LETO V. — Št. 46 Ljubljana, februar 1962 GLASILO KOLEKTIVA POD7ST7A »OKADIŠ« PO POTRDITVI PRAVILNIKOV O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV Predvidevanja je treba zaslužiti S XV. zasedanjem DS podjetja je bil postopek za sprejemanje in potrditev predpisov, ki urejajo delitev osebnih dohodkov v podjetju, v glavnem zaključen. Tako smo ravno 6e zadostili določilom predpisov, da morajo biti pravilniki o delitvi Osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah sprejeti do 1. januarja 1962. Čeprav smo se izdelave in sprejemanja tovrstnih samoupravnih predpisov lotili pravočasno, pa nas je čas že močno pritiskal, saj smo se šele proti koncu preteklega leta odločili za revolucionarno spremembo glede samoupravljanja podjetja in z njo v zvezi uvedli mnoge novosti. Sistem decentraliziranega samoupravljanja podjetja ter njegova načela so določala, da ima vsaka organizacijska enota svoj lasten pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, s katerim avtonomno določa, upoštevajoč svoje specifičnosti poslovanja, kakšna bo politika delitve osebnih dohodkov v kolektivih posameznih organizacijskih enot. Podjetje kot celota ima svoj pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki pa predstavlja za organizacijske enote okviren in temeljni predpis, na podlagi katerega potem organizacijske enote samostojno izdelajo lastne pravilnike za delitev osebnih dohodkov. S tem načinom delitve osebnih dohodkov se je pojavilo izredno veliko dela, katerega smo v kratkem času, ki nam je bil na razpolago, komaj zmogli. Pravilnik o delitvi čistega dohodka je delavski svet sprejel že v sredi preteklega leta. Z ozirom na uveljavitev načel decentraliziranega samoupravljanja pa je bilo potrebno že sprejeti pravilnik korigirati ter ga prilagoditi novim pogojem. Smel in pogumen pristop k decentralizaciji delitve osebnih dohodkov je narekoval tudi izdelavo pravilnika o delitvi čistega dohodka organizacijskih enot, katerega naloga je bila vzpostaviti oz. določiti razmerje delitve čistega dohodka organizacijske enote na osebne dohodke in na sklade. Prav postavitev tega razmerja je bil tisti pokazatelj zrelosti kolektivov, ker je bilo potrebno upoštevati potrebe skupnega značaja v okviru organizacijske enote ter le-te Vskla-diti z ekonomsko — finančno zmogljivostjo in tendenco naraščanja osebnih dohodkov. Naša delovna zakonodaja je s svojimi predpisi zagotovila demokratičnost pri določanju politike delitve osebnih dohodkov in predvidela možnost, da imajo organizacijske enote v okviru podjetja lastne r vilnike o delitvi osebnih dohodi vendar pa je določila, da mora na pravilnike o delitvi osebnih dohod- icov. kov organizacijskih enot dati soglasje delavski svet podjetja. V primeru, da pravilnik organizacijske enote ne dobi potrebnega soglasja, se ne more uporabljati. Da bi to zakonsko določilo spravil pri nas v življenje, je delavski svet podjetja imenoval posebno komisijo, ki je predložene pravilnike o delitvi osebnih dohodkov organizacijskih enot pregledala in dala delavskemu svetu svoje mnenje oz. priporočilo, na podlagi katerega je le-ta sklepal, ali se soglasje da ali ne. Komisija je predložene samoupravne predpise organizacijskih enot za delitev osebnih dohodkov pregledala in svoje ugotovitve posredovala tudi organizacijski enoti, katere pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je bil analiziran. Pri svojem delu je upoštevala načela, ki jih je za priznanje soglasja delavskega sveta podjetja predpisoval pravilnik o delitvi osebnih dohodkov podjetja ter načela o decentraliziranem samoupravljanju. Kriteriji, po katerih se je analiziral pravilnik o delitvi osebnih dohodkov vsake organizacijske enote, so bili: — skladnost z veljavnimi zakonskimi predpisi, -— skladnost s predpisi podjetja s tega področja, — uveljavitev načela dobrega gospodarjenja. Poleg navedenih meril smo upoštevali še priporočilo, naj bo osebni dohodek nekvalificiranega delavca najmanj 15.000 dinarjev s čimer je bila postavljena spodnja meja. Osebni dohodek nekvalificiranega delavca, izražen v točkah kot obliki ocenitve vrednosti delovnega me^ta, bi znašal 175 točk. Ko je delavski svet podjetja na enem svojih prejšnjih zasedanj sprejel še dopolnilni kriterij za analizo pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov organizacijskih enot, to je, da merila za delitev osebnih dohodkov kakor tudi osebni dohodki v posamezni organizacijski enoti ne smejo ustvarjati neutemeljenih nesorazmerij v podjetju, ga je komisija kot merilo usvojila. Glede formiranja osebnih dohodkov je prevladalo stališče, naj se osebni dohodek posameznika izkaže v čimmanjšem številu postavk ter po možnosti v enkratnem znesku. Mozaično formiranje individualnega osebnega dohodka se je pri neposrednih proizvajalcih že precej diskreditiralo, ker .o največkrat razni faktorji in pavšali znesli prilično lepe denarce tako, da je po pravilniku določen osebni dohodek predstavljal samo neke vrste osnovo, ki ni bila izkaz resničnih oz. dejanskih osebnih dohodkov. Komisija je bila mnenja, da tudi denar, ki je izviral iz pavšalov ali dodatkov, dejansko Tovarištvo v nesreči Ob potresu, ki je prizadel prebivalstvo Dalmacije, sočustvuje ves naš kolektiv. Vse edinice podjetja živahno razpravljajo, kako naj pomagajo prizadetim. Tako so nekatere edinice pripravile nabiralno akcijo in denar še zbirajo, gradbeno vodstvo Jesenice je poklonilo vagon lesa, gradbeno vodstvo Celje vagon cementa, sindikalni odbor podjetja je dal 50.000 din, uprava podjetja je dala na razpolago počitniški dom v Poreču, kjer se je zasilno nastanilo 78 ljudi, C. O. Ljubljana 1 % od zaslužka, sind. podružnica Ljubljana je zbrala od članov kolektiva 50.000 din, akcija se še nadaljuje. Tako tudi naši člani kolektiva pomagajo in prispevajo za tiste, ki so izgubili vse, kajti v socialistični družbi smo pripravljeni vedno pomagati drug drugemu. n i I ni predstavljal neopravičenih osebnih dohodkov oz. prejemkov, je pa vzbujal neprijeten občutek diferenciacije tako pri tistih, ki so ga prejemali, kot pri onih, ki so ga ustvarjali. Posledica načela naj se osebni dohodki izkažejo v enkratni formi, ki bo pravilno utemeljena in osnovana na vloženem delu in trudu ter vzdržala vsako javno kritiko ter analizo, je bila, da je komisija zavzela odklonilno stališče do atributov osnovnega osebnega dohodka, ki so se izražali v raznih faktorjih in pavšalih. Omembe vredno je še stališče komisije, da je za vsak predloženi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov zahtevala ekonomsko utemeljitev, ki naj analitično pokaže stvarno možnost izplačevanja osebnih dohodkov, ki so bili predlagani v soglasje. Plan realizacije bi v tem pogledu predstavljal >goloba na strehi«, sklenjene pogodbe kot osnova pa niti »vrabca v roki«, kar velja za večino vseh pravilnikov. Seveda pri tem ni kazalo biti ekstremno rigorozen, ker ustreznega kriterija za osnovo ekonomske utemeljenosti res ni bilo na razpolago. V tem primeru je med obema možnima pokazateljema ekonomske utemeljenosti predloženih pravilnikov vsekakor treba upoštevati poznavanje pogojev poslovanja in življenja v posameznih bazenih, kar pa posameznim zagovornikom pravilnika ni bilo moč izpodbijati. Upoštevajoč vse nastale momente je komisija iz analize vseh pravilnikov povzela nekaj zaključkov, ki so značilni za sedanjo politiko osebnih dohodkov v podjetju in katere tudi navajamo. Predvsem je bilo ugotovljeno v večini primerov, da manjkajo pravilniki o delitvi čistega dohodka organizacijske enote s katerimi naj bi bilo določeno razmerje med osebnimi dohodki in skladi. V nekaj primerih je bila tudi masa čistega dohodka napak izračunana, oziroma osnova nepravilno zajeta, kar kaže na nerazveseljivo nepoznavanje predpisov in principov interne ekonomike v podjetju. Omeniti bi bilo treba predvsem dejstvo, da so organizacijske enote v pravilnikih o osebnih dohodkih dvignile osebne dohodke članov svojih kolektivov precej višje, kot je bilo to mišljeno s predlogom pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Povišanje se precej približuje zgornji meji naših možnosti in verjetno je precej blizu resnici stavek, ki ga je izrekel nek član kolektiva podjetja ob pogledu na decentralizirano politiko osebnih dohodkov, da smo si osebne dohodke lepo postavili, zdaj pa preostane samo že zaslužiti jih. Pri pregledu pravilnikov je bilo opaziti še nekaj, in sicer to, da so nekatere organizacijske enote pri izdelavi upoštevale predvsem načelo »plačaj, kolikor zmoreš«, seveda je potem pravilnik izdelan po tem načelu vse prej, kot v skladu s principom »za enako delo — enako plačilo«. S tem so nekateri kolektivi podjetja priporočila političnih organizacij pustili vnemar in predvsem gledali na dvig osebnih dohodkov, na formiranje lastnih skladov pa kot na nujno zlo. Slika, ki se opazovalcu nudi, pove, da naši sindikati pri ekonomsko močnih organizacijskih enotah niso uspeli v celoti uveljaviti principov delitve osebnih dohodkov, ki jih je potrdil in osvojil V. občni zbor Republiškega sveta sindikatov Slovenije, vsaj iz pravilnikov tega ni opaziti. Sindikalni odbor podjetja, sindikalne podružnice, organizacije ZK ter ostale pozitivne subjektivne sile bo- V luko Koper je ponovno prispel » »Veli Joža« do morale v sedanjem položaju ostro kritizirati tako imenovano »kruhoborstvo«, ki se je pojavilo, čeprav za sedaj še ne v prevelikem obsegu. Na XV. zasedanju je delavski svet podjetja sprejel kot načelno stališče, da je osnovni osebni dohodek, oziroma število točk, v katerem je le-ta izražen, gibljiv le navzdol in da razpon ni utemeljen. Komisija tega principa v pravilnikih ni obravnavala, kar sicer ni pravilno, nagibala se je le bolj k stališču, da naj bi to morebiti veljalo za vse podjetje in naj bi bil ta princip postavljen v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v podjetju kot obvezno merilo s tem, da bi točno predpisali pogoje, na osnovi katerih bi se individualni osebni dohodek v prej omenjenem smislu znižal odnosno zvišal. Ker noben pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ni predpisoval meril za zvišanje ali znižanje osebnih dohodkov, ni bilo podano nikakršno zagotovilo, da se velika večina članov kolektiva, ki je pravilnik s takimi načeli predložila v soglasje, ne bi znašla na pozitivnem presegu vrednosti delovnega mesta, je delavski svet sklenil to načelo zavrniti. Dobršen del k zavrnitvi tega principa so prispevali zagovorniki gibljivega merila sami, ker niso dovolj prepričljivi, kar velja tudi za argumente, s katerimi so svoje stališče podpirali. Priporočila za dopolnitev in spremembo pravilnikov o delitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki jih je dala komisija organizacijskim enotam, so bila v celoti upoštevana tako, da je delavski svet lahko izrekel potrebno soglasje. Na osnovi tega se smejo pravilniki uporabljati od 1. januarja letošnjega leta, kar velja tudi za dokončno potrjeni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Zadnjo besedo pri oceni naših pravilnikov bo seveda imel zbor proizvajalcev pristojnega občinskega ljudskega odbora, ki bo naše samoupravne predpise o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov analiziral in dokončno ocenil našo gospodarnost, ki se iz njih zrcali. Pred plenarnim zasedanjem sindikalnega odbora podjetja dikcija aamstniil Sii Dvoje činiteljeo je, ki usmerjajo politično aktivnost o našem podjetju. Pred nedavnim smo de-, centralizirali delavsko samoupravljanje, in drugič, sprejeli smo pravilnike o notranji delitvi dohodka Vse to terja od zavestnih socialističnih sil našega kolektiva dosti več političnega dela, saj se je z