Komintentom banke ponujamo
SKBBABKAB<B>
nimam rtor«
LUDVIK KOVAČ
zdravstveno
zavarovanje
'ivel je
Stavka v Keralu
VELETRGOVINA
VREME
Traktorji ZETOR in SAME 35/4 po ugodnih cenah.
zavedati tudi pri nas.
Med željami realnostjo
trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tet.: (069) 21048
9.	november, ponedeljek, Božidar
10.	november, torek, Leon
11.	november, sreda, Mar-
možnost plačila na
3, 6 in 12 OBROKOV.
Novi zakon naj bi predvsem uskladi' nas gospodarski sistem Z evropskim, hkrati pa naj bi zagotovil tudi večjo pravno varnost. Sedanja podjetja se bodo po novem imenovala gospodarske družbe, oblike organiziranja teh družb so različne, zakon pa uvaja tudi nekaj novih nazivov. Med novostmi velja omeniti osebne družbe, samostojne podjetnike in male podjetnike, s tem pa se poslavljamo tudi od starega naziva obrtnik, ki ga ta zakon vec ne omenja.
Če je za sedaj veljavno zakonodajo veljalo, da ie spodbujala nastajanje podjetništva, tudi novi zakon tega ne omejuje, vendar podjetništvo postavljajo na realnejše temelje. V zadnjem času je namreč pri nas nastalo mnoro novih podjetij, saj pogoji za to niso bili zi-hievm. vendar številna med njimi niso nikoli zaživela. Po novem zakonu bo ^ocetni kapital m družbah z omejeno odgovornostjo moral znašati najmanj 10.000 ekujev i tolarski protivrednosti, osnovni kapital v delniških družbah pa 25.000 ekujev. To velja tudi za že ustanovljene družbe, ki se bodo morale dokapitalizirati in uskladiti z zakonom ali pa jih bodo likvidirali.
To nikakor ne pomeni, da želi zakon o gospodarskih družbah zatreti željo ljudi, da se podjetniško preizkusijo, želi pa na to področje vnesti več pravnega reda in resnosti. Zgolj želja posameznikov, da postanejo podjetniki, je premalo, saj izkušnje v svetu kažejo, da v vedno večji konkurenci uspevajo le najsposobnejši. In tega dejstva se bomo morali
PONOVNO V PRODAJI PRALNO SUŠILNI IN POMIVALNI STROJI SVETOVNO ZNANEGA IZDELOVALCA
Ob koncu tedna bo jasno in deloma sončno, zjutraj bo po nižinah megla.
Vestnikov koledar
5.	november, četrtek, Za-harija
6.	november, petek, Lenart
7.	november, sobota, En-gelbert
B.	november, nedelja, zahvalna nedelja
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, zakon o gospodarskih javnih službah in zakon o gospodarskih družbah so gotovo zakoni, ki bistveno posegajo na področje gospodarjenja in bodo odločilno vplivali na prihodnji razvoj slovenskega gospodarstva. Če se Slovenija želi vključiti v sodobne evropske gospodarske tokove, mora imeti za to področje tudi zakonodajo, podobno sodobni evropski. Morda smo bili doslej pri tem preveč obotavljajoči, zdaj pa imamo kar naenkrat občutek, da se nam nekam mudi. Toda tudi to je le del politike in zdaj, ko se nam volitve hitro bližajo, si želijo politični nasprotniki tudi tako pridobiti kakšno politično točko.
Sprejemanje lastninske zakonodaje smo predolgo odlagali, saj od prvih predlogov minevata že dve leti, v tem Času pa se je vedno našel nekdo, ki mu predlagana zakonodaja ni bila po meri. Da tudi sedanji zakon ni po volji vseh, potrjujejo Številni amandmaji, saj jih je na predlog zakona bilo danih čez 150, zato bo zakon v prihodnosti Še doživljal spremembe in dopolnitve. Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij je v zadnjem času gotovo veljalo največ medijske pozornosti, zato se ne Želim ustavljati pri njem, pač pa pri zakonu, ki je Šele v fazi osnutka in se bodo zato kopja ob njem Še kresala. V mislih imam zakon o gospodarskih družbah, s katerim se zdaj že začnejo odštevati dnevi še vedno veljavnemu Markovičevemu zakonu o podjetjih.
Verjel ie vase in v svojo delo, zato je ustvarjal, m	ako
nritkkalo kalilo. Samota, ta pa ubija, mi pravijo. P Z odrivanjem, potiskanjem v osamljenost si bomo
životarjenje.	—i
Pregovora
Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh.
Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja.
- ugodne obrestne mere za depozite in avista devizne vloge ter njihovo neomejeno dvigovanje
- ugodni limiti na tekočih računih in žiroračunih
- ugodna potrošniška posojila za različne namene
Čestitamo ob svetovnem dnevu varčevanja!
Nekaj domnev in nekaj bil• kandidatov
Ko so na zboru delavcev Kerala skupaj $ stavkovnim odborom pregledati stavkovne zahteve, so ugotovili, da ni bila izpolnjena šesta točka, kar pomeni, da niso dobili osebnega dohodka, izplačanega v višini 80 odstotkov po kolektivni pogodbi za nekovinsko, kemično in gumarsko industrijo. so drugega novembra začeti z napovedano oziroma devetnajstega oktobra preloženo, stavko. Zahtevajo, da bi vsak delavec dobit k plači vsaj šest tisočakov, kar je v skupnem znesku 200 tisočakov, ki pa jih direktor ni uspel zbrati. Prvi dan stavke seje stavkovni odbor z vodstvom podjetja dvakrat pogajal, vendar brez uspeha. Delavci so prvo noč ostali v tovarni, še vedno v mrzlih prostorih, ker so jim ogrevanje zaradi neplačevanja odklopili. Za pogajalsko mizo so se srečali tudi drugi dan. Direktor jim je takrat prenesel predlo?. da naj stavkovni odbor s sindikalnimi predstavniki pride na pogajanje v Ljubljano k predsedniku upravnega odbora gospodu Humatju. Podjetje Keral je bilo namreč zajeto v sanacijski program republiškega sklada za razvoj. Sklep delavcev je bil, da ne odstopajo od svoje zahteve in so za čimprejšnje dogovarjanje v Ljubljani. Toda srečanje v Ljubljani še ne pomeni prekinitve stavke, vztrajali bodo, dokler ne bodo dobili 21MI ali za vsakega šest tisočakov.
MH
prodajalnah: BLAGOVNICA POTROŠNIK IN DOM TEHNIKE V MURSKI SOBOTI BLAGOVNICA BELTINCI
nnr^/^^Rnnnn
I II I I (l I	\l
S 1-- L ( u l55J U LLHAa
Muka SaMta, 5. naranln 1992 • Leto XUV • Sl. M • Cena 65 SIT
stran 2
aktualno okoli nas
PO SLOVENIJI
■ LJUBLJANA - Republika Slovenije je že pred časom deponirala pri sekretariatu OZN izjavo o nasledstvu glede konvencije o cestnem prometu in prijavila znak SLO za vozila, registrirana \ RS. v mednarodnem cestnem prometu Sekretariat OZN je z najnovejšo noto potrdil sprejem naše notifikacije in oznako SLO
■ LJUBLJANA - Dvodnevni kolokvij z naslovom Uveljavljanje političnih, državljanskih, ekonomskih in socialnih pravic v Sloveniji sta organizirala svet za varstvo človekovih pravic in direktorat Sveta Evrope za človekove pravice. »Spoštovanje človekovih pravic je boj za demokracijo, ki pa nikoli ne more biti končan,« so poudarili številni razpravljale!
■ LJUBLJANA - Opozoriti poslance, naj v zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij vnesejo več pravic za delavce, je bi) namen članov Zveze svobodnih sindikatov, ki so pred zasedanjem parlamenta pripravili miren shod. Delegacijo na čelu s predsednikom Dušanom Semoličem je sprejel predsednik republiške skupščine dr. France Bučar, ki je izrazil podporo sindikalnim amandmajem.
■ LJUBLJANA - Na uradnem obisku se je mudila delegacija Evropske skupnosti. Med drugim so podpisali sporazum med slovensko vlado in komisijo ES o privilegijih in imunitetah delegacije Evropske skupnosti v Sloveniji. Komisija ES namerava v začetku prihodnjega leta v RS odpreti stalno misijo.
■ LJUBLJANA - Poslanci slovenskega parlamenta so morali reševati zelo občutljive zakonske predloge med drugim tiste, ki zadevajo lastninsko preoblikovanje podjetij in socialna vprašanja. Zaradi razširitve dnevnih redov je zasedanje preloženo na ta teden. Ker je k privatizacijskemu zakonu vloženih že kakih 150 dopolnil, je težko napovedati, kdaj bo sprejet.
■ MARIBOR - Z delovnim in prijateljskim srečanjem gledališčnikov ob dnevu igralca, s podpisom sponzorske pogodbe med SKB banko iz Ljubljane in Dramo SNG iz Maribora ter slavnostno podelitvijo Borštnikovih odličij se je iztekla osrednja slovenska gledališka prireditev. Borštnikov prstan je letos prejel Boris Cavazza, za najboljšo predstavo pa so razglasili Grumov Dogodek v mestu Gogi.
■ KRANJ - Slovenski pesniki so se zbrali v kadilnici Prešernovega gledališča v Kranju na pogovoru o poeziji, podelili pa so tudi Jenkovo nagrado. Letošnji dobitnik je pokojni Jure Detela (1951-1992), ki je bil morebiti najbolj asketski pesnik zadnjih desetletij v Sloveniji.
■ LJUBLJANA - Dr. Boris Cizelj je uradno prevzel dolžnosti veleposlanika Republike Slovenije v kraljevini Belgiji, hkrati pa bo vodil tudi stalno misijo RS pri Evropski skupnosti v Bruslju. Novi veleposlanik je bi) od leta 1991 svetovalec vlade na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je vodil sektor za evropske ekonomske integracije.
■ RAVNE - V slovenskem gospodarstvu je malo gospodarstvo edino, ki kaže trende razvoja, vendar v politiki še nima koalicije, ki bi razvojne ambicije razširjala na levo in desno. Ni Še pravega lobiranja in grupiranja, pri tem pa manjka tudi podpora gospodarske zbornice, je v pogovoru z obrtniki poudaril minister za malo gospodarstvo dr Maks Tajnikar.
PO SVETU
■ ŽENEVA - Predsedujoča ženevske konference o nekdanji Jugoslaviji Vanče m Owen sta oblikovala predlog ustave BiH. V njem sta se zavzela za enotnost države, saj predlog temelji na enotni državi z regijami in provincami, katerih vlade naj bi imele določeno avtonomijo. Regije in province naj ne bi bile oblikovane po etničnem načelu. Predlog sta posredovala varnostnemu svetu. ■ NEM YORK - Brazilijo, Pakistan, Španijo, Džibuti in Novo Zelandijo so s tajnim glasovanjem izvolili za pet novih nestalnih članic varnostnega sveta OZN.
■ KOBENHAVN - Danska je objavila načrt t.i. nacionalnega kompromisa. Z njim želi odpraviti referendumski »ne« za sporazum iz Maastrichta. Hkrati želijo, da bi jih izvzeli iz načrtovane uvedbe skupne evropske valute in skupne obrambe.
■ SKOPJE - Makedonski parlament jc po burni razpravi sprejel zakon o državljanstvu. Zakon predvideva, da bo makedonsko državljanstvo lahko dobil tisti tujec, ki je v Makedoniji preživel najmanj 15 let.
■ LONDON - V britanskem ministrstvu za trgovino so zavrnili možnost, da bi še enkrat proučili usodo desetih rudnikov, ki sojih po nedavni odločitvi vlade sklenili zapreti.
■ PRAGA - Češka in Slovaška sta sklenili sporazum o ustanovitvi carinske unije med dvema prihodnjima samostojnima državama. Predsednika vlad sta sklenila tudi memorandum o razdelitvi izvoznih kvot.
■ OTTAWA - Prebivalci kanadskih pokrajin Ouebeck. Ontario in Nova Škotska so glasovali proti predlaganim ustavnim spremembam Spremembe naj bi zagotovile obstanek kanadske konfederacije. Izidi referenduma kažejo, da francosko govoreče pokrajine ne morejo več ostati v okviru Kanade.
■ VVASHINGTON - Ameriški senat je objavil poročilo o kršenju mednarodnih gospodarskih ukrepov proti Srbiji in Črni gori. Zato zunanjepolitični odbor ameriškega senata predlaga prepoved tranzitnega prometa prek Srbije za blago, namenjeno v BiH ali Hrvaško.
■ NEM YORK - Varnostni svet OZN je od srbskih sil zahteval, naj takoj ustavijo napade na civiliste, ki bežijo iz Jajca. Takšne napade so najostreje obsodili, saj. kot so poudarili, gre za grobo kršenje mednarodnega humanitarnega prava, še posebej pa ženevske konvencije. Varnostni svet je izrazil željo, da bi se s temi kršitvami seznanila tudi komisija strokovnjakov, ki raziskuje vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
■ VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je pozval sprte strani v BiH naj spoštujejo teden miru. Izrazil je tudi željo, da bi se teden miru, dogovorjen v imenu nedolžnih otrok, podaljšal v trajen mir, ki si ga vsi tako želijo.
■ ORDŽOKINIDZE - Približno sto mrtvih - je prvi podatek, ki so ga sporočili o posledicah hudih bojev na severu Osetije med borci te pokrajine in Inguške pokrajine. S tem so se spopadi razširili tudi na ozemlje Ruske federacije, zato je že angažirana ruska vojska.
■ LUANDA - V glavnem mestu Angole se ponovno spopadajo varnostne sile in borci narodnega gibanja za popolno neodvisnost države. Spopadi so tudi v nekaterih drugih mestih. Zaradi izbruha nasilja se je začela evakuacija tujcev iz te afriške države.
■ VARŠAVA - Na uradnem obisku na Poljskem je bila slovenska delegacija pod vodstvom namestnice ministra za zunanje zadeve Vojke Ravbar Z gostitelji je v imenu slovenske vlade podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju med državama.
Sarajevo živi dneve svoje smrti
»Sarajeva, ki ga je svet spoznal po zimskih olimpijskih igrah leta 1984, ni več. Vsi olimpijski objekti so uničeni, izginila pa so tudi lepo urejena starinska pročelja zgradb. To je pošastno mesto, v katerem zdaj čaka na smrt več kot 400 tisoč prebivalcev brez mestnega prometa, elektrike, vode in hrane. Šole in fakultete so zaprte, tovarne pa uničene.
Toda, mesto živi! Ljudje imajo svoje navade in vsak dan čakajo v vrstah na kilogram kruha in kupujejo dnevnik Oslobodcnjc. Zgradba tega časopisa jc bila največkrat zadeta in jc tudi največkrat gorela; zravnali so jo z zemljo, pa vendar časopis izhaja vsak dan. ker je tiskarna pod zemljo. Le petdeset metrov od nje so borbeni položaji četniških uničevalcev Sarajeva. Štruca kruha stanc 160. Oslobodcnjc pa 150 bonov. V glavnem me slu Bosne in Hercegovine m v ob toku niti pravega bosanskega denarja. V zadostnih količinah so ga natisnili v tujini in ga je možno dobiti v svobodnih delih BiH. medtem ko ga jc v Sarajevo nemogoče pripeljati. Drugi del redne dnevne obveze Sarajevčanov je iskanje vode. Zatem jc tu šc zbiranje kurjave. Sarajevo bo spomlad pričakalo brez zelenja Nimamo druge izbire, kot da posekamo drevesa, ki jih niso raznesle četniške granate. in da sc grejemo po kleteh, da ne zmrznemo. Četrta obveza jc morebitno čakanje v vrsti pred t. i.
prodajalnami
za
racionalno
oskrbo. Toda v Sarajevo pride zelo malo hrane, pa šc to skoraj izključno riž. makaroni in moka, le včasih jedilno olje. Tako nima nihče več sladkorne bolezni in holesterola. Vsak jc izgubil od 10 do 25 kilogramov telesne teže. Neverjetno jc da svet pošilja le to hrano, čeprav najbrž na poti do Sarajeva izginja. Svet pa se ne sme zadovoljiti le s lem, da svojim prebivalcem po televiziji prikaže, kako so poslali hrano v Sarajevo, ampak mora poskrbeti, da tc pošiljke zares prispejo na pravi naslov,« pravi Sadik Hasan begov ič. direktor Kulturnega, športnega in gospodarskega centra Skcnderija v Sarajevu. Je eden redkih Sarajevčanov, ki jc začasno zapusti) svoje mesto, da bi sc v Valenciji udeležil 59. kongresa sejemskih mest sveta UFL
»Odkar sc jc 5. aprila v Sarajevu začela vojna, so le tri delegacije uspele zapustiti mesto, in sicer ob pomoči Unproforja. Vse so sc vr nilc. obisk v Valenciji pa smo izkoristili za to. da svetu pojasnimo, kaj sc dogaja z našim mestom in kako nam j c treba pomagati, čc svet to zares želi. Lahko vam rečeni, da svet sočustvuje s tragedijo Sara jeva, čeprav večini šc vedno m jasno, kaj se pri nas dogaja. Nimajo vtisa, da tam umira civilno prebivalstvo, čeprav je tega med 97 in 98 odstotki Pri umiku je armada uničila vojaške objekte ali pa jc to storila pozneje z raketami, ki jih je izstreljevala s hriba. V' Sarajevu so le civilisti, na katere padajo nešteti izstrelki.« pripoveduje gospod Hasanbcgovič. s katerim smo govorili v kabinetu njegovega kolega, direktorja sejma v Gornji Radgoni Ivana Kovača.
»S tanki m topovi rušijo vse hiše, na ljudi pa streljajo iz protitankovskih topov. Oh tem jc sreča, čc si ranjen z izstrelkom iz puške. Nadloga je zadetek granate, ki raznaša dele telesa. Jaz sem bil lovce m vem. kaj lahko storijo ostrostrelci. Ti ljudi streljajo po sarajevskih ulicah s težko oborožitvijo z najnatančnejšimi merilnimi napravami. Na starih pokopališčih ni več prostora. zato smo v ta namen uporabili pomožno igrišče štadiona Ko-ševo, Čc bi svetovni forumi ukazali razorožitev JLA ki smo jo vsi obo-rožcvali bi bilo razmerje zopet neenakopravno. ker bi ostalo sedanje razmerje, ko bi sc 12 milijonov Srhov iz nekdanje Jugoslavije borilo
proti dvema milijonoma Muslimanov Svet pa neposredno pomaga Srbiji v vojni proti Bosni, ker nam nc dovoljuje, da bi sc tudi mi oborožili. Samo v Sarajevu bi lahko oborožili slo tisoč ljudi. Joda Srbi šc vedno dobivajo najsodobnejšo oborožitev, strelivo in letala. Naši strokovnjaki to ugotavljajo po »priloženem«. to jc po vsakodnevnih in nočnih »obrokih« streliva, ki se usuje na naše mesto.« pripoveduje gospod Hasanbcgovič, ki sc bo kljub vsemu tc dni vrnil v svoje Sarajevo.
»Ljudje v Evropi sc čudijo da bom šel zopet nazaj v smrt. Toda mi ne moremo nikamor, kajti Sara jevo jc naše mesto. Čc bi sc zgodilo. da bi Sarajevo deblokirali ga nihče, ki bi lahko stal na lastnih nogah, nc bo zapustil. Ko jc JLA lik pred vojno izvajala domnevne vaje, ga jc obkrožila z vso možno oborožitvijo, svojim vojakom pa jc pridružila šc številne četnike iz Srbije, Črne gore in BiH. Računali so, da bodo Sarajevo osvojili v treh do sedmih dneh. Zdaj traja obleganje žc polnih sedem mcscccv. Nikoli jim nc bo uspelo zasesti Sarajeva. Nesreča jc v tem. da Srbi iz BiH šc niso dojeli sporočila Miloše vičevega namestnika Borisava Joviča, ki jc izjavil, da bo umrlo 2 milijona Srbov, toda v Bosni nc bo ostal noben Musliman. Srbija jc torej žrtvovala tudi vse bosansko-hcrcegovskc Srbe!« pravi Sadik Hasanbcgovič,	p. Ašik
(prevod M JcrŠc)
Jz Monoštra piše
»V življenju me je
bilo dvakrat
sram.
«
,ladi e1*"
A
Spomnim se še. kakšna zmešnjava jc bila v moji tu<-- - |(] V zvezi z dogodki leta 1956. V šoli smo se učili o "/j kot pridna dijakinja sem se seveda naučila vse vzf«®- .. katerih je prišlo do tega in razlago, zakaj je bila to protitelo Doma pa sem vedno poslušala o revoluciji, saj je bil vojak m je prišel peš domov iz Budimpešte, ko jc naše vasi v ^svobodni svet«. Velikokrat sem se sprla s z babico, češ o kakšni revoluciji govorijo, ko pa šeni se M1 o protirevoluciji. Tisto, kar je bilo zanje stvarnost, je 1 '/j učna snov, in sicer v luči takratne politike. Začela pa r
o tem, ali pišejo v učbenikih vedno resnico?
i Približno 30 let po dogodkih smo zvedeli, da je bila ' ‘e'.
na Madžarskem ljudska vstaja, da so se Madžari uprli IO‘^ , režimu Stalinovega tipa in želeli graditi demokratični ■■11 " madžarskih merilih.
Konec osemdesetih let pa so dogodki postali n»in k3rS% v resnici, revolucija in osvobodilni boj. (Torej spouobn ' , se opravičim staršem in babici, ker sem bila do njih kiivWI
■ .--o
Verjetno se zaradi svoje takratne negotovosti, ki se krat loti tudi še zdaj, ne zgražam, ko gledam po lev■"'■"Lm 15?' da večina mladih nima pojma o tem, kaj se je dogajalo v w h -na Madžarskem. Kot se prav gotovo niso zavedali jaiG;0 svojega dejanja mladi, ki z razgrajanjem, piskanjem Žim tuljenjem niso pustili do besede predsednika repub*--«- ^m-Gbncza. ki je želel govoriti na osrednji prireditvi 06 dnevu republike
»Seveda lahko vsakdo, ki se ukvarja s politiko, računa nekateri ne bodo zadovoljni z njim m da bodo to tm? “ pravjo nekateri politiki pozicije. To tudi drži, skrb Ji*:11 izražanja.
ih
Kajti skupina skinhedovcev in mladih, bilo jih je kaki L ^i nosila fašistične simbole. Policija pa ni storila nič. odstranila. Notranji minister je izjavil, da se ni zgodite -fita« nitega. kajti usta se ne dajo zamašiti. (Naj omenim se 1 • in za organizacijo osrednje prireditve odgovorno Mmis-" js[iiniD tranje zadeve in da na Madžarskem ni zakona pro’ na
simbolom).
■ P
Opozicija očita članom vlade, ki so se udeležili I" .<ia pustili predsednika države na cedilu, vladni koalicij1' P1-1 bila to organizirana provokacija, kajti skinhedovci P predsednika niso pustili do besede, vzklikali; *
Predsednik vlade je sicer obžaloval, daje prišlo kov, obenem pa dodal, da si jih ni treba predstavi«'1 luči-
Tisti, ki pa bi moral bili najbolj ogorčen, l^ Ooncz. je takrat, ko so nekateri politiki rekli, da jc Kossuthovem trgu narod izrazil svoje hotenje po- , 'C1j<iio-1 j; cujmo se zmeraj na narod. Tudi oni, ki so tulili na " ■H le(jou1,1, det naroda. Narodu pripadajo ljudje najrazličnejši1' Pok taki, ki se ne strinjajo z mano, tudi taki, ki me i*' tjdD111' imajo radi, toda se z mano ne strinjajo, in navsezadnje bi me radi videli na dnu pekla «
s

