po milosti bosi Lavantinski škofu  pozdravim svoje
ljube ovčice , '■ ter vsim vernim Lavantinske Škofije
srečo ino vse dobro od Roga želim.

Preljube moje ovčice!

elpveto pismo nam pravi, de je celo nase živlenje od zibele do pokopa
huda vojska za večno izvelicanje. Sami si skušamo, kar sv. apostel Pavl
priča, de se meseno poželenje poskuša zoper duha. duh pa zoper mesenost:
ino de sla si obdva (oljko sovraž, de ne storimo. figa , kar hočemo. (Gal. 5, 17.)
Sveta vojska je ta, ino za svete nebesa velja, če srečno premagamo. A ko po
mesi živimo, bomo pogubleni; če pa dela mesa z duham vkrolimo, bomo zve¬
ličani; zakaj listi, kise dajo božimu duhu vodili, so boži otroci. (Rim. 8, 115—14.)

Nor huj sovražnika imamo doma svoje lastno spačeno poželenje, ki ga
sv. Joanez imenuje poželenje mesa, poželenje oči ino pa prevzetij a ■zivlenja•
(I.Joan. 2, 16.) Kdor to svoje pregrešno poželenje premoga ino sam sebe sataji, Aeč
velja, kakor on, ki mesta premaguje. (Prip. 16, 32.) Orožje zoper liga nar
huj domačiga sovražnika je svet post. ki nam ga sveta mati katolška cerkev
priporoča, posebno v svetim postnim časi naroča, ter nas tako rekoč v svelo
vojsko pelja premagali svet ino vse nja poželenje.

Kar svet stoji, so se vsi bogaboječi ljudje postili; ino tudi Jezus, ljubi
Izveličar naš se je 40 dni ino noči postil, nam v izgled, naj se postimo tudi mi.

Postili so se apostelni ino pervi kristjani, ter so post vsim vernim v izvelicanje

duše'naročili , kakor ga modri zdraviteli k zdravju trupla hvalijo; ino po tem
takim tudi sveta mati katolška cerkva post zapoveduje. Kar pa skerbna mati na¬
roča, to tudi dobri otroci storijo ino radi vbogajo; kar zaupam, de bote tudi vi.

Hočemo svoje hudobno poželenje premagati, se mormo navaditi sami
sebi ne vse dovoliti, česar poželimo, ampak si pritergati ino se zderžati. Za

to sveto navajo nam sveta mati kat. cerkva Irojin post  naroča: de  si živeža pri-

t er gamo , ulj pa mesojeje zderžimo j  — v časih si pa tudi pritergamo ino mesa
ne jemo vse ob eriim,  kedar je terdo zapovedan post.

Po nauku svete matere katolške cerkve se mladi ljudje, ki še rastejo,
ino ravno tako tudi starčeki v visoki starosti, noseče ino doječe žene, pa težaki,
kateri imajo težko delo, terdo postili niso dolžni; pa koljkar toljko si pritergati
se jim vender naroči, posebno l<i so zdravi ino pa terdne postave. Ce se pa
ravno obtešijo, mesa jesti na prepovedane dni le ne smejo, ako kdor posebniga
pripušenja nima. Kdor pa pravično dopušenje ima v prepovedanih poslnib dneh
mesa vživati, si mora vender še več pritergati, ako ga bolezen alj pa starost
ne izgovori.

Naj *i ramo imamo vse žive dni za čednost ino dobre delafprizadevati
ai, je nam naša skerbna mati render le posebne dni odločila, de tako rekoč na
sveto vojsko stopimo, ino sami sebe poskusimo, kako smo kaj po duhovsko
močni, ter se okrepčamo ino pripravimo, kedar prej alj slej sovražnik duše pri¬
de. Taki dnevi duhovske vaje so sveti postni dnevi, katire nam je katolška cerkva
skuz celo leto tako skerbno razstavila, de se vse skuzi čedno vadimo ino v
duhovskim boji ne zadremlemo.

a) Nar imenitnej postni čas je št ir deset danski post  od pepelnice do
velike noči, ki ga je Kristus sam posvetil. Ta velik post so apostelni naročili;
ino pCrvi kristjani so se ob suhim kruhi postili, ter so še le u vecerko nekoljko
zelenjave z soljo pa z oljarn napravlene povžili. Tudi nam je razen nedele vsak
dan post, de se le enkrat na dan do sitiga najemo, zvečer pa le kaj maliga
povečerjamo. Premišlovati mormo skuz sv. štirdeseldanski post bridko terplenje
ino smert Jezusovo , pa se na velikonočno spoved ino sveto obhajilo vredno pri¬
pravljati, de bomo z Jezusam veselo sveto veliko noč obhajali , ki je grph , pekel
ino smert veličastno premagal.