osem tem nedvomno povečala tudi odgovornost subjektivnih sil za delo decentraliziranih samoupravnih mehanizmov, za to, da se bodo odločali za najnaprednejše rešitve posameznih problemov gospodarjenja in upravljanja. Vrh tega je Izvršni svet l,RS že sprejel predlog resolucije o programu gospodarskega razvoja v letu 1062, o katerem so določene tudi posebne naloge gradbeništvu tako glede povečanja obsega proizvodnje kakor tudi glede naraščanja produktivnosti, /lasti pa je nakazana tudi smer, v katero naj se razvija gradbeništvo o letošnjem letu. Povsem razumljivo je, da postaja v teh razmerah na začetku leta nujna potreba po dogovoru sindikalnih funkcionarjev podjetja in sploh političnih ter strokovnih delavcev podjetja, kako naj uresničimo predvidevan ja Resolucije. ki jo bo sprejela Ljudska skupščina na prihodnjem zasedanju in hkrati kaj naj storilno. da bodo decentralizirani organi delavskega samoupravljanja izpolnili naloge, ki jim jih Resolucija določa. Zato se je sindikalni odbor podjetja odločil sklicati plenarno zasedanje sindikalnega odbora, na katerega vabimo tudi po dva predstavnika vsake izmed osnovnih organizacij ZK našega podjetja ter vse strokovnjake s centrale podjetja kot operativno tehnične voditelje edinic. Zasedanje bo 8. februarja na Centrali podjetja. Na plenarnem zasedanju sindikalnega odbora bomo razpravljali družbenopolitičnih spremem- i 0 M. S. o clruzvenopoliticnui bali v podjetju, posebej pa o gospodarski problematiki, o delitvi dohodka in o tem kako le-ta že deluje, o decentralizaciji podjetja ter o uresničevanju pravilnikov. o organizacijskih vprašanjih sindikalnega dela, pregledali pa bi tudi sklepe občnega zbora sindikalnega odbora podjetja. Poseben pečat vsej razpravi o tej problematiki pa bi morale dati smernice Resolucije Ljudske skupščine katere predlog je že sprejet. Zatn bi bile prav, ko bi se sindikalni odborniki seznanili z njim, o oseh teh problemih pa naj bi se prej pogovorili s kolek-tiitom, da bi razprava na plenarnem zasedanju odsevala težnje in razpoloženje kolektiva. Le tako bo plenarno zasedanje moglo sprejeti ustrezne sklepa, po katerih bo naše delo o letošnjem letu pravilno usmerjeno. L. J. ffi LJUBLJANA — is. i l^fcS se je v upravnih prostorih centrale Ljubljane prvič sestala komisija za sestavo novih pravil podjetja. Komisijo sestavljajo: Vinko Vajt, Albin Bačar, ing. Jože Uršič, Stane Uhan, Milan Siurk in Jože Lorenčič. K RAVNE NA KOROŠKEM — Na zadnji seji sindikalne podružnice so razpravljali o == pripravah za zimske športne igre, ki naj bi bile pred-vidoma ob koncu februarja == na Pohorju. Sklicali so tudi . kratka predavanja o delitvi dohodka in sploh o perspek-tivi ravcnskeg'a gradbenega vodstva. Omembe je vredna tudi želja ravenske mladine, da bi radi kot opazovalci prisostvovali vsem sejam delavskega sveta, sindikata in ostaliih političnih organizacij, Pobuda je zelo dobra, zate bi bilo prav, če bi tej žeir mladincev ustregli. ® KRANJ — Delavski svei gradbišča je na nedavni seji razpravljal o problemih perspektivnega dela. Iz razprave ugotavljamo, da bo gradbišče iz sredstev podjetja pričelo z gradnjo stanovanjskega stolpiča za prodajo. Lokacija za ta stolpič je že izbrana. Nadalje so razpravljali o pravilniku o razdeljevanju spominskih daril ter o lanskem pravilniku o delitvi dohodka. Si KOPER — V Kopru so znova pričeli s polaganjem betonskih blokov. Delo vidno napreduje. Dnevno položijo 6 betonskih blokov. Drugo skladišče je pod streho. Posebnih problemov nimajo. K ŠKOFJA LOKA — Tesarska delavnica v Škofja Loki še vedno nima dovolj naročil. Kapacitete so proste za prevzem novih del. Trenutno delajo razna dela na zalogo. Sklenili so, da bodo med drugim organizirali par-ketarsko skupino. ■ LJUBLJANA OKOLICA — Z mesno industrijo »Emona« Zalog so sklenili^ pogodbo za gradnjo skladišča embalaže in garažo. Čeprav je rok zelo kratek, upajo, da bodo navedene objekte dovršili še pred 15. VI. 1962, ker smatrajo, da so finančno uispešni le, če gradijo hitro. Izvršili so že tudi kolavda-cijo na lokotovornem kolodvoru v Mostah. Z združitvijo »Celuloze« Medvode in papirnice v Vevčah se gradbišču Zalog odpirajo boljše perspektive, saj ima združeno podjetje na razpolago več investiciiških sredstev. Umrl je naj starejši član ravenskega Gradisa Tik pred novim letom je umrl najstarejši član ravenskega »Gradisa«, delavec Alojz Škerbec. Pokojnik se je rodil 14. I. 1889 v Pil-štajnu. Že mlad si je moral preko meje iskati kruh. Večji del svojih moči je pustil v rudnikih Nemčije in Francije. Po osvoboditvi se je vrnil v domovino ter se leta 1948 zaposlil na gradbišču Ravne. Bil je eden izmed tihih in skromnih delavcev. Za trud pri rasti Raven je prejel tudi medaljo dela. Preminil je, ne da bi učakal počitek. V svoji domovini ni imel sorodnika, vendar je imel lepo slovo, saj se je od njega poslovil celoten ravenski kolektiv. OBRNIMO LICE K JI NEKAJ POGLAVITNIH MISLI Z OBČNEGA ZBORA REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV SLOVENIJE V petek, dne 5. januarja t. 1. je bil v Festivalni dvorani V. občni zbor Republiškega sveta sindikatov Slovenije, ki sta se ga med številnimi gosti udeležila tudi sekretar Centralnega komiteja ZKS Miha Marinko in pred-tsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, med več kot 500 delegati pa so bili navzoči tudi trije predstavniki našega knlek- Lorenčič in Stane Uhan. Tovariš Uhan je sodeloval tudi v razpravi, kjer je med drugim zlasti poudaril, da v gradbenih podjetjih ni mogoče govoriti o pocenitvi dela, če imajo podjetja že močno zastarelo mehanizacijo. Ob zaključku občnega zbora je bil izvoljen novi 9?-članski plenum Republiškega sveta sindika- ODNOSI V ..GRADISU" se bistveno spreminjajo MNENJE PREDSEDNIKA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBINCEV SLOVENIJE TOVARIŠA SVETKA Le kratek čas sem se spustil v razgovor s predsednikom Republiškega odbora gradbenih delavcev Slovenije tov. Ladom Svetkom, ki je med drugim dejal: »Moram priznati, da je »Gradis« na področju delavskega samoupravljanja zadnje čase dosegel velike uspehe. Res, da je decentralizacija podjetja potegnila za seboj vrsto problemov, toda mislim, da je v »Gradisu« dovolj subjektivnih sil, ki bodo znale te probleme rešiti in delavsko samoupravljanje še nadalje utrjevati. Tudi pri »Gradisu , bomo delo zasledovali skozi prizmo pravilnikov in pravil ekonomskih enot podjetja, kajti tu se izraža stopnja delavskega samoupravljanja. n a m proda tiva, in sicer Lojze Cepuš, Jože razvoja demokratizacije in poglabljanja delavskega samoupravljanja doslej naredili že veliko, pa je še vedno v kolektivih veliko slabosti. Ena osnovnih političnih slabosti v kolektivih je še veuno birokratizem. Le-ta se po besedah tovariša Kavčiča kaže v skrivanju osnovne vsebine meril za delitev dohodka pred organi delavskega samoupravljanja, v nejasnih obrazložitvah, ki zavajajo organe delavske samo-uprave, v samovolji posameznih vodilnih kadrov, v zapostavljanju sklepov organov delavske samouprave in podobnem. Marsikje še vodijo v podjetjih politiko »zaprtih vrat«, kjer o važnih stvareh razpravlja le nekaj vodilnih oseb, ne pa celoten kolektiv. Skratka — slabo informiranje kolektiva in koncentracija oblasti v rokah peščice ljudi — to je ena osnovnih oblik birokratizma, ki prihaja do vrhunca v samovoljnih odpovedih delavcem, če se nočejo strinjati z mnenji in stališči nekaterih vodilnih uslužbencev. Praksa v mnogih kolektivih nam kaže, da celo nekatere sindikalne podružnice posredno pomagajo krepiti razne slabosti in pojave birokratizma. Sindikati bi se morali neprestano boriti za čim večjo demokratičnost v kolektivu, za svobodno vzdušje, za široke, kritične razprave. To pomeni, da morajo sindikati obrniti svoj obraz k delavcem. Vodstva sindikalnih podružnic morajo postati čuvar demokratične in sproščene atmosfere v kolektivu, zavzemati se morajo za čim bolj strpne in vsakršnega strahu osvobojene kritike. Samo tak boj za večjo demokratičnost, za svobodno uveljavljanje najširših mnenj, predlogov in stališč lahko ustvarja pravilno politično atmosfero in svobodne odnose v podjetju. Vsako zaviranje demokratičnosti in sproščenih odnosov pa je le voda na mlin birokratizma in zaščitnik tistih sil- Pri »Gradisu« so se bistveno spremenili odnosi in nastale velike spremembe na področju družbeno političnega in ekonomskega dela. Ko bo pri »Gradisu« poslednji član kolektiva doumel vsebino teh novih ekonomskih pogojev, si bo bolj kot doslej prizadeval za to, da doseže s svojim delom maksimalne uspehe, kar bo povečalo rezultate pri delitvi celotnega dohodka.« Pohvalno se je izrazil tudi o delu sindikalnega odbora ter pravi, da moramo s tem delom nadaljevati, predvsem pa več sodelovati z neposrednimi proizvajalci. tov Slovenije v katerem je tudi član našega kolektiva Lojze Cepuš. Iz razprave našega delegata Staneta Uhana na občnem zboru Republiškega sveta sindikatov Če izvzamemo zelo plodno in ži- ?1C’Jumaj° nic skupnega z de-vahno razpravo na tem obenem jamskimi koristmi delovnega kolek-zboru (v razpravi je sodelovalo kar Vva 1iU se .I.nani s pravo socialistično 21 diskutantov), je bilv. težišče obč- demokracijo ter socialističnimi od-nega zbora nedvomno v izčrpnem P0S1: ^0j za uveljavljanje de- h L' 3 £0,1 e a I Ji KJ« ti El Vi »>' i A o a i CA O ▼ V» i/C* KJ A JI l 'i-a C>v»v I ... r 11111 v r z. 1 IJ 11 , . . . referatu predsednika Republiškega !av,sk?»a samoupravljanja na naj- Na občnem zboru Republiškega prav. Končno pa v vsaki spremembi sveta sindikatov Slovenije, tovariša sirs! U'0!”1- ki aktivizira slehernega sveta sindikatov Slovenije je tova- nastajajo prehodne težave.« StanVa Kavčiča. Potem ko je to- proizvajalca, pa je tudi ediim pra- r.iš Stane Uhan, član sekretariata j\ia problemih v kolektivu se je variš Kavčič jasno opredelil pomen Tllna J11 uspešna pot k izboljšanju sindikalnega odbora podjetja govo- Z£WJržal malo dlje. Ob zaključku pa in vlogo sindikatov v sedanjih po- gospodarskega poslovanja m gospo-ril o decentralizaciji in problema- je j0 trditev okrepil z zunanjimi gojili družbenega razvoja, pri če- oarjenja naspion. tiki v podjetju in med drugim de- vplivi in objektivnimi težavami. mer je poudaril, da sindikati niso rudi široka in temeljita razprava jal tudi tole: _ »Kdo določa ceno stanovanju!