkim izstopu iz liberalne stranke. Tatarescu je prevzel tudi zunanje mi. istrstvo. Tudi notranji minister je pristaš Moskve, bivši državni poatajnik. To je Georgescu, ki je izzval krizo v Radescovi vladi, s tem, da je obtoževan predsednika vlaiie da ima »fa-šstična« stremljenja. Propagančn. minister je ostal kemunist ConStantincscu. S tem, da vodijo Stalinovi odposlanci v Rumunijl ministrsko predsedstvo. notranje ministrstvo m propa-«aridno m:inistrstvo ln še najmanj dve na-dil) ji m'nlstrstvi, {maio oblast, povsem v r^kfh. Ta vlada bo labko. ker obvia'a vse kl.hične prsto+anke, pospeška boljöev'zroijo Rirmumie. Via-1« ima tu^"' že v načrtu raizlastitev zemljiške posesti Krmvl ketitii^stlčiil Izgredi v Plimi Beg izdajalca Foattc IzVo^šč^jo komim;sf' z? svo;e cn'e straci'e oroti oresto'onas^dniku fn vladi — Demcn- Stodiholm, 8. marca. »Stockholms Tid- ningen« objavlja mnenje iz Londona, da bo izzval beg generala Rcatte iz bolnišnice. dan pred sedno razrravo, v Italüi novo resno krizo. Ital:janska vl^da skuša naprtiti krivdo stražam, levčarske stranke pa so pričal p ""lov^to nabadati vlalo m prestolonasle " dka. V ferok poooldne ■'e bilo ogrompo protestno zborovanje v Rimu, nato pa velik demonstracijski obhod, or čemer ie skušala množica napasti kraliev grad Ka-abinjerji so pričel; streljati ter so vrgli dve ročni granati. Pri tem b-lo več eseb ubit:h in ranieoih Množica pa ie kričala: »Fnvt kraHu Emanuelu! Smrt prestolonasledniku Umbertu! Dol z vlado!« Ce Roatte ne bolo dobili v roke ter ga kaznovali, bo verjetno prišlo do krize. O dogodkih, kl so se odigrali v torek zvečer v Rimu. poroda Reuter, da je množica p~ demonstracijah napadla kraliev grad. Vier prebiva pr'nc Umberto. Pri tem je prišlo lo strePan-«a ter ie obležalo na trgu več oemb mrtvih ran->en!h. Ko je zastopn'k serenci^e Reuter n^r-oliko kasneje zopet obiskal trg, le množica š« vedno kričala ter v"hte!a rdeče zastave. Demonstranti so s palicami nanadall ool cijo na koniih. Na coqte so moral1 poslat,- britan. sko in ameriškn vojaško nol'c'jo. da je va. rovala zavem ške volake, ki so potovali nkozl R:m. Izdajatelj komm ističn "f^a 11 •'ta »Unitä« je rovoril množic1 z okna palače. k-er ima B'poml svoje uradne prestore. Usovietske gardne divaije Major Pollniann prejel hrastove Bate Führer.iev glavni stan, 8. marca (DNB). Maior Othmar Pollmann, adjutant neke rensko.v/estialske pehotne divizije, je pre. jel 28 februaria od Führerja hrastove T-ste k viteškemu križcu 2eleznega križa kot 760 vojak nemške vojske Ko je neka sov'etska d vizja v Samlanlu izv Sila vdor v bližini kraia Thierenberg ter je bilo treba s protinapadom zopet zapreti nastalo vrzel, je ma^or Pollmann namesto obolelesra oovelinloa prevzel vodstvo nekega grenadirskega polka. Z '-klopn'Sko pestjo in ročnimi granatami je bil stalno na čelu svojih hrabrih rnož ter zavzel najprej kraj, drugi dan pa tudi mlin Thierenberg ter ustvaril tako predpogoj za uničenje obkoljenega sevražn ka. Mjrior Pollmann je bil rojen 25. septembra 1917. v Regensburgu kot sin zdravi-Iškega ravnatelja. Po lokončanju gimnazije v svoiem rojstnem mestu je vstopil l"ta 1936. v reerensburškl grenad'rski polk. 01rt-*>ra leta 1942. je prejel nemSki križ v zlatu ter viteški kiiž k Železnemu kr&u. Beillnski I sti o bcljševlšklli grozodejstvih Berlin, 8. marca. Berlinsko jutranje časopisje pr.naša v velikih člankih razkritja o sovjetskih strahov&njih na zasedenem nem&cem p:<3ax>čju, ki so jih izpovedale priče pred zastopniki nemškega lin inozemskega časopisja- Časopisi prinašajo naslove kakor: »Skrunjenje. umor in rop na povelje Kramlja«, »Načrtnost moskovskih zločfoov dokazana«, »Na povelje K remija so bili izveeeni zločini, kakrš ,rih svet m vdčeJ že več stoletij« itd. V podnaslovih opozarjajo čitatelje, da tu ni govor o posamičnih dogodkih, temveč da so sovjetski armadni vodje dali svojim t ipam odgovarjajoča povelja in da je cilj Moskve načrtno iztrebljenje nemškega naroda ter da se v zasledovanju tega cilja boljševiške bestije niti ne zaustavijo prtč majhnimi otroci. Istočasno pa podčrtavaber inski Casop'si, c'b vzbuja to najogorčenejš^ odpor proti moskovskemu blaznemu uničevanju fn da navdala pemSke borce na vzhodu čustvo sovraštva in j esse- ♦ Darujte za Zimsko posnel! je neki maje že dne 21. decembra napsal: »Bolgarski narod zahteva pravično maščevanje za zločine bolgarskih šovinistov. Bolgarski vojak zahteva pravično, strogo in neusmiljeno kaznovanje krivcev, da vsi fašistični element vidijo, da se preteklost nikdar več ne vrne.« »Zato bolgarski narod spremlja z živim zanimanjem potek tega zgodovinskega procesa in trdno veruje, da se tokrat ne bo i ponovila komedija iz prve svetovne vojne. On ve. da bo narodno sodišče neusmiljeno kaznovalo ubijalce in krivce.