M

*i
h
'Pte
h
hi
I
nap'1'
I
Ih.
Za oceno dogodka pa naj zapišemo še izjavo alea: »V življenju me je bilo dvakrat sram, da sem leta 1968 in zdaj...«	Marij3'111
Župan avstrijskega Cmureka podpira sodelovanje z obt*1^
slovenskimi občinami
Brez posebnosti, a
Tudi mesta na avstrijski strani reke Mure se zavedajo, daje turizem najpomembnejši za njihov razvoj, za kar pa potrebujejo neokrnjeno naravo in dobrososedske odnose. Mesta, kot so Radgona in Cmurek v Avstriji, so bila v preteklosti tesno povezana z Gornjo Radgono in Gornjim Cmurekom (Tratami) na naši strani mejne reke Mure, Zadnja leta, predvsem po osamosvojitvi Slovenije, se stiki krepijo. V Cmureku so pobudniki tesnejšega sodelovanja člani Zelene alternative, ki imajo vso podporo mestnih oblasti. Župan Cmu-reka Kari Neubauer je odgovoril na nekaj vprašanj.
Kako vlada Cmureka spremlja oziroma podpira prizadevanja zelenih za tesnejše sodelovanje s slovenskimi mesti?
»Tu vidim novo možnost uresničevanja idej prek političnih meja, delovanja nekako »v službi ekologije« mimo ustaljenih navad. Pri nas v Avstriji smo že marsikaj spremenili m zavedam se. da bo ustaljene navade potrebno spremeniti tudi v svetu; tudi v Sloveniji jc zelena iniciativa že zelo močna, to pa bo vplivalo na prihodnji razvoj države.«
Ste seznanjeni s konkretnimi akcijami?
»To so stvari, ki zadevajo obe strani meje: sodelujemo pri dogovarjanju s tretjim. Druga možnost je povezovanje ekologije s turizmom. na primer Mura in kolesarske poti ki naj hi jih uredili na obeh straneh meje, k dobrososedskim odnosom pa hi prispevala tudi
ureditev komunalnih zadev na obeh straneh meje. Tu vidim dobro začrtano pot. na kateri je potrebno premagati vse ovire. Pripravljeni smo pomagati s svojimi izkušnjami.«
Kakšno vlogo ima turizem v okraju Cmurek?
»Ne moremo ponudit^ atrakcij, tako kot v drugih delih Štajerske. Imamo le naravo m zdravje in prav
Karl Neubauer, župan avstrijskega Cmureka
to bi radi ponudili kot možnost preživljanja počitnic. Dopustniki v Cmureku bi lahko obiskali terme v Radgoni ah vinotoče, kajti Cmu rek je ravno nekje sredi vsega tega To bi bil dopust za ljudi, ki so preveč obremenjeni m iz industrij skih območij.«
Lep okras mesta Cmurek ob meji je grad na Tratah, ati imate

zani^
rtu/J v	J
„v Cmutekt'
Mu ro
n
po vašem in oživili?
.j^jmik l:^-. hcrdffjc'« želu dur i' pJl*« | navija	L
'■ ll'Lili1'"\l u-« n Z*	X
Grad uspos^;
da je sedaj ‘arl	r1. E
prizadete. .led?1" MBev^o^
kot nasvoj^V^ Tš J ne govorim® " G a? ampak o gra ^(1 n' L, JL4 reku. V
\	t.
dova:
Cmurek je	>
hudo	<
bočno tfD
seveda
da
- MJ
ancira^<lB

Z"....	. ,	1^
uicrn kll"".'4ic:
hip mrinii11
Vem. da ima
jekt z	aZ <
razstavi R|J	jč
lahko so<^ Prezgodnji*;
dar smo P voH F mizo m se P ,
392
5. novembra 1992
stran 3

a"
ali
* * lili
&
b*
41
ty
i»
(U.
ii»

<<r
Uti
aktualno doma
^preoblikovanju družbenega podjetja Rosica
Beltinka ostaja
' podrejenem položaju
° ■nov' orKan'ziianosti podjetja Rašica, v katero je E? tudi Beltinka, je v zadnjem času sprožil val protestov in zaposleni v obratu v Beltincih čutijo prizadete 'pttfthrL*ne' 1,1' Pre<,l®gu, k> so Ka pripravili v Rašici, naj bi se ^>1 d . *a'a v delniško družbo, sedanji obrat Beltinka pa bi z omejeno odgovornostjo, na katero bi delniška ii|HTi»l^anje s premoženjem, medtem ko bi lastni-1 družbi. S tem se seveda zaposleni v Beltinki ne
ii Va so opozorili že na nedavnem zboru delavcev, ko Mn	' d** se Procesi preoblikovanja v Rašici ustavijo,
+dh,	pa se o teh vprašanjih pripravi okrogla miza. Ta
OfesničiJi konec prejšnjega ledna, ko so na pogovor najodgovornejše predstavnike iz Rašice, stro-. *enlra za gospodarsko svetovanje mag. Milana Lovren-^i?Wte*Ova' Prl dosedanjih postopkih preoblikovanja, ter
p lokalnih
oblasti.

pravii°'da s°se š| en . " združili z Rašico g/^^vui partnerji, ki ^vat skupni interes, ' ^in'el|’°’ da bi zdaj izgu-Prei„K,lno: ki so jo ustvarili "ke , ^i. Sicer pa so na-JPfavili ob ukinjanju 0 se je Rašica obliko-Mo P°djerje- ki je Nniii, "^moženje vseh do-' 'Ozdov, če bi to zdaj S^nje ponovno % ?a ^eDinko. bi potre-% p‘e"j,e Agencije, po ’Otavnikov Centra svetovanje pa V Kotovo ne pozi-
K
? č, (j ^o se v Rašici odlo-p “Rigačno organizira-tsedah Franca Lov-neSa direktorja Ra-
šice, so jih k temu vodili štirje osnovni razlogi, ki zahtevajo razmislek, kako naprej. Rašica je v preteklosti polovico proizvodnje prodajala na tržišča nekdanje Jugoslavije, petino so prodali v Sloveniji, približno 30 odstotkov pa so izvozili. Z zlomom jugoslovanskega tržišča so se morali preusmeriti v izvoz. in to jim je tudi uspelo, saj so v devetih mesecih na tuje trge prodali že 70 odstotkov izdelkov. Res da gre predvsem za dodelavne posle, saj Rašica izdelkov ne izvaža pod svojo blagovno znamko, vendar če se želijo na teh trgih obdržati in pozitivno poslovati, morajo do skrajnosti intenzivirati proizvodnjo.
K drugačni organiziranosti jih sili tudi drugačna družbena ureditev, v kateri se
opredeljujemo za gospodarjenje s premoženjem, odločilna pri lem pa je tudi velikost sedanje Rašice, ki je naj večja tovrstna specializirana firma v zahodni Evropi (1,100 zaposlenih), poleg tega pa je Še dislocirana v šestih obratih.
Iz vseh teh razlogov želijo oblikovati manjše obvladljive enote, ki bodo samostojni subjekti gospodarjenja, s prenosom upravljanja pa jim je treba zagotoviti tudi določene druge poslovne funkcije. Razmišljanja o novi organiziranosti so v Rašici stara skoraj dve leti, do nesoglasij med Beltinko in Rašico pa je prišlo po vsej verjetnosti zato, ker delavci in tudi odgovorni v Beltinki z vsemi temi procesi niso bili ustrezno seznanjeni. Tudi Feta Ismajlovič, ki je v Beltinki na najodgovornejšem delovnem mestu, izjavlja, da informacijski sistem v Rašici ne deluje in tako zaposleni v Beltinki često niso seznanjeni z dogajanji v podjetju. Če drži njegova trditev, da je za postopke registracije Beitinke kot družbe z omejene odgovornostjo zvedel na Pomurski banki, potem z informiranostjo v Rašici resnično nekaj ni v redu. Delavski svet družbenega podjetja Rašica je namreč akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Rašica - Beltinka spre-
je) že konec letošnjega februarja. kot kaže, pa so bili zaposleni v Beltincih o njem premalo seznanjeni. Tudi nekatera vsebinska vprašanja se v tem času niso reševala, zato je vprašanje, kako bo nova družba z omejeno odgovornostjo sposobna v kratkem času prevzeti nekatere pomembne poslovne funkcije, ki so jih doslej za ta obrat opravljali v Rašici.
Končnega odgovora na to, kakšna bo nova organizacijska oblika Beitinke, na okrogli mizi v Beltincih nismo dobili, saj je ostalo odprtih veliko vprašanj oz. določil akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, ki imajo lahko v praksi takšne ali drugačne učinke. Če bi verjeli tistemu, kar so poudarjali predstavniki Rašice in pripravljale! tega akta, potem verjetno pripomb delavcev Beitinke ne bi bilo. Toda kaj lahko se zgodi, da bodo odločitve v praksi drugačne in Beltinka bo takrat potegnila krajši konec. To dovolj zgovorno potrjuje že 10. člen, ki pravi, da ima ustanovitelj (v tem primeru Rašica) na osnovi vloženega družbenega kapitala pravico do udeležbe v dobičku družbe po letnem obračunu, pravico do upravljanja družbe ter pravico do ostanka premoženja ob prenehanju družbe.
LUDVIK KOVAČ

^kaj domnev in nekaj ■ Rdidato v
£
I*
*
F
E*® j
'lN, p, * {•» k#r stranke v lem času delajo, je mislifikacija. Skrivajo ti, strani pa komaj čakajo, DA se lahko s kakršnimkoli \ lo( rav*dkom pojavijo v javnosti. Prav jim pride vse, tako «mo da se sliši strnakino ime. Kakor v tisti
Ph., *8ln ,voje ime, ponavljam tvoje im*,. .-
J
L 9 Nlvo volilnih list kandi-iSi ; ™vni zbor je 11 no-L ■ „ 'I "til-1 kandidatu* M i. državnega sveta, ■ 'okalnih interesov.
ni stranke torej že-|*.	kandidate zve
" T sa se potem bojijo?
.A
4
Bojijo se, da bodo s tem izdale svoje šibke točke, torej volilne Okraje in enote, v katerih nastopajo slabši kandidati, ker bi s tem konkurenčnim strankam pokazale prosta lovišča.
Na videz prosta lovišča pa seveda niso povsod tudi dejansko prosta. Kjer gre za tako imenovana
VARJENJE IN REZANJE