* Trg več niti edini zaščitnik delavskih je jasno pokazala, da je danes ena »Nismo v »Gradisu« decentralizi- nej Gradbinci niti nismo proizva- pravic niti kakršen koli »koman- glavnih nalog sindikatov aktivno rali podjetja zato, da bi decentra- jalci stanovanj; temveč le usluž- clant« nad organi delavskega samo- podpreti čim hitrejše uveljavljanje lizacijo ustavili na nivoju gradbišč postna podjetja, ki gradimo po za- upravljanja, najmanj pa še podalj- demokratičnih odnosov v kolektivih. — sedanjih ekonomskih enot. Mi- misli projektanta in naročilu inve- šana roka državne uprave, marveč S tem, da se sindikati obračajo k slimo, da je to, kar smo napravili, stitorja. Žal gradbena podjetja šele le eden izmed družbenih činiteljev, delavcem, k njihovim željam, mi-velik korak k približevanju samo- začenjajo graditi stanovanja za pro- ki na osnovi lastnega samostojnega slim, kritikam, pobudam in pred-upravljanja navzdol, vendar ne do- daj0. Ko vidimo del rešitve v tem, presojanja in tesni povezanosti z logom, se praktično uresničuje dokončen. Pri decentralizaciji nekateri se pa spotaknemo ob kredite, spre- vsakodnevnim praktičnim delova- janska demokracija; naš delovni pretiravajo v pravicah, drugi pa, ki minjanje cen in tudi predpisov, v njem delovnih kolektivov in proiz- človek, osvobojen vseh mezdnih od-so jih nekaj zgubili, postajajo rav- močna nihanja potrošnje, premajh- vajalcev sodeluje pri usmerjanju nosov, pa postaja tako iz svobod-uodušni. ni pa ne eno ne drugo jjq zanimanje investitorjev za zdru- našega družbenega dogajanja v na- nega proizvajalca tudi svobodni in ____________ zevanje in podobno, kajti industrij- predni smeri, se je tovariš Kavčič zavestni upravljavec, ki polnoprav- — ■ ska proizvodnja stanovanj je ce- obširno zadržal pri obravnavanju no in zavestno odloča o usodi sa- nena le. če jih izdelujemo serijsko, nekaterih osnovnih in načelnih na- mega sebe in naše celotne družbe. Prav posamične. gradnje nam ve- log osnovnih sindikalnih organiza- ____________ I. P. žejo roke, naša dejavnost je sko- c>j- ZAHVALA Sindikalni podružnici Obrata gradbenih polizdelkov se iskreno zahvaljujem za podporo in pomoč, katero sem debil ob priliki moje prometu* nesreče. Anton Krmek Ljubljana raj cehovska, gradnja pa malo raz- Sindikati morajo biti danes pred-lična od faraonske. vsem obrnjeni k osnovnim in so- SNIDENJE Z UPOKOJENCI Doseči hočemo dvoje: določiti ?bninl druzbeno-ekonomsk.m pro- lastno ceno z vsestranskimi mož- blemom, je poudaril tovariš Kavčič, nostmi vpliva na znižanje stroškov. Na,.tej ' smerityi so sindikati do- Sindikalna podružnica gradbenega To mislimo doseči s tem. da bomo seg!l do danes ze lepe uspehe, saj vodstva Maribor je kot prejšnja se vse bolj m bolj vključujejo v sam. projektirali in gradili. Smisel ^ ^ ^ leta pred novim letom povabila upo- tega je v tem. da bodo projekti upo- ^op^retna ekonomsko politična do . • nivia nLnp k^loHivn m — števali naše pridobitve, ki vplivajo §aJanJa graditve socializma pr i nas. kojence, bivše elane kolektiva, na na hitrejšo in relativno cenejšo Seveda pa z dosedanjimi uspehi se majhno zakusko. Lov. Grajfoner jih »Gradisov vestnik« izdaja delavski gradnjo. Drugi namen pa bo izpol- "e moremo m tudi ne smemo biti je 0j, sprejemu pozdravil v imenu svet podjetja Gradis. Ureja ga ured- njen, ko bomo uspeli formirati prav c-°ce[a za ovojni. ^ ^ sindikalne podružnice, ing. Borut na teh osnovah stabilnejšo prodajno P° mnenju tovariša Kavčiča je vfa4ctpr m iim ip v nptii hnsprlih ceno. Teda i šele bo delitev dohodka ena osnovnih slabosti v sindikatih t P i? Je v nekaj besedah tudi v gradbeništvu kvalitativno in v tem, da osnovne sindikalne orga- povedal o delu kolektiva m o nji- niški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — — Izhaja mesečno. kvantitativno boljša.« nizacijo politično in akcijsko zaosta- liovem delavskem samoupravljanju jajo za potrebami sedanjega časa. Q]j Koncu jim je še izrekel prizna-Zato se morajo osnovne sindikalne „• „ ... , , , organizacije predvsem orientirati k J a J1 1 vo 0 pice uj ji reševanju tistih osnovnih proble- 'V1J°- mov, ki tarejo celoten kolektiv. Tu Pogovor je stekel živahno in ved-gre predvsem za uveljavljanje pra- r0. Zadovoljni so bili, ker jih kolek-vilnih družbenih odnosov Danes tiy še ^ bn in ker 6utij0; da imajo sicer podjetja pred seboj ste- „ 1 vilne težave in nerešene materialne, 50 se vedno delček »Gradisa«. Ce-tehnične, organizacijske, finančne, prav neaktivni z zanimanjem jiravne, komercialne, kadrovske in spremljajo probleme in razvoj pod-druge Probleme. Ni sicer mogoče jetja, kar jim najlaže omogoča upati, da bi vse te probleme la h ..o J J „ . povsod rešili enkrat za vselej. Živ- »Gradisov vestnik«. Pogovor pa je Ijenje in dinamika gospodarskega našel tudi pot v »zlate stare čase«, razvoja bo pred kolektive postav- Ko so bili še hlapci in viničarji, ko ličila vedno nova in nova, včasih SQ razdajali svoje mlade siie za se tez a vprašanja kot nli rešujejo . ... danes.' Gre pa zdaj za to. kako borne koščke kruha m se dlje nate probleme rešujemo, kako pri- zaj, ko je marsikdo moral po svetu, haja do izraza volja in želje nepo- ker ni bilo dela še za tako pridne srednih proizvajalcev in upravljav- roke Njihovi veseli obrazi so zg0. Čeprav smo glede nadaljnjega volno pričali, da so v današnji družbeni ureditvi, ko je skrb za , . . dovoljni in srečni, ko lahko uživajo ludi v tesarski stroki se spremili ja , _ .... star klasičen način gradnje. Strehe v zasluzenem pokoju in ker so vezi dobivajo vedno bolj in bolj mo- med kolektivom tako močne. derne oblike A. Škerlak Sl MAR GRADBINCI RES NE MOREMO SEZIDATI STANOVANJ? Začeti bo treba Lansko leto je bilo večje posve tovanje Centralnega odbora gradbincev Jugoslavije v Beogradu o graditvi stanovanj za gradbene delavce. Bilo je mnogo govora o kole ktivih, ki ne skrbijo dovolj za svoje delavce, in o tistih, ki z dobro voljo in minimalnimi finančnimi sredstvi ter z aktivizacijo celotnega kolekti va lepo napredujejo in zgrade skoraj vsako leto po nekaj stanovanj. Nakazali so vrsto primerov, kako bi gradnjo pocenili, kakšen material naj se uporablja in kako naj čim ceneje in čim hitreje gradimo. Vse te misli in predloge smo posredovali funkcionarjem sindikalnega odbora podjetja z namenom, da bi tudi naši kolektivi začeli graditi družinska stanovanja. Sekretariat Sindikalnega odbora je podružnicam postavil tudi več vprašanj v zvezi z gradnjo družinskih stanovanj. Povsod so omenili, da so jim stanovanja neobhodno potrebna in da so tisti, ki stanovanja potrebujejo tudi sami pripravljeni prispevati tako z delom kot z denarjem. Toda kako pričeti, kdo naj začne? Vsak sam ne zmore, ker nima dovolj finančnih sredstev. Sindikalna podružnica lahko s pravilno agitacijo in z aktivnim delom največ doprinese in vpliva, da se gradnje začnejo. Vendar začeti morajo interesenti sami. Brez pomoči kolektiva pa dobro vemo, da stanovanj ne bo ali pa z veliko težavo malo. Gradnja stanovanj s pomočjo članov in njihovo soudeležbo kot s pomočjo in soudeležbo kolektiva je zaenkrat najcenejša rešitev. Do sedaj smo gradili stanovanja brez sodelovanja posameznikov. Ta stanovanja pa so bila razmeroma draga, ker je kolektiv nosil vse stroške. Tako kot pa se predlaga, bo kolektiv nosil zelo malo stroškov ali skoraj nič, saj interesenti posojila vračajo. Kolektiv je le tisti, ki nudi posojilo, moralno oporo in ostalo pomoč z nasveti in vodstvom, kolikor je pri gradnji potrebno. Vsak posameznik pa se udeležuje, kolikor mu je največ mpgoče, v denarju in delu, saj je v njegovem interesu, da se stanovanje č'_'preje in čim ceneje zgradi. Tako lahko kolektivi zgrade dva ali tri stanovanja namesto enega. Doslej smo storili glede tega bore malo. Sindikalne podružnice ponekod niti niso apelirale na DS, da bi kolektiv pomagal pri gradnji. Ponekod kolektivi pri delitvi osebnih dohodkov sploh niso namenili sredstev za stanovanjski sklad.-Razumljivo je, da kolektiv brez finančnih sredstev ne more sodelovati pri gradnji. Vse te nepravilnosti in odnosi nam povedo, da se sindikalne podružnice niso dovolj poglobile v to vprašanje ter niso storile tega, kar bi morale. Zdi se, da sindikalne podružnice in delavski sveti edinic pričakujejo še od »nekod drugod« vire za gradnjo stanovanj. Toda teh virov ni in jih tudi ne bo, saj z vsemi sredstvi razpolagajo ediniee. Torej vse je odvisno od edinic, kako bodo gospodarile, kako bodo razporejale svoja sredstva, in morajo članom kolektiva pravilno pojasniti, zakaj so finančna sredstva potrebna. Tiste sindikalne podružnice, ki glede tega še niso veliko ali nič storile, so dolžne postaviti vprašanje gradenj stanovanj v prioriteto in storiti vse, da se problem premakne z mrtve točke. Lo-Jo Ko zapade prvi sneg se za gradbenega delavca prične težko življenja ČLANOM KOLEKTIVA V PREMISLEK: ? Tudi v pogojih decentralizacije si želimo tesnega sodelovanja s centralo podjetja in vsemi službami na centrali, je dejal šef gradbenega vodstva v Ljubljani tov. ing. Štefan Mesarič O delu ravenske mladine IZMENJUJMO Si IZKUŠNJE Ravenska mladina je na letni konferenci smelo pregledala uspehe svojega dela v preteklem letu in ugotovila, da z njim še ne more biti zadovoljna. Sklenili so, da bodo vrzeli, ki so jih ovirale pri dosedanjem delu. temeljito odpravili. Plan dela za prihodnje leto. ki obsega: idejno politično vzgojo, kulturno prosvetno delo in šport kanijo v celoti izpolniti. Eno izmed planiranih predavanj ima naslov »Skozj prizmo našega gradbišča« ki ga bo obdelal šef gradbeneir' vodstva ing. Lojze Stok. Mnenja sc da jim bodo takšna in podobna predavanja veliko pomagala, da bodo dobili jasnejšo podobo o vseh podrobnih dogajanjih in bodočih nalogah na svojem gradbenem vodstvu. Ne samo to, še širšega obzorja si želijo. Hoteli bi spoznati vše naše podjetje, posebno pa delo mladinskih aktivov v podjetju. Zato so zaenkrat postavili v svoj plan, obisk gradbenih vodstev Maribor in Celje. Vsi mladinci se dobro zavedajo svojih nalog in tudi, da brez pomoči ostalih političnih in družbenih organizacij ne bodo popolnoma uspeli v svojem delu. Potrudili se bodo navezati stike z vsemi, ki jim bodo lahko pomagali. I I I L Letni dopust kot ena izmed najvažnejših oblik rekreacije delovnega človeka je stalno v porastu. Število delavcev, ki koristijo svoj letni dopust v naših počitniških domovih, se iz leta v leto veča, saj je bilo v lanskem letu evidentiranih 18.100 nočnin, pri čemer so upoštevane le odrasle osebe. Odkar imamo tri počitniške domove in poleg tega . še menjavamo z drugimi podjetji, je razpored koriščenja mnogo lažji, čeprav predvidevamo, da se bo število koristnikov v letošnjem letu še dvignilo. Zadnje čase so se med člani kolektiva razširile vesti, češ vse počitniške domove nam bodo vzeli, ne izplača se več popravljati in investirati-Toda to ni res. Domove so postavili člani našega kolektiva in to v veliki meri s prostovoljnim delom. Zato nam jih nihče ne more niti ni imel namena vzeti. Tako so razpravljali na Stalni konferenci za oddih in rekreacijo pri Republiškem svetu sindikatov Slovenije, katere se je udeležil tudi član našega kolektiva; Izdano je bilo priporočilo. dg naj bodo vsi počitniški domovi v Sloveniji odprti za vse člane sindikata (tudi iz drugih podjetij), ob upoštevanju predpravic ustanovitelja. Nadaljnji predlog je bil, da se domovi vključijo v Počitniško skupnost. Ta predlog za nas prav gotovo ni sprejemljiv, ker smatramo, da so naši počitniški domovi gospodarsko dovolj sposobni reševati skupno problematiko poslovanja, preskrbe, razvedrila koristnikov, ureditve okolice in tako dalje. Na sestanku Stalne konference za oddih in rekreacijo pri Republiškem svetu sindikatov je bilo tudi govora o ekonomskih cenah Vto je dejanske cene brez amortizacije ob upoštevanju družbenih polno ceno. S tem bi odpadle dotacije in regresiranje počitniških domov. Skratka, naši domovi naj bi v letošnjem letu poslovali po ekonomskih cenah in bili odprtega tipa. V zvezi s tem kaže opozoriti še na tole vprašanje. Stalna konferenca za rekreacijo in oddih priporoča ekonomske cene v počitniških domovih iz posebnega razloga. Gre namreč za to, da z regresi ne podpiramo morebiti slabega gospodarjenja v počitniških domovih, kar se je ponekod tudi dogajalo. Zato se je ta Konferenca odločila za to. naj bodo počitniški domovi ekonomske enote podjetja v lastnim obračunom dohodka in izdatkov. hkrati pa tudi z lastnim oblikovanjem čistega in seveda tudi osebnih dohodkov. Menim, da bi o tej varianti kazalo razmislit' tudi za naše počitniške domove, ki bi morda vs tvorili eno ekonomsko enoto. Osrednji delavski svet pa se lahko odloči, da določi poseben znesek kot prispevek kolektivov Gradisa za to, da bodo naši člani ceneje letovali. Ta znesek bi mogel tvoriti del dohodka te ekonomske enote. Seveda pa bi morala priti pred delavski svet s podrobno analizo svoje ekonomske cene. Z njo pa bi mogli skleniti tudi pismeno pogodbo, da bodo za določen znesek, ki ga dotira