« Zato n. nikogai presenetilo, da se je glavni sofijski proces zaključil s smrtno obsodbo princa Cirila, člana regentskega sveta generala Mihova, bivših ministrskih predsednikov Filova, Bagrjancva, Mušano-va, ki je bil posredovalce za premirje v Kairu, Muravljeva, ki je izvedel kapitulacijo Bolgarije pred boljševiki, in drugih. Muravljev je bil potem »nrlostno« obsojen le na dosmrtno ječo. Značilno je v tem procesu še to, da je »državni tožilec« zahteval samo pet smrtnih obsodb, »sodišče« pa jih je izreklo 105. Smrtne obsodbe so bile takoj izvržene. Kakšen je bil predhodni postopek z obtoženci, znač lno priča poročilo ankarskega radia, ki pravi: »Obtoženci so bili vsi v obupnem telesnem stanju. Mnogi med njimi so bili bolni ter so jih motali tovariši podpirati. Na njihovih obrazih so se zrcalile telesne in duševne muke. ki so jih morah pretrpeti po svoji aretaciji. Generali ki so bili slabo oblečeni in brez znakov svojega vojaškega dostojanstva, so skušali pokazati svojo vojaško vzgojo z ravno držo.« Bolgarski komunistični procesi so postali vzgled siičnim procesom tudi drugod. »Pravici«, ki je prišla v njih do izraza, je pel sJavo vesoljni komunistični tisk, ki je pozival tudi druge dežele, da temeljito obsodijo »narodne izdajalce«. V Titovi Srbiji že poslujejo takšna sodeča. Nekatera se imenu-! jejo »vojafjka sodišča«, na prvi seji »Velike ! antif.ašistične skup ne narodnega osvoboje-! nja Srbije« pa ie bil sprejet »Odlok o usta-i novitvi sodišča za sojenje zločinov in prestopkov proti srbski nacionalni časti«, o katerem smo delno že poročali. Beograjska »Poiit'ka« je 24. decembra 1944. o tem odloku« med drugim napisala: :Kaj predstavlja kršitev srbske nacionalne časti? Točka 1. odioka podaja splošen pojem za te Srekiške, vključujoč vanje vse tiste postop-e, s katerimi se lahko škoduje ugledu in časti srbskega naroda m njegovi borbeni odporni sili. Vključena so tud: dejanja, s katerimi so njihovi storilci mislili napraviti škodo srbski nacionalni čast, veLdar se to ni zgodilo zaraii okolnosti, neodvisnih od njihovega slabega namena. Točka 2. tega odloka, iti prav za prav tolmači 1. točko, bliža doleča pojem prekrška srbske nacionalne časti. Z zločinom in prestopkom označuje »pol tično, propagandno, kulturno, umetniško, gospodarsko, pravno, administrativno in drugo sodelovanje z okupatorji aii domačimi izdajalcu« Pod osebe, ki so se »pregrešile zoper srbsko nacionalno čast« spadajo praktično torej vs' Srbi razen tistih sevecia, ki so pristaši Tita. Okvir je zelo širok, saj p~avi »Politika«: »Pod sodelavci okupatorja se smatrajo tudi oni, ki so videli sramotni poraz Jugoslavije, pa niso ganil: niti s prstom, da to preprečijo, čepiav so po svojem položaju bili" doižni to storiti.« Razumljivo je, se pravi po stališču »Politike« * ne kaj storiti« le — sodelovati s Titom za komunizem in njegovo revolucijo. Brez sodišč in po »sedbi« »vojaških sodišč« je bilo v Srbiji pobitih že nešteto ljudi, med njim: takšnih, o katerih mcralnih ln nacionalnih vrlinah ni nobenega dvoma Nešteto ministrov, generalov, univerzitetnih j in srednješolskih profesorjev sodnikov itd. 1 je padlo pod udarcem rdečega besa; med j njim: je dr. Peter Zec, bivši zamenik kraije-j vega namestnika. j Procesi se pripravljajo tudi drugod. Tre-1 nutno sta na vrsti Rumunija in Poljska, prav kmalu bo sledila Finska. In pri nas? O dogodkih v prošiosti ne govorimo. Dovolj znani so, njim na Čelu zločinski »ko-| čevsk' proces« ter množične likvidacije v j Mozlju. Jelendolu, Velikih Laščah, Grčari-• cah in drugod. Da slovenski komunisti tudi i za bodočnost nimajo milejših naklepov, izhaja iz članka ki ga je o srbskih -ljudskih sodiščih« prineslo 3. februarja nj hovo partijsko glasilo »ljudska pravica«. Članek pozdravlja komunistični teror v Srbiji in ioči tudi Slovence na i narod« in »narodne odpadke«. »Narod« — to so seveda oni, komunisti, »narodni odpadki« — to so vsi ostaii Slovenci. »Ljudska sodišča« so komunistična sodšča, »pravica« se pa imenuje komunistično' nasilje. Slovenci toiej p av dobro vidimo, kaj bi se logodilo tudi pri nas. če bi uspelo komunistom priti aa oblast. Dokazi so tu*> neovrgliivi in pošas';n-. Et< vilo žrtev državljanske vejne, ki so jo pri nas začeli komunisti, bi narastlo co takšne mere, da je upravičeno vprašanje: Koliko Slovencev bi v tem primeru še ostalo? Zsiaeiless dvvtip ženeva, 8. marca. V tukajšnjih političnfh krogih krož. nss.ejnjd p.srečeni dovtip: Prj poslednjem sestanku Roosev elta, Churchilla ir: Stalina je rekel Roosevelt: »Pieteklo noč se mi je nekaj sanjalo- Sanjalo se mi je, da je vojna kemčaaia in da sem bil izvoljen za precisednJka Druotva narodov«. »Tudj meni se je preteklo ocč nekaj sanjalo«, je rekel Churchiil. »Sanjalo se mi je, da je vojna končana in čia sem bil izvoljen za ministrskega predsednika Društva narečovc. »Preteklo noč nisem ničesar sanjal«, je rekel Stal-n, »in jaz se prav nič ne soonii*. rjjaim, da bi kogarkoli imenoval za kajkolic. Podla izdaja Poljske Svetovna poi. tična zgodovina pozua mnogo izdaj zaveznikov m tudi v zgodovini Velike Britanije bi jih našli lepo števiio, vendar je bilo šele vladi VVinstona Churchilla pridržano, da je z izdajo Poljske prekosila vse dosedanje izdaje. Krono tej izdaji je pa dala s »sporazumom« v