*

«4^ I
|3J
I.
z;
K
„/1
IŠČEMO vodstvene delavce in komercialne referente to menjava in zunanja trgovina)
''•soka oz. višja šola ekonomske ali tehniške smeri
izkušnje no komercialnem področju
IQri10' - solidno plačo " stanovanje
Ne
; s
Pošljite v 6 dneh na spodnji naslov
J "	P° telefonu št. je (069) 75-271,
Se dogovorimo za informativni
-v
rROr ■
. ^dava, d,o,o.
r‘Ma 4 69220 LENDAVA
tradicionalna volilna območja, bodisi tradicionalno leva ali tradicionalno desna, močna imena ne pomenijo tudi močnega aduta. Tam se bo volilo stranko, ne glede na odmevnost kandidatovega imena.
Pojavijo se lahko tudi »trojanski konji«: na kandidaturo na strankini listi lahko pristane kandidat, ki bo med 11. novembrom, od dne, ki ga zakon določa za vložitev kandidatnih list strank za volitve v Državni zbor, do dne, ki je predviden kot skrajni rok za potrditev kandidature. to je do 17. novembra, kandidaturo umakne tako, da »njegova« prejšnja stranka ostane brez kandidata.
Stranka, ki bi preračunala vse omenjene in druge okoliščine in bi želela zmesti vrste nasprotnikov, bi torej lahko pred uradnim datumom za objavo volilnih list objavila svojo vohino listo in si na tak način poskušala sprostiti kakšno drugo volilno področje, predvsem če pozna notranje dileme katere od konkurenčnih strank. S to zvijačo bi seveda lahko pokadili tistim strankam, za katere se ve, da svojih volilnih list še niso oblikovale.
Stranke še skrivajo svoje liste, Mi smo nekoliko pobrskali po časopisih, nastavljali ušesa in mohli nos v smeri nekaterih strankarskih kuhinj. Če bi se dalo zavohati, kako »frigajo«. Ker pa sc nikoli ne ve, kako je zastran začimb v »fngašu«. kje so oni nas poprali, zato je potrebno vse informacije jemati kot v prvi vrsti »kuhinjske«.
POKRAJINSKA IMENA Pre-iiovilelji so na nedavni okrogli mizi soboške televizije prvi uradno izdati ime kakega kandidata za državni zbor, sindikalista Danila Si-poša. Na Goričkem bo za SKD menda kandidiral predsednik izvršnega sveta Ivan Obal, za SSS pa predsednik soboškega odbora te stranke Geza Farkaš, Andrej Gerenčer, prav tako socialist, naj bi kandidiral v 5. volilnem okraju ki obsega mesto Soboto in markov-sko-ravenski del. Njegov narodno-demokratski protikandidat v tem okraju bo Stanku Maučec, go riški kandidat le stranke je Štefan Turner, v lendavski občmt kandidira za NPS Avgust Horvat, ,v ljutomerski Mirko Prelog, v ormoški
dr. Jože Bešvir, pri čemer je iz števila tukaj navedenih kandidatov narodnjakov razvidno, da svojih ljudi ne skrivajo. Za zelene bo v lendavski občini kandidiral dr. Bojan Korošec. Radenski krščanski demokrati so na občnem zboru predstavili svojega kandidata za državni zbor, ki je Jože Kocuvan.
Za predstavljanje pokrajinskih interesov Prekmurja v državnem svetu naj bi se potegovala dr. Jože Magdič za desni blok in Rudi Cipot za levi, govori pa se tudi o kandidaturi mag. Štefana Ščapa, ki ga
predlagajo
socialdemokrati.
Skupni kandidat desnega bloka, ki računa tudi na podporo levice, je v osmi volilni enoti, ki na volitvah za svet obsega občine Ormož, Ljutomer, G. Radgono in Lenart, Andrej Hrastelj.
MANJŠINSKA IMENA Med kandidati, ki naj bi v Državnem zboru zastopali v Sloveniji živeče Madžare, se omenjajo M. Poszo-necz, E. Bemjak, S. David, dr. Tonika.
REPUBLIŠKA IMENA. Predsednik Skupščine dr. France Bučar (DSS) bo menda kandidiral v 3. volilni enoti, v 7. volilnem okraju (občina Ljubljana center), predsednik njegove Demokratske stranke in notranji minister Igor Bavčar pa v drugi volilni enoti, v Ajdovščini ali Novi Gorici. Lojze Peterle, predsednik SKD, naj bi kandidiral v 4. volilni enoti, in sicer, v tem naj bi bilo presenečenje, v občini Ljubljana Bežigrad ali Ljubljana Moste-Polje, ne pa v ruralnih okrajih te volilne enote. Dr. Dušan Plut, predsednik zelenih m član predsedstva republike, naj ne bi kandidiral za državni zbor, marveč na ljubljanskem območju za državni svet. Pri SDSS je gotovo, da bosta kandidirala poslanec Vitodrag Pukl m notranji minister Janez Janša.
Danijel Starman naj bi kandidirat za državni svet.
DRŽAVNE LISTE. Govori se, da samo Zeleni Slovenije nimajo državne zbirne liste, vse druge stranke naj bi jih imele. Prenovitelji so na prva tri mesta postavili kandidate pridruženih treh strank, delavske, socialdemokratske unije in upokojenske. Podpredsednik vlade Viktor Žakelj je edini kandidat na skupni državni listi socialistov, kar pomeni, da bo, Če bo stranka dosegla tri mandate, kolikor je »pragovno« število za vstop v parlament, zagotovo v njem.
Kdo pa; bo v resnici v njerit? Po dnevu V, -V je za volitve, bo odpihnilo, vsako-m istifikacijo.
V, OSREDKAR
KOUmiHA____________________________Stefan Sm^'
Legenda o [ Petri Kelly
Petinštiridesetletno Petro Kelly, znano nemško političarko (zeleni), kultno osebo mirovmštva ter ekologije, takšna je uradna verzija, je ubil njen prijatelj, upokojeni nemški general, prav tako mirovnik in ekolog Gert Bastian, s katerim je zadnjih dvajset let živela. Potem je ubil še sebe. Stari vojak, bil je 24 let starejši od nje, in mirovnica sta. venomer in odmevno, zahtevala obrat v svetovni politiki, svet brez orožja, sožitje z naravo.
1982. je Petra Kelly dobila alternativno Nobelovo nagrado za mir. bila je članica nemškega parlamenta, sodelovala je v mnogih komisijah EGS. Ge rt Bastian je bil vedno ob njej. V zadnjem času sta se veliko ukvarjala z vprašanjem, če je obramba Človekovih pravic z orožjem v skladu z načeli mirovništva. Posebno ju je vznemirjalo dogajanje v nekdanji Jugoslaviji.
Dva mirovnika, ki sta gorela za miroljubnost, nenasilje, človečnost, sta po trditvah policije podlegla orožju iz lastnih tok in Kelyjeva naj bi vedela, da je imel upokojeni general ves čas 38-milimetrsko pištolo.
Umrla sta od orožja kot drugi znani mirovniki našega časa: Mahatma Gandhi. Martin Luther. John Lennon. Rudi Dutschke. Razlika je v tem. da sta onadva sama položila roke nase, medtem ko so bili drugi velikani mirovništva ubiti.
Pri nekaterih to vzbuja dvom, ruski pisatelj Lev Kopelev domneva, da ju je ubila KGB. žurnalist Peter von Stamm govori o neki kitajski tajni organizaciji, ki ju je imela na piki, ukrajinski jedrski fizik Vladimir Cernosenko je prepričan, da ju je s sveta spravila atomska mafija.
Antični pesnik Kar pravi v svoji pesnitvi, da se smrtno ranjeni zvrne na rano. Umirajoče telo pade v smeri, iz katere mu je bila zadana smrt.
Kdo je ranitelj in kdo smrtna rana? Petra Kelly ali Gert Bastian? Kdo razen njiju, ki sta mrtva, je Še na smrti? Mirovniško gibanje? Kaj njuna smrt pomeni za ekološko gibanje?
Legenda o smrti Petre Kelly in Gena Bastiana še nastaja. Skoznjo se že zdaj kot tenje v današnje dni, ko legenda še ni dozorela, vlečejo liki prapodob. Bo v njej Bastian dobri ali zli starec? Bo tisti arhetipski lik, ki je. ko ni več zmogel živeti, potegnil s seboj tudi svojo ljubljeno? Na vprašanje, kako bi želela umreti, je Kellyjeva nekoč odgovorila: »Ne sama - v bližini tistih, ki so mi blizu «
Zakaj naj bi ta želja vključevala tragičen in smrten nesporazum? Zakaj naj bi jo starčevsko zagrenjeni Bastian narobe razumel, kakor je napisala teologinja in pisateljica, prijateljica pokojne Kellyjeve, Antje Vollmer. Zakaj naj ne bi bila Petrina iskrena strast in želja?
Kako bo govorila legenda, bo pripovedovala, da je ljubosumni starec ubil svojo prijateljico proti njeni volji, ali pa sije Petra Kelly želela smrti, to je odvisno od usode mirovništva in ekologije. Usoda mirovništva in ekologije pa je usoda sveta. To zveni patetično. Tako zveni vedno, ko se tako jasno čuti, da se v življenju in nehanju nekih ljudi odslikava življenje epohe. Dejanska moč epohe ni v deklaracijah in shodih, ki so jih razpošiljali in organizirali ustvarjalci javnega mnenja in ki so ostali dokumentiram kot zunanje znamenje epohe. Dejanska moč (in nemoč) epohe je v tragični usodi njenih protagonistov Za opredelitev epohe ostaja tragično sporočilo dveh posameznikov, Kellyjeve in Bastrana. Kot v grških tragedijah, ki že tisočletji dolgo pripoved ujejo svojo staro in vendar vedno aktualno temo o usodi, nemoči in upanju. Enoje namreč gotovo: ranjeni se zvrne na rano, umreš vedno od svoje naj večje prizadetosti.
Cene poslovnih prostorov
V raziskavo podjetja Healcy & Baker, ki se med drugim ukvaija tudi z zbiranjem podatkov o cenah trgovskih prostorov po svetu, je bilo vldjačenib 16 mesi po svetu.
Najvišja je najemna cena kvadratnega metra, ki jo za svoje prodajalne letno plačujejo tokijski trgovci na najbolj bogati tokijski ulici Ginza in znaša celih 7 632 $US. Hong kong, oziroma tamkajšnja Pedder Street, ki je bila lani še najdražja ulica na svetu, pa je letos znižala cene najemnin v poprečju za 15 odstotkov, tako da znaša cena tamkajšnjega m1 »samo 5,758 SUS. V 13 od 16 mest, vključenih v raziskavo, so se cene najemnin znižale, v singapurski Orchard Road kar za 33,3 odstotka, kjer znašajo sedaj v poprečju 3 130 $US Med tremi trgovskimi ulicami mest, katerih najemnine so se povečale, je največji skok doživela uhca Bana ( + 50%) v Lizboni, kjer stane m! prodajnega prostora 1 303 ameriške dolarje. Za najdražjo ulico v Evropi pa velja Miinchenska Kaufingerstrasse. kjer trgovci plačujejo za kvadratni meter 2890 JUS na leto,	ah
Pesnik seje predstavil v deževnem večeru
Ljudje so se naveličali stalnega dežja, tudi sami bi radi padali, pravi v eni od svojih pesmi mladi prekmurski madžarski pesnik Halasz Albert. Predstavitev njegove prve pesniške zbirke Mosolymorszak (Drobtine smehljaja) je bila v petek, 30, oktobra, zveCer v soboški Galeriji; lepo sproščeno, kot se za deževni sanjarjenju namenjen literarni večer spodobi, sta jo vodila profesorja Benet za madžarski del obiskovalcev in Vogrinec za slovenski del.
Knjiga se je predstavila predsedniku
Pomurska založba je v soboto, 31. oktobra, povabila v svoje prostore predsednika predsedstva države Milana Kučana. in mu podarila dve svoji najnovejši knjigi. monografijo o Martjancih. ki jo je napisal dr. Marjan Zadnikar in monografijo o slikarju Janeza AkvOi. ki sta jo napisala Janez Balažič in dr. Janez Htifler.
Praznik se je predstavil Sloveniji
31. oktobra zvečer je bito v pueonski cerkvi prvo državno praznovanje dneva reformacije. Moderatorka svečanosti je bila Tatjana Car. nastopali so pevski zbor profesorja Vukana, pianistka Adriana Maqdevski in pihalni kvintet. Govorili so inšpektor evangeličanske cerkve J. Kuhar, senior L. Novak, dr. Franc Zadravec, predsedniški kandidat in predsednik predsedstva Milan Kučan ter poslanec in predsedniški kandidat dr. Stanko Buser. Na svečanosti so biti v predstavniški vlogi tudi katoliški duhovnik F. Režonja, republiški poslanec dr. Ivan Vivod, Predsednik soboške občinske skupščine A. Gerenčer ter predsednik izvrš-nega svetal. Obal.	$ SMEJ (
stran 4
zavarovanja

Pogovor z direktorjem Območne zavarovalne skupnosti Triglav Murska Sobota Rudijem Cipotom
Zavarovalništvo sprejema izziv časa
»Nujnost je, da se zavarovalnica s svojimi storitvami čimbolj prilagaja Evropi. Finančne storitve pa se prodajajo drugače kot izdelki, kajti drugačni sta njihova predstavitev in spremljanje kakovosti, pa tudi pomembnosti. Tega se v Zavarovalnici Triglav prav dobro zavedamo. V mislih imam predvsem to, da se pri finančnih storitvah ne sme konkurirati s ceno, ampak s kakovostjo.
V ta namen moramo imeti ustrezen servis, njegovo posodabljanje pa pomeni. da zavarovalnica enake rizike neprestano zavaruje, bodisi zaradi toče, pogina živali, zavarovanja osebne varnosti in nezgode. Hkrati financiramo tudi preventivo, s čimer v bistvu preprečujemo tveganja, po drugi strani pa skušamo zavarovancu čimbolj komple-tirati finančno ponudbo. To pomeni, da spravimo določena tveganja v paket in skušamo taka paketna zavarovanja prodati.«
- Za kakšne konkretne primere gre in kaj to pomeni za posameznega zavarovanca?
»Pri tem gre za tri stvari. Prva je, da smo pri zavarovalnem klientu s celotno ponudbo. S tem ga skušamo karseda zaščititi. Druga zadeva je, da v resnici zmanjšamo stroške režije, zato je tudi cena posameznega zavarovanja toliko nižja. V Triglavu želimo konkurirati s kakovostjo, podobno kot tovarna Mura. Ob veliki konkurenci raznih zavarovalniških družb v Sloveniji smo v zadnjih dveh letih izgubili le okrog 3 odstotke strank. To dokazuje, da je zavarovalniška zavesi v Pomurju bistveno višja, kot smo sprva pričakovali. Poleg tega bomo, o čemer sem prepričan, s paketnim zavarovanjem komercialno zanimivi, predvsem takrat, ko bo Šlo za likvidacijo škodnih primerov. S paketnim zavarovanjem smo zaokrožili ponudbo naših storitev in smo najboljšim-kmetom pripravljeni prodati najboljše oblike tega zavarovanja. Zato želimo, da bi imeli do konca leta v vsaki vasi najboljšega kmeta, ki bi bil vključen v paketno zavarovanje. V prispodobi povedano: zdaj smo postavili prage pri zavarovanju vsaj 10 glav živine ali 10 do 20 hektarjev poljščin, prihodnje leto pa bomo skušali to obliko zavarovanja še razširiti. Zavarovanje živine in poljščin sta eni od dveh obveznih kmetijskih zavarovanj, k čemur dodajamo še tri druga zavarovanja, bodisi da je to požarno zavarovanje, ki je razširjeno skoraj v vseh gospodinjstvih, stanovanjsko ali nezgodno zavarovanje.«
- Poleg tega v vaši zavarovalnici pripravljate še druge vrste zavarovanj. Bi jih vsaj našteli?
»Eno od teh zavarovanj naj bi bii paket bivanja, pripravljamo paket avto, paket osebne varnosti in dejavnosti. Tako bi paket bivanja vseboval požarno zavarovanje. zavarovanje stanovanjskih premičnin, morda še zavarovanje odgovornosti. paket avto bi omogočal celostno zaščito motornega voztla, prvi v Sloveniji pa bomo uvedli
RUDI CIPOT - direktor Območne zavarovalne skupnosti Triglav v Murski So troti.
pravno pomoč. Gre za brezplačno pravno pomoč, za kar smo se odločili, ker prejemamo veliko zavarovanj od drugih zavarovalnic. Precej je namreč primerov, ko se oškodovanec obrača na nas in želi, da mu mi posredujemo uveljavljanje odškodninskega zahtevka pri tuji zavarovalnici. Tu je največji problem z zavarovalnicami zunaj Slovenije. Pri paketu osebne varnosti gre za nezgodno ali življenjsko zavarovanje. Moram omeniti, da smo kot prvi uvedli t. i. zavarovanje z valutno klavzulo. Zgledovali smo se po tujih zavarovalnicah. kar pomeni zavarovanje s trdno valuto in je zavarovalna vsota tudi v tuji valuti, medtem ko se premija plača v tolarjih, in sicer sproti mesečno na dan uveljavljanja tega zavarovanja. Poleg tega menedžerjem ponujamo eno od treh oblik zavarovanja ali zavarovanje za eno leto. Paket iz dejavnosti je npr. paket kmetijskega zavarovanja, hkrati pa pripravljamo podoben paket za obrtnike. V glavnem gre za zavarovalno zaščito zasebnega sektorja.«
- Kako pa je z zdravstvenim zavarovanjem?
»Moram reči, da smo glede paketa zdravstvenega zavarovanja v Zavarovalnici Triglav trenutno manj aktualni, saj se ne skušamo izpostavljati na tem področju. Z Zavodom za zdravstveno zavarovanje je dogovorjeno, da bomo tudi mi eden od tistih, ki bomo ponujali paket zdravstvenega zavarovanja.
Predvidevamo uvedbo treh ekskluzivnih paketov, in sicer hospitalizacijo za ves delovni kolektiv, pri čemer sodelujemo z zavarovalnico v Munchnu. Odzvali smo se temu izzivu in bomo poleg kolektivnega zdravstvenega zavarovanja ponudili še individualno zavarovanje in zavarovanje za obolelost na službenem ali turističnem potovanju. Vse to pa želimo čimprej uveljaviti tudi v praksi.«
MILAN JERŠE
Zdravstveno
po novem
Uvajanje zavarovalniškega sistema tudi v zdravstvo je za vse velika novost in je torej pred vrati, saj začne veljati prvega januarja, pred nas vse pa postavlja tehtanje in nato odločitev, ali bomo plačali premijo za dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje ali ne in bomo ob bolezni in poškodbi zdravstvene storitve pac doplačevali sami takoj iz žepa. Da ne bi čez čas ugotavljali, da je bila odločitev, taka ali drugačna, na pamet ali zaradi nevednosti ali neinformiranosti, naj bo tudi ta časopisni prostor namenjen novosti v zdravstvenem sistemu.
zavarovanje (
r--।----gj	I
,0
AMBULANTE SPLOŠNE M
MEDICINE »M
DISPANZER ZA MEDICINO B
M M 4»
HA
5 k
Obvezno in prostovoljno zavarovanje
Nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je postavil zavarovalniški sistem v zdravstvu in ga tudi razmejil na obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Razmejitev pa moramo zelo dobro poznati. saj to praktično pomeni, da vemo, katere in kolikšen del zdravstvenih storitev, zdravil in ortopedskih pripomočkov imamo plačanih iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja (obvezno zdravstveno zavarovanje si plačujemo s prispevkom) in koliko bomo doplačevali sami, če ne bomo prostovoljno zavarovani. takoj iz žepa, kot smo sedaj bili navajeni plačevati participacijo. Doplačilo k zdravstvenim storitvam bo torej nasledilo participacijo, vendar s pomembno razliko:
- da bodo v povprečju višja, kot so sedanji zneski participacije (doplačila pomenijo plačilo določenega dela cene zdravstvene storitve in čim višje bodo cene zdravstvenih storitev. zdravil in ortopedskih pripomočkov. tem višji bodo tudi zneski za doplačilo).
- da se jim bo mogoče »izogniti«, če se bomo prostovoljno zdravstveno zavarovali in zavarovalnici plačali premijo. Znesek doplačila bo namreč zdravstveni ustanovi morala plačati zavarovalnica, s katero bomo sklenili zavarovanje.
Torej, še vedno si bomo pretežni del pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja plačali s prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje. ki zaenkrat ostaja enako visok (ni slišati, da bi se zaradi uvajanja prostovoljnega zavarovanja prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje kmalu znižal), prav tako bi z doplačili k zdravstvenim storitvam za zdravstvo prispevali več, kot doslej s participacijo. Po izračunih smo zavarovanci S participacijo prispevali k izdatkom za zdravstveno varstvo dva odstotka, z doplačili pa naj bi ta znesek znašal pet. najbrž pa tudi več odstotkov. To je seveda povprečje, pri ljudeh ali v življenju pa so seveda ti deleži lahko zelo različni. Tisti, ki so že sedaj večkrat na leto potrebovali zdravstvene storitve, jim tudi participacija, ki so jo morali poravnati, sploh ni bila drobiž, toda po novem naj bi bil njihov prispevek še večji, če se seveda ne bodo dodatno zavarovati.
Kaj bo še naprej »brezplačno« ali plačano iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja
Z obveznim zavarovanjem so v celoti zagotovljene storitve:
- zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov.
- zdravstveno varstvo žensk v zvezi z načrtovanjem družine. nosečnostjo in porodom.
- zdravljenje poškodb na delu in poklicnih bolezni (velja tudi za zavarovane kmete).
- zdravljenje vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne.
preventivni ukrepi, nujni reševalni prevozi in nujna medicinska pomoč ter nega na domu (tudi v socialnih zavodih).
- preprečevanje, odkrivanje. zdravljenje raka, sladkorne bolezni, multiple skleroze, živčno-mišičnih obolenj, tetraplegije. paraplegije. duševnih bolezni, psoriaze. nalezljivih bolezni, hemofilije, cerebralne paralize.
Druge storitve in za preostale zavarovance pa so z obveznim zdravstvenim zavarovanjem zagotovljene v odstotnem deležu od polne vrednosti zdravstvene storitve, do polne cene storitve pa je potrebno doplačilo. —
Četudi smo prispevek že podpisali, pa to še ne pomeni, da s tem končujemo temo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. K sodelovanju vabimo tudi vas. da nam pišete in pošljete vprašanja, saj bomo nanje poiskali odgovor. Vaša pisma bomo sprejemali na naslov. Podjetje za informiranje. Vestnik, Slovenska ulica 41, Murska Sobota.
SL DISPANZER ZA flUSEVNO KIH ZMMJE
«1
niuinčuni ne
R 11
k
H1
oskrbe v bolnišnici in v zdravilišču ortopedski in drugi pripomočki),
- zdravila s pozitivne liste.
Doplačilo je tu 25 odstotkov cene storitve, vendar v prvem letu 20 odstotkov.
Pokritje do 60 odstotkov:
- prevozi z reševalnimi vozili. ki niso nujni.
- zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja.
Doplačilo že v prvem letu je 40 odstotkov.
Pokritje do 50 odstotkov:
- zdravila z vmesne liste,
- zobnoprotetično zdravljenje odraslih (doplačilo je v višini 55 odstotkov cene),
- očesni pripomočki odrasle.
za
Doplačilo je torej za polovico cene storitve ali zdravil in pripomočkov.
Čevati razlike v ceni stori zdravljenju bol«n’	p
škodbe zunaj dela-morajo biti opravljen1 K pisanem postopku dardu, kot veljajo za varov an j e	' ,r ^jiM'
mora k izbranemu	. je
se zdraviti doma-nima odobrenega	^0
na tujem). Letna
? Jjo