podjetje, uživali člani Gradisa dopust po pogodbeno določeni ceni. Seveda bi v godbi določili tudi čas, v katerem bodo elani Gradisa zasedli vse zmogljivosti domov, koliko v drugem času itd. tako, da bi mogel kolektiv doma samostojno oddajati kapacitete tudi drugim. O vsem tem kaže torej razmisliti. Želimo, da o teh predlogih razpravlja celotni kolektiv, predvsem pa sindikalne podružnice. Dokončno besedo o tem pa bo seveda spregovoril centralni delavski svet, ki bo tudi določil način upravljanja in poslovanja v letošnjem letu. Ravenski mladinci si želijo tudi, da bi drugi mladinski aktivi v podjetju več pisali v »Gradisovem vestniku«, kjer naj govorijo o svojem delu in problemih M. O. Sklepi konference OO ZK Gradis Ljubljana IZ DELA PROIZVAJALNIH SVETOV OBRAČUNSKIH ENOT Z decentralizacijo upravljanja so si naši obratni delavski sveti, oziroma sveti ekonomskih enot pridobili vrsto pravic in seveda tudi dolžnosti. Dobili so trdno materialno podlago in mnogo širša pooblastila za nadaljnji razvoj. Skratka, delavski sveti edinic so postali glavni nosilci in upravljavci podjetja. Nekatere ediniee. kol na primer gradbeno vodstvo Maribor in gradbeno vodstvo Celje, pa so napravile še korak naprej. Po svojih gradbiščih oziroma sektorjih so Izvolili še proizvajalne svete. Ti sveti štejejo od 5—7 članov, kar je odvisno od velikosti sektorja. Res, da so ti sveti proizvajalnih enot bolj posvetovalnega značaja, so pa le korak naprej k širjenju in utrjevanju delavskega samoupravljanja. Naši delavci vedno bolj spoznavajo. da lahko resnično in enakopravno odločajo o delu svojega sektorja, gradbenega vodstva in celotnega podjetja. Zato so vedno bolj zainteresirani za uspehe podjetja. Pa poglejmo malo zapisnike proizvajalnih svetov! Iz njih dovolj jasno diha skrb članov za uspeh sektorja (delovišča) in ljudi, v katerem delajo in živijo. Tako so na seji proizvajalnega sveta TMK (Tovarne močnih krmil) v Ptuju razpravljali sledeče: Ko so govorili o delitvi presežka, ki jim je bil po sklepu delavskega sveta gradbenega vodstva Maribor dodeljen v višini Lib.OOO dinarjev, so nekateri menili, da je ta kvota premajhna v primeri z doseženim dobičkom. To trditev so obrazložili takole: prvič, da so preveč obremenjeni s plačami železokrivcev; drugič, da so obremenjeni s plačami delavcev ostalih gradbišč, ki so prišli v njihovo skupino. In tretjič, za korekcijski faktor smatrajo, da ni prav postavljen, in sicer mehanizacija, ki jo imajo, je po večini stara, dotrajana, ker imajo zaradi stalnih popravil veliko izpada iz proizvodnje. V zapisniku je nanizano še več problemov. Predlagajo, naj bi obratni delavski svet sklenil, da bi v prihodnje komisija, ki je to kvoto dodeljevala, šla po gradbiščih ter se sestala s proizvodnimi sveti in proučila problematiko vsake ekonomske enote. Na proizvodnem svetu proizvajalne enote HIMO (Hidromontaža) pa so razpravljali o delu čez zimo in o odvečni delovni sili. Podobne za- deve obravnavajo tudi druge ekonomske enote. V proizvajalni enoti Šentjur pri Celju — gradbeno vodstvo Celje •— so razpravljali o produktivnosti dela. Govorili so tudi o delovni disciplini in pravijo, da je poglavitni vzrok za nizke učinke — nedisciplina. V zapisniku proizvajalne enote »Žitar« Celje zasledimo tole: Pri ugotavljanju dohodka proizvajalne enote naj se poleg drugih kriterijev priznajo tudi evidentirani stroški sektorja za izvršene usluge drugim sektorjem ter stroški za izgradnjo delavskega naselja na Spodnji Hudinji. Pri določanju deleža za morebitno delitev dohodka je zajeti vse člane kolektiva. Prav tako naj se preverijo transportni stroški za vgrajeni material. nadalje naj se pri morebitnem izplačilu zadrži 25 % dohodka proizvajalne enote, za manj uspešno mesece. Tako sveti proizvajalnih enot razpravljajo o celotni problematiki proizvajalne enote. Predlagamo, da svete proizvajalnih enot izvolijo tudi ostale edini-ce, kajti le tako bomo še bolj zainteresirali neposredne proizvajalce za uspešno delo in upravljanje. Na osnovi poročila in razprave na letni konferenci osnovne organizacije ZK »Gradis« Ljubljana so sprejeli tele sklepe: L Sklicati je aktiv vseh komunistov »Gradisa«, da bi utrdili decentralizirano samoupravljanje in 'socialistično demokracijo v podjetju ter edinicab. 2. Proces nadaljnje demokracije naše družbe zahteva tudi od osnovne organizacije Zveze komunistov več idejnega, enotnega in zavestnega dela pri usmerjanju in utrjevanju socialistične demokracije, ki naj se izraža v — širjenju in poglabljanju delavskega samoupravljanja v vseh naših edinicah, kar bo vsem delavcem — proizvajalcem omogočilo. da se bosta njihova volja in pobudo popolno uveljavili; — pri delitvi dohodka v vseh naših edinicah in na centrali podjetja je postaviti in upoštevati zakone ekonomike ter vse moralne norme pri določanju in sprejemanju meril za delitev dohodka. 5. Ker je idejni nivo članstva nizek, se moramo kot komunisti boriti za ideološki dvig, ki je poglavitni pogoj za uspešno politično aktivnost. Le tako se bomo kot upravljavci — komunisti laže in bolj uveljavljali. 4. Vsi člani Zveze komunistov so obvezno dolžni preštudirati gradivo III. plenuma Centralnega komiteja in poleg tega stalno dopolnjevati svoje znanje;, kot komunisti ne smemo zaostajati za družbenim razvojem, temveč ga moramo pospeševati in utrjevati. 5. Posvetiti moramo vso skrb in zagotoviti, da prihaja iz vrst neposrednih proizvajalcev čimveč predlogov in stališč, katera morajo biti tudi v celoti upoštevana. Po-krenimo vse potrebno, da se odnosi v podjetju izboljšajo in poglobijo v vseh oblikah in prav tako poskrbimo, da se staro komandiranje spremeni v sodelovanje. 6. Osnovne organizacije naj sklenejo, da sestanki ne bodo več »po potrebi«, ampak vzporedno s pojavi kakršnih koli gospodarskih in političnih problemov. P red v se in pa se naj sklicujejo sestanki aktivov komunistov po sektorjih delu. 7. Komunisti podjetja morajo poznati razvojno stran podjetja ter moč in sposobnosti vseh objektivnih in zavestnih gibalnih sil, ki pospešujejo ali pa zavirajo razvoj socialistične demokracije v podjetju. 8. Dosedanja osnovna organizacija Zveze komunistov centrale Ljubljana se razdeli v dve samostojni osnovni organizaciji Zveze komunistov. in sicer tako, da ima centrala podjetja svojo, gradbeno vodstvo Ljubljana pa svojo zaradi boljše obdelave individualnih problemov. ki so pri obeh organizacijah zelo različni. 9. Glede na sklep tč. 8. se izvoli za Osnovno organizacijo ZK gradbeno vodstvo Ljubljana 7-članski sekretariat s sekretar:em tovarišem Maksom Mlakarjem, za centralo podjetja pa 3 članski sekretariat s sekretarjem Alojzem Cepušem. PLANSKI BAROMETER Takšna je slika naših gradbišč v obdobju od i. januarja do vključno 51. decembra 1961. Pripominjamo, da je upoštevana samo gradbena realizacija po položenih [situacijah, brez DUR in eventualne prodaje. »Gradis« je v celoti 0,15 °/o pod planom, to pa zato, ker smo obdržali skupni plan za »Gradis« 9015 milijonov, kakor je bilo lo v začetku lela postavljeno. To pa je bil, kakor je znano, interni plan (v celoti 11.690 milijonov), ki je bil zelo visoko postavljen. Če bi upoštevali znižanje plana, plan sestavljal. Popravljeni plan je presežen za 2 “/o. G V Celje: Planirana produktivnost je prekoračena z 8 %>, predvideni plan pa za 15 °/o. Glede na slabo perspektivo ob začetku leta, je gradbeno vodstvo Celje doseglo vsekakor lep uspeh. GV Jesenice: Produktivnost je prekoračena za tt°/o, predvideni plan pa za 15 %>. Glede na različna dela, ostro postavljene roke dovr-šitev in močno fluktuacijo, pomanjkanje tehničnega kadra, lep uspeh edinice. ED1N1CA REALI2ACI7A NA 1 ZAPOSLENEGA OD 1 I DO OBRAČUN. MESECA V MIL70NIH REALIZACI7A PLANA n 50X ICKjlS PLAN VMIL70N. KAD PLMš. P09 PLAN- ^RADIS" 2,33 99,85 % 9 045 -0,15% i: «::: ;;! i DUBL3AHA -103 7. 2 300 9,® L i MARIBOR 2,38 -102% 2 000 + 2% 1 2,18 i 1 CEL7E 2,0 -115% 1 100 M5 % 'it'S f;:. ^ i JESENICE 2,33 •113 % 850 + 13% 2,5» H RAVNE 2,24 -100% 580 to% L - 2,55 4::»:;: ; 17. OKOLICA -1,87 103% 645 + 3% sv? :: KOPER 2,47 92 % 650 -8% KRANJ 2,33 103% 550 + 3% P BELO ~ Pl AN mo-aEAumm Ce bi tako naravnali, ne bi bilo nesreče. Tako pa se je zataknilo anizacije dela Na šmartinski cesti v Ljubljani se je prevrnilo igiičasto dvigalo ki smo ga med letom izvršili pri Ljubljani in Mariboru, je »Gradis« 4,5 °/o nad planom. Vsekakor lahko smatramo, da je prvotni plan kljub znižanju dosežen. Planirana realizacija na enega zaposlenega je prekoračena za 4 °/o (od 2.55 milijonov na 2.45 milijonov na osebo), v primerjavi z letom 1960 pa za 54 %> od (1.81 milijona na 2.45 milijona na osebo). Po edinicah je podoba takale: GV Ljubljana: Planirana produktivnost je prekoračena za 8 °/o, popravljeni plan pa je presežen za 5 °/o. GV Maribor: Produktivnost je za 2 %> pod planirano. Vzrok je visok odstotek gradbenih del v primerjavi z obrtniškimi (80,4 °/o gradb., 19,6*/» obrtniška), kar se pa ni moglo predvidevati takrat, ko se je GV Ravne: Produktivnost je dosegla planirano, prav tako tudi plan. Lahko rečemo: precizni Korošci. Gradbišče Ljubljana-okolica: Produktivnost je 16 “/o nad planirano, plan pa je prekoračen za 5 °/o. Gradbišče Koper: Produktivnost je 8 °/o nad planom, sam plan pa je dosežen z 92 °/o. Vzrok, da plan ni dosežen, so v glavnem finančne težave investitorja, ki so se pojavile tekom leta. Gradbišče Kranj: Storilnost je 24 °/o nad planom, sam plan pa je presežen za 5 0/o. V naslednji tabeli bomo podali povprečno zaposlene v letu 1961. po posameznih edinicah, razen tega pa še gradbeno realizacijo, razdeljeno na gradbena in obrtniška dela tako, da vidimo razmerje med gradbenimi in obrtniškimi deli pri posameznih edinicah. Povprečno Realizacija v letu 1961 Edinka za posl. v 1. 1961 skupaj gradbena obrtniška v 000 din »Gradis« . . . . 3729 9,031,067 6,319.976 2,711.091 Ljubljana 2,371.565 1,204.451 1,167.114 Maribor . 2,031.207 1,629.515 401.692 Celje . . 1,265.575 887.568 378.007 Jesenice . 958.069 726.957 231.112 Ravne . . 580,971 375.757 205.214 Ljubljana okolica . ... 306 661.805 549.674 112.131 Koper . . 598.700 485.202 113.498 Kranj . . ... 194 563.174 460.851 102.321 Pri izkopu kanalizacijskega rova za glavni zbiralni kanal pri jašku št. 11 ob Šmartinski cesti v Ljubljani se je v četrtek 13. 1. I9t>2 med delom približno ob 15. uri prevrnilo igličasto dvigalo. Huje je bil poškodovan strojnik Mundžar Ivan in delavec Beganovič Hasan, ki je prav takrat stal na odru, kjer stoji dvigalo in gledal v jarek. Dvigalo stoji na lesenem odru ob kanalizacijskem jarku, ki je na tem mestu globok 5 m. Desno od dvigala so ž.e položene kanalizacijske betonske cevi C 240 cm levo približno 5 m stran od položenili betonskih cevi pa so začeli kopati rov z uporabo železnih opažev. Ko se je pripetila nesrečo, so z dvigalom dvigali gramoz, nakopan v rovu. Ko je bila posoda napolnjena, je bil dan znak strojniku za dviganje. Posodo, polno gramoza sta medtem uravnavala dva delavca z lopatami, da se ne bi kje zataknila. Kljub temu jo je zaneslo, zataknila se je v opaž, zaradi cesar je potegnila dvigalo v jarek. Skupaj z dvigalom sta v jarek zdrsela tudi delavec Beganovič, in tesar Solar. Strojnika Mundžarja. ki je držal za zavorno ročico dvigala, je pri tem dvignilo približno meter visoko, na kar je padel nazaj na pod, kjer je prej stalo dvigalo. Očividci pravijo, da bi lahko strojnik, če bi bil le malo bolj priseben nesrečo preprečil, ko bi dvigalo ustavil, saj je začutil, da se je breme nekje zataknilo. Na to sta ga tudi opozarjala z vpitjem delovodja Žigon in tesar Solar. Prav tako bi se lahko umaknil Be-anovič, ki je slučajno prišel iz drugega delovišča, se naslonil na zaščitno ograjo in gledal v jarek. Ko je zaslišal klice in vpitje ali čutil, da se je ograja začela nagibati, bi bilo dovolj, da bi samo spustil ograjo in obdržal ravnotežje na odru. Pod odra je'ostol namreč nepoškodovan. Prav je, da to nesrečo pogledamo še z druge strani. /akaj je prišlo do nesreče? Če bi bila ročica dvigala postavljena v sredino, ne bi mogla posoda zadeti v opaž. To ugotovitev potrjuje tudi to, da je dvigalo ob enakih pogojih in ureditvi brez najmanjši!] zaprek obratovalo že več kot ^10 dni. Nesrečo bi lahko preprečili kljub nepazljivosti strojnika, če bi kdt med steno odra in rovskim opažem zavarovali z deskami in s tem odpravili vse negladke površine, da se posoda ne bi zataknila. Za sporazumevanje med strojnikom in delavci v jarku tudi ni bilo zadostno urejena signalizacija, ki je potrebna za pravilno in varno obratovanje na delovnem mestu, kjer strojnik nima pregleda nad nakladanjem. Te ugotovitve dokazujejo, da ta nesreča ni nesrečen slučaj ampak posledica nepravilne organizacije dela. J-S. Ne le dobri strokovnjaki, TEMVEČ TUDI DOBRI POLITIČNI DELAVCI Osnovna organizacija Zveze komunistov centrale podjetja je imela 23. !. 