Jalti na Krimu, kjer je po sanuh Cnurchillovih besedah pristala na Curzonovo črto in na ustanovitev poljske vlade, ki bo ustrezala željam Mosxve. Tista Anglija torej, ki je Nemčiji napovedala vojno zato, da bi zaščitila nedotakljivost poijcKih mejä in poljsko državno suverenost, je kij ud doloc icm Atlantske listine in kljub slovesnim zagotovilom, da niso do konca vojne m do sKiepov oodočs nnrovne konference mogoče nobene teritorialne sprememue ne med zavezniKl ne med sovražil, ki — razen v primeru svobodnih sporazumov med prizadetimi — je brez pristanka poljske vlaue in brez svooodne odločitve prizadetega prebivalstva priznala Sovjetski zvezi pravico, da odtrže zase skoraj polovico vse Poljske. Pljunila je torej na eno giavnih svoj h obveznosti, ki jih ie biia prevzela l. 19J9. nasproti poljski vladi in poljskemu narodu. Na tem dejstvu ne izpremem prav nič drugo dejstvo, da je večina prebivalstva Poijake vzhodno od Curzonove črte res ne-poljske narodnosti (vendar ne ruske, temveč predvsem ukrajinske), zakaj tu ne gre za navaden mejni problem, ampak za načelo, ki b. moiaio biti spoštovano brezpogojno v vsakem primeru do časa, ko bi prizadeti narodi mogli sami povedati kaj so njihove resnične želje. Razen tega ozemlje vzhodno od Curzonove črte ni tako nesporno ukrajinsko ali belorusko, kakor bi se utegnilo zdeti nepoučenemu človeku. Na tistem ozemlju žive* skoraj štiri milijoni Poljakov, ki so tako pomešani z Ukrajinci :n Beiorusi. da pravične meje med njimi ni mogoče določiti. ukrajiuci na tem ozemlju so tudi skoraj do ie"neznatnih izjem un-atske vere, ne pravoslavne, m tako versko bližji Poljakom kakor Ukrajincem v stari SSSR. Končno pa na ozemlju Galicije tudi zgodovinsko nikoli niso pripadaii Rusiji, šo se po prvi svetovni vojni sami odločno branili prit pod boljševike in izjavljajo še zdaj po svojih legitimnih zastopnikih, da hočejo ostati združeni s Poljsko. Ob takih razmerah bi moral biti določen za to ozemlje vsaj plebisc t pod nevtralno nadzorno komisijo. V zameno za to ozemlje pa so v Jalti obljub,li Poljski nekaj pokrajin severovzhodne in vzhodne Nemčije, v katerih bi. va le majhno štev lo Poljakov in so že sto in stoletja trdna nemška narodna last. Ni~ ao pa, kakor so vedno Josiej zatrjevali, priznali niti tu Poljski vse Vzhodne P nisi je. ampak le nje neznatni zahodni del vzhodn:- od Danziga. Ker ni v poročilu o teh sklepih nič r ečeno o usod: ostale Vzhodne Prusije, je mogoče iz tega sklepati e dano to, da bi pri pa Ha — Sovjetski zvezi! Tej naj bi pripadel tako tudi Königsberg. Apetit Sovjetov se je to: ej od Teherana do Jalte raztegnil že na nekaj sto klometrov bolj proti zahodu. Sicer pa so ti prepiri za Curzonovo črto, Vzhcdn:■ Prusijo itd. popolnoma brez pomena in stvarno le sovjetsko slepilo za lahkoverne bedake, kater h pozornost naj bi odvrnili o.l mnogo važnejšega dejstva, ki je v tem, da ima Sovjetska zveza odločen namen požreti sploh vso Poljsko vzhodno in zahodno od Curzonove črte fn še d: mejä morebitnih njenih razširitev na račun nemškega severovzhodnega in vzhodnega ozemlja. Da niti Churchill in Eden ne verjameta več v Lo. i a bi Pol jska po »zavezniški« zmag. še obstajala kot kaj drugega kakor le »zvezna republ ka« Sovjetske zveze, dokazuje nedvoumno njuna izjava, da bodo pripadniki poljske vojske. Ici so se vsa leta bojevali na strani Angležev in se bojujejo z njimi skupaj se zdaj v Italiji in na zahodu, lahko dobili po- de-mobil žaciji angleško državljanstvo, če se ne boco hoteli vrniti v domovino- Že priznavanje same možnosti, da ee poljske narodne čete ne bodo »hwtele« niti po vojni vrniti v di: imovino, nam odkriva vse straž» o tragedijo, ki jo je izdajalska Angl ja pripravila nesrečnem« poljskemu narodu. Zakaj nikjer na svetu 1 pač ne bo človeka, ki bi hotel verjeti, da šo poljski vojak;, ki se že šesto lest» bojujejo za svoj narod in svojo države* ne bi hoteli vrniti domov! Ta izjaiva pomeni vse več, p msnj namreč, da se celo po Churchill' vem prepričanju ne bodo smeli vrniti domov, ker bi jih. če bi se vrnila, v Poljski, zasužnjeni po boljševizmu, «\-kaia smrt pod bcijševiškimi kroglami, ječa ci- deportacija v sibirske tajge in tundre. To je dotVnončno priznanje podle engle-Ske izdaje Poljske, nairpoiHejše izdaje, kar ■fih rrtzn'a zoodorina izdaj zaveznikov tudi v a-ngleški preteklosti. Najcinič» eiše na tej izdal,- ie na nedovomno h navsko la-gsraje tud- še oo Jalti. da. stoj-; Aasrl'ja slej ko prej na stališču »poljske neodvisnosti ta nedotakljivosti«. Po vsem tem bi bilo zato več ko bl?-^no. če bi se še našei kd», ki bi hotel veriet'. da morejo ostal-.- na.r>-ti Evrope pr-čeikr^-atj rešitve svog'h vp»f.-äi-n cd Arriežev.' ko so le-ti tako nrdio izda1! in proda M celo tisto Poljsko, o kateri so trd-li m še trd'jb, d» so zaradi nje pričeli črugo svetovno vojno. ©£ratsY£$a>2 ijisMjaiiJžiega trsosva|a šef pakrajrnske uprave je z okredbo VTII. št. 15/189 z dne 7. marca. 