*
S
za zdravstveno z3’ znaša 12 tisoč toM ,,p> zavarovanec zavar r ^1^ piše pogodbo do torej do konca leta-vanec plača letno p p prej, si zagotovi st ^14 ceno, medtem ko mesečne premij |i» ali valorizirale- O r
M
It
Doplačila od odstotka do polovice cene zdravstvene storitve
Pokritje iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja do najmanj 95 odstotkov cene storitve:
- najzahtevnejši operativni posegi, presajanje organov, storitve v zvezi z intenzivno terapijo. dializo in drugi najzahtevnejši diagnostični in terapevtski posegi. Doplačilo je torej pet odstotkov cene storitve, vendar v prvem letu (prihodnjem letu) le odstotek.
Pokritje do 85 odstotkov:
- osnovne zdravstvene dejavnosti, zdravljenje ustnih in zobnih bolezni brez zobne pro-tetike.
- razni pripomočki, ortopedski, ortotični. slušni, razen za osebe, ki imajo zagotovljeno popolno zdravstveno varstvo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja,
- specialističnoambulantne. bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe zunaj dela.
- nemedicinski det oskrbe v bolnišnici in zdravilišču kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe zunaj dela,
- storitve v zvezi z zdravljenjem zmanjšane plodnosti.
Doplačilo je torej petnajst odstotkov cene storitve, vendar v prvem letu le pet odstotkov. razen za zdravljenje ustnih in zobnih bolezni, za katere že v prvem letu velja doplačilo v celoti.
Pokritje do 75 odstotkov:
- poškodbe zunaj dela (specialističnoambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, nemedicinski del
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje
To zavarovanje lahko sklenemo pri izbrani zavarovalnici, pač pri tisti, ki nam po presoji ponuja najugodnejše zavarovalne pogoje in je tudi finančno »močna«. To obliko zavarovanja pa bo ob obveznem zavarovanju opravljal tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na svoji skupščini so sprejeli splošne pogoje za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. v katerih je predvideno zavarovanje v štirih oblikah, in sicer:
- razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
- višji standard storitev pri pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,
- za pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju,
- za osebe, ki ne morejo biti v Sloveniji obvezno zdravstveno zavarovane.
Po teh izhodiščih so potem pripravili več zavarovalniških paketov, krovni ali najširši pa je paket popolnega zdravstvenega zavarovanja.
Paket popolnega zdravstvenega zavarovanja
Če se zavarujemo za paket popolnega zdravstvenega zavarovanja. nam v zdravstveni ustanovi ne bo potrebno dopla-
ali valorizirale. Oh P J mije za eno leto . rovanec tudi popu* . r;
bodo lahko uveljaJ	'
vodajalci. ki so več l darovali kri.	k*
Prostovoljno m	%
družino pomeni. ' •	j P h
telj pogodbe stolnega popusta jj I muc. & jo seveda^, > prej, m nato Še	J
sta na celotni zn ti jih vse družinske CM ’ zavaroval.
Delavce N'*J ' zavaruje tudi de • n » tem uveljavi pop (. mijo. ki so od odstotkov, je v ‘em; £v« za vse delavce t iP tudi socialna va je tako PoP°*nX
Možnost P^^p^ rej v celoti za 1 ’^[ftle^ k letno in najmanj	,
družino pomeni
čilo.
Nadstandard
Zavod za	\
rovanje je Pr,p Ljšoj6 1/ Jih nje pa |ezap»^je ^ Letna premip z.	d^/
iarjev 'n . storit',e zdravstvene štor . z nadstandar'-' ^el^ v bolnišnici v ' možnost bivanj	-
cev skupaj *	^ 4
(mati pn °7eliav< tudi mimo ve' v kov, ki «^2^ zdravstvenem ||t*
MAJpA
SOCIALDEMOKRATSKA
SDSS X SOCIAL DEMOCRAT1C PARTV
... (SP55] i1'
Socialdemokratska stranka Slovenil®' vabi na predvolilno prireditev, ki bo v s 1992, z naslednjim programom:	,
Ob 15. uri pred galerijo Miška K^^jk, otroški živžav (sodelujejo Mateja
Sandi Videmšek, žongler itd.)	eu!
Ob 17. uri v galeriji M. Kranjca v M- J. r vor s preds. kandidatom F. Tomšiče0’’ r !•’ kom, J. Janšo, M. Krajncem in kano^ enote. Pogovor povezuje Miša Molk.
Ob 22. uri v diskoteki Super Li nastoP
Miran Rudan Band. Vstop prost!
VABLJENI
|"^
Sgtnik, 5. novembra 1992
stran 5
gospodarstvo
^murje bo v kratkem dobilo še četrto registrirano zdravilišče
Super zdravilni VE 3
^»rsikdo je bil že do sedaj prepričan, da so tudi Banovske
In zdravilišče; prisegali so celo, da je vroča voda iz nove
•U najbolj zdravilna med vsemi termalnimi vodami v pomur-
H ■ J,. • J inraviina med vsemi termalnimi venami v ^faviliščih. Kakor so pokazale strokovne raziskave.
1 _	_______________v/c 1 nvesu Tdrot ond
se niso
KI
L*
zmotili - voda iz vrtine VE 3 je prav zares ena najbolj l? Pravilnih voda. Ta raziskava pa je tudi osnova, da
~ —j zaprosili za status zdravilišča. Kakor smo izvedeli, že teče.
[t femskaj,
je že v letu 1991
S? prav posebno mesto
ij?1 Prav posebno i .
• IU<,i '
। 1 "srna 1 ^nod’ ki je edina i» a v Pomurju. Njihovo
I Ulm,36 Je usmerilo
-- fen anje lastnih naravni
li razi-
enoti, ki je edina to-
ra-
v ra-
t P f

$
df


lastnih naravnih da-
Vse v funkciji poslovnosti , ^ke. Ministrstvo za razili alno dejavnost in te h no! o-."'venije je njihov razisko-' Projekt uvrstilo v triletni sofinanciranja. Zani-। ' za dejavnost razisko-^enote 36 povečuje, pošali? iim predlagajo L ™Jekte, za katere so zain-^l^rie, povečuje se tudi K objavljenih strokovnih v uglednih domačih . Utrdili so se redni me-'uformativni strokovni »ad"1 poglabljajo se tudi M ?kolja, resno pa so se fc>,r^'skovanja razvoja in hin^a b'°klime v Raden-1 Ka/ "?udu kot celoti. L, '" je poudari! najodgo-Kj?1 ^°vek za trženje v Ra-^ojz Behek, se zave-k,. a so lahko uspešni le k ’ koliko se pravočasno 1^5'P zahtevam trga in
’ iskati morajo kompara-tjj/rednosti in biti pri tržc-( Pred drugimi. V Ra-podrobno raziskali
večji raziskavi: dokazali so ugoden vpliv pitja mineralne vode Ml RAL na športnike biatlonce (sodelovali so Člani Raziskovalne enote Radenske Franc Bohar, Majda Bagar-Povše in prof. dr. Jože Drino-
bolnišnice Maribor Ivan Kranjc, Jože Barovič in Zmago Turk). Prav rezultati slednje raziskave bodo osnova za pridobitev registracije zdravilišča Banovske toplice.
Vsi ti pozitivni rezultati in neverjetno velik obisk gostov v tem letu (v devetih mesecih letos so imeli rekordnih 3b ti-
pomeni, da tukaj ne bo klasičnega sanatorijskega zdravilišča, ampak bodo lahko gostje stanovali tudi v zasebnih sobah in le koristili zdraviliške storitve.
Vendar pa nam je direktor Jeruzalema Franc Tominc zagotovil, da si bo tudi v prihodnje močno prizadeval razviti
Wik ^.P°dl------------ ,.-l m učinke pvlvioa ■“
Prav tako so se po-
pcloida in ko-
C il^
1 * jgj pravilnost žetinske ic aJ pa so končali dve
4?
J