1962 svojo prvo redno sejo, na kateri so obravnavali sklepe redne leine konference ZK »Gradis« Ljubljana, tekoče probleme OO centrale in njene naloge v zvezi z decentralizacijo podjetja. Ugotovili so. da so v prvi vrsti komunisti na centrali odgovorni za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja, ki ga moramo nenehno širiti in utrjevati ter biti odločni zagovorniki družbeno političnih sprememb v kolektivu in izven njega. Niso odgovorni le za tehnično delo in organizacijo podjetja, pač pa morajo biti tudi dobri družbeno politični delavci. Kot komunisti so dolžni pomagali osnovnim organizacijam in sindikalnim podružnicam podjetja ter jim s svojim sodelovanjem pomagati. Misliti morajo na to, kako razvijati decentralizacijo naprej in najti še boljše metode poslovanja ter biti predvsem ekspeditivni in ažurni v poslovanju z edinicami. BBinBHflBMBBSai Ali pravzaprav natančno veste, koliko izgubi naš kolektiv vsako leto zaradi najrazličnejših bolezni? Ali veste, da gredo te izgube vsako leto v velikanske milijonske vsote? Statistike v našem podjetju kažejo, da bolezni vseh vrst prinašajo vsako leto našemu podjetju znatno večje izgube kot pa razne nesreče. Zaradi najrazličnejših nezgod smo v letu 1960 izgubili 10.240 delovnih dni, zaradi bolezni pa več kot sedemkrat toliko — natančno 72.225 delovnih dm. Tudi v letu 1961 razmerje med nesrečami in boleznimi po vsej verjetnosti ne bo dosti drugačno. V lanskem letu lahko pri nezgodah zabeležimo razveseljiv pojav, da nesreče rahlo nazadujejo, medtem ko tega, žal, ne moremo trditi za bolezni. Nasprotno, vse od meseca maja v letu 1961 so bolezni v rahlem porastu. V maju 1961 je bilo v našem podjetju zabeleženih 4.725 bolezenskih dni, v novembru pa že kar 6.005 dni. Žal za december iObl še niso zbrani vsi po-daitki. Verjetno pa se bo tudi zadnji mesec v preteklem letu »odlikoval« po razmeroma visokem številu bolezenskih dni. Pa poskušajmo nekoliko izračunati, kolikšne so izgube, ki jih naš kolektiv vsako leto utrpi zaradi različnih bolezni. Vzemimo za primer samo februar 1961, ko je bilo zabeleženih 6.989 izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni. Če to številko pomnožimo z osem. dobimo 55.832 izgubljenih delovnih ur. Zdaj moramo še določiti vrednost delovne ure. Nekateri jo ocenijo zelo visoko, ker pri tem ra-eimajo tudi na vrednost gradbenega in drugega materiala, ki bi ga delavec vgradil in s tean ustvaril v stavbi ali na drugih izdelkih določeno vrednost. No, pa bodimo skromni in ocenimo raje delovno uro precej niže, torej samo toliko, kolikor je dejanska vrednost dela. kolikor je vredno samo delo — fizično ali umsko —, ki ga nekdo opravi v eni uri. Menda smo cenili zelo nizko, če trdimo, da je povprečna delovna ura vredna 200 dinarjev. Po takšnem računu vidimo, da smo samo v februarju 1961 izgubili zaradi bo- - P«g| ■BjETv i . jjjr % 1$ p -|p li • § m (gf ** £} £ lezni 11,166.400 dinarjev. Seveda bi bile te številke močno povečane, če bi računali še vrednost gradbenega materiala, ki ga nekdo v eni uri vgradi ali ustvari z materialom drugo, višjo vrednost novega predmeta. To pa so podatki le za en mesec v letu. Precej poraznejša pa postane podoba, če pogledamo te izgube v luči lastne bilance, Kot že rečeno, je bilo v letu 1960 72.225 bolezenskih dni ali 577.800 delovnih ur. Če te ure, tako kot prej, pomnožimo z 200, dobimo naravnost gigantsko številko — 115 milijonov in 560.000 dinarjev. Torej dobrih 115 milijonov smo izgubili v enem letu zaradi bolezni. Vsekakor j>a moramo upoštevati, da je ta cenitev zelo nizka, ker ne upošteva vgrajenega materiala in drugih vrednot, ki bi jih sicer lahko ustvarili ljudje, če ne bi bili bolni. Za lansko leto, kol rečeno, podatki še niso v celoti zbrani, ker še manj- kajo podatki za december 1961. Brez decembra smo lani zabeležili točno 60.764 bolezenskih dni. Če računamo, da bo v decembru tudi kakih 6000 dni, bomo torej ob koncu leta I%1 prišli na kakih 66.000 bolezenskih dni. To-rej. nekoliko manj sicer kot v letu 1960, toda še vedno kar »impozantna« številka, ki kaže na izgubo okrog 100 milijonov dinarjev. 11 I J I 1 Seveda so ti podatki le ilustracija, ie ugotovitev dejanskega stanja, težko pa je iz gornjih podatkov na karkoli sklepali Vsekakor je to področje še vse premalo obdelano, ni še dovolj tehtnih analiz in pokazateljev, ki bi jasno pokazali, kje se glavni vzroki tolikšnemu številu bolezni. Nedvomno pa drži. da je vsaka bolezen, vsak izgubljeni dan. vsaka zaradi bolezni izgubljena ura za podjetje dokajšnje breme, saj bolnik ni pra\ -nič produktiven, podjetje pa mu le mora izplačevati ustrezne prejemke, ki so razen tega še obremenjeni z raznimi družbenimi dajatvami. Nedvomno bo na tem področju potrebno še veliko delati, proučevati in voditi statistike. Treba bo tudi primerjati bolezenske pojave v našem kolektivu z ostalimi tako, da bomo videli, kje pravzaprav smo, ali na boljšem ali na slabšem. J asm je tudi, da ne bomo nikoli dosegli ideal- nega stanja — torej, da ne bi v celem letu imeli nobenega bolnika. To bi bila iluzija, utvara. Gre pa za to, da se število bolanih stalno in nenehno znižuje, da dosežemo neko optimalno najnižjo mejo Nedvomno bodo vedno bolezni, ki so jim vzrok nekakšne »višje sile«; nihče ne more preprečiti, če zboli na primer za rakom, ker danes še ne poznamo točno niti povzročitelja te bolezni. So pa prav gotove številne bolezni, kjer bi lahko govorili o večji ali manjši »krivdi« bolnika. da je obolel. Skrb za izboljšanje zdravstvenega stanja v našem kolektiva bo vsekakor terjala močnejšo usmeritev v zdravstveno preventivo, kajti nedvomno je ceneje z zdravstveno preventivo bolezni preprečevati. kakor pa jih potem, ko so že nastopile, zdraviti. Vsekakor pa je to področje vredno, da mu primerno pozornost posvetijo tudi organi delavskega samoupravljanja v podjetju in drugi subjektivni činitelji, zlasti sindikat. Če bi bili zelo dosledni, bi nedvomno tudi v naših vrstah še našli primere takšnih bolezni, ki jim pravimo kar po domače — »plavi«. Nedvomno pa so v našem kolektivu tudi takšni primeri bolnikov, ki so dobili razne bolezni na drugih delovnih mestih v drugih kolektivih (zlasti tuberkulozo in razna revmatična obolenja). j>a so se nekako »vtihotapili« k nam. Skratka -izgube, ki nastajajo v podjetju zaradi bolezni. so vsekakor problem, ki ga ne bi smeli nikoli zanemariti ali celo črtati z dnevnega reda, marveč mu je treba nenehno posvečati ustrezno pozornost. Cilj vseh prizadevanj pa je: stalno zniževati primere bolezni, s tem pa ustvarjati v kolektivu vedno višji dohodek P. 1. Za overovaitelja zapisnika sta izvoljena tov. Kapelj Jože in tov. Gruden Franc. 2. Besedilo 12 čiena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podijetja se spremeni tako, da se do-seda.nji drugi odstavek črta in nadomesti z novim, ki se glasi: »Osebni dohodki delavcev centrale se krijejo iz prispevka za režijo centrale, ki ga prispevajo organizacijske enote sorazmerno z ustvarjenim dohodkom. Delavski svet podjetja ugotovi na začetku poslovnega leta na podlagi proračuna režije centrale odstotek dohodka, ki ga morajo edinice odvesti. Iz te kvote se formirajo osebni dohodki, skladi, kakor tudi višek osebnega dohodka centrale.« d) sprejme se na znanje poročilo komisije za decentralizacijo obratnih sv . v tor sklene, da imajo prednost pri plačevanju računov tiste organizacijske edinice, ki so z ozirom na dane možnosti svoje zahtevke in terjatve do investitorjev maksimalno realizirale. e) varianta, ki je bila predlagana k 9. členu predpisov o decentraliziranem upravljanju podjetja, se spreime in v tem smislu dopolni 4. odstavek 9. člena prej navedenih predpisov 8 Potrdi se pravilnik o štipendijah s tem, da se spreminjevalni predlog, ki se je nanašal na formiranje gibljivega dela štipendij zavrne in štipendije izplačujejo v fiksnem znesku tako kot je to že predvideval prvotni osnutek pravilnika. 9. Realizacija predloga za preformiranje delavnic centralnih obratov v Mariboru v samostojno edinico se odloži do prihodnjega zasedanja. Kolektiv delavnic centralnih obratov v Mariboru pa naj med tem časom sam poda mnenje o svoji bodoči organizacijski formi. 10. Z ozirom na pomanjkanje gradbenih del na področju mesta Kranja se sklene pričeti z gradnjo stanovanj za tržišče, za kar razpolaga podjetje s potrebnimi finančnimi sredstvi. Izjava v smislu 3. odstavka te točke se 4 članov kolektiva ali 1,47% vseh zaposlenih. Skozi družbeno politične seminarje pa je šlo 73 članov kolektiva. Pri novih pogojih in metodah dela nastajajo vedno večje potrebe po kvalificirani delovni sili, zato se mora vzporedno z razvojem podjetja spreminjati tudi struktura delovne sile v korist kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Da je temu res tako, nam dokazuje tale tabela: Kvalifikacija 1957 1%0 1961 visoko kvalificirani 0,3 8,9 9,4 kvalificirani 30,7 33,9 34,9 polkvalificiran-i 20,0 21,6 21,8 nekvalificirani 49,0 35,6 33,9 Izobraževanja pa ne moremo oce- njevati samo s strokovnega stališča, temveč mora biti tesno povezano z družbeno ekonomsko in politično problematiko podjetja, zato je nujno, da o njem razpravljajo tudi vse politične organizacije v podjetju. Žal se najdejo še nekateri. ki se jim zdi škoda denarja, ki se porabi za izobraževanje, toda če je izbira kandidatov pravilna, je to dobro naložen kapital. S tečaji in seminarji nadaljuje- mo tudi v letošnjem letu. Tako trenutno teče 5 tečajev, in sicer: 1. Tečaj za visokokvalificirane delavce v Mariboru. Tečaja se udeležuje, 38 kandidatov, od tega je 20 tesarjev iji 18 zidarjev. Tečaj, traja od, tO. januarja do vključno 23. marca 1982. 2. Tečaj za kvalificirane betoner-je — gradbene stroke. Praktični del tečaja se vrši v obratu gradbenih polizdelkov, teoretični del pa na centrali podjetja. Tečaja se udeležuje 19 kandidatov. 3. Tečaj za kvalificirane in visokokvalificirane delavce v Ljubljani. Tečaja se udeležuje 16 slušateljev. 4. Tečaj za tuje jezike. Tečaj se vrši na centrali podjetja, in to začetni in nadaljevalni. Skupno se udeležuje tečaja 32 slušateljev. 