1945 e dreck naslednje: Električna cestna železnica sme obratovati v času od 6. ure zjutraj čto 19. ure svečer neprekinjeno, od 19. ure dalje pn S2uno vs'ke pol ure. Ta odredba stopi ta-koj v veljavo. EETEŽNICA KOLEDAR Petek, 9. marca: Frančiška. DEŽURNE LEKARNE Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; Mr. Ritnor, Mtklo. iičeva 20; Mr. Murmayer. Sv. Petra 78. Zatemnitev od 18.45 do 6.15. Kronika * Smrt znanega znanstvenika,. — V bojih na zapadu je padel docent za statistiko in gibanje prebivalstva na dunajski univerzi dr. Oskar Gelinek, ki je bil od leta 1 »39. župni voija urada za rasno politiko. * Enailio Grazioli komisar v Piemontu. Z najnovejšim dekretom precsedi akta italijanske vlade je bil imenovan Bmuao Gxa-z-oii, sedanji komisar province Turin, za izrednega komisarja v Piemontu. * Zaplenjeno premoženje maršala Peta-ina. Po vesteh iz ženeve so francoske oblasti odredile zaplembo vse imov-ne maišaia Petaina. Prav tako je zaplenjeno premoženje estalih ministrov viehyske vlade. * Nikakih živil za Belgijo. Belgijski tiskovni ataše v Stockholmu je dal švedskim listom podatke o Belgiji, ki postavljajo glede preskrbe z živili »osvobodilno delo« v kaj čudno luč. Kot poroča »Folkets Dag-blad«, prispe sedaj mesečno v Belgijo samo kakih 20.000 ton živil in surovin, dočim je znašala običajna belgijska poraba 2,5 milijona ton. Po drugi strani pa izvozijo zavezniki iz Belgijskega Konga -sak mesec za 350 milijonov dolarjev blaga. List pravi, da kradejo zavezniki iz Belgijskega Konga ogromne količine blaga, katerega mirno vtikajo v svoje žepe ter ne dajo belgijskemu narodu niti grama, medtem ko prirejalo na Švedskem na vse mogoče načine zbirke za stradajoče in zmrzujoče belgijsko prebivalstvo. Iz Lfsifelfane Važno opozoriI© Z današnjim dnem sprejemamo spet osmrtnice v objavo. Vendar prosimo vse przadete, naj upoštevajo tesnosr prost/; ra in naj z-sito sestavijo besedilo kar najkrajše. Da bodo bralci laže ugotovili, ali so pokojnika poznali, priporočamo, da navedete v osmrtnicsh poleg pokokvikovega poklica prafivsem tuda njegovo starost. Glede na to, da je spričo večje važnosti ostalega obveščevalnega grad va deaies v časopisju ra razpolago le malo prostora za og1a.se, vabimo tudi ostale oglaševalce, nai brvi: č;m ki-ajši, To velja tur ti za tiste cenjene stranke, ki oglašajo v Maliih oglasih. Uredništvo in uprava »Jutra? 9 * * u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce natakar g. Bonča Franc. Pogreb bo v petek 9. t. m. ob 10. iz kapele sv. Frančiška na 2a?ah k Sv. Križu. Naj v miru počiva. Sorodnikom izrekarruo naše iskreno sožalje. u— Zbiranje starega papirja. Slov. Rdečemu križu je n zbirka starega pap'rja do-s«J?{j prinesla lep znesek v njegove človekoljubne namene. p-"imagala pa tu "8 s predelavo domačemu pod^etiu in n^ega delavstvu. Zato se vodstvo SRK --'brača ponovro do uradov, porüetii in privtnikcr s prošnjo, da mu nrtdVo star na.p!r. lepenko -td. Dan^valci manjših kollčdr nai biaa-ovo1';^ r«cJ:Tati pap:r gospotV-i-akerru oddeBku v šoPi pr; Sv. J9(kr>bu. večie ko,:čine pa orevzamem o na o'smenj aH telefonski poziv (naša št. 21-29i. u— Darovali s<>: Podpornemu fendu sir-venskega čomobrainstva Branko Starič C 00 lir, Frai ijo Jetoikar 400 lir, prof. Marija Bajžljeva 200 lir, Franc Birtič 500 lir. Bogomir šramel 300 lir in Ana Michler 500 tir; za Socialno p: moč neimenovana 200 lir namesto venca ra grob Marije Stefano-Vič polkovnik V. Kristan 500 ljr v počastitev spomina pokojne soproge in Alojzija Raki^vič 100 lir namesto venca na grob učiteljice Wessnerjeve; Slovenskemu Rdečemu križu ge. Vlasta Derganc in Milka šenge-laje v spomin pok. dr. Otona Fett'cha 400 Er, žužikovi namestr venca na grob Kaitm-ke' Sušnikove 300 Idr, Anton Prelog pa na- t mesto vecca na grob Cvetka Preloga 500 J Ur; v sptanih pokojne Magtie ValienLschag za slepo mifeaxhao Olga Kajiež 200 kir in rodbina J-sipa Medica 250 lir ter zia gluhonemo mlauino reübina Karla Janežiča 250 tr. u— Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravj policije v Ljubljani v mesecu januarju in februarju 1945: leva temno-siva usnjena rokavica s po: log o, teenno-rjaA'a usnjena desna rokavica črna v.:ine-na leva rokavca, rjava mreža za na trg, žaromet za karb.idno svetilkp motornega kolesa, siva denarnica iz imitacije z vsebino lir 80. bankovec za lir 100, denarn ca iz imitacije z vsebino 80 RM. den»am ca z vsebino lir 77. vs.ta 230 Mr barkovec za lir 50, denarnica z nekaj lirami in Wori-heim ključem, usnje'a denarnica z vsebino 6 raizličn h klhrčev. rjava listnica z vsebino lir 56. 6 tramvajskih voz'vnih T'W'ov in cVe fotografi» — Seznam nr.V^h predmetov v želean-i^dh vow/ih oi^av-ljenh na 2-lavnem koirivoni v L'nV'ani v mesecu januar.fn 1945. ki so tiV^' tam-krj deponiral, vsebuie: damSki d "žal k denarnica z g"tov*no. aktovko, moški Ožnik. mo§fc! «vkniič in na^'-b-f^'k u— Parna hom>l prj STonU bo odrvrta za me>ške 10. m 11. t m. :n m prihMnt-' netek 16 t. m Pr^dprrd" ia vstopnic za. mošike dame« rri 9 11 - i-n od 12. do 15. tr* in za ženske prihod-.