Dodatna testiranja za »izvirsko vodo«
Miralu in Radinu se bo v Radenski kmalu pridružila še nova vrsta mineralne vode, tako imenovana izvirska voda. O njej se govori že kar lep čas. zato nas je zanimalo, zakaj je še vedno ni na trgu, ko pa vemo, da se iz dneva v dan pojavljajo novi konkurenčni izdelki. Alojz Behek, vodja trženja, je odgovoril: »Naš izdelek bo povsem po nemških standardih in predpisih, zato so potrebna še dodatna testiranja. Nismo ga dali na trg že letos zato, ker želimo ponuditi 100-odstotni izdelek. Danes je na trgu že nekaj »izvirskih vod«, ki pa ne ustrezajo vsem kriterijem, in mi ne želimo, da naša spada v to skupino.«
vcc) ter ugodne učinke termo-mineralne vode v Banovskih toplicah pri bolnikih s poškodovano hrbtenico (poleg raziskovalne enote Radenske so sodelovali še zdravniki Splošne
COLORINVEST
Skupščina in pravilnik
O čem vse odloča naša republiška skupščina? Marsikdaj tudi o takih zadevah, ki so predvsem stvar stroke. Tako bo republiška skupščina kmalu sprejemala prvi slovenski pravilnik o mineralnih vodah, kjer so pri njegovi pripravi veliko sodelovali strokovnjaki iz Radenske, predvsem Majda Bagar-Povše. Narejen je po vseh predpisih evropske skupnosti.
soč prenočitev) so tudi spodbuda za uresničenje načrtov družbe Jeruzalem, kamor spadajo tudi Banovske toplice. Dejstvo, da bodo registrirani kot zdravilišče, ne bo preveč vplivalo na že obstoječe načrte, ki sd bili usmerjeni predvsem v rekreativno dejavnost. Banovci bodo postali le turistični kraj s statusom zdravilišča, kar
njihovo mlado zdravilišče, najbolj nujni pa sta zidava novega hotela in drugačna razporeditev namembnosti 10 hektarjev površin.
Na vprašanje, ali bo investiranje v Radenski v prihodnje lažje in hitrejše, ker nimajo na plečih bremena Kaje, nismo dobili odgovora.
BERNARDA B. PEČEK
Družinsko podjetje Ratnikovih
»Življenjski hobi«
Ratnikovi s Tišine so zgled pravega, lahko bi rekli celo vzornega družinskega podjetja. V tujini je že dolgo znano, da so najbolj učinkovita, prilagodljiva in kakovostna prav takšna majhna družinska podjetja, kjer znajo vsi vse narediti in vsak prav rad prime za delo.
Začelo se je v začetku osemdesetih let. ko je gospodinja, mama in računovodkinja po poklicu iz ljubiteljstva začela pripravljati pogrebne vence in poročne Šopke Aranžiranje rož, ki je kot sama pravi - njen življenjski hobi, je postalo z leti donosna dejavnost vse
TRGOVINA, d.o.o.
Uškova ul. 22-24, Černelavci, 69000 Murska Sobota
Telefon: (069) 23960
Rodnih cenah vam ponujamo: |
barve, lake, lepila, razredčila
gradbeni material
c
čistila
STROKOVNI NASVETI
"d
brezplačna dostava večjih količin
^ičas:
b ^/ovnikih od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00.
Abotah od 8.00 do 13.00.
^vOR/T£V BO V PETEK,
* KUPCE ČAKA ™AKTIČNANAGW^ se!
družine. V začetku devetdesetih let so se odločili, da dejavnost razširijo na pridelovanje zelenjave m drobno prodajo.
Marija Ratnik se spominja prvih začetkov ..Neprestana stiska me je kot računovodsko delavko prisilila, da sem začela razmišljati o dodatnih finančnih sredah s katerim, bi lahko uresničili življenjske cilje družine. Z oz.rom na to. da mi je bilo aranžiranje življenjski hobi, sem začela s cvetjem M- septembra 1983 sem dobila potrdilo za obratovalnico Cvetličarstvo in aranžiranje cvetja kot popoldansko obrt. Poleg nag njenošti k lepemu oblikovanju nisem imela nobene strokovne izo brazb^s področja aranžerstva. zato sem spremljala vse novosti, se udeleževala strokovnega izpopolnjeva-nja Društva vrtnarjev Slovenije. Spoznala sem, da je poleg kakovosti pomembno tudi, da si priprav-l en stranki pomagat, ob vsakem času in v vseh primerih.«
V Štirih letih poslovanja so si pridobili dobršen del trga, vse: več dela, pa tud. pokhena odločnev dveh hčera je pripomogla k. emu-da se je Manja Ratmk odločila posvetiti predvsem rožam.
Cvetličarsko delo je specifično, kdor se ukvarja z njim, ve, da >ma cvetje kratko življenjsko dobo, ve hke zaloge so tvegane m nemo-aoče Zato so se Ratmkovi odlo lili, da 1990. leta registrirajo podjetje v zasebni lasu »RATNIK« Tišina, d.o.o., z grosistično prodajo cvetja in vseh cvetličarskih priV0|e'tu 1991 so dosegli zelo lepe uspehe v prodaji na območju celotnega Pomurja vse do Ptuja. Sode-lokali so s 47 kupci m tremi družbe-
nodietii - Vrtnarstvom Murska Sobota. Florino 'Maribor m Vrtnarijo Radenska. Cvetje sc' jm dovažali z lastnim avtomobilom, zaradi česar so lahko bih hitn m PrLa^aS"o prodali 658^. al' dnevno po 2494 cvetov. Vključi i SO se tudi V izdelavo sveč ter registrirali trgovino na drobno z žtvili in neživih ter lastnimi špedicijskimt ^Dnevno obračanje zalog, povezano z gotovinskim plačilojn. je za razvoj dejavnosti nuja. Ratmkovi so pred kratkim odprli dve prodanim pri bolnici v Rak.čanu. 70 kvadratnih metrov prostorov je z natečajem razpisal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. pri nakupu pa so si pomagali s sredstvi iz sklada za demografsko ogrožena območja. Prodajah bodo rezano cvetje, lončnice, aranžmaje. sadje in zelenjavo. Že lam so postavili steklenjak za lehkosri Id * 4 met«. spomladi 1993,pa bodojpostavnh-še tri. <
BERNARDA B. PEČEK
Mi med seboj
»Ta radio delamo skupaj«
V tem intervjuju odgovarja na naša vprašanja gospa Irma Benko, katere ime stoji na prvem mestu v Vestnikovem kolofonu in je sploh direktorica skupne radijske in časopisne hiše, ter gospod Marjan Maučec, direktor radia kot drugega stanovalca v hiši Zavoda za informiranje.
Zdaj poreče kdo, da nam je teme zmanjkalo in smo začeli o sebi pisati. Zato najprej k razlogom za ta intervju. Prvič: Spodobi se, Če se nekdo tako izkaže, kot se je Murski val, ki je v posameznih tekmovalnih disciplinah, v katerih se tekmuje na tekmovanjih radijskih jx>staj, tako uravnovešeno v gornjem delu slovenske kakovosti, da je dosegel prvo mesto. Že tretjič zapored’
Drugič zato, ker smo iz iste hiše In si nekoliko žavidamo. Mi njim, radijcem, za možnost, da se lahko tako izkažejo, kakor bi se prav gotovo tudi mi - če bi bilo časopisno tekmovanje s posameznimi (izstriženimi) članki, reportažami, poročili... Oni nam, vestni kovcern, ker če smo res tako dobri, kot si na tihem domišljamo, to za nami ostaja.
Scripta manet. Napisano ostaja. Eter pa je le eter. Primerjava med časopisnim tiskom in radijskim etrom ni samo izraz zavisti, marveč je tudi dejstvo. Če njih ne bi zdaj že tretjič sjx>znali za najboljšo radijsko postajo v Sloveniji, jih ne bi mogli nikoli več. V radijskem etru se izgublja trajnost. Na našem časopisnem papirju pa ostaja.
Torej tretjič: zato, ker jih je potrebno vpisali v zgodovino, vtiskati v zgodovino. Je le kdo kdaj rekel, da je z ^radijskimi valovi odvaloval v zgodovino^? (Že spet nevoščljivost!?) Razlog nad razlogi, ki štrli iz treh omenjenih razlogov: hiša potrebuje gonilno rivalstvo in latentni spor za večanje produktivnosti.
Gospa Irma Benko, zakaj/fe Murski val tako dober?
Irma Benko (IB); »Zato, ker ima tako dobro ekipo «
Gospod Marjan Maučec, zakaj ste s svojo ekipo tako dobri?
Marjan Maučec (MM): »Zato, ker uresničujemo tisto najstarejšo znanost, ki prime tako pri ženskah kot pri vsem drugem: da moraš biti drugačen.«
Kakšna je interakcija med radijem in poslušalci? Je lahko radio dober, če*niso dobri njegovi poslušalci?
IB: »Tudi poslušalci so dobri.«
MM: »Mislim, da je to medsebojno dopolnjevanje. Dojioldanski program smo naredili celo nekoliko mimo pričakovanj poslušalcev. Šli smo neko vmesno pot, tako da so zadovoljni večinski poslušalci kot tudi zahtevnejši.«
Ko je prišel Marjan Maučec na čelo radia » Maučecev medklic: »Potisnili so me!«), se je začelo govoriti o novem konceptu vodenja, bolj avtoritarnem. Ste imeti k temu kakšne pomisleke glede na to, da kreativnost ni nujna sopotnica avtoritarnosti, gospa Benkova?
IB: »Ne bi rekla, da se je izhajalo tz predpostavke, da prihaja na radio trda roka. Mislim, da je Marjan Maučec toliko ustvarjalen, da si ga nikakor nisem mogla predstavljati kot strogega dirigenta m ostal je enak med enakimi. Ne gre sicer vse kot po maslu, vendar ne mislim, da je takoj vse narobe, če se včasih bolj konkretno pogovarjajo. Menim, da sva se v tem našla.«
MM: »Najprej k vprašanju in medklicu To moram uravnati. Predlagali so me kolegi, vsi, razen enega...«
Je bil ta potem deležen posebnega tretmaja?
»Ta, ki me ni podprl, je rekel, da bo potem potrebno bolj delati, manj da nam bo lepo, v tistem družabnem smislu. Kar pa se tiče diktature, se pri takem j»slu, kot je radio, nekatere stvari morajo opraviti do sekunde točno. Zame je to resno delo, še vedno pa ostaja vsa svoboda ustvarjanja. Navsezadnje smo bili tudi letos tisti, ki smo na tekmovanju nadaljevali tradicijo dobre volje. Nismo pa dobre volje samo na veselici, marveč tudi v službi.«
Iz odgovora gospoda Maučeca bi lahko izpeljevali, da gre oziroma je šlo na radiu za neki poseben koncept vodenja, za veselično vzdrževanje »grupne dinamike^. Po načelu, da je potrebno ekipi občasno prirediti družabno srečanje, da bi si potem bolj prizadevala in da bi se jo naredilo bolj vodljivo.
MM: »S tovrstnim konceptom vodenja se nikoli nisem ukvarjal. Ne vem. kaj je to. Mi ta radio delamo skupaj.«
IB: »V tem je bistvo tega uspeha. Pri čemer omenjam tudi redne zunanje sodelavce.«
Sle kaj lobirali pri Žiriji?
MM: »Res je, da so člani žirije hoteli biti ves Čas z nami; res je, da je eden od njih rekel, za drugo leto si pa vendarle poiščite ostrejšo konkurenco; res je, da konkurenti že zdaj z vsem srcem upajo, da bomo drugo Jeto organizatorji mi.
Pa vseeno mislim, da so bile ocene poštene. Člani žirije so bili z nami zaradi nas, računalniški izpis pa kaže, da je žirija nam plačala .špricer' več.«
IB: »Nismo imeli nobenega interesa, da kogarkoli fiodkupu-jemo. Želeli smo objektivno zvedeti, kje smo. Žirije ni nihče obremenjeval s kakšnimi svojimi željami ali pritiski, odločila se je strokovno in neodvisno.«
Na področju medijev je živžav. Nastajajo novi časopisi, radijske in televizijske postaje, novinarji prehajajo od enih k drugim, Ieni plačajo bolj, drugi manj. Vaši novinarji so zdaj pridobili »na profilu«, ker so novinarji najboljše radijske postaje na Slovenskem. Kako jih boste zadržali, z višjimi plačami, ali pa jih nihče ne vabi nikamor?
MM: »Še vedno mislim, da so ti, ki so pri radiu, tukaj zaradi svoje duše in radia. Ostali bi, tudi če bi bile plače slabše.«
IB: »Nimam informacij, da bi se kdo kam odpravljal. Imamo konkurenčno klavzulo in težko odide k boljši firmi. Če pa kdo to kljub temu hoče, mu tega ne moremo preprečiti.«
Hočete reči, da lahko, zaradi konkurenčne klavzule, odide samo k slabši firmi?
IB: »V tem smislu, da smo najboljši radio, lahko odide samo k slabši. Je pa interes firme, da najboljše tudi najboljše plača.«
Kakšni so finančni učinki le zmage?
IB: »Radio mora preživeti na trgu, nima nobenega drugega vira, nekoč so občine nekaj primaknile, vendar vedno minimalni delež. Zadnji dve leti radio gospodari sam. To ni enostavno. Moja ocena je, da bo letošnje leto na pozitivni ničli. Njegovo trženje je prevzela agencija Venera in mislim, da bo v tem obmejnem območju ne samo preživel, marveč bo to dejansko močna samostojna postaja.«
Sprašujem vas po neposrednih učinkih treljikrai prvega mesta med radijskimi postajami. Se to pozna pri prilivu reklam, ima to sploh kakšen finančni učinek?
IB: »Dvojno zmago doslej smo izkoristili minimalno, ne pa optimalno. Mislim, da bomo v tretje spretnejši.«
MM: »S sodelavci skrbim za program,«
V imenu Vestnika se vama najlepše zahvaljujem za pogovor.
......................... ■ - -, —
stran 6
vestnik, 5.
utrip
Traktorist Anton Peglar od Negove
ponesrečil oziroma poškodoval.
40 let brez nesreče
Biti 40 let voznik motornega vozila, četudi je to »samo« traktor, in ne doživeti prometne nesreče, je prava redkost in sreča, ki jo je doživel Anton Peklar od Negove.
Rodil se je 1927. leta v kmečki družini v Spodnji Ščavnici. Do začetka druge svetovne vojne je bil doma, potem pa je moral iti v Avstrijo za hlapca V začetku aprila 1945 jc dobil poziv za zdravniški pregled zaradi odhoda v nemško vojsko. Ni šel. ampak jc pobegnil domov, kjer so ga po enem mesecu mobilizirali partizani in ga dodelili h konjenici v Ljutomeru, od lam pa je moral v Maribor. Poročil se je
1949. leta k Negovi. 5 prihranki je kupil bencinski motor. pred tem pa je začel izdelovati mlatilnico Z njo ni imel sreče, saj se je razbila. Zaposlil se je v kmetijski zadrugi Limbuš pri Mariboru, kjer je začel voziti traktor. Po tašči ni smrti se je vrnil domov, kupil bencinski motor in ga priredil, da ga je poganjal lesni plin. Z njim je hodil žagat drva, saj tedaj kmetje še niso imeli cirkulark, ampak so žagali hlode z roč-
Anton Peklar od Negove srečno vozi traktor že 40 let, sreča pa ga spremlja tudi pri nevarnem žaganju drv.
Na sliki je drugi z leve.
■ Toie križišče v Stari Novi vasi je prav gotovo nekaj posebnega. Prometni znak STOP stoji sredi stranske ceste, za njim je betonski kamen, okrog pa cvetlična greda. To prav gotovo mora opaziti vsak voznik, pa če zavija v levo proti Radencem ali na desno proti Križevcem. Le upoštevati je treba ta znak in do prometne nesreče nikoli ne bo prišlo. Besedilo in posnetek: JOŽE GRAJ
nimi žagami. Leta 1967 pa si je kupil traktor Stever. Imel je srečo, saj se v 40-letnem delu s traktorji (v službi in doma) ni
Anton Peklar pa ni bil le Iraktorist in kmetovalec, ampak je s slamo pokrival strehe, po tastu je prevzel delo grobarja, bil je cenjen vaški mesar, zdaj pa rad izdeluje grablje in »stolice« za mesarijo. Vsega se je naučil sam.
J. JANČAR
Lendavčani v Sarvarju
Ob dnevu mrtvih se je delegacija Skujjščine občine Lendava, izvršnega sveta m občinske oortevske organizacije, v kateri so bili Alojz Jerebic, Avgust Horvat in Matija Koren, udeležila spominske slovesnosti v Sarvarju na Madžarskem. Navzoč je bil tudi slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajos. Ob tej priložnosti so položili venec k spominskemu znamenju in se poklonili spominu na umrle na tamkajšnjem grobišču, kjer je pokopanih tudi veliko internirancev iz lendavske občine. Spominske slovesnosti se je udeležila tudi delegacija župnijske lokalne samouprave mesta Sarvar, ki sta jo vodila podžupan dr. Tibor Denes in vodja sekretariata Karoh' Siitri. ki sta pripravila tudi sprejem za našo delegacijo.
M. JERŠE
Kapelica je zablestela
.	1,1 m- 1)1^
Legenda pravi, daje Martin Pucelj iz Precetmec, M v prejšnjem stoletju, zadel s |>lugom, ko je oral svojo njo0^ opeke, pod njo pa so se zalesketali zlatniki. Bogu v z«n’ potem dal zgraditi kapelico.
Ludvik Babič iz Precetinec. na čigar zemljišču stoji kapelica posvečena Mariji rožnega venca, pa mi je povedal bolj verjetno zgodbo. Njegov pradedek Martin Pucelj in njegova žena Katarina sta gradila kapelico zato, ker sta prišla do večje vsote denarja, potem ko sta prodala več parov volov, ko sta imela obilno letino v vinogradu, pradedek pa je še dobro zaslužil, ker je bil zidarski delovodja. Iz roda v rod pa je prehajala tudi vest, da je zidal kapelico sam Martin, le neka soseda mu je delala malto in prinašala opeko. Verjetno jc graditelj sam napisal zanimivo sporočilo, ki je v slovenskem jeziku. Med drugim sem prebral, da sta »spočetnika* kapelice Martin in Katarina Pucelj, da je posvečena Mariji »rožen-kranca«, zgrajena pa je bila v letih 1854-1856.
Kapelica je stala trdno <lo 1939. leta. Tedaj (nesrečnega 13. junija) pa se je zrušil zvonik. katerega piramida se je zapičila ob zidu v zemljo. K sreči pa sta zvonova obvisela na svoji osi in so ju, potem ko so naredili nov zvonik, namestili na prvotno mesto. Od tedaj pa vse do pred kratkim ni bilo večjih obnovitvenih del. Zdaj pa so prebarvali pročelje in dah na zvonik novo bakreno streho. Ni pa bilo treba urejati fresk, saj so sv. Martin in Avgust ter sv. Družina še vedno živih
1
Ne, ta kapelica ni najdbe zaklada, ljube Martina Puclja-
barv Denar za
so prispevali verniki .	?
nec Radoslave«. b®*	&
dela KurŠinec V • oktobra, ko so zdru;’' pl'•* nje in blagoslovitev. F r Babičev grunt kji b))ZUin<' lica, veliko ljudi odIb	;
leč Tedaj so se sp^ svojega dobrotnik puCe|j 1 žene, saj če se Marti1 oto” bi zaobljubil po«® obje*®’ ne bi imeli vcrs^ kapelice, ki je ‘ v novi obleki . sqBOcA
ODSEVI MLADOSTI
V tednu otroka
Gledam otroke, ki se držijo za noske z eno roko, z drugo pa nihajo pod noskom. »Kako pa dalje?« vpraša Tjaša. »Ja, kaj si pozabila?« zakliče kar nekaj otrok. »Poglej!« In vsi skupaj zapojejo držeč se za noske: »Cigu migu, mačko strigu, rep pa vstran!« In že se vsi zasmejejo: »Ha. ha, ha...« Denis, ki tistega dne ni bil v vrtcu, jih je nekaj Časa opazoval, nato pa vprašal: »Kdo pa vas je to naučil?« »Teta, ki ima Šimeta,« odgovorijo vsi hkrati. »Katera teta?« je še naprej radoveden Denis. Otroci razmišljajo... »Ja, teta. teta... lutkarica... Jožica Roš!«	............
Vzgojiteljica in cicibani
VVE Gregorčičeva M. Sobota
Svet brez cest
Prebudim se. Okrog mene se razprostirajo širne zelenice. Toda nekaj pogrešam. Že vem. tukajle vendarle ni velikih, širokih tn širnih sivih črt, ki jrm pravimo ceste.
Zbudim se torej v Času brez cest. Drevesa se umirjeno igrajo z lahkim vetričem. Ptice veselo žvrgolijo. Vse se veseli in iz daljave se oglaša »Srečen sem.« Naredim nekaj korakov. Ob stari vrbi se vije živahen potoček. Spotika se ob kamenje, veselo zažubori. Nenadoma vdihnem svež zrak, poln vabljivih vonjav. Zdaj se vprašam: »Kje so velike kovinske škatle na štirih kolesih in s hitrimi motorji. Res jih ne pogrešam, a kako se tukajšnji ljudje prevažajo iz kraja v kraj. Moja pot se vije mimo zelenih gozdičkov in skozi širne travnike. Vse pleše svoboden ples. Sedaj zavijem proti vasici. Ljudje se umirjeno pogovarjajo ob širokih, lesenih mizah. Za vasjo se dvigajo griči z vinsko trto. Tam je pravo veselje. Ljudem se nikamor ne mudi. Se sanja se jim ne. v kakšni sreči živijo.
Zopet se zbudim v resničnem svetu in o zelenih travnikih ni ne duha ne sluha. Zelenja ni več. Za ovinkom zacvilijo zavore velikega tovornjaka. Spet eno truplo več. Zakaj si ne bi sveta naredili prijaznejšega? Povezav torej ne bi bilo. Toda s cestami se bomo morda zavedno izgubili v svetu brez sanj.
Bojan Žižek, 7. a OŠ France Prešeren
Crenšovci
Moje želje vsem otrokom
Moje otroštvo je lepo, ker je pri nas mir. Želim, da bi se lahko tudi drugi otroci igrali v miru, hodili v vrtec in šolo; ob nedeljah pa se hodili igrat k babicam in dedkom ter z drugimi otroki. Naj vsi uživajo svobodo!
SANDRA BUZETL4 a
OŠ Bakovci
Ali veste?
Pričakovali smo, da vam 7. vprašanje ne bo delalo preveč preglavic, pa očitno ni bilo tako. Prejeli smo samo en pravilen odgovor, ki nam ga je poslala SIMONA ŠEMEN iz Lendave. Čestitamo! Murska Sobota leži na nadmorski višini 190, Lendava pa na višini 161 metrov. Razlika je torej 29 metrov. Ljudje tudi pravijo, da sta približno na enaki nadmorski višini cerkveni prag v Murski Soboti jn zvonik lendavske cerkve.
KUPON Št. 9
Ali veste, kako se razmnožujejo krokodili? Odgovore pošljite do 12. novembra na naš naslov, s pripisom »Ali veste«.
Solidarni smo z otroki BiH-a
Preživljamo srečno otroštvo. Vsak dan poslušam radio, igramo se, hodimo k prijateljem, skratka, nič nam ne manjka. A ko zvečer sedemo pred televizijo, nimamo več volje do igranja. Na desetine mrtvih otrok, na stotine lačnih in brez staršev, na tisoče brez strehe nad glavo. Beguncem, ki so v naših krajih, smo darovali igrače, oblačila in stvari za osebno higieno. To je bil je drobec pomoči za naše vrstnike, ki trpijo v tej kruti vojni. Želimo, da se vse to trpljenje konča!!!
(7. a)
Zakaj morajo ubogi ljudje toliko trpeti? Do grla smo siti tega, da se vsak TV dnevnik začne z besedami: »Danes je bil eden izmed najhujših spopadov na BiH...« in se nadaljuje z groznimi slikami ljudi, ki ljudem niso več podobni, tako so izmaličeni. Jok ubogega, nekajmesečnega otroka, ki so mu amputirali ud. Vojna v BiH je označena za eno od najbolj krutih v zgodovini človeštva. Verjetno bi se zgrozili nad številko mirovnih pogajanj, od katerih ni bilo nobene koristi. Posiljeni otroci in ženske bodo ožigosani za vse življenje.
Komaj čakamo na trenutek, ko bo vojna končana. Želimo si, da se vojne končajo ter da se vsi ljudje začnejo spoštovati in ljubiti. Sicer pa bo Srbija še plačala svoj dolg.
(7. b)
Vsak dan spremljamo grozote, ki se dogajajo po svetu. Gledamo, ko po televiziji predvajajo odsekane glave, noge in roke. To se dogaja predvsem v BiH-u. Smo proti temu in globoko sočustvujemo z njimi. Žrtve tega nasilja so tudi otroci, ki so pri vsem tem nedolžni. Vse to morajo prenašati samo zaradi nekaterih ljudi, ki mislijo in delajo nemoralno. Prvič smo se srečali z vojno takrat, ko so v Radencih bili begunci. Zbirali smo igrače, toplo obleko, toaletni papir in podobno. Mi si vojne ne moremo predstavljati. To, kar je bilo pri nas, je nič proti temu, kar sc dogaja v BiH-u. Tam jim preti na vsakem koraku strel ostrostrelcev, padajo granate, otroci pa se nimajo kje igrati V zaklonišču so že tri mesece, primanjkujejo jim najosnovnejša živila... Sprašujemo sc: Zakaj? Zakaj je vse to potrebno? Kaj je ubogi otrok kriv? Mi seveda ne moremo storiti ničesar, starejši pa lahko.
(8. b)
Protestiramo proti vojn1
Vojna je kruta, krut je njen glas njena slika in njen čas. Podoba je črna. Črn je njen začetek in še bolj črn konec. Črne so ptice in njihov glas.
Lepa je svoboda, kdor jo ima, je srečen do gro Sonce je svetlo, svetli so žarki svobode in miru.
časi so sladki- pA^sI- .. SUZANA
oš Gornja
Pomagali smo begune^
Vsak dan poslušam, kako sc godi otrokom^ .^fri!1 Vidim, kako jih strašijo in ubijajo. Mnogi srn0 -starše. Podirajo njihove domove. Na dogovorih za zbiranje pomoči beguncem. ^jjila je prinesel jajčko. Žbrali smo pa še topD K jgf* Šolske potrebščine. Tem otrokom želim, da in vsako noč mirno spali.	.
(STANKA
Pomagala sem beguncem v Lendavskem jgr^ nesla sem topla oblačila, šolske potrebščin^ ^jj ■ Želim jim, da bi živeli brez strahu in b> ■ svojem dvorišču.	(BARBARA A*1^
Vsak dan poslušam, kaj se dogaja z hegu „^1^ smo se dogovorili, da bi jim pomagali- ’	l^-E^
prinese) eno jajčko in nekaj Šolskih potn -neS|a ® £j. ski otroci se mi smilijo, zato sem jun zimskih oblek. Želim jim, da bi bih tak - pj kot smo mt	’
OŠ MIŠKA
VE1 Ih '
Ogled lepotice
Člani kluba OZN smo se odpravili pred v Škocjanske jame. Pridružili so nam se IUlI Bogojina m iz Maribora.
Že ob vhodu v jamo nas jc vodnik seznani1 •	“
Čutili smo dih lepotice, ki se jc odprla pred	a
smo njene podzemne čare: stalagtiitc, '11 ^j. I vese... Človek in narava živita tu z roko ,, pm . občutek, da smo pobegnili iz hrupa življčO'	;,it ■
nedotaknjen svet. Tod potihne šum sveta in ustavi.	,	-41*0^7
In zakaj smo šli v Škocjanske jame? Žele kraško lepotico, ki je kot edini slovenski eIC)Vni J v seznam naravne in kulturne dediščine pn s' ciji UNESCO
s!!1*, 5. novembra 1992
stran 7
1
sociala, šolstvo
^ovor z ministrico za delo. Jožico Puhar
^vurz ministrico za aeio, jozico runar
V
Človek - med človekom
I
Narodnostno šolstvo in novosti
m delovno silo
I .
i, J1”'1* delo, gospo Jožico Puhar, smo se pogovarjali ° še veljal sklep vlade o odstopu od.....................
^ni |M n'-‘£ospndarstvo, torej nekaj dni pred pijanskih učiteljev in vzgojiteljev pred republiško
Eh?' na dan skupščinskega zasedanja. Kot vemo, seje 'f* i>L-?-P°’’ovarja'a s sindikati in uspeli so se dogovoriti za ^oin„ s^?11 plačo ia negospodarstvo, kar bi pomenilo 4-anje P'ač v negospodarstvu. Vendar pa seje zata-"'■'s k vpodpisu pogodbe, saj je niso podpisali ^^dnih sindikatov Slovenije in Neodvisnost - KNSS. K?'a poleg podpredsednika vlade Viktorja Žaklja podpičji i h ^ravstva 'n socialnega skrbstva, sindikat delavcev G Mtraževalni in raziskovalni dejavnosti, sindikat delav-. ler sindikat državnih in družbenih organov. Vendar ™ Podpisati pogodbo pred uradno objavo vsi podpisniki.
kolektivne
protestnim
vali pa jih je več. Kako jim lahko vi pomagate, saj se podjetja obračajo po pomoč tudi na vaš naslov.
»Podjetja iščejo pomoč, svoje vloge pa dajejo tudi na naše ministrstvo Nanašajo se predvsem na pomoč pri reševanju presežnih delavcev ati pri preorientaciji v nove programe, s čimer bi ohranili proizvodnjo in tudi delavce. Kolikor
smo smo vali, bolj
imeli proračunskih sredstev, s sofinanciranjem to razreše-sedaj proti koncu pa je vse to tesno. Vloge smo prenehali
spremljati Že pred polletjem, saj smo po izračunih videli, da bomo Z načrtovanimi finančnimi sredstvi
I
X r-'ta,Ckaler' odgovori m ’ ta „. । rcs več niso aktu L^le i P°mc0'- da s° S l„ , Zanimivi uprav ' i! ta"* 'Za do8«dkc. za ko-"i™ sv°iE8a
delo
L- i D [Pm rv
50 lorcJ lilhko
Mcir m opazovalce
■ipa J^^ldnega politič-I dobro opazovalno po-
S*n
Ita .^''1 dvigali tem-a£.Cn te v ozadju m i	ni1lnenov.
Nala c .v,a<,a Jc s sklepom 'Poda *.....ktivuo poj-odbo za i ''Odiuta ' čeprav je se konec Pred,aKala P<>fia-IXpoo.J.h spremembah kok...........'“rifncm delu.
Xse	prišlo zaradi
s s,ndikali niste mogli
L _________ ..
J' ,ij Prasanju hi morala l*'. n" sindikatom m '	',i o spremembi
y,Wwlu o s premet '^°^e šele konec
jn-
, W “ v žačeiktt leta ob lOSHeiJ----------L.l.........
tahitmy'jpr’darskih ruzme JV 1 dogodkih, na katere
"t p j, 'h' vplivati. Po dospozna-*klivne pogodbe ne I	zalo /e ,'jki ni
spodbu je vsaka dva me-
j •. t.
!*• . '■'4,__________________________________________
* rezultanti pu ni
.'•"ovedati kolektivne
■	' 1 sindikati dogo-
izhodiščih za N 1 je^’ *' ltrcs Jkiu ’ '"“"reč predmet 'rcsniče\ atija.
n, s i" 'l“	“Vl’-
sPn,'no. razen ^''»ii " Ov notmaimicga
tatariU«1' ? ‘Sodiščni plači,
I k '^os, ,
l rt, ( lado /irisihla, ? l 'S' 7 plačo doto-je zapi-
Ke'»Porr'0’ ’° !e Mspe' ' j spopadov, zalo ^mdiščm
K^»nbZ°r'
V Hi n”	Zh
ta ta ša la formalni . ''opila od kolek •
‘‘■M tar	hi je
'h, ta	H.
*■ ^'eijr / >( "uredili, ki se se ' ‘"da s to
' »Tf P"'"*1 fri družbenih de