5. »Sola za življenje« — ciklus predavanj za mladino iz Ljubljane in okolice. V ta program bomo vključili tudi predavanje iz druž-beno-političnih sprememb. Tečaja se udeležuje 36 slušateljev — mladincev. Poleg tega bomo v februarju 1962 pričeli s tečaji za polkvalificirane betonerje, strojnike in zidarje. Za vodilni kader pa bo na Pohorju organiziran 5 dnevni seminar s področja druž.beno političnih in ekonomskih ved. Prav tako bomo priredili tudi seminarje za skladiščnike. Tako se počasi in sistematično dviguje strokovnost in razgledanost članov našega kolektiva. Pri tem se zavedamo, da vsako novo gospodarsko leto terja od delavca proizvajalca in upravljavca več družbeno političnega in strokovnega znanja. L. C. v predpise prej omenjenih pravilnikov omenjene organizacijske enote vnesejo naslednje korekture: a) organizacijska enota gradbeno vodstvo Jesenice: - pri določitvi razmerja delitve čistega dohodka na osebne dohodke in na sklade je upoštevati kot osnovo celotno maso čistega dohodka in ne samo tisti del čistega dohodka, ki ostane organizacijski enoti po odbitku že izplačanih akontacij, kot to predvideva 22. člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov te organizacijske enote; b) organizacijska enota gradbišče — Ljubljana-okolica: — z ozirom na dejstvo, da je bilo osvojeno načelo, da se delovno mesto nekvalificiranega delavca oceni z najmanj 175 točkami, je vnesti v točkovalno tabelo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov tozadevno korekcijo. V kolikor delavski svet organizacijske enote upošteva ta sklep, se k pravilniku o delitvi osebnih dohodkov daje soglasje 6. Razpon točk za šefe organizacijskih enot tehnične vodje in komercialne šefe, navedene v 3. odstavku 3. točke sklepov XIII. zasedanja delavskega sveta podjetja z dne 21. 12. 1961., se ponovno potrdi kot obvezen in so se ga organizacijske enote pri ocenitvi vrednosti prej navedenih delovnih mest dolžne držati. 7. Ocenitev vrednosti delovnih mest v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov organizacijske enote gradbenega vodstva Maribor je prilagoditi določilu 6. točke sklepov tega zasedanja. Upoštevajoč sklep iz 1. odstavka te točke lahko komisija delavskega sveta organizacijske enote, odnosno delavski svet sam izvrši ponovno ocenitev vseh ostalih delovnih mest na organizacijski enoti, za kar ni potrebno opraviti celotnega postopka, ki je predpisan za spremembo predpisov pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Pooblastilo iz 2. odstavka te točke je enkratno in velja samo za ta primer, dočim je potrebno v vseh ostalih primerih v celoti zadostiti predpisom, ki urejajo postopek za spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. V kolikor bo ocenitev vrednosti delovnih mest na organizacijski enoti gradbenega vodstva Maribor izvršena v smislu tega sklepa, daje delavski svet podjetja na predloženi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov prej omenjene organizacijske enote v smislu 354. člena Zakona o delovnih razmerjih svoje soglasje. 8. Z ozirom na to, da so nekatere organizacijske enote (gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem, gradbeno vodstvo Jesenice) predvidevale v svojih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov možnost zvišanja ali znižanja osebnih dohodkov za 10 °/t pri odmeri osebnih dohodkov za konkretno osebo na določenem delovnem mestu, ter komisija delavnih dohodkov tega vprašanja ni rešila, se sklene, skega sveta za pregled pravilnikov o delitvi oseb-da se določila o možnosti zvišanja osebnih dohodkov za 10 °/o v prej omenjenem smislu, iz pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov odpravijo, odnosno korigirajo v tem smislu, da se v pravilnik o delitvi osebnih dohodkov za posamezna delovna mesta pri ocenitvi njihove vrednosti predvidi določeno število točk kot maksimum in predpiše samo možnost znižanja, v kolikor konkretna oseba za določeno delovno mesto ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. 9. Odobri se poročilo komisije za pregled pra-vjdnikov o delitvi osebnih dohodkov v zvezi s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov podjetja ter le-ta dokončno potrdi, upoštevajoč pri tem tudi novo ocenitev vrednosti delovnih mest za delavce ceartraJe, ki jo je podala uprava podjetja in obratni svet. centrale ter korigirala komisija za pregled pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Potrdi se predlog komisije za pregled pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, ka se nanaša na organizacijo centrale podjetja tako, da se predlog za formiranje delovnega mesta pomočnika glavnega direktorja zavrne ter se predvideno delovno področje za to delovno mesto priključi delovnemu mesftu tehničnega direktorja. Ponovno se potrdi že obstoječe delovno mesto glavnega inženirja podjetja, kot šefa operativne službe s tem, da opravlja tudi naloge, ki jih predvideva za delovno mesto tehničnega direktorja predlog pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Odpravijo se nazivi glavnih inženirjev in ustrezno nadomeste z nazivi šefov oddelkov. Isto velja za delovno mesto glavnega gospodarskega analitika. Glede na obstoječe organizacijsko stanje centrale podjetja in uvedeno delitev dela se odpravi naziv — komercialni direktor — ter nadomesti z nazivom — direktor gospodarsiko-račun-skega sektorja. 10. Pooblasti se upravo podjetja, da definitivno reši organizacijski problem vodje SIP, referenta za mehanizacijo na centrali, odnosno strojnega referenta SIP ter rešitev vne-se v pravilnik o delitvi osebnih dohodkov podjetja, hkrati z ocenitvijo delovnih mest, ki bodo v tem smislu vzpostavljena. 11. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov organizacijskih enot, kakor tudi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov podjetja, h katerim je dal delavski svet podjetja soglasje brez pridržka, se uporabljajo od 1. 1 1962. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov organi-zaeijsikih enot, h katerim je dal delavski svet podjetja svoje soglasje z določenimi pridržki, se uporabljajo od 1. 1. 1962. le v primeru, če se pridržki z ozirom na sklep delavskega sveta, odpravijo. 12. Potrdi se predlog spremembe pravilnika o razdeljevanju spominskih daril tako, da se 7. člen v spremenjenem besedilu glasi takole: »Člani koletiva, kateri so v rednem oziroma stalnem delovnem razmerju s podjetjem, ter v tem času dosežejo 50 let starosti, imajo po določilih tega pravilnika pravico do nagrade v obliki darila v vrednosti največ 20 000 din — neto. Darilc po 1. odstavku tega člena se financira iz sklada skupne porabe tiste organizacije, kjer je dotični član kolektiva, ki je izpolnil predpisani pogoj, zaposlen.. Člane kolektiva, ki so v rednem delovnem razmerju s podjetjem ter izpolnijo pogoje za upokojitev in so na osnovi le-tega upokojeni, se ob odhodu iz kolektiva obdaruje z darilom v vrednosti do 50.000 din neto. Obdarovanje iz 3. odstavka tega člena se financira na način, kot ga predvideva 2. odstavek tega člena « 13. Upoštevajoč Odredbo o spremembah odredbe o izdatkih za službena potovanja, za terensko delo in za ločeno življenje, ki se priznajo gospodarski organizaciji med materialne stroške (Ur 1. FLRJ, št. 28/61) se potrdi predlog uprave podjetja za spremembo 5. člena pravilnika o potnih stroških delavcev podjetja tako, da se 5. člen omenjenega pravilnika v novi formulaciji glasi: Dnevnica za službeno potovanje znaša: a) za osebe na vodilnih mestih 2000 o b) za osebe na delovnih mestih, za katere se zahteva visoka alj višja strokovna izobrazba delavcev, če imajo nad 12 let delovne dobe 2000 chr c) za osebe na delovnih mestih, za katere se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba, pa še najmanj 12 let delovnega staža in visoko kvalificirane delavce 1700 dir d) za osebe na delovnih mestih, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba ali izobrazba kvalificiranega delavca, če imajo nad 12 let delovne dobe 1700 din e) za osebe na drugih delovnih mestih 1700 din f) za vajence 1.100 din Drugi odstavek 6. člena pravilnika o potnih stroških delavcev podjetja se spremeni tako, da imajo člani delavskega sveta, upravnega odbora podjetja, člani komisij, ki jih določita delavski svet in upravni odbor, ter sindikalnega odbora podjetja in sekretariata partijskega aktiva pravico do. dne v niče 2000 din, kadar potujejo na zasedanje odnosno sejo. 14. Potrdi se predlog dopolnitev, odnosno sprememb Disciplinskega pravilnika podjetja, ki jih v zvezi z uvedbo sistema decentraliziranega samoupravljanja v podjetju predlaga uprava podjetja s tem, da se izda prečiščeno besedilo Disciplinskega pravilnika. 15. Dopolnilno k sklepu 10. točke XIV. zasedanja delavskega sveta podjetja z dne 21. 12. 1961. sc sklene da podjetje kupi parcelo št. 941/1 in 940‘/3 k. o. Kranj v površini in izmerah ki so potrebne za postavitev objektov, namenjenih za prodajo na tržišču z vsemi pristopi, ki so glede na bodočo gradnjo potrebni. 16. Predlog uprave podjetja v zvezi z načinom formiranja komisdje delavskega sveta podjetja za investicije se potrdi tako, da bodočo komisijo sestavljajo: a) iz centrale podjetja se imenujejo v komisijo delavskega sveta za investicije tehnični direktor ing. Jože Uršič, glavni inženir Alfred Peteln in dkrekitor gospodarsko-računskega sektorja Iko Ravnikar; b) vsaka organizacijska enota imenuje, odnosno izvoli v omenjeno komisijo svojega predstavnika; c) ekonomska enota težke mehanizacije, ki je v organizacijskem sestavu CO Ljubljana imenuje v to komisijo lastnega predstavnika. 17. V skupščino zavarovalnice ObLO Ljubljana-Center se kot član izvoli tov. Pančur Janez, sekretar gradbenega vodstva Ljubljana, upoštevajoč dejstvo, da je tov. Galičič Francka, izvoljena v tem svojstvu na XIII. zasedanju, izvolitev z utčtaieljeno motivacijo odklonila. 18. Delavski svet vzame na znanje informativno tolmačenje zakonitih določil glede zimske prekinitve delovnega razmerja, ki je podano bo predhodni konsnltaciji s Sekretariatom Izvršnega sveta LRS za delo. V zvezi s tem naj sekretariat podjetja izda pismeno navodilo vsem organizacijskim enotam podjetja. 19. Predlog direktorja gospodarsko-računskega sektorja podjetja za sestavo komisije za ra zbodeva mj e se sprejme ter za člane imenuje: a) glavni inženir ing. Alfred Peteln b) Leopold Torkar c) Janez Zupan Predsednik komisije je glede na veljavne predpise član delavskega sveta podjetja. 20. V zvezi s štipendiranjem članov kolektiva v delovodiski šoli se sklep 4. točke XI. seje upravnega odbora podjetja z dne 24. 2. 1961. korigira v tem smislu, da se omenjenim štipendistom za čas šolanja določijo štipendije v naslednjih zneskih: — članom kolektiva, ki se* samskega stanu 21.000 din — članom kolektiva, ki so poročeni 2S.600 din Predsednik DS podjetja Martin Zajšek 1. r.- MONTAŽNI BLOKI PBM TukkaT Z DRUGEGA ZORNEGA KOTA umi m •; SP Ju m ■ M |s * % m -j« m m W 4k V ■ ||9| JH ■BK i o naših izdelkih || Majhna anketa med 12 stanovalci blokov PBM — Dobro in slabo o naših ^ izdelkih iz ust stanovalcev — Večina stanovalcev se kritično sprašuje: »Ali W je kvaliteta nekaterih obrtniških del res tak nerešljiv gordijski vozel, da lahko samo — dvignemo roke?