^ č^-rtek- fz Ncvesa mesta S»w>v»na naprodaj. Po dolfih lerih so imeli Niv-m^ščanl nr'l'ko kur>Hi — vino ^"J da if ni hfl'» toliko, da bi bili za-dovoHni vsi Neivomfš^^ni. Mesar Koneikja s? trudi nn naö'ne. da h! u.str»>o -io nroda^ai po 60 lir ke. csryrr>o ao uleH v Kocf an -levici. Vo^r-^n. K^^^oči ie atat ž'v'no ie •mrriodal na cesM to ncamo razstrelivo. Menil ^ da se Ho z^o^ilq na^e^a ako rvurii m4no na +0 ie nrevidno fn zamahnil da bi -lo v«1»! od V tem mu -ip na omahn'la roka »ri m'"a -ie 'Wni n-le^a na tla se ■poTn^Ua. Mrža -»e m'čno no^rv^-^i^ no o-iari. životu, rok a Vi jn no^ah PritvliaM so ^T ^ r. o .'r-lrV^-.—- .r.r, ^ 0 . nie ni več neverno ln r>o'*ohnp h« nai se iav'io najibržji vojaški edinici. rta ne bo nesreč. «Vse doseže, kar ma dragom4* Okrog 40.000 stranišč po privatnih stanovanjih, uradih, tovarnah itd razsvttl ujejo z elektriko. Pr Ho nam je žc kar v navado, da puščamo v njih goreti luč brez vsake potrebe. Na škodo, ki jo pri tem utrpimo, se niti ne spomnimo. POTRATA nam odpre oči: »Statistika mestne elektrarne jubtj;-n"ke nem pove, da imamo v straniščih najbolj pogosto posial v priporočenem zaviticu.« Proseče j 15vaim žarnice. Ueptovda je. da cor, do na- 1 uodala: PovcJLe ž£. al: je ,Älihael- — j 1 , ___ 0 " t P»lorspn io spncl u nlptptim lr MMiiicA vzdi dnevno v vsakem straniscu — v enem Bert Oehlmann: Sfl NE SAMO IA ZLATO »Ali hočete pogledati?« je šepnila. Na mizi je ležal podoigast zavoj. In v zavoju, skrbno zamotan v svüen papir, je bil težak srebrn pribor. »Kaj je s tem?« »Oglejte si ga, prosim«« Petersen je zmajal z glavo in stopil bliže. Nož in vilice. Lepo. Da, prav čedno. Malce pretežko za vsakdanjo rabo in dokaj topo, kakor je bilo videti. Na rezilu bi se bii j upal jahati vrag si ga vedi kam, ne da bi si storil škodo. »Da,t je rekel. In potem: »Nu?« Heia je bila, razburjena, da nikoli tega. »Tate Kaj še vedno nič ne vidite?« Pokazala je na viezam napa »Tu!« »A, tako.« Kapitan Petersen je stopil k lini. »Mi-na-el« je siovkovai. »Nu, nu,« je dejal takoj nalo in zmajal z glavo, »odkod ; imate ta nož?« Vrnil se je k mizi in pogledal vilice. Te so bile brez napisa, vendar bo se mu zdele nekom znane. »Gospod Petersen, ali--ali je Imel .Mihael take pribore?« Toda Petersen je znal biti trmast. Vpra-ßal je bil nekaj, in na to je hotel imeti odgovor. »Odkod?« Hehn obraz je bil še vedno brez barve. »Danes na vse zgodaj sem dobila ta pri ix>r po pošli. JScKdo mi ga je S K(rrošJr.e«a Višja dekliška šola v Celovcu Je obnovila pouk dne 5. larca. Na ženskem učiteljišču v Cclovcn bodo zaključili 5. izobraževalni tečaj v dobi od 23. do 30. marca. Nedovoljen zakol. Kravo. 3 ovce ln 2 prsSiča je proti obstoječim predpisom v dobi zadnjih dveh let saklala in razpečala 331etna Marija Kraxnerjeva. Zaradi tega je bila pozvana na odgovor in sodiSie v Celovcu jo je obsodilo na 20 meseoev Ječe. da!j v drugem mani časa — 1>3hka tirnica najmanj četrt ure brez vsakem haska. Ob tedanjih cenah za električni tok nastsne s tem rv. teto najmani 250 000 in škode — l'si za enega, — za/ne POTRATO! Le ti>ko naprej!« Boj POTRATI I Pripadniki mariborske ljudske vojske so zbrali z« Zimsko pomoč 2000 mark ter denar izročili na pu-stoinem me»tu. Tovorni avto je povozij 67 letnega Iranca StebaU s Pobrežia pri Mariboru. Slebal ima ?loml;eoo desno nogo ter se sdrivi v mariborski bolminici. Mladina do 18 leta statosti preime na nakaznice za mcsce februar po pol kg ižbolk. L*čejo se dediči po Mariji Sraolar, roieni Zilaznik, upokojenki ki ie umrla v starosti 71 let dne 15. avcu-tta 1944. Dediči mora>o prnaviti svoie naslove v teku 6 mesecev todiSču v Kindbergu na Staicrskem. itcer izgube vse pravico do zapuščine. Iz Trsta S štajerskega Smrt Štajerskega vzgojitelja. V Gradcu je umri 94 letni vladni svetnik m obiskali tria-škegi čevljarja Armanda Ozzia v Ulici 20. septembra ter mu uicraJii 1 par moških in 1 par otroških čeviiev. Nevaren skok iz drvečeira avtomobila je tvegala Josipina Straničeva il Lahinia v Istri. Na poti iz Vidma proti Gorici so odkrili avtomobil letalci ter začeli nanj streljati. Ptrančeva ie v strahu za svoje iivl'eme planila it vozila imela pa ie smolo, da je prišia naravnost pod kolesa. Ko je vozač ustavil avto. je bila Straničeva že v zadmih zdihliajih in je kmalu nato urirla. Usoden padec. Na kirurškem odde'ku tržaške doI-nišnice je umrl 87 letni lože Drrnos, k: je pred dnevi I pjdel s postelie ter se ori padcu obreral % steklom. c TRG. POMOČNIK me- ione stroke, Išče primerno službo Ponudbe Jutru pod »Marljiv«. 53*27-1 * ŽENSKA štiridesedetna i-žče znpoeiltev v gosti!-alškl privatni kuhinji tot, faraostojnn al) pomoč. Ponudbe Jutru p,-xi 5333-1 - FRTZ. POMOČNICI ev ru<»Tnočn'ka. frlzer=s0 va-ienfr« in enc-sr* brivske LIMONO V CAJU dobro nndomes5a limonin ek« trakt Ctrol. Stekleničko prinesite f seboj Droge-rl>a Anton Kane. 2 lovska ul. 1 5058-7 i Jutru. KOLO mo'ko. >Dür- ; kopp«. podsm. »Promet» nasproti Kr žansks cerkve 5397-6 SKÖRNJI moški, b-kv ft. 41. malo rabljen.!, naprodaj Marf M? tn trg 17,1. decno. 