t'

b) Štiri kvatre je vsako sredo , petek ino soboto , terdno zapovedan
post, nas povadit v premagi pregrešniga poželenja. O štirih kvatrah si mormo
pa tudi skuz post ino molitvo dobre duhovske pastirje po izgledi pervih krist¬
janov od Boga izprositi, ki so se večidel v kvaternim časi posvecvali. Tudi
nam je spomlad alj v vigredi kvatern teden potreba Boga prositi, naj Bog
blagoslovi, kar smo vsjali, de bi lepo rastilo — v poletnih kvatrah, de bi srečno
zorilo — v jesenskih, naj bi srečno pospravili — v pozimskih kvatrah pa , de
bi zdravo vživali , kar smo pridelali. Vsiga tiga se pa z poštam ino z molitvijo
vredni storimo.

c) Adventni post ,  štiri nedele pred božicam (z kvaternim tednam vred)
se je postiti vsako sredo ino petek; ino če si je ravno dopušeno v adventno
sredo jesti mesa, si vender mormo v sredo ino petek pritergati, ter se le enkrat
na dan do sitiga najesti. Pomnijo nas te štiri adventne nedele na unih dolgih
štiri tavžent let, v katerih so obljubleniga Odrešenika toljko željno ino težko čaka¬
li; pa nas tudi napravljajo se na svete dni rojstva Jezusoviga vredno pripraviti.

d) Svete bilje  pred godovami Gospoda našiga Jezusa Kristusa, Marije

ino Svetnikov je zapovedan post, nas opomnit, kaj nam je Bog dobriga storil v
naše izvelicanje, nam pa tudi pokazat svete čednosti ino izglede Marijne ino ljubih
Svetnikov božib , naj bi se skuz posnemo svetih izgledov z njimi poprijaznili, ki
nam velijo: „Bodite naši naslediteli, kakor smo mi nasledvavci Kristusovi bili. 4 *

(Fil. 3, 17.) Mi pa Kristusa ino Svetnike nar lepši posnemamo, ako sami svoje

poželenje zatajujemo: cesar se vadimo skuz sv. post.

•

De se pa ne bomo zapstonj postili, se mormo postiti v duhi ino v resnici ,
kakor nas sv. Bernard uči, rekoč: „Ako je samo gerlo (golt) grešilo, naj se posti
samo; če so pa tudi drugi udje grešili, zakaj bi se oni ne postili? Posti naj se
oko pregrešnih ino nečemernih pogledov — uho nepotrebniga izveličanju duše
škodliviga poslušanja — jezik obrekliviga, nespodobniga, pregrešniga govorjenja —
roke vsiga prepovedaniga djanja; pred vsim se posti duša vsiga poželenja popačene
volje. Brez takiga posta vse drugo kaj ne velja .“  Odpovedati se mormo vsimu
presladnimu, mehkuževimu, posvetnimu živlenju, ki nam pravico jemle v nebesa

priti (Luk. 6, 24.— 25); pa se tudi varvati v svetim postnim časi za drugo dobo

pripušenih dobrovolj, de se bomo ložej z Bogam poprijaznili ino za izveličanje
duše skerbeli; zakaj ravno postni dnevi so Bogu prijetni ino nam izveličanski
dnevi. (II. Kor. 6,2.) Ne rekajte keršanske duše, kar napuh alj prevzetija pravi t
Saj nisim kaj takiga storil, de bi se postil.  „Ako pravimo, de greha nimamo —
nas sv. Joanez uči — sami sebe goljfamo, ino ni resnice pri nas.“ (I. Joan. 1 , 8.)
Grešniki smo vsi; ino Jezus vsim veli: ,,Ako ne bote pokore storili, vsi bote konec
vzeli. (Luk. 13, 5.) Pravični naj se postijo, de njih pregrešno poželenje ne pre¬
maga; krivični naj se postijo, de svoje hudo poželenje premagajo, ino bojo pravi
svojbodni boži otroci, zakaj: ,,Post n« pokonča le greha, ampak pregreho iz kora-

nine Terže; ne zadobi samo odpušanja, ampak podeli reci gnado ino pomoč; ne
izbriše le storjenih grehov, temuč pomaga tudi se varvati prihodnih.“ Sr. Bernard.
— A T e glejte na poželenje oči  — ne na to, kar vam meso veli , de vam je tešim
biti, alj pa postne jedila vživati pretežko.  Bolj ko post občutimo, več si per
Bogu zasluzimo; zakaj nebeško kralestro, pravi Kristus, tudi silo terpi, ino le
oni, ki si kaj prizadenejo, si ga bojo osvojili. (Mat. 11, 12.) Tudi vsmilenimu
Jezusu je težko hodilo nas odrešit; mi bi pa ne premogli si košček mesa alj pa
žlico kuhe pritergati?