« Predlanskim so se mnogi prebivalci Šiške, ki so zjutraj hiteli na delo po Šišenski cesti, za hip ustavili in čudili. Gledali so veliko stavbo, zmajevali z glavami in karniso mogli verjeti. Pred njimi je rasla' stavba iz tal skoraj tako hitro kot gobe po dežju. »To pa to«, so vsi odobravajoče kimali z glavami, »vidiš, tako hitro je treba graditi. Ne pa tako kot marsikje, da .pacajo' stanovanjski blok kar dve leti ali pa še dlje«. To je bilo leta 1959, kjer so v Šiški zrasli naši prvi montažni bloki PBM. Potem smo začeli graditi še nove. Lani so se naši bloki pojavili še v Vodmatu za vojaško bolnišnico. Tu je bil dosežen rekord: od izkopa temeljev do vselitve je poteklo komaj 7 mesecev. Take hitrosti gradenj niso dosegli pri nobeni klasični gradnji, zlasti če upoštevamo, da je v naših montažnih blokih kar 40 stanovanj. Zdaj prebiva v naših montažnih blokih že na tisoče ljudi, nekateri že skoraj leto dni. Pred kratkim jih je obiskal naš novinar, da bi od prvih stanovalcev naših blokov izvedel, kako se počutijo v novih stanovanjih, kako jih ocenjujejo in kakšne pripombe imajo. In ljudje so spregovorili: odkrito, brez pretiravanja. so našteli marsikatere vrline in dobre strani, pa tudi precej pomanjkljivosti. Sicer pa — uvoda dovolj, naj spregovorijo stanovalci. Prvih šest jih prebiva v blokih v Šiški, drugih šest pa v Vodmatu. Počutim se kot srečni dobitnik v loteriji Jože Rožman (3-sobno stanovanje) je zaposlen kot zobotehnik v železniškem zdravstvenem domu na Celovški cesti. V stanovanju živi s 4-člansko družino. Njegova ocena je zelo laskava: »Veste,« je začel, »kar 13 let sem živel v obupnih stanovanjskih razmerah. Zato se zdaj počutim kot srečni dobitnik v loteriji. Res, nimam bistvenih pripomb. Edino, kar nas je motilo, je bilo to, da nam je lani v kuhinji zamakalo. Zdaj so to popravili in nič več ne zamaka. Kvadratura stanovanja mi zadošča, ne pritožujem se nad kvaliteto obrtniških del. Stanovanje je kar toplo, kurim z drvmi in zagorskim premogom.« »Kaj pa zvočna izolacija?« »Me prav nič ne moti, če so na stopnicah otroci malo bolj hrupni. Prej sem stanoval v stari hiši. kjer so bili pol metra debeli zidovi, pa smo prav tako slišali hrup s stopnic in sosednjih stanovanj.« Obrtniška dela bi lahko bila boljša Stanislav Bole (3-sobno stanova-je), ki je zaposlen v računskem oddelku v novi lokotovorni postaji v Mostah, ni tako navdušen. V stanovanju živi pet oseb in pravi, da mu je že nekoliko pretesno. Premajhna je tudi drvarnica, zelo pa ga še moti. da v bloku ni niti pralnice, niti sušilnice. »Perilo sušimo vsepovsod«, je dejal. Najbolj pa se je pritoževal nad kvaliteto nekaterih obrtniških del. »V stranišču mi je dolgo zamakalo«, je pravil. Odprl je vrata in pokazal na steni veliko liso. »To je nastalo zaradi tega. ker je delavec, ki je polagal plinsko cev, prebil cev za vodo. Šele ko je bila vsa stena mokra, so prišli popravit. Dvakrat sem dal na lastne stroške popraviti plinsko peč, ker je ročica odpadla. Tudi peči so bile sprva zelo dobre, zdaj pa se že kadi. Vhodna vrata v stanovanje so tako »zijala«, da je v predsobi pošteno vleklo. Zdaj sem kar sam rešil te probleme, ker sem tista okna in vrata, ki so slabo tesnila, obdal s termobandom neke vrste trakom iz posebne mase. Zdaj je precej bolje, toda moral sem si sam pomagati.« Skromen sem — ne morem se pritožiti V trosobnem stanovanju živi vlakovodja Franc Plevnik. Vselil se je lani poleti in živi v novem stanovanju z ženo in dvema otrokoma. Z vsem je zelo zadovoljen. »Skromen sem,« je priznal, »prej sem živel na Viču v eni sobici s kuhinjo. Kar lepo je v tem stanovanju, ne morem se pritoževati. Lani mi je v kuhinji zamakalo, to je bilo vse. Potem so to napako popravili in je zdaj v redu. Stanovanje je dovolj toplo, zvočna izolacija je dobra. Za moje potrebe je stanovanje tudi dovolj veliko, tako da res nimam pripomb. Tudi obrtniška dela so v glavnem zadovoljiva, le nekatera okna se ne dajo dovolj trdo zapreti. Sicer pa — še enkrat — jaz sem kar zadovoljen,« je smehljaje priznal srečni stanovalec. Slabo; okna, vrata, parket, peči itd. Strojni inženir Lojze Zimic (3-sobno), ki je zaposlen v vojaških delavnicah v Parmovi ulici, živi v novem stanovanju s 4-člansko družino. Povedal je, da je pred leti živel v Zagrebli, kjer je imel krasno stanovanje, zato je morda zdaj preveč kritičen do raznih pomanjkljivosti in napak. »Dnevna soba bi še bita dovolj velika, ostali prostori pa so zame pretesni. Pogrešamo tudi pralnico in sušilnico. Sicer je stanovanje kar toplo, ker so nad in pod nami stanovanja.« »Najbolj pa se pritožujem nad kakovostjo nekaterih obrtniških del in izdelkov,« je nadaljeval inženir Zimic. »Po letu dni sem moral peč popolnoma razdreti, ker se je tako močno kadilo. Poglejte parket: med deščicami so špranje široke, kot vidite, 3 do 4 mm. Mnoga vrata so ukrivljena, nekatera zgoraj ali spodaj .zijajo'. Tudi zvočna izolacija ni najboljša. Zadnjič sem ležal na kavču in mislil, da poslušam radijsko igro, ko sem šele pozneje ugotovil, da se pogovarjajo otroci v spodnjem nadstropju. Takih pomanjkljivosti je še precej. Vzemimo na primer v kuhinji prostor za fri-žider. Zakaj je tam sploh predviden prostor za hladilnik, ko pa vsi vemo. da v celi državi ne dobiš tako majhnega hladilnika?« dealno stanovali^ Železniški prometni tehnik Marjan Kisovec (2-sobno) pa je bil poln hvale. Živi v stanovanju ž ženo in dvema majhnima otrokoma. »Mislim, da je to stanovanje idealno za družino z enim ali dvema majhnima otrokoma. Predsoba je dovolj velika, prav tako tudi kuhinja. Veliko nam koristijo vzidane omare v predsobi. So sicer razne manjše pomanjkljivosti, zlasti nekatera okna se ne dajo dovolj trdno zapreti. Toda zame so to res malenkosti. Prej sem živel v eni sohi s kuhinjo na Viču, zdaj pa imam prostorno kuhinjo in veliko predsobo, pa še dve dovolj veliki sobi in kopalnico. Sem popolnoma zadovoljen.« Nisem mogla odpreti vrat Ing. Nada Boljka (3- sobno) je zaposlena kot gradbeni inženir pri cestnem podjetju Ljubljana. Sprva je poudarila, da je zelo srečna, ker sta z možem dobila stanovanje. Prej je namreč živela v eni sami sobici s 6 kvadratnimi metri, pozneje v garsonjeri. »Ne morem se pritožiti nad okolico, imamo krasen razgled, v dnevni sobi je mnogo sonca. Tudi površina bi še šla, čeprav bi si zdaj, ko smo v družini štirje, vendarle želeli nekoliko več prostora,« je pripovedovala ing. Nada Boljka. »Pač pa me motijo nekatere pomanjkljivosti v obrtniških storitvah. V parketu so ponekod prevelike razpoke. Peči so napravljene površno, vlečejo slabo. Sprva so dobre, toda že po nekaj mesecih se pojavi duh. Morda je to napaka v konstrukciji, da se hitro zamašijo. Tudi stene in stropi, kjer se stikajo elementi, bi ne smeli kazati takšnih gub in celo razpok. Slabosti so tudi na oknih in vratih. Prej sem živela v Krimski ulici, kjer so tudi »Gradisove« stavbe, pa moram reči. da tam ni bilo toliko pomanjkljivosti na obrtniških izdelkih. Lani se mi je celo primerilo, da nisem mogla odpreti napetih vhodnih vrat in sem tako zamudila neko važno sejo v podjetju.« Zdaj pa se preselimo še k stanovalcem v Domžalsko ulico v Vod« mat. Kaj pravijo v Vodmatu? Zračniki se ne dajo zapreti Ludvik Heimer (3-sobno) je vodja oddelka snemalnih kamer pri »Filmservisu«. Takole nam je povedal: »Morda sem nekoliko preveč natančen, ker že moj poklic terja veliko preciznost. Razen tega pa je v našem podjetju tako zaostrena odgovornost, da za vsako malomarnost krivec nosi sam tudi škodo. Tudi meni se je že , rimerilo, da sem moral seči v lastno denarnico, ker sem zakrivili napako, ki je povzročila dodatne stroške. Zato ne razumem, zakaj ne bo mogli nekaterih stvari v teh blokih narediti bolje. Zakaj se na skoraj vseh stropih jioznajo črte in razpoke, kjer se stikajo betonske plošče? Zakaj se peči že po nekaj tednih začnejo kaditi? Zakaj n. pr. ni mogoče v kuhinji na kredencah okroglih ploščic, ki služijo za premikanje vrat, prilepiti, tako da mnoge izpadajo iz vdolbin? Poglejte tisti zračnik,« je pokazal na steno v sobi, zaprl sem ga, pa kljub temu še zeva za dober centimeter. Vrata v kuhinji se tako slabo zapirajo, da se v temni kuhinji dobro vidi svetloba iz predsobe.« Malo več natančnosti ne bi škodovalo , Vladimir Potokar (2-sobno) je zaposlen kot tajnik pri republiškem odboru Zveze gluhih LRS. Prej je živel v »Bavarskem dvoru« in so imeli skupno stranišče in celo skupen vodovod. Zdaj je zadovoljen, ker ima v lastnem stanovanju ne samo WC, vodovod in kopalnico, marveč še plin in druge ugodnosti. Zelo mu je všeč topla kuhinja, ki ima lep balkon, ugaja mu tudi prostorna, kvadratna predsoba. Motijo pa ga nekatere pomanjkljivosti, zlasti nekatera vrata se ne dajo dobro zapreti. »Malo več natančnosti pri nekaterih obrtniških delih ne bi škodovalo,« je dejal. »Na stropih so že razpoke tam, kjer se stikajo plošče, pipe slabo tesnijo, pa tudi na pečeh se že opažajo pomanjkljivosti.« Premalo razlike med dvo-in trosobnimi stanovanji Franci Kham (3-sobno) je zaposlen kot tehnik za filmske kamere na Zavodu za avtomatizacijo. Živi v novem stanovanju s 5-člansko družino. »Kar je dobrega na teh zgradbah,«je dejal, »zlasti hitrost gradnje in podobno, ne bom omenjal, povedal bi le nekaj o pomanjkljivostih. Ne vem, zakaj v kuhinji ni lijaka, kamor bi odhajala sopara. Najbolj pa me moti, da v bloku ni niti pralnice niti sušilnice. Tudi to je žalostno, da nimamo niti majhnega balkonč-ka. Stanovanje sicer ni mrzlo — živim tik pod streho v četrtem nadstropju — toda tudi preveč toplo ni. Za nas pet oseb je površina premajhna. Po mojem je premalo razlike med avo- in trosobnimi stanovanji, zlasti če upoštevamo, da so prva za tričlanske, druga pa za štiri in celo petčlanske družine. V dvosobnih stanovanjih je zelo prostorna kvadratna kuhinja in velika predsoba z vzidano omaro, v trosob-nem pa je kuhinja precej manjša, prav tako tudi predsoba. Na boljšem smo le za ozek kabinet. Ne vem, ali se ne bi dalo stavbe tako projektirati, da bi bila trosobna stanovanja vendarle precej večja od dvosobnih.« Sem kar zadovoljen Bele Avgust (2-sobno) je zaposlen v komisijski trgovini. Pravi, da je z novim stanovanjem kar zadovoljen. Malo ga sicer moti, ker se precej slišijo govorice in hrup iz Kdaj bodo vsi gradbeni delavci dobili svoja stanovania. Prečni očka se igra s svojimi najmlajšimi sosednjih stanovanj, sicer pa nima pripomb. Stanovanje je zanj toplo, peči so dobre, vrata in okna so v redu. fudi prostornina mu ustreza, sploh je mnenja, da so dvosobna stanovanja lepša in primernejša kot trosobna. Zakaj omet takoj odpada? Rudolf Voje (2-sobno) je upokojenec. Živi v stanovanju z ženo in dvema deklicama. Izrekel je nekaj pripomb na rovaš kvalitete nekaterih obrtniških del. »Zakaj je omet tako slab, da takoj odpada?«, je vprašal. »Samo malo dregneš z metlo v zid, pa se takoj vsuje za celo pest ometa. Ko sem to omenil nekemu zidarju, ki je gradil te bloke, mi je priznal, da dajo v omet premalo apna, pa Uidi mivka baje ni prečiščena. Tudi nekatera vrata zevajo, ne samo za 3 mm. kolikor je dovoljeno, marveč tudi za 6 ali 7 mm. Stanovanje je sicer toplo, pač pa se mi zdijo povsem odveč zračniki, ki se slabo zapirajo. Jaz sem jih vse zamašil s papirjem.« Motažni sistem raz.vijati naprej Igor Prešeren (3-sobno), zaposlen kot novinar »Dela«. Naj mi bo dovoljeno, da na koncu povem še svoje mnenje kot prizadeti stanovalec. »Ne bi hotel na dolgo govoriti o prednostih montaže, predvsem o hitrosti izgradnje in delno tudi cenenosti, čeprav pri nas, žal cenenost še ne prihaja do veljave. Tudi ne bi govoril o pomanjkljivostih pri obrtniških delih (v mojem stanovanju jih je pač manj), čeprav sem v mnogih stanovanjih videl takšne stvari, ki so bodisi posledica začetniških težav in premajhne izkušenosti. pa tudi malomarnosti, pretiranega varčevanja, ki gre na škodo kvalitete, in podobnega. Dotaknil bi se rad le dveh stvari. Mnenja sem, da bo moral »Gradis« ta sistem intenzivneje razvijati in izpopolnjevati, pri čemer se bo lahko oprl na koristne predloge ti-sočev stanovalcev. Prihajajo časi, ko bo tržišče vse bolj odločilno, ko bo stanovalec vse bolj odločilen činitelj. Nedvomno bodo že v nekaj letih gradbena podjetja gradila za tržišče. Ce bo »Gradis« znal tenko prisluhniti željam in potrebam stanovalcem, ho to samo njemu v prid, kajti zna se zgoditi (in morda ta čas ni tako daleč), da ho tisto podjetje. ki ne bo upoštevalo zdravih predlogov množice stanovalcev, enostavno nekega dne ostalo — brez kupcev. Ne vem. če je točno, toda slišal sem, da gradi zagrebški »Ju-gomont« podobne montažne zgradbe. Na kolektivu »Gradisa« je naloga, da stalno proučuje pomanjkljivosti in jih nenehno odstranjuje. Znana resnica je. da kdor se stalno ne razvija, že začne nazadovati.