53Ö3-« SLIKE lepo izbiro, od na ih najbol' priznanih fi-'k-i.rjev, nudim po naj-usrednej&j ceni Nvlor v Jutru. 5375-S INLET za nem'.ce tn blaz'ae. 130 cm širok, prvovrstno blngo prodam ali zamenjam z« Ponudbe pod I 5382-6 SIV. STROJfEK »Sln-Ecer«. otro=k:, p-od am — Nastev v Jntrti 5377-6 čEI.O z loVr-m te' koncertno violino, z lokom, prodam O r!ed dnevno od 13. do 15. ure. Vrtača 4/II. vrata 7. 6320-6 KO» o moško, štrarrcno, p-odim za Ur 7000 — N'slov v Jutru. 5383-6 DARILO Tofek.i, kr>vin-.-sto. p-r-dam delno za nro* v edua-t. Na«lov v 5322-6 PL A11 dam-kl. črn po-tTladanski, iz p-edvoln°-pa b!a."a pr-^d.un. O^cd c8m> dopoldne. Naslov v Jut u. 53^6-6 ČEVLJE visoke. štra- VOS ročni no ilnost do 300 k?, kupim. Mar,-d. Zlv'no2dram:5kA u! Cokramo). 53"8-7 KOLO moško. dobro ohranjeno. kupim ali dam protivrednost Do-troror od 12. do 14 u e KOLO mo&ko. zomcn.1a.-n za «ensko kolo. ul št. 3. 5374-8 JAJCA val'lna. Vedno rveža, od lepih pasem, dam zi protlvrrdno«t Ope'carska c<*ta 10 .■!368-8 Na«'o v v Jutru. 5373-7 ' KOLO damsko rabljero EOK za Vollno. b-^j'e zamenjam. del-HJ za vrste. kurjim. Go'ob. kroj-'Stvn GalHrSOVo rP^-brež-e 29 53T?-T PLA^č damr.ld. porr.la- nr^tlvredno^t. Nas!or v Jut-u 5348-5 PPOTnrHET»NOST dA TiPkadVcc za lit-V'o t^r- dAnski dobro oh-amen mo: st-kirn co Bohanec ali nov. cr, b'->«ro kupim. Ponudbe Jutrc 5359-7 KAtTC dobro oh''-jen načne, malo raW j-ne, t aI1 rov ^ jtuhini^ko st 41. prodam. N^ tov ^tr cA. fcup'm 'V-Ti". v Jutru. 5325-6 jmnr 5360-7 17. ure Na«1ov V .T-itru 5330- 6 TPTCTKEI. nosilnost do 200 k<» jr tvr-o-ije za t-t-clkel. prodam zame- KRED^NCO «cbno. mat- | nf-m za <)'ot'ro-inf«t Podutiška 45. Peterra. 5335-6 DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPfcftNO GLEDALIŠČE Petek, 9 marca ob 17. dramska predstava: Pygmalion. Red D. Sobota, 10. marca ob 17.?0 operna predstava: Stara pesem in balet Šeherezada. Red Sobota. Nedelja, 11. marca, ob 17.: opem» predstava: Ca-robna piščal. Izven. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PETEK, 9. MARCA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10—9.00: Jutra, nji koncert; vmes od 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—14.00. Napoved sporeda, nato glasba za premor (preaoi) ; vmes od 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o poiožaju in poročila v slovenščini; 14.00—14.10: Poročila v nc.nščini; 14.in—15.00: Radijski orkester vodi D. M. Sijanec; 15.00—16.00: Osrednji nemški spored • 16.00—17.00' Vaška eJdba, sodeluie baritonist Mirko Dolničar, na Marmoniko spremlja Jože Povše; 27.00—17.15. Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15 do 17.30: Glasbena medigra; 17.30—18.00: Kmečki trio; 18.—18.45 Domači sukstet in sopranistka Branka Strgar — spremljata Avgust Stanko na harmoniki m Franc Stanič na kitari; 18.4;—19.00- Iz našega leposlovja — Lojze Zupane bere iz svojega romana »Mlini stoje«; 19-0C—19 30: Komorni zbor; 19-30— , — 19.4 . Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Prenos I prodrrednoet branj» članka ministra dr. Gobbelsa iz tednik« »Das« C. 23 Reich«; 20.0fr—2C. 15: Poročila v nemščini; 20 15-— ~1.00: Osreda i cemŠki spored; 21.00—22.00: Dunaj roHrari'-. o,ano; 22.0C—22.15: Poročila v nemiči-jperedi; 22.15—23.00: Milo Jtrxmfja- 3, vajenca. Sa'on NaVin- 1 protivrednost. Pr lek, Sclcfflburgova i Jutru pod »Tnlet« 5253-1ft * FANTA 14—16-letnega. Sd ima. veselje do iz'ela-Ve okraskov 'ri 'grač. .-t>rejmem Ponudb» Ju- — tru ood Ok-as« 5261-11 hao omar:co. lestence. * GOSP POMOCNTO psalno niso. mo-te Cer-ai! poet'reäaiiCO. takol 45. moške h'aie sprejmem. Hrana m in drugo, vse doo-o . Ptanov->n1e v hl?l Vrta- ohranjeno, vgodnn p o- j ča 4 TI vra-tri 7. 5319-la dam ** J ZNAMKE i»?t«ti« tvr- " ' t:je. kupim Pon"-ihe . »Jutro» pod »P la^'^t-r 1. In 3 u-o pop. P^ed J o' »Korrb'natfja». 53^4-7 KO' EST moRkl dobr0 | Lovro. Mai-anlšče. 5337-8 GOJ7ETITE št 40 mve. zimenj 'm za danvk.? čcVbe št 37. Naslov v Jutnr 5339-3 KOTIVA 200 k<». z- me-n:am Po-i-r'be J\irru p-ict -Naturalije za k'iri-vo*. 5 DEl.AVNTCO za foda-'k-, obrt v Spodnil štrki al' zn Be^'^rar'am n-m«n v rafem. Naslov v Jutru. 5383-17 5353-7 VOZIČEK na štl !h ko-!«»-«'h. z« te8o 100 do Ä00 k-Tf. •dre ali dr"T> Vo'o. kupm Ponudbe zamenjam za Jutru pod «Takot« enodružn-ko z HI50 novo, trldniän- sk<>, 6 fob. 3 kuhinte. mnn'So večVm • SLUWSMO 'ah «ot>a- protivrednost. O^'ed do rit» spre:m-m v -talno nre Zjutraj :n med •lužbo Nafilov V Jutru. 1. in 3 «"<> P<>P P"«« 53^-1 • KTJHAWirO prvrvistro. ki se remmc tudi ns Fo«pr>d:"1«ka de1-! in či-,60 sofcoVeo, tskot sr>rtj-mem. Nas'ov v Jut-m. 5277-1a • POS^E^NICO Tvr-j,--9,* te^~n?t-o ki cMS^oriie fob. KprrrinTcm Levstikova ul. 25/1, desno 5278-la • TTčTTET.TICA «s puniko dobi s'uSbo Vpra-5ne od 9 do 14 ure. N» lov v Jutru 5317-la • PO STREŽNICO za ves dsa s popotno oskrbo, all ülito popoldne, sprejmem. Aljažev- 531 5182-1a 5313-7 vrtom a'l zem'ji?xem r tttwt^. ttav W1 rv>- tovtran bloka Z m -niam. sjimi-zne letnik» m me- a ne p-od.im. R-d' a pri-'e^-nlke. kvpm. Ponudbt ; ^ika. Na.slov v Jutru u* r» HARMONIKO klavirsko na 130 bn=ov. 1 r^.. prodam Znkrajäek. Miklošičeva 34. 