-	Pognalo To je
nar> , bci izpostav-ču . ° 0,11 Trdno sem Si*'?i?l " jronialo
j j
X’ h t,i,"''u '"eh drugih ■ V 'v pogodbe. I 0 "'osti k dopol ta 'klovnih razmer-
zelo resno »tem sklepom
I A '• da bodo 'hk^hem "'"'ta'" ik; 'Hh Pa resno 'i ■ । ' 'lr' P«-
V ^e!“'',ev m da ti« k 1,11,1 k<> Poudm -delava bolj Prožni
" Mislim, du d "o. potem se to
uresničuje, iti nobenega razlaga ni, da bi oni imeli manjšo vlago v zavodih. *
-	Ne pričakujete, da bodo tiho spodbujali stavke?
»Če povem po pravici, računam na njihovo racionalnost. Spodbujati zaposlene k stavki v teh razmerah, ko premagujemo neverjetne Q Žave, se mi zdi ne toliko dokazovanje, da si sposoben nekaj narediti, kor neracionalno dejanje. Ne vem, zakaj naj bi dvigali temperaturo, razen če nimamo kakšnih drugih namenov, ki jih ne Želim interpretirati in jih v resnici nikomur ne pripisujem in jih ne žetim pripisovati, vendar računam na racionalnost,«
-	Se bo ta konflikt uporabil v lem predvolilnem času v politične namene?
»Da se stvari lahko izkoristijo v politične namene, je v takem razgibanem prostoru vedno možno. Mislim pa, da to ne bi bilo dobro.
Sanacijski programi za podjetju, brez dela pa novih dvajset tistoč delavcev.«
-	Koliko vaše ministrstvo sodeluje pri sanacijskih procesih in ukrepih?
»Naše ministrstvo vodi socialni projekt znotraj integralnega projekta preustroja gospodarstva. Mi imamo oblikovane tri podprojekte, od katerih je eden pripravljen tako, da bodo strokovnjaki z našega področja neposredno sodelovali pri reševanju problemov Človeških virov v okviru sanacijskega projekta preustroja, druga skupina pa v okviru ministrstva za industrijo, kjer gre za razvojni preustroj. Sodelovali bomo z vsem, ukrepi, ki so nam na voljo po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v 48. in 49. členu, ki opredeljuje možnosti v okviru aktivne politike zaposlovanja.
Gre seveda za precejšnja sredstva, ki jih bo potrebno v okviru proračunu dodatno zbrati, kajti mi sedaj nimamo sredstev, ki bi bila za podjetniške obveznosti. Pričakovanja pa so takšna, da naj bi država pokrivala tudi tisto, kar pri sproščanju presežnih delavcev morajo pokrivati podjetja To so nadomestila za Čas odpovednega roka in odpravnine. «
-	Na ta denar pri reševanju presežnih delavcev lahko računajo samo tista podjetja, ki so v sanacijskem programu?
»Pri teh novih dodatnih sredstvih prav gotovo samo ta podjetja.«
- Koliko delavcev bo ostalo po vaši oceni ob sanaciji podjetij brez zaposljive, koliko jih bo odkrito brezposelnih.
»Predvidevanja so na osnovi do-sedaj ugotovljenih presežkov. Mislim, da se številka vrti okoli M tisoč, vendar je to zelo relati vno. To je številka do sedaj identificiranih trajnih presežkov delavcev, katerim jc odločba že ma izdana. Jaz pa mislim, da Če bomo ta socialni >ro-grum ustrezno izvajali z vsemi ukrepi nn tržišču dela, ki zajemajo tudi stimulacijo za nova ilelovnu inesta, preklali frčijo, spodbujti-nie podjetništva in drugo, da bo i Sesah mesecih, k ob kor trafa o< -povedni rok takim delavcem, ta številka zmanjšala, menim, da na tretjino. Torej u bodo pnšh na /.uvod za ^poslovanje, za dve tretjim de-laviei pn bomo našli rešitev že med dogajanjem. To so moja pričakovanja Seveda pu bo za preostalo n et-jmo spel treba zagotovil, dodatna sredstva za zagoMvljunje prane za primer fnvPoselnosu.
-	V sanacijski program so bd« na primer zajeta saim. tri nfmjsa pomurska podjetja, s velikih teza-
do konca leta lahko pokrili vse obveznosti, ki smo jih sprejeli z vlogami Že v prvem polletju, «
Denar porabljen za ljudi, ni podaijen
- Pri nas je več ocen, da so bila državna sredstva vložena v nekatera (Hidjetja neracionalno porabljena in da sanacija |>odjetja kljub vsemu ni uspela. Mislite sredstva, ki jih bo država spet vložila, bolje zavarovati?
»Saj imamo vsa sredstva, ki srno jih vložili v podjetja, zavarovana, in sicer v takem smislu, da če tu bi! program realiziran tako, kot je bilo določeno, je treba sredstva vrniti in jih tudi iztožimo. Če pa gre podjetje v stečaj m se ne sanira, pa mi sredstva izločimo še pred stečajem ali iz stečajne mase. Res pa, da lega kadrovsko ne zmoremo kontrolirati in smo odvisni od informacij, ki jih dobimo, in od nakopičenih kontrol, Nimamo pa posebnih informacij, da bi Šlo za kakšno širše zlorabljanje teh sredstev.
Vsa naša sredstva pa so izrazito vezana na ljudi, na človeški faktor, njihov položaj, možnosti in rešitev njihovega položaja, če so presežki. C e so biki sredstva porabljena v ta nameri potem so bila porabljena namensko in je za nas zgodba končana. Torej tisti, ki gledajo bolj skozi čisto finančne oči. mislijo, da je denar podarjen, če ni v obliki nekega povečanja kapitala, obresti. Ta sredstva nimajo takega namena. To je pač prispevek za to, da se ohranja, izboljšuje in razrešuje l- prid človeka m ne moremo jih obravnavan kot vlaganje sredstev v nove naložbe.
Vračanje zdomcev z nemško podporo
- Pred časom ste se v Nemčiji pogovarjali o reintegraciji slovenskih delavcev. Vendar iz poročil ni bilo mogoče zvedeti podrobnosti, niti kako se bo to izvajalo.
9Dala bom okvirno informacijo, kako bo s posredovanjem informacij T prihodnje m kaj je vsebina tega. Ta sporazum o reintegraciji zavezuje Slovenijo m Nemčijo, podpisan pa bo i začetku novembra tako, da namenita določena sredstva za to, da se zagotovi samostojno delo ali vključitev v delo listih ljudi, ki so delali zunaj in se vračajo. To velja rudi za njihove ožje sorodnike. Seveda gre za spodbujanje podjetništva, za samostojno delo in poklicno integracijo. Takoj ko bo Sporazum ratificiran in operativen, bomo informacijo posredovali prek nemških služb za zaposlovanje m uidi prek našega Zavoda za zaposlovanje in podjetniške svetovalne mreže, da bodo ljudje prišli s svojimi projekti. Način, postopek in pogoje bomo javno objavili, računamo pa, da bomo del sredstev lahko koristili še letos.«
- Nemčija naj bi v ta namen odobrila pet milijonov mark. Je to res?
»Da, predvidoma pet milijonov mark že v letošnjem letu.«
Predlog povišanja prispevka za pokojnine
- Na skupščini zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so napovedali, da ne bo mogoče sproti usklajevati pokojnin, če država ne bo poravnala obveznosti do njihovega sklada. V tem primeru bodo predlagali povišanje prispevka. Se strinjate z njihovim predlogom?
»Pokojninski sistem za uresničevanje pravic upokojencev in invalidov naj bi bil čim bolj stabilen in mi smo veseli, da je stabilen in da se pokojnine nakazujejo brez večjih pretresov, saj gre vendar za številno populacijo. Mislim, da lahko vsak minister tega resorja mirno spi, če je mesečno zagotovljeno toliko sredstev, da se pokojnine normalno izplačujejo. Tako je skrb ob informaciji, da malenkostna rezerva, ki je tu bila, že kopni, zelo resna, vendar pa osebno mislim, da bi bilo veliko bolje, če bi potrebna sredstva zbirali prek davčnega sistema, ne da bt s prispevki obremenjevali živo delo, s tem pa tudi povečevali stroške proizvodnje.«
- Tisti, ki primeijajo plače zaposlenih in višino pokojnin, ugotavljajo, da so slednje visoke. Se strinjate z ugotovitvijo, da so pokojnine v primerjavi s plačami visoke?
»Seveda je odvisno od tega, na katero stran se postavite. Če boste vprašali upokojence, ki prejemajo nizke pokojnine, boste zvedeli, da je pokojnina nizka. Če pa to gleda delavec, ki prejema zajamčeno plačo, je pa seveda na neki način prizadet in pravi, kako da za polno osemurno delo dobra manj kol nekdo, ki je iz istega podjetja šel v pokoj. To vnaša med delavce nemir in včasih malo nestrpnosti.
Vendar moramo vedeti: Kdor dobiva pokojnina, je to v bistvu edini osebni prejemek, saj je človek svojo delovno obdobje sklenil in s tem tudi marsikatero pričakovanje. Zelo pomembno je torej, da je pokojnina vsaj takšna, da omogoča normalno preživetje in te generacije ne postavlja v negotovost z vidika preživetja, zato so rudi varstveni dodatki. Zajamčena plačapa je bila že od nekdaj začasen inštrument za krajše obdobje premostitve težav v podjetju. Res pa je. da v nekaterih podjetjih, ki so v izjemnih težavah, to m več le kratko obdobje.«
MAJDA HORVAT
KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA, z.o.o.
LENDAVA, Partizanska ulica 5
razpisuje
po sklepu upravnega odbora delovno mesto
DIREKTORJA KMETIJSKE ZADRUGE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
- visokošolska ali višješolska izobrazba agronomske, veterinarske, agro živi Iške, ekonomske ali pravne usmeritve
- vsaj pet let delovnih izkušenj
Kandidati naj priložijo dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev in pisno predstavijo svoj program razvoja zadruge.
Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kmetijska zadruga Lendava, z.o.o., Lendava. Partizanska ulica št. 5, s pripisom »za razpis direktorja«.
Kandirate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh po
izbiri.
V korak s časom
Čeprav so rezultati dela v dvojezičnih osnovnih šotah v lendavski in soboški občini dokaj spodbudni, je potrebno ta edinstveni šolski sistem še vedno izpopolnjevati in spreminjati, da ne bi zastarel. Poleg tega je potrebno iti v korak s Časom splošnega posodabljanja vzgoje in izobraževanja. In katere novosti so prodrle v dvojezično šolstvo v Pomurju’.’
V tem šolskem letu so vse dvojezične osemletke (Lendava, Genterovci, Dobrovnik. Prosenjakovci in podružnične enote v Gaberju. Dolini, Petišovcih, Centibi. Do-manjševcih in na Hodošu) prešle na tri ocenjevalna obdobja, tako da učenci ob polletju ne bodo dobili izkazov, temveč le ob koncu šolskega leta. Tako naj bi se med drugim izognili ocenjevanju za vsako ceno, namesto tega pa več časa namenili sprotnemu preverjanju in utrjevanju znanja.
Znano je. da se tujega jezika najlaže naučimo v zgodnjih letih v našem šolstvu pa pride na vrsto poučevanje nemščine, angleščine ali drugih tujih svetovnih jezikov šele v 5. razredu. Skupini osemletk v Sloveniji, ki so v lanskem Šolskem letu poskusno uvedle pouk tujega jezika tudi na razredni stopnji, se je letos pridružila tudi Dvojezična OS Lendava I, ki je imela za ta projekt tudi najboljše možnosti. Tako se lahko četrtošolci, ki so to želeli, s tem pa so sc strinjali tudi starši, učijo nemščino ali angleščino.
Pomembno novost v dvojezičnem osnovnem Šolstvu pa so uvedli v lanskem šolskem letu, ko so začeli uresničevati v 6. razredu na OŠ Lendava I nov način poučevanja maternega in drugega jezika (slovenščine ali madžarščine glede na narodnostno pripadnost). Zdaj uresničujejo ta projekt tudi v izbranih oddelkih v 7, razredu.
Morda najpomembejši nov korak pa so storili pred 4 leti, ko so uvedli tako imenovani nivojski jezikovni pouk. Ne-materni jezik (za ene madžarščina, za druge slovenščina) so začeli poučevati po novih didaktičnih metodah, in sicer je namesto klasične teorije mnogo več sproščenih oblik (govorne vaje, igre itd.) za učenje drugega jezika. V 1. in 2. razredu so spremenili razmerje ur na 5:3 v korist materinščine, od 3. razreda dalje pa je to razmerje spet po 4 ure slovenščine in madžarščine, s tem da je pouk nematernega jezika nekoliko manj zahteven. Letos so ta projekt posplošili v 4. razredih v vseh dvojezičnih Šolah.
Narodnostni program - v prvi vrsti spoznavanje kulturnozgodovinskih značilnosti Madžarske - je ostal zaenkrat nespremenjen, Učitelji imajo navodila, da vnašajo novosti, ki jih prinaša čas, še zlasti spremembe v družbenopolitičnem življenju. Prizadevajo pa si tudi, da bi povečali obseg tega pouka, najprej v 6., pozneje pa še v 7. in 8, razredu.
Poglavje zase so kajpaK učbeniki za dvojezične šole. V minulih letih so si lahko precej pomagali z učbeniki iz Vojvodine. Zdaj je ta pot pretrgana in najbrž bo tako tudi v prihodnje. Pomagati si je možno seveda z uvozom iz Madžarske. Vendar kdo naj bo uvoznik? To ni urejeno. Nekatera gradiva pa je potrebno pripraviti doma, saj takš- 1 nega dvojezičnega pouka, kot je pri nas. drugje ni. Na srečo se najdejo učitelji praktiki, ki so za kaj takega sposobni in \ so to tudi že dokazali. Potrebne so le spodbude.
JOŽE GRAJ
Za prijatelje brez doma
Zaradi vojne v BiH-u so še posebej ogroženi otroci. Nemočni padajo v obstreljevanju vasi in mest, umirajo zaradi lakote, ostajajo brez staršev.,. Mnogi so morali zapustiti domove kot pregnanci ali zgolj zato, da bi si rešili življenje. Njihovim tragedijam m in ni konca. Svet je dolgo stal ob strani. Naposled poskuša nekaj ukreniti, da bi otrokom olajšal bol.
Izvršni direktor UNICEF-a, agencije Organizacije združenih narodov, ki skrbi za otroke po svetu, James Grant je v pogovoru z voditelji Srbije, Črne gore. Hrvaške ter Bosne in Hercegovine uspel pridobiti soglasje vseh sprtih strani za teden miru za otroke BiH-a, ki naj bi bil prvi teden v novembru. V ta namen sta znana umetnika Audrey Hepburn in Peter Ustinov pozivala svetovno javnost k različnim oblikam solidarnosti, v akcijo pa so sc vključile številne vladne in nevladne organizacije.
V Sloveniji je ta akcija pod geslom Medvedek in barvice za prijatelje brez doma. Gre za zbiranje odej, toplih oblačil, čevljev, nogavic jopic, vitaminov, cepiva ter drugih nujnih stvari. V naši državi je med okrog 70.000 begunci čez 30.000 otrok do 16. leta. Te dni naj bi se zanje začel prilagojen osnovnošolski pouk v zbirnih centrih in ponekod tudi v šolskih ali drugih prostorih. Ali bo človeška solidarnost močnejša od stiske tisočih otrok?
JOŽE GRAJ
Najboljši logiki
S Fakultete za elektrotehniko ir. računalništvo v Ljubljani smo prejeli podatke o 7. državnem tekmovanju iz logike za osnovnošolk, srednješolce in študente. Udeležile se ga je čez 500 kandidatov, ki so pokazdi najboljše znanje na Izbirnih tekmovanjih. Tokrat so bili najbdjši: Miha Pirnat med peto-, Miha Kadunc med Šesto-, Špela Janelič in Boštjan Leskovar med sedmo-, in Vida Angel med osmošolci ter Luca Lovrečič, 1. letnik srednje šole, Katarina Grego, 2. letnik, Petra Ipavec in Maja Poh~ 3. letnik Matej Accetto in Matej Marc, 4. letnik, ter Katka Kurent med Študenti.
J. G.
stran 8
vestnik, 5.
Lenart
Kdo povzroča gospodarsko škodo: v nevesten župan ali novinaiji?
Poudariti je treba, da lenarški župan Jože Škrlec še vedno sveto verjame v dobronamernost avstrijskih industrialcev, ki želijo Sloveniji z usnjamo le pomagati. Vsa nasprotovanja, po njegovem mnenju, lahko povzročijo ogromno gospodarsko škodo. Za konec pa še tale poprček gospoda Škrleca: »Proti novinarju Marjanu Horvatu iz Mladine smo vložili tožbo, ker Siri take laži, ki povzročajo gospodarsko škodo. Če bi prišel sem, bi mu odkrito povedali, kako je. Tu se je obrnilo veliko strokovnjakov.«
Novinar Mladine je pri svojem pisanju uporabljal podatke (tako kot Vestnik) iz Dodatne obrazložitve k mnenju o usklajenosti osnutka dopolnitev dolgoročnega m srednjeročnega plana občine Lenart zaradi gradnje tovarne usnja v Gočovi; šest strani obsežnega in prepričljivega gradiva je podplat direktor Zavoda RS za prostorsko planiranje Jože Novak
V omenjenem gradivu je že uvodoma zapisano, da so vsa gradiva iz Lenarta izrazito nepopolna, statusno napačna, nepopolna glede karakteristik, pri vplivih na okolje in prostor pa so posamezn parametri celo izostali; presoja je delana na napačnih podatkih, podatke so med obravnavanjem vloge spreminjali, vsa dokumentacija pa je delana brez vključevanja prihodnjih soglaso-dajalcev o predhodnih pogojih.
Če bi občina Lenart hotela doseči pravnoveijavno spremembo svojega dolgoročnega plana, bi morala dati najprej pobudo za spremembo republiškega dolgoročnega plana, kar po mnenju Zavoda RS za prostorsko planiranje ni sprejemljivo, ker iz več razlogov nista ustrezni mikro- in makrolokacija gradnje tovarne usnja.
Gradnja tovarne usnja zunaj naselja
Gočova je 4 kilometre oddaljena iz Lenarta: ker so v industrij® coni še na voljo površine, tako oddaljena gradnja ni upravičiva, saj bi to pomenilo tudi neracionalno gradnjo infrastrukture. Po pričetku obratovanja bi se povečali prometni tokovi in tovrstni osebni in javni stroški. Gradnja čistilne naprave bi bila v prid tovarni, ne pa naseljem; prav tako je lahko združevanje industrijskih in komunalnih odpadkov zelo tvegano. Postavlja se vprašanje. na čigave stroške se bo gradila komunalna infrastruktura.
Gradnja tovarne na kmetijskih zemljiščih
Gradnja usnjarne v Gočovi bi pomenila gradnjo na 1. območju kmetijskih zemljišč, kar bi zahtevalo spremembo kriterijev glede varovanja teh zemljišč v planskih dokumentih in vseslovensko spremembo kmetijske zemljiške politike.