« In še druga stvar: pomanjkanje balkonov, pralnic in sušilnic. Nekateri bloki v Šiški imajo tudi v trisobnih stanovanjih balkone, novi bloki v šiški in Vodmatu jih nimajo. Večina blokov pa je tudi brez pralnic in sušilnic. Vem sicer, da je to krivda investitorjev, menim pa, da bi se tudi »Gradis« moral resneje upreti takemu birokratskemu vmešavanju. V blokih PBM žive v glavnem povprečni delovni ljudje ki nimajo denarja, da bi si kupili drage pralne stroje za četrt milijona, ki operejo in posuše perilo. Čas je že, da bi o teh stvareh odločali ljudje, torej stanovalci, ki morajo v teh stanovati j ih živeti in jih plačevati, ne pa da o teh stvareh brezdušno in absolutistično odloča neka| birokratov v raznih komisijah in uti občinah. Naj pridejo ti birokrati pred ljudi, pa bodo dobili v brk krepak odgovor. Prepričan sem. da bi vsak stanovalec raje nosil za nekaj stotakov težje breme v najemnini. samo da bi v stavbi Itila tudi prepotrebna sušilnica, zlasti še, ker je polov: - ......... !>>• • bal- konov In kaj bi lahko izljuščili ob zaključku te na hitro improvizirane ankete? Predvsem se mi zdi, da se nam ni treba prav nič bati tega, če ljudje javno in odkrito povedo svoje mnenje. Ravno nasprotno, Nad tem, kar ljudje govore, se bomo morali v prihodnosti vedno resneje zamisliti. Res je sicer, da nikoli ne moreš vsem ustreči — to je stara resnica. Iz odgovorov je tudi videti, da so mnogi stanovalci zelo zadovoljni, zlasti tisti, ki so skromnejši, manj zahtevni. So pa tudi ljudje z večjimi zahtevami, so ljudje, ki imajo višji standard. »Gradis« bo moral tudi o tem razmišljati. Nekateri ljudje si žele večjih stanovanj, z večjo površino. AH ne bi mogli poiskati tudi take rešitve? Ali ne bi mogli v nekaterih blokih zgraditi tudi nekoliko večja, prostornejša stanovanja? Največ kritik je priletelo na obrtniška dela. ki so danes v večini stavb še precej nekvalitetna. Toda ljudje se upravičeno vprašujejo: ali tu res ni nikakršnega zdravila? Ali ie to res tak gordijski vozel, ki ga nihče ne bo mogel presekati? O tein bodo morali razmisliti na strokovnem kolegiju, gradbenem vo»!stvu Ljubljana in obratu gradbenih polizdelkov. P-n Z nedavnega zasedanja de- Ko so sestavljali pravilni- lavskega sveta podjetja: V ir- ke ekonomskih enot o de- tuozno žongliranje s točka-litvi osebnih dohodkov, so se nekateri poskusili v dviga- ml-nju loek. Medsebojna pomoč, ali kako so v nekaterih edinicah sestavljali svoje pravilnike: — Jože, posodi mi za dva dni vaš pravilnik! — Miha, posodite nam nekaj japanerjev. Nujno jilf potrebujemo! — Ne damo nič! Saj smo decentralizirani. ZASKRBLJENI OČETJE: »ALI SE BODO OTROCI LEPO OBNAŠALI...?« To in ono o avtoriteti O avtoriteti, ki jo imajo ali pa nimajo posamezniki na odgovornih mestih, danes precej razpravljamo. Saj večkrat slišimo v diskusiji: »Ta in ta nima nobene avtoritete,« ali pa: »Ta človek je avtoriteten.« mestu pokazal. K takemu vodilnemu jeno in oba elementa šele dasta delavcu prihajajo sodelavci radi, se pravo avtoriteto. po njem ravnajo, ga spoštujejo, tudi če nima formalnega dekreta. Tako pridemo do naslednje ugotovitve, da v podjetju obstoji for- Poleg osebne avtoritete imamo še tako imenovano lažno avtoriteto, ki _ _ se opaža pri posameznikih, kot na Avtoriteta vseznanja izvira iz po- • 1*111 1 1 * " . '.1— ■■ .. .. z-v o vv v Iz* zl O ZV VZVZllin oseba izolira in sodelavci ga ne smatrajo več za svojega predpostavljenega. Avtoriteta familiarnossti je tudi posebne vrste. Vodilna oseba misli, da si pridobiva spoštovanje in simpatije ljudi s falimiarnimi odnosi, krpa običajno rode prav nasprotno. Na podlagi česa pa sklepamo in malna organizacija (po organizacij-dajemo posameznikom svoja mne- -1-' -1--------- r ' izkuša posameznikov, da se vedno postavijo nad ostale in omalovažu- nja o avtoriteti in kaj je pravzaprav avtoriteta? Sama beseda avto- temu ljudje drže. riteta ima lahko dvojni pomen. Po ' eni strani je to pooblastilo, ki ga jen s strani delovnega kole" je nekdo prejel za svoje delovno primer »avtoriteta komande«, ki je osnovana na prepričanju, da avto- „ _ .............. ski shemi) in neformalna organiza- riteta obstoji v čimstrožjem koman- jejo vse, kar ne pride iz njihovih cija, ki ni napisana, pa se jo kljub diranju, vpitju oziroma striktnem ust. Mislijo, da sami vse znajo. Vča- ukazovanju. Jasno je, da s tako avtoriteto ne pridemo nikamor, kajti socialistični odnosi v delavskem sa- Izvor avtoritete je vsekakor pogo- stiva _ (delavskega sveta), pod čigar ime- moupravljanju v naših podjetjih mesto, po drugi strani pa je to vpliv nom nastopa določeni vodilni dela- ne prenesejo več takšne avtoritete, in izvir spoštovanja, ki ga nekdo yec ali strokovnjak. Toda v nič Taka avtoriteta je pogostejša pri uživa. Prvo imenujemo formalna manjši meri ni avtoriteta pogojena avtoriteta, druga pa osebna avtori- po osebnih kvalitetah, sposobnostih, osebah, ki smatrajo, da bodo z njo -----1 : j. v i ,1 _ x „ l: sih se opazi, da so takšni posamezniki lojalni do tistih, ki so nad njimi, zato so pa dosti slabši do svojih podrejenih. Takšnih avtoritet je še več vrst, toda od vseh oblik je najboljša osebna avtoriteta, to se pravi, da dosegli vse s tem, če bodo vse držali mora vsak s svojim delom, zgledom, leta- moralnih delovnih in političnih kva- ob strani in se omejili samo na stro- znanjem in moralnimi kvalitetami Formalno avtoriteto lahko nekdo lifikacijah. Eno z drugim je pogo- go službene stike. Po navadi se taka doseči to, da ga bodo vsi upoštevali, dobi z navadno odločbo ali dekretom s tem, da se ga postavi na določeno vodilno delovno mesto. V tem dekretu so všteta poleg nalog tudi pooblastila. Običajno mislimo, da je s tem problem rešen, da bodo ljudje mirno in ubogljivo poslušali posameznika in delali po njegovih direktivah. Toda ni tako. Dane kompetence, četudi jih pod- Ti večni sestanki Sestanki, da, ti večni sestanki. Ko bi bili vsaj malo krajši in bolje pripravljeni! Kdo bi vedel, koliko Je prav tako? Seveda ne! Torej kaj je treba storiti? Organizator sestanka mora biti dnevni red preobširen, da je vodja sestanka kratek, jedrnat itd. Vodja sestanka se mora vživeti v-v-.uv.. prazne slame se na njih omlati in pripravljen in smotrno voditi sesta- v razpoloženje udeležencev in vne- piše direktor ali predsednik delav- koliko dragocenega časa se na njih nek, kar je prvi pogoj za uspeh, sti v njihova hotenja in stališča S V O t "1 SC IliSO dovolj l^ome MI« *« «v««zv c zv v 7 zv «1«-» zv t* o z* 1 IviU -ne* iooiiaivi V O Illfli Tlfllliolici flol Fn n.ijo le tehnično uradno polnomočje, izgubi. Nič ne rečem, seveda mo- Mora si biti na jasnem, kakšen je tudi najboljši del samega sebe. To rajo biti, ampak, da vsaj ne bi bilo namen sklicanega sestanka. Ločiti pa zahteva celega človeka. Vnaprej kako bodo pa sodelavci sprejeli po- takih, kot je bil pred nedavnim se- mora sestanke po vrotah in raje ne sameznika, pa je druga stvar. Vsak, ki dela na odgovornem mestu, si želi, da bi užival ugled in zaupanje, da bi ga sodelavci spo- stanek neke naše sindikalne podruž- mešati strokovnega sestanka z in- mora imeti pregled o organizaciji priprav za sestanek in izračunati niče, ki je trajal kar 5 ur. Sindi- formativnim, proizvodnim, posveto- na podlagi tega porabo časa. Na ta kalni funkcionar, ki ga je vodil, je valnim itd. Paziti mora zlasti na to, način se bo lahko časovno usme- ___________ ________v svoji gorečnosti in vnemi popol- da ni premalo diskusije udeležen- ril pri obravnavi posameznih točk štovaliJ in mu priznali strokovno noma pozabil na navzoče. Ni opazil, cev, da se diskusija ne ponavlja, da dnevnega reda in ne sme dovoliti sposobnost in osebne kvalitete. Se- da ne sledijo razlagi, da se ponav- je tematika dovolj poznana, da ne nenačrtnega odtstopanja, temveč mo- veda, če to doseže, je dejansko dosegel tako imenovano osebno avtoriteto, to je, sodelavci ga cenijo ne zaradi formalnega naslova, ki ga ima, temveč zaradi strokovnih, de- Ija, da govori o stvareh, ki ne so- manjka zanimanja za obravnavano ra udeležence pravilno usmerjati dijo na dnevni red, da se zapleta temo, odstraniti negotovost prisotnih na določeno temo. Ce bo okvirno določen čas trajanja sestanka, bodo tudi udeleženci smotrno in ekono- in da prehaja s teme na temo v pri poseganju v diskusijo, da ni nevezani besedi. In rezultat: mini- preveč vsiljivo ali pa nedemokra- malni efekt, visoki materialni stro- tično postopanje pri vodenju se- mično izrabili čas s konstruktivnimi lovnih in političnih sposobnosti fn ški, prevelika izguba časa in neza- stanka, da ne odstopa od teme ozi- prispevki v diskusiji, ne da bi se 1, r. „ 1 1 ’ ••l. • -- i 11 ___ : 4 .. .. -v4 X: I» -a>rv«Yin /»L ari »»o rl n zvtrn A n'a »»Arin /la Til C Tl 11 C Z ‘ 11 11 v nfirl T-fl VlTI f»cf 1 uspehov, ki jih je na tem delovnem interesiranost navzočih. roma okvira dnevnega reda, da ni spuščali v podrobnosti. PISMA »RUmŠTUU Dragi tooariš urednik! Prvič se oglašam in upam, da mojega pisma ne boste vrgli o koš. Ime mi je Štefan Valentak, zidarski vajenec gradbenega vodstva Ljubljane. Stanujem v Bavd-kovi ulici in delam na gradbišču sRoseta //«. Obiskujem lil. letnik vajenske šole v Ljubljani. Ko bom končal šolo, se mi bo tudi učna pogodba stekla. Moram priznati, da so tri leta hitro minila ter da sem se o tem času dosti naučil. Šola me zelo zanima in bi rad postal še kaj več. sGra-disov vestnik< rad berem in zato želim, da objavite tudi mojo pesmico. V prostem času se včasih ukvarjam tudi s peezijo. Upam, da boste pesmico zanesljivo objavili- Štefan Valentak zidarski vajenec Lnagi Štefan! Tvoje pismo smo prav z veseljem sprejeli. Želimo čimoeč sodelovanja, predvsem pa iz vrst mladine. Zal zaradi prostora ne moremo objaviti cele pesmice temveč le odlomek: Gradimo svojo domovino, '• mi mladi nikdar ne klonimo, po poti šli bomo borbe naše in mir naj vlada za vse čase. Tudi tov. H. T. iz gradbenega vodstva Ljubljana nam je poslal • dopis pod naslovom rDan, ki bo ostal o spominu* opis izleta sindikalne podružnice gradbenega vodstva Ljubljana o Primorje. Potopis in opis izleta smo že objavili ter ne bi bilo smiselno zadeve še enkrat ponavljati. Mehanizacija pa taka! (Dvigalo 4 KUJ Eden izmed najboljših strojnikov na gradbišču Moste. Stroj je vedno čist in vzdrževan Da, to so bili čatsi, je dejal tov. Zrim z gradbenega vodstva Jesenice Tov. Novak, dober skladiščnik gradbenega vodstva Celje lov. i.ado J p "'/.'icovlč polaga izpi4 za zvezmga sodnika Agilni tajnik sindikalne podružnice Gradis Kranj tovariš Pivčevič Boško. V kaj se je le tako zamislil — ne pregleduje zapisnik in sklepe zadnjega mladinskega sestanka Še ena iz Raven — Dedek Mraz je bogato obdaril ravensk« otroke. (Investitor pa je bila sindikalna podružnica) Včasih se je treba tudi pogreti, so mi dejali mizarji iz Škofje Loke Le redkokdaj se zberejo stari prijatelji in redkokdaj se najde čas za urico zabave Kadar razpravljata investitor in proizvajalec. Tov. Rado Barovič in ing. Tone Pogačnik na gradbišču v Goričanah MIRO: »Lažje bi njega prepričal kot nadzornega na silosih v Mariboru.« MARJAN: »Da. da, res je to. To se je najbolj pokazalo pri kolavdaciji silosov v Mariboru.« Tovariš ing. Borut Maister sodeluje na vseh sestankih. & svojimi predlogi in konstruktivno kritiko je pomagal rešiti že mnogo problemov. Na sliki ing. Maister in tov. Škofič ob otvoritvi predavanja za varnost pri delu