5218-6 SEDLO otrofiko, za ko-nja ponija, prorlam. — Zak-ajSek. MSkloš;*va št. 84. 5217-6 RUTE OVratoe, gvllene, krasni vaoioi, nekaj komadov, nrodsoi. Naslov v Jutru. 5220-6 BLAGO svileno, perilo ta b!ago za mo'ke frnjoe. prodam NasIoV v Jutru 5S19-6 OTOMANO novo. predvojni materja) prodam Zakmišek. Mikoftičeva 34. 5216 0 COJZERJE 2 para. moških št. 40 ln 43. prodam «di Zamenjam za ber »O -rm., S-ie-nt prodam. Doienjska 2711 5370-6 TARLI nan:5-ni. t>IočoVi-n»stl 2x0 50 m ugod-»-i prorTnm. Celovška 34 Lombar 5362-6 KOLO tovarn"*ko novo. brez pneumatke prvovrstna p-edvojna nem-fka kvaliteta, proda-m. Ponudbe Jutru pod »Naibdi^e kolo« 5365-6 PET JARČK prodem eli zamenjam za protivrednost. Zelesn karievi 4 5406-6 fEVL-TE modre. remi*,. št 38. lepe. predvojai drutze knj;»e «mo rto-Hro ohrjvn.tpt»» kurit knltsrsma ZuSek. t>--s^ftr, T «47.7 s» tke najsih st»re š h m mlajših mnjrt-ov. ku. film PridT na dom Naslove pust'ti v uprav Jutra pod -Slike«. , . _ j./i46-7 ravo. predvojno za ("»m- Jutru pod »L! Z"1"' 49S5-20 POSESTVO polewr Ljubljane. ve'ko. gospoda-sko. pislopja, hI « te.- i drupre modrrne mprave. j velik komplek i zemlji- j Jča z lego. pesebno pri SOBICO opremljeno, z vso oskrbo, n" dnle-S Od 1-o'odVcra, išf>?m za 6 do 8 dni Ponudbe Jutru pod »Ooo-est-amka za-dovnltnoft-. 5314 SOPO c po«ebalm vhodom. uradnica zi t?ko: Pos-eljnlno Imam >«.ma Pra vim v živežu. Ponudb- Jrt-u pod Najraje v Sški« 5315-23i SOBO « Štedilnikom, i^čem. Za pla'ilo bi po. j miga'» r»i g-«r>od nj-i ?tvu. P-nudbc- JtJtru p-)d j -»Pastrežnica 31« S3">9 2na STANOVANJE en<*.->brv>. zamenjam z ennklm. Najraje v bV*m; Most. Ponud'oe Jutru nod »Mote«. 5349-21 ri'NIKA ta oskrbovanje mnl?1 h'?e z vrtom, rk Woka ob Dunaf-k! ce>-ti ti za rvln po^t-o^bo v j»,v3-1-nje«. 5352-21 - •-j- tuir I *mw iir.itfjjgr S TA NO V AN TE lSSe 2Ä-konsk: par brca otrok, nh prevzame-: me^to hišnika Ponudbe Jutru pod -nZsnjsIJiv ln txv šten< 5341-21 a t"Ef" za konilnico. z bi-k^en'm kotlom, za ku--jmje z drvml in "it->4e-'ezr.o ked ki'Pm. T\>nu-ribe z navedbo cene ni-«l«bi Jutru pod »Komi- pravno za obrtne name- j ijevi crffc volile uhan. u^ica,. 5318-7 ' ne. p/Odam. Mr.2no tudi zlat oV-rx^l obm^. k — BLAGO iepo. Vrlnc-no. v ako d-.ico tako žnje ob r a ravan e N zko.-lšče-na vodaa moč. v:e pro- IT.CUBILA SEM na pnTntPaniT n. t fki po^n'ad-nsk.' nlašč, rZOAKmT kupim. Na«W V met^z^. cen- čine lesa za davo mo- Jutru nori >Potoapr>">t — nekadilec« T391-7 SLOV. KNTTOE d~bre kurvim Ponudbe Jut-u pod »Bibiiof I«. 5226-7 ZNAMKE kompl zbi ko al! posamezne partiie 5323-7 -10 v-sr. Jutru. «iernili objektov na «e. ^T^Jw -ll? 31 ftu. Ponudbe Jutru pix pod »Turško olje- 5334- matertjal. noVe. u-odno Po",,db<- prodam. Naflov v Jutru. 5351-6 HLAČKE damske. triko, bombažne. r>-odam aJi zamenjam. Naslov v Jutru. 5345-6 pod »Znamk?« S723-7 PIV. STROJ nov ati mn'o rabM^n. kttn'i-n Pekarna Bu^ar T-n~vn 4 5139-7 ZNAMKE v»ako\-rstne pod «Enkratna pr ložn^t« 5103-20 HARMONIKO dlatonif-M *uc!i Pokrajinske, kuolm. dobro ohranjeno «n 6 m Ponu90L« tatov v Jotro S333-S r Jutru. m terljeia zn.menj )m za Juh-u pod ! dober rad oaparat Po-5395-7 j nudb- Jutru pod >T- d' na dopačam« 5363-8 SEN'O II» slama več voz. zamenam za gno< Nn-«iov v Jutru. 5J76-H 2ENSKO KOLO dc-bro ohmnjeno, 3smen;Rm , za protivrednost. Ponu- i Obe Jutru pod »Hra-a«, j 5388-7 »331-8 SOBO V fredinl meta. Po roinostl » posebnim vhodom, i' čem za takoj Naslov v Jutru. 5341-23a Najditelja nro-lm. da Ka prot> nagradi vrne na R^Hevo ceito Aa. Mri. rušič 5404-37 rzncEn.A SEM usnjeno bc'ge rokivlco od Starega trga., po PCrlževnVkl ulloi. Gregorčičevi ul:cj,. rio Bleiwe eove čete Poštenega najditelja prn-R:m. da Jo odda proti nagnadl v up-avl Jut a. 5394-37 PERO nalivno, črno sem izgubM od Mujin k ■ uprave do sndn Je. Naj-dite'Ja naprošam, da ga T>rot n«p~adl vrne v upravo Jutra 5369-37 KROJNI TEČAJ za V*o domsko t^rderobo. priredi Jožios P.uf-Kumrlj Pričetek 12 marca. Tn-fo-mnC:ie v Pucc'ni>Vi 4 m tevo. 5347-37 IZGUBILA SEM pO Vošnijkov- tillnj do Par-move 18 ba žunv-to torbico z osebno izkaznico Hostnlk Ma lja. » 3 živilskimi in mlečno nakaznic,, ln ključi Najditelja prcrim. da jo vrne p-od nagrad: v ogl odd. Jutra a!' na rtano vanje. 5340-37 KINEMATOGRAFI KINO SLOGA. Andaluzijske ood — Carmen. Predstave ob 16. io 19. uri. KINO UNION. Odličen cirkuški film Velcaattop. — Leni Marenbich, Rudolf Pnck. Predstave ob IS. ia 19. ari. — Dan« zadnjikrat? KINO MATICA. FHharmontki. E-^en Klčpfer. Irene «aa Uejcodotü — ok li, k «. ni. Petersen je bedel v pietenjak nedaleč od ! vrat. »lies zabavno,« je rekel, a tako strašno zabavna se mu stvar menda spet ni zdela; kajti grüanöii je čeio in'spet ln spet strmci na pribor. »,I^a;nburška oružba za prevoza po moiju- je bna vse üvoje parnike brez izjeme c^ivroela s takimi pooeoniml pribori, da bi se Kapitani v tujini lahko postavili, kadar i>l potreba nanesla. ..Mihael'- moja .riegrma'. .Casu-Dianoa" in kar je Se bilo teil zabojev, so imeli vsi take pribore--vsak parnik jih je dobil tucat, in na vseh nožih : je bilo vrezano njegovo ime. Kjer stoji tu ,Miha.el', je stalo pil r.ieni JPusgina'. odkod je piiuor, Hela'.'c »lz Londona!