Vodnogospodarski razlogi
Zavod Republike Slovenije za varstvo okolja in vodni režim ie na osnovi dostavljenega gradiva ugotovil, da je lokacija za tovarno usnja na predlaganem območju neustrezna tako z vidika varovanja pred vodo kot varstva vodnih količin in kakovosti voda.
Pred dvema desetletjema je bila Pesnica regulirana, celoten sistem odvodnjavanja in urejenosti pa je zasnovan za varovanje in vzdrževanje kmetijskih zemljišč. Izračun razpoložljivih količin vode za potrebe usnjarne ie na napačno uporabljenih podatkih (merili so v Zamušanih, ne v Gočovi). Dodatnih količin vode iz obstoječih akomulacij ni mogoče zagotoviti brez škodljivih posledic za sedanji vodni režim in za dosedanje uporabnike vode (ribištvo, namakanje).
Zadnji stavek obsežnega vladnega poročila je! Gradnja usnjame v Gočovi zaradi specifične ranljivosti okolja na tej lokaciji, ki izhaja iz naravnih značilnosti in obstoječe ter predvidene rabe prostora, ni sprejemljiva.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja je ugotovi], da bodo v prečiščeni odpadni vodi iz usnjarne presežene količine KPK-ja. nitritov, nitratov, amonijaka, Cr(+6) in anorganskih snovi. Investitorje podatke o odpadni vodi večkrat spreminjal brez ustrezne utemeljitve - tako je bila najprej predvidena pri predelavi 1000 govejih kož na dan poraba 1500 m3 tehnološke vode, v kasnejšem dopisu pa se pri isti zmogljivosti omenja 800m3 na dan pri petdnevnem delovniku. Voda reke Pesnice je že sedaj onesnažena nad sprejemljivo mejo (Url. L. SRS 1/86) in je v 3. kakovostnem razredu, z dodatnim onesnaževanjem iz usnjarne bi bila v najslabšem 4. kakovostnem razredu. V spodnjem delu povodja Pesnice je območje podtalnice Ptujskega polja tako da gradnja usnjarne v Gočovi ne bi imela Škodljivih posledic le v lokalnih razmerah, ampak bi se z odvzemom vode poslabšale pretočne razmere Pesnice v dveh občinah, kakovost vode v reki pa bi se poslabšala na območju treh občin.
Problematika odpadkov
Z usnjarno v Gočovi je predvidena tudi gradnja odlagališča za posebne odpadke (trdi odpadki iz usnjarne z industrijskim in komunalnim muljem iz čistilne naprave), po petih letih pa bi zgradili sežigalno napravo za odpadke iz usnjarne in po eni od različic tudi za odpadke iz drugih usnjarn v Sloveniji. Takšna rešitev ni niti tehnično niti ekonomsko utemeljena, odlagališče posebnih odpadkov nikakor ne sodi na ekološko občutljivo in kmetijsko intenzivno območje Pesniške doline. Mnenje Republiškega sanitarnega inšpektorata št. 351-01'92-35 z dne 30. 7. 1*92 o odlagališču posebnih odpadkov v Gočovi jc docela negativno.
So krajani Gočove končno zmagali v boju proti tovarni usnja
Petelini na tujem gnojišču
Gočova, Majhna vas na obrobju Slovenskih goric leži ob cesti, ki povezuje lenarško in ptujsko občino; nekaj hiš je v dolini, nekaj na hribu. Do začetka tega leta marsikdo sploh ni slišal za Gočovo in morebiti so se prav zato (menijo krajani) v občini Lenart odločili, da s pomočjo Schmidtove tovarne usnja na lokaciji v Gočovi, ki naj bi zaposlila 100 delavcev (podatke moramo jemati z rezervo) potegnejo občino iz zaostalosti. Še ena razlaga je, zakaj prav Gočova: Schmidtovi ženi je bila ta lokacija najbolj všeč, ker je od tod videla največ cerkvenih zvonikov’?
Občinska vlada je bila in je Še vedno prepričana, da bo s tem projektom postala reši* telj neukih ljudi v Slovenskih goricah; podatki so bili prikazani tako lepo, da so bili že prav sumljivi, še posebno trditev, da bo usnjarna 100-od-stotno ekološko čista. Nekaj krajanov, ki so čez čas dobili vse več podpore (če ne glasne, pa vsaj tihe), ni verjelo tem obljubam. Več kot pol leta so pisali pisma, dopise, iskali, spraševali, telefonirali... ob tem jih je bilo strah, kajti niso vedeli, kako se bo vse izšlo. Med redkimi mediji, ki so ves čas spremljali njihovo delo in trud, je bil tudi naš pomurski tednik VESTNIK, saj smo prav v našem časopisu prvi pisali o Schmidtu iz Feldbacha v Avstriji - prva predvidena »žrtev! je bila namreč najprej gornje radgonska vlada, ki se je
tudi ogrela nad idejo o zaposlitvi delavcev in izkoriščanju praznih tovarniških hal, a je kasneje (s pomočjo naravovarstvenikov) prevladal razum in so » ponujeno roko odklonili«. V Lenartu so usnjarje iz Avstrije sprejeli z odprtimi rokami.
Med najglasnejšimi je vsekakor Ludvik Matjašič iz Gočove 5; njegova kmetija, na kateri živi z ženo, tremi otroki in mamo, je v neposredni bližini načrtovane lokacije za gradnjo tovarne. Povedal je: »Šest mesecev se ukvaijam s tem; koliko časa, živčevje šlo, se ne da opisati. Na srečo imam razumevajočo družino ter sodelavce in šefe v Hidromontaži, Kako bomo ukrepali? Izkoristili bomo vse zakonske možnosti, kijih imamo. Po mojem bo sedaj potrebno iskati osebno odgovornost, saj so
V Pogodbi o nakupu zemljišč ki naj bi jo sklenila (pogodbe nam ni bilo dovoljeno videti) predsednik lenarške vlade Avgust Zavernik v imenu občine Lenart in mag, mr. Cristian Schmidt v imenu firme Schmidt Lenart, so zapisane parcelne številke čez 12 hektarjev zemljišč, z lastniki pa je menda že sklenjena pogodba o odkupu zemljišč za namensko gradnjo tovarne usnja. To ne drži, kajti kar nekaj največjih parcel, ki sc tu navedene, še ni odkupljenih.
V pogodbi o nakupu zemljišča med občino Lenart in firmo Scmidt je tudi zapisano:... da bo za predmetna zemljišča firma Schmidt občini Lenart nakazala sredstva v višini 2,500,000 ATS, občina Lenart pa proda in izroči firmi Schmidt bremen prosta zemljišča za plačilo kupnine v višini 2.500.000 ATS. Denar je nakazan na račun Kreditne banke Maribor. Poleg kupnine je firma Schmidt dolžna poravnati znesek 2,5®).000 ATS v tolarski protivrednosti za spremembo namembnosti nepremičnin, morebitne obveznosti, vezane na spremembo namembnosti zemljišč, nosi občina Lenart. In kaj ati kdo je občina Lenart, če tovarne usnja v Gočovi sploh ne bo, kar je vedno bolj verjetno?
prejeli čez 5 milijonov šilingov. Zdaj izjavljajo, da se je vse skupaj spolitiziralo in da ni nobenih ekoloških argumentov, ki bi preprečili gradnjo tovarne. Njih očitno premalo vode v Pesnici, kontaminacija zemlje in podobne stvari ne zanimajo.«
Krambergerju opica, nam pa pes
Tudi Amalija Kurbus je doma le dobrih 200 metrov od predvidene lokacije. Tudi ona je velika nasprotnica tovarne že od vsega začetka, čeprav je ves čas preživljala ure groze in strahu za najbiižje. Ta strah se je povečal po umoru Krambergerja (lenarški župan je doma iz krajevne skupnosti Jurovski Dol); »Naj si to tovarno sebi pod nos postavi. Bilo me je zelo strah, vsak večer, ko se ni pravočasno vrnil domov... Otrok nismo upali poslati ven, saj nisem vedela, kdaj bo iz gozda kaj počilo. Pogrešamo psa. Imeli smo lepega velikega
psa, Kramberger je ^, opico, mi pa Psa'Z, ZZc strup ali bil ranjen, bi s H kel domov in tu pogin"'
Zanimivo je tudi Pf^^jo. Gočovčanov, da »tisti P"n N; vec ni ubil Kramberger) ga mogel ustreht' iz_S’ bil je revež, Ivan pa s J •	,-e
mal za reveže. Kram^ bil odločno prot, tova " m	je	o	tem	tudi	nameri
voriti na javnih shodim
Mitja Jensterle ie eden tistih, ki vrh^, s podpisovanjem n pustna ali je doživel ka^ nje:	. se
»To ne, vendar so * v vasi na <a račun " ^jrosl - eni so za, drugi Pr^ nam je le Škrlec ta M zboru krajanov v ' da pozna ljudi, k> * ^ef je vsega! Magnetogrami tudi to Ljudi je bilo strah, tu j.. nem kmetje, ki so kmetijsko v kmečki strank' ali£ od svojcev zaposlen
Jazbinšek: V Lenartu so izrazito neuki x
. 17 oA1‘’ .
Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostor« je J • ndtt/> tvinnnid /irt	V lot. t"< iCtiefl®	.l,ih jj
uradno mnenje, da osnutek dopolnitev dolgoro neg8
plana občine Lenart rti usklajen z obveznimi izhodi' P . veF dolgoročnega plana Republike Slovenije. Ali to	za’1
v Gočovi ne bo nobene tovarne usnja? Republiški okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek je povedal
»V Gočovi je pet makrovpra-šanj, ki so nerazčiščena. Osnovna pomota so vodne količine. Moram povedati, zakaj! Zato, ker norme, tako naše kot avstrijske (ki jih ne more doseči nobena usnjarna, tudi če Čisti 95-odstotno), so norme, ki v Avstriji - pri nas pa ne - dajejo
usnjarnam neke odpustke tak odpustek ni mogoč na
Toda vodo-
n«
S
•t'
*
k
k
Škrlec: Minister je zelen
kot lubenica
Na Skupščino občine Lenart je v petek, 23. oktobra, prispel odgovor Republiškega ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora o neusklajenosti in neprimernosti gradnje usnjarne. V Lenartu trdijo, da takšne usklajenosti ni nikjer v Sloveniji, če pa že ne bodo dobili dovoljenja za postavitev tovarne, želijo, da vlada podpre vse njihove projekte in nove programe, da bi tako lahko zaposlili vsaj nekaj delavcev.
Predsednika lenarške občine Jožeta Škrleca smo povprašali, če je res. da so s Schmidtom že podpisali pogodbo in celo dobili nekaj denarja1
»Seveda, gotovo, mi smo morali to zemljišče odkupni. Podpisali smo predpogodbo, s katero smo mu dali določeno jamstvo, da če ne pride do gradnje, da bo on na neki način... ali mu bomo dali drugo zemljišče znotraj urbanega območja . kjer bo gradil druge objekte z bolj Cisto tehnologijo, ali pa mu bomo denar vrnili.«
Ali ste gospoda Schmidta seznanili i ministrovim odgovorom?
»Povedal sem mu. vendar še ni reagiral.«
Ce boste morali izbrati drugo zemljišče, kajli očitno je, da je kmetijskega zemljišča škoda...
»No. glejte! Kmetijsko zemljišče moramo jemati tako: za tisto zemljišče bo potrebno porabiti Še veliko dodatnih sredstev, da bo pravo kmetijsko zemljišče Tam je skopan samo en jarek in ena drenažna cev. Sam sem kmet in vem, kakšno mora biti kmetijsko zemljišče - mora biti tako, da lahko na njem vse leto normalno delaš. Tu pa vemo, da je nedostopno, ce pride do malo večjih padavin?«
Trdite torej, da je lista lokacija najustreznejša za tovarno?
»Zdaj... ne trdim, da je tisto najboljše. Če pride do gradnje tovarne, za katero vemo, da za slovenske strokovnjake ni ekološko sporna, potem druge pomoči ni
kot da gradimo tam. kjer je potrebna tudi določena količina vode."'
Prav to je tudi napisano v pojasnilu ministrstva: v Pesnici je premalo vode.
»No. glejte! Letošnje leto se izgovarjajo na sušo. Prepričan sem, da je letos res bilo premalo vode Zaradi tega je v pogodbi tudi člen, da če se zmanjša količina vode, se delo v tovarni ustavi,« Bi lahko to pogodbo videli ali dobili kopijo?
»Ne. Nikomur ne bomo dali nič od tega. Za vse to imamo strokovnjake, ti ljudje imajo do vsega tega dostop, ne bomo pa tega lajali novinarjem, da vse razcepljajo,«
Dobili naj bi 5 milijonov šilingov za nakup zemljišč?
»Ne za nakup zemljišč.
Samo
- ..
toku tipa
bil mogoč samo n	t
nem vodotoku - •;
kaj takega, spre^ na p ‘ m vse reči Vendar * w . še posebej zato 11 ' (,jsiv* ’ vodnega režirn <	|(l pra1^-
bi se vodne ko ' ,^11 ' .v z namakanjem -I vX(jol P .. zgornjih občinah'	'
močno spremen'1 ■> * bi se . . kar bi PC^H^lunju-odpovedali nam pomenilo zemljišča ob Pe možu	.
To. da se	•
tako agresivno P pomeni. da so '■ ramparečudaso^ daseJ vsega začetka •	*
študija, ki jo je izdelal Zdravstveni zavod Maribor, 5 strani, stane 700 tisoč tolarjev. Tu so druge stvari. Mi imamo za vsak Šiling napisano, kje je da nam ne bi kdo očital, da smo imeli kakšne materialne koristi. Za sleherni šiling vemo, kje je. Tudi za to so odgovorne določene službe. Gotovo pa je Šla določena vsota šilingov za materiale, ki so se pripravljali za tovarno«
Kaj pa, če do gradnje Schmidtove tovarne usnja v Sloveniji sploh ne ho prišlo? Boste morali ta denar vrniti? Kako?
»Glejte, preveč me vprašate, ker to ni odvisno od mene, ampak od mnogih faktorjev tako da vam ne bi mogel odgovoriti.«
Jazbinšek je izjavil, da bi morati iti najprej po mnenja k ustreznim republiškim organom in nato odkupovati zemljo?
»Dobro vprašanje. Mi smo 23. februarja poklicali vesoljno Slovenijo v Lenart z vso strokovno elito z vseh ministrstev na čelu s sanitarnim inšpektorjem, katerim smo kasneje tudi plačali potne stroške - 12 tisoč tolarjev. Od vseh imamo lastnoročne podpise!« So prišli res vsi povabljeni...
»Vsi, vsi so prišli. In laž je da niso seznanieni. To je sprenevedanje ali zavajanje javnosti. In minister. ki zavaja javnost, ni pravi minister, ker mora vedeti, kaj se dogaja v njegovem resorju ..
Vi ste ga v izjavi za Večer obtožili, daje bolj zelen kot strokoven?
»Zame je tak kot lubenica!
Zdaj je menjal stranko, ni več pri Zelenih, ampak v LDS?
»Vem. da je menjal stranko. Me nič ne briga Kdor skače iz ene stranke v drugo, tudi ni pravi človek.«
bo izšlo.« . -trttvii
Vašemu u“n1^ j ste predolg« •’	.
postavili so va*	>
mat? ■ »seh s° J
„Onivedo kov. da se to kje numiPu'"?“ žr(ev 'L rečmi. pa s0 bl‘ „ -na področju uatonespe^11^ pravili po^°v metno po’*** konzultant' P8 To^ 'L kov v Zamusanm osnovi Podalk^e [j^;w vode na sekun p-u , nemogoče, m glede stroko^, tj^J^ čam mkoh morali m m ' jfOl.	r
mnenje k v° ,,	n»
m republiški ■	jnšpLjj<> a
na spomeniški ie du Ivu ^4, "o plana bi ^jiceg8 jr pa utemeljit'; aVii' tov,h da potno^Z/ območje .href ,,A'*n,4 ■ metalo n" lcl.m S tukaj na oa)o^k, ;tka . < ■ f' Jili »štoflc« ^.iviiO ,t» JPL sc lotil.
Zdaj pa vorimo. n« I n (n"‘’ brez ^>redhod,v,, zemljišča!'
i2
K 5. novembra 1992
stran 9
kmetijska panorama
o uporabi solidarnostnih sredstev za odpravo posledic suše v letu 1992
Suša bo lahko trajna
Prvi pretok vina
dd ik-
®je
nesreča
&
* l-lvšnjem lent prizadela calolno Slovenijo. dobila pa j*	ligo lovila, da je suša naravna
i Oh Mlrronik u; ™ RUa cnrainti in Lt lini hi nrisnevah
F
tj?’ Ob ukrepih, ki so žc bili sprejeti in ki naj bi prispevali h' škode, je slovenska vlada predlagata, da se za sanacijo 'trtm^K;:. .'j, .... . .____________._____________<1.—; „ ei„_
, ' nporabij<> ivdi sredstva solidarnosti, ki jih zaposleni v Slo-
* 41	■	»■»»..»■»A wr	annaflnAvnmva
•« namen prispevajo v višini enodnevnega julijskega
aN
-et> * u? S15,em solidarnosti, ki ga
r
4
0(0
X ies
ik !)>► r id
0 t*
J.	fl^
bri. ° oblikovanju sred-,'®rnusti m družbeni dogo kt|th/nu uPorabe in upravlja-l|g2r ^tv,, predvideva, da Km, tna sredstva lahko le %h- *P°rabijo tudi za od-
Posledic suše. in to le
takrat, če povzročena škoda presega 10 odstotkov družbenega proizvoda občine. Če bi upoštevali ta kriterij, bi bili po ocenah, ki so jih pripravili v občinah, do te pomoči upravičeni le oškodovanci v Šestih slovenskih občinah, zato je vlada predlagala slovenskemu parla-
T «VV
^isče: Cene pujskov
Ki pCm PuJskov v Turnišče so minuli četrtek rejci pripeljali 54 l.u 50 s,an o*-1 ?	" tednov tehtali so od 15 do 20
^uPCi pa so morah za par odšteti od 9 do 12 tisoč h , . bodali so jih 23. Sejem v Turnišču je vsak četrtek, začne *°b7.,u|	’ J
mentu, da sprejme zakon, da bodo pomoči deležni tudi v občinah, kjer škoda ni dosegla 10 odstotkov družbenega proizvoda.
Na seji republiške skupščine prejšnji teden so si bili poslanci bolj ali manj enotni, da je takšen zakon potrebno sprejeti, hkrati pa so opozarjali, da so kmetijcem potrebne tudi druge oblike pomoči. S 400 milijoni tolarjev, kolikor jih je na vljo iz naslova solidarnosti, Še zdaleč ne bodo pokrili vseh potreb, saj se s sprejemom zakona razširja krog upravičencev na več občin. Ukrepi morajo biti v prvi vrsti usmerjeni v ohranitev osnovne plemenske črede, saj bi bilo po mnenju poslancev zmanjšanje osnovne plemenske Črede in znižanje kmetijske pridelave neugodno za prihodnje in naslednja leta, ko bi se zmanjšal družbeni proizvod v kmetijstvu.
Karel Franko, poslanec v zboru občin, je opozoril na nekatere nepravilnosti pri razdeljevanju pomoči in menil, da se je o tej akciji preveč govorilo, naredilo pa veliko
manj. Do razdeljevanja pomoči se je marsikje pristopilo premalo odgovorno, pa tudi s samo pomočjo kmetje niso ravno preveč zadovoljni. Nikakor namreč ne morejo sprejeti dejstva, da so ob žetvi za kilogram pšenice dobili 17 oziroma 18 tolarjev, zdaj pa morajo koruzo kupovati po 17,50 tolarja.
Osnovni problem letošnje suše pa ni v tem, da je to naravna nesreča, pač j>a v tem, da lahko suša postane trajna nesreča. Po podatkih, ki jih je zbrala posebna komisija Evropske skupnosti, se bodo temperature v prihodnjh letih še dvigovale, pri tem pa bodo najbolj prizadeta predvsem območja severovzhodne Slovenije. Zato bo v prihodnje potrebno namenjati več pozornosti namakanju in v proračunu za prihodnje leto, ki je že v pripravi, za to tudi rezervirati ustrezna sredstva. V ta namen bi kazalo preusmeriti predvsem sredstva, ki so jih v preteklosti namenjali za melioracije.
LUDVIK KOVAČ
X j*'” a.* X