Sveta cerkev je pa ravno tak dobrotliva mati, kakor je skerbna. Ona tistim
svojim otrokam post nolajša, ki so preslabi popolnoma ojster alj terdno zapovedan
post deržati. Zatiga del se varnim tudi letošno leto navadno polajšanje skuz oblast
svete cerke dodeli, de se bo smelo o terdno zapovedanih postnih dneh meseno
vživati od letošniga štirdesetdanskiga posta 1847 do prifiodniga 1848; samo te le
dni je mesojeja ojstro prepovedana :

1. Vsak pefcek celiga leta;

2. Ob sabotah štirdesetdanskiga posta:

3. Ob kvaternih sredah ino sabotah;

4. Na pepelnično sredo ino pa štir posledne dni relikiga tedna ;

5. V saboto pred Binkuštmi;

0. V pondelek pred sv. Petram ino Pavlam:

7. V  saboto pred veliko Gospojnico alj veliko Mašo;

8. V saboto pred vsemi Svetmi;

2. V  terk pred Devico Marijo čistiga spočetja v adventi; ino
10. V petek pred Božicam, ki je terden zapovedan post.

Duhovskim poršonam je le dopušeno štirdesetdanski post (v nedelo dvakrat)
tako tudi ob adventnih sredah samo enkrat na dan , za kosilo meso jesti, zvečer
pa postne jedi zavživati; tudi o sabotah celiga leta duhovskim ni perpušeno
mesa jesti.

Maročl se pa vsilil vernim:

1. De je svetoželja tistih kristjanov hvalevredna,  ki se po stari šegi
ojstro postijo, ino v postnih dneh mesa ne jejo, če je ravno tudi jim‘perpušeno:
kar imajo še per mnogoterih hišah v navadi; samo zaničvati tistih nikar, ki po
dovolenji cerkve meso vživajo. Oni pa, ki o postnih dneh po dopušenji meso
jedo, ne smejo tistih zasmehovati, ki se ojstro postijo, temuč, kakor sv. Avguštin
uči, naj jokaje — z žalostjo vživajo, de ne premorejo zadosti ojstro postiti se,
kakor sv. mati katoljška cerkva želi.

2. Kdor v postnih dneh po dovolenji meseno je, si je pa vender dolžen
pritergati,  ino se le enkrat na dan do sitiga najesti, če ni kako drugač postu izvzet.

3. Vsi, ki po dovolenji v postnih dneh meso jedo, imajo za vsak tak
dan, kakor tudi za sabote skuz celo leto, ako ob sabotih meso jejo, tri OčenaŠe
ina$ Čečena si Marija, pa eno vero prav pobožno moliti,  ino če je mogoče vsa dru¬
žina skupej alj že pred jedjo alj pa po jedi v čast bridkiga terplenja ino smerti
Jezusove. Prepovedano pa je zravno mesa tudi ribe alj drugih takih postnih jedil
per kosili alj pa per večerji skupej vživati.

4. Kedar bi bil kdo vernih po samim potreben, naj se mu post odhenja,
ker bi se ne mogel po pričvanji zdravnika postiti, se prošnja po g. fajmoštri v
škofijo pošle}  za te čas de od škofije dopušenje dojde, imajo fajmoštri ino spovedniki
oblast post prevzdigniti; le verni se ne smejo po svoji glavi sami posta otreaati.

5. Kdor se postiti ne more ino si post prevzdigniti da, naj %a loljko oec
moli ino vbogajinie daja,  ter tako boži pravici zadostuje; zakaj moliti, postili se ino
pa vbogajime dajati je bolj kakor zaklade zhranjovati. (Tob. 12, 8.)

Verh vsiga tega opominam ino prosim jaz viši pastir v imeni Gospoda
vojskinih trum posebno vse hišne očete ino matere, gospodarje ino gospodinje, ho¬
dijo si kmetje alj gospodje, naj svet post zvesto sami dopolnijo, pa tudi za svoje
podložne otroke ino družino lepo skerbijo, de se bojo postili, kakor so dolžni; ino
ne daj Bog, de bi jih sami napeljali post prelomiti, ter jim povem, de družina, ki
božih ino cerkvenih zapoved ne derži — Bogu ino cerkvi nepokorna — tudi svojim
gospodarjam in gospodinjam zvesta ne bo. Tudi naj pomislijo, de Bog tistimu
Oce ne bo, ki svete cerkve za mater nima, ker je sam Jezus boži Sin djal, de kdor
cerkve ne posluša, imej ga kakor neznaboga (hajda) ino ocitniga grešnika, ki ne
sliši med pravoverne kristjane. (iMat. 18, 17.)

Le to pismo se ima tretjo predpepelnicno nedelo iz kancelna (razen tega,
kar duhovske zadene) vernim zastopno povedati; skuz leto pa vsak zapovedan
postni dan poprejno nedelo iz kancelna oznaniti.

Per s v. Andreji v Lavantinski dolini 2. Pirosenca 1847.

ASTON MARTIN,

Lavantinski škof.