« »I/ Londona?« Hi la se je sunkoma zbrala. »Kapitan Petersen. obljubite mi, da boste moičaU, pa vam povem vse.« Pomoliia mu je roko. cile ba!« i Ne vem.« je obotavljaje se dejal. »Ta reč s pošiljko iz, Londona mi ne ugaja. Tu nekaj ni v redu, Heia!« »Saj prav za to gre!« Helo Dranstädtovo je pograbil ooup. xBaž zato so mi poslali pri;x>r, ker nekaj ni v redu. Toda o tem cio-! rem govortti le tedaj, če vem, da boato ; držali jezik za. zobmi!« »Velja.« je rekel in siianil roko, ki mu jo je še vedno molila. Nato so se ji besede kar usule z ustnic. »Saj sem \i>m pravila o ti3th dveh. ki i hočeta poiskati .Mihaelovo' razbitino ... ta mali sta v Londonu ... pri st&rinarju sta našla pribor ... neki ameriški mornar ga je tam zamenjal za mornarsko opravo... pred letom dni ...« »To ni mogoče. .Mihael' je izgin i pmi j dvaindvajsetum leti.« i »Sami pravite, da je pomota nemogoča! J Da j j pribor moral biti .Mihaelova' iasi:«--Petersen je vzel nož in vilice še enkrat v roko. Da. tu je bilo škoda vsake besede, stvar se je ujemala. Jel je prem žijsvati. Pribor bi utegnil biti takrat ukraden, s ostalimi vred, ki so bili na ladji. Take re« se povsod dogajajo. Morda je bii sunil srebr-; nino kak strežaj. Morda tudi Človek, ki votv : ce ni spadal k posaditi. V tujih pristan ščih pride na. ladjo sto in sto ljudi. Kupcev, opravnikov, skladačev, dobaviteljev. Pa tu-i d: med spoštovanimi potniki se časih najdejo črne ovce. Beg nebeški, kdo pa pozna ljudi? * ^ OSVESTILA „PBEVODA44 PHODAJA MESA V soboto 10. t. m. o-dajamo 10 dkg govedine v Ljubljani na odrezka »št. §8 in 37 Mar.c ma čne nakazru.ee M. P. U v Ljubljani. Mesarji, bedite v petek ob 14 na Klav. nci. DELITEV RACIONIRANIH WML ZA MAREC 1) v Ljubljani ter obč nah Ježica in Pelje; a) Na osnovne nakaznice brez pretiska-Biii črt in z eno preti&kano modro vodoravno črto: 1000 g r;ža na odrezke za živila za juho »1—10 Mar.«; 1C00 g graha na odrezke za živila za juiio »11—20 Mar,«; 250 g sladkorja na vseh 10 odrezkov za sla IkOi; 1 del olja ne. odrezke za maščobe z datumi od 24—31 marca; 75 g pralnega m-Oa na oba odrezka sa milo; 2.5 del kisa z& odrezek s-6—Mar«; 250 g kavinega nadomestka na odrezek »3—Mar«; 250 g seli na oba odrezka z» sol; 53 g kvasa pridelovalci žita na Oba od-ltzka za kvas; 1 škat. »Cerin1« no odrezek »9—Mar« samo v občinah Ježica in Po ije. b) na družinske nakaznice samo v Ljulv ijani znetraj ln zunaj bloüa: na odrezek »3—A« 2, na odrezek t3—B< 4 is na odrezek »C—-3« 6 vžigalic >Cöiin;>c. Ta živila potrošnik; lahko takoj nabavijo. če jih lruajo- trgovci, sicer pa po 13. marcu. Del tev moke bo otoj&vljena naknadno. 2) V vseh ostalih občinah na osnovno nekazn eo z dvema pretiskajiima modnima vodoravnima črtama^ 1000 g r:ža na odrezüie za živila sa juho 7/1—10 Mar«; 1000 g graha na oirezke z» živila za juho »11—20 Mar.«; 250 g sladkorja na vseh 10 odrezkov za. sladkor; 75 g pralnega mila na oba «Jr«rka za milo; 125 g kavinega nadomestka na odrezek »3—Msr.«; 200 g sali na oba odrezka za «oi; 1 škat. >Cer;ni« na odrezek s9— Mar.«. Delitev moke. zaseke in olja bo objavljena naknadno. DELITEV SUBOVBOA MASLA Otroci do 9 i et in noseče iefie * Ljubljani, ki dobivajo sveže mleko "a njkaz.lo mleka, prejmejo od 12. do 15. marca pri spoclai naštetih trgovcih ra mesec marec JO0 g surovega masla naincsto zaseke na od rezke aa maščobe z datumi od l—23 marca brez pre-tiskanih vodoravnih črt in odrezke »NakaaiU mleka« j —4_ D—i. C—i in N—5. Trgovec s1 llne oddati samo ni ie ne odrezane odrezke. 2e odrezani odrtlki so nevrljaroi, kar po-slednjič ponavliamo. Prejemnikom mleka oa skupno »Nakazilo mleka« sli neposredno od proizvajalca, izdaia o<-!?ek ta mleko (Maistrova ulica) potrdila j katerimi dvignejo Ic-ti ca Prevodu, Gosposki ulica 12, »oba ft. 7 na oddjti'-' odrerke za maščobo nakazilo za nakur- WBWH masla. Maslo bodo prodajali naslednji treovci: i Simončič rCelovška 721 ; Gobec Ciril (Ciril-Mett^ dova 45) ; Kemperle (Smartinska 14) : Dolinar (Zal-»-ik-a 22) ; Kotetič (Ulica J. maja) ; Motoh (Kreto» trg 11); Kranic (Igriška 1?): Miklič (Rožna doiina. Cesta 11/39)- Češnovar (DolemsJca cesta 1); Novak (Litijska 1); Nabavna zadruga železmčariev (Cesta 800 let Ljubliane) ; Nabavna zadruga drž. uslulben-cev (Vodnikov trg) ; I. Dclivsko konzumno društvo j (Kongresni trg) io Nabavna zadruga mestnih uslužbeiv-I ccv (Prečna ulica). Ti dvigneio takoj na Prevodu nakazilo masla kot 1 običajno, ostanek vrncio 16. t. m. dopoldne, odrezke i p« predložijo Mestnemu preskrbovalaetiru uradu 17. j t. m. med 8. in 9. uro. Odrezki za maščobe »n od »Nakazil mleka» (ločeno j vsaka črka) morajo biti nalepljeni v»aki Za uredn'Stvo: M'Inn Zadnek — Za i»Sa-jatelia: Stanko Virant — Za Narodno tiska-no: Fran Jeran — Za isMcatai deU LJubomir VoUÜC