teTMK NMG
Pomurski poslanci se ne strinjajo z razdeljevanjem pomoči
Enaka merila za vse
Po predlogu vlade naj bi se pomoč prizadetim ob letošnji suši porazdelila enakomerno, ne glede na vire financiranja in različno gospo-

da’
X X X X
X X
v'
X
0*'
sredstvo ZA ČIŠČENJE vina
BISTRIN
darsko moč prizadetih občin. Po oceni, ki jo je pripravila posebna komisija pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, znaša škoda v Sloveniji več kol 16,3 milijarde tolarjev, za njeno odpravo pa so namenili le 40(1 milijonov tolarjev, kar pomeni, da la sredstva ne bodo zadoščala niti za 2,5 odstotka škode.
ipfRi
BistriNB |h

MMMi


<i . K
%
J

Z
Z

že d°lQ° poznajo moč jajčnega bedaka P" J ba5 ^h‘0 postane popolnoma bistro m prav me se ne po ■ inta okus Zato smo Pripravili snov za Cjscenje Vina nao^. n°rnanih beljakovin Izdelana je iz Posebej izbranili |cU- p ^P j - sterilnih pogojih s posebno obdelavo., ki ji žago j J ’ • Vonja in okusa vinu pa ne spremeni.
se ra^* Pohvalite z vinom, ki ni le dobrega ukusa' >.^ak tudi lepo na pogled. Z dodatkom BISTRINA bo to vedno
^JaLVSrka vse čreslovinaste snovi ki naredijo vino motno In v
1 dneh bo vino tako, da boste lahko skozenj gM j
je popolnoma naravna snov in »'kakor
*lahLVatr. Okus in vonj ostaneta enak... use.dk	uuo-
rabJk°to izločimo. Dolgoletne fzkuSnJfl Vimitlev tmp >ru	uu .
£na£$a sredstva pri čiščenju vina,
^tgr®*la zlahka uporabljivega. Upo^a^J*^
Priporočena za uporabo s strani Kmeu, c q
»Hb - oddelka za vinarstvo-
. lahko naročite vsak delavnik med 7 in 15 uro It& Reja, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana Polje °h: 061 816-276, telefax: 061 814-140.
<a naslovu lahko dobite tudi vso ostale informacije.
ZADRUGA
Jo VOLJI KMETOV
ISO članov poOplaalo prialojno ld»TO
%
4
J
I s
S takšnim načinom sanacije škode se pomurski kmetijci ne strinjajo in med prvimi je reagiral Miran Lovnn. ki je v lendavskem izvršnem svetu odgovoren za kmetijstvo, hkrati pa je pomurski predstavnik v odboru podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Odbor je o razdeljevanju pomoči razpravljal že v začetku septembra, vendar je bila seja prekinjena, in Še do zdaj svojega dela ni opravil. Miran Lo-vrin pravi, da se z razdelilnikom sredstev solidarnosti ne strinja in ga ne bo podprl, dokler ne bo imel stališč iz vseh pomurskih občin. Za lendavsko občino trdi, da se z razdelilnikom ne bo strinjala, dokler v njem ne bo zapisano, da občine, ki so upravičene do pomoči, prejmejo 15 oziroma 20 odstotkov pomoči, kot je to razvidno iz predloga za pomoč po naravnih nesrečah v oktobru in novembru 1991.
V vseh občinah namreč zbirajo sredstva solidarnosti po enakih merilih, zato mora biti tudi ključ razdelitve teh sredstev za vse enak. Če so bili upravičenci, ki so lani utrpeli Škodo zaradi poplav, deležni povračila škode v višini 15 ali 20 odstotkov, potem morajo biti deležni enake pomoči tudi tisti, ki jih je prizadela suša.
Takšno zahtevo so na slovenski parlament naslovili tudi prekmurski poslanci, ki so nezadovoljni tudi s potekom razdeljevanja solidarnostnih sredstev. Občine, ki jih je prizadela suša, namreč doslej Še niso dobile niti tolarja1 sredstev iz tega naslova, hkrati pa namerava odbor podpisnikov družbenega dogovora na korespondenčni seji dodeliti nekaj čez 200 milijonov tolarjev za ocipravo posledic poplav v letu 1991. Tudi poslanci zahtevajo, da znaša pomoč prizadetim zaradi suše 15 oziroma 20 odstotkov ocenjene škode (odvisno od razvitosti občine), sredstva pa naj se dodelilo takej.
L KOVAČ
ZADRUGA PO VOLJI KMETOV
Prvi pretok vina je eden najvažnejših ukrepov pri negi mladega vina, s katerim vplivamo na zorenje vina. Značaj vina je v tej fazi že določen, saj smo na to vinogradniki vplivati z Časom trgatve, predelavo in usmerjanjem alkoholnega vrenja. Naslednji enotehnološki (kletarski) ukrepi pa imajo namen, da poudarijo pri vinu vse tisto, kar je pozitivno, ali pa odstranijo ali vsaj omilijo slabosti iz našega vina. Letošnji vinski letnik bi moral biti po podatkih o dozorelosti grozdja eden boljših v tem stoletju vendar je še treba počakati, kako se bodo ob tem izzivu narave izkazali kletarji. Pričakujemo lahko vina z večjim odstotkom alkohola. tam seveda, kjer je vrenje steklo do »konca«, vina s povprečno ali nižjo kislino in vina s preostankom sladkorja. Najmanj problema pri kletarjenju bodo imeli tisti, katerim je mošt prevrel do konca in ima vino še primerno kislino (7-9 g/1), vendar je spet vprašanje, ali bo v teh vinih res tista harmonija, ki se pričakuje od »dobrega« vina. Pri vinih s preostankom sladkorja pa bo večja nevarnost za pojav bolezni in »spomladansko ponovno vrenje«. In zdaj nekaj več o prvem pretoku, ki ga ljubiteljski vinogradniki opravimo v drugi polovici novembra do druge polovice decembra. Pretakanje je odvisno od kisline v vinu ter zdravstvenega stanja le-tega. Letos, ko meritve kažejo povprečno (normalno) oziroma tudi nižjo kislino, svetujemo pretok še prej, kot je običajno, in to takoj po alkoholnem vrenju. Ne čakajmo, kot je pri nekaterih vinogradnikih v navadi, da se vino očisti. Enako velja, ko v vinu zaznamo vonj po gnilih jajcih (boekser). Tako vino takoj zračno pretočimo s čimveč mešanja in prelivanja v curkih. Ce smo pravočasno zaznali to napako in hitro ukrepali, preden se je ta vonj močno zasidral v vinu, je kakovost vina minimalno zmanjšana. Pred prvim pretokom je tudi priporočljivo, poleg preskusa okusa in vonja vina, testirati obstojnost mladega vina na zraku. V ta namen nalijemo iz soda, ki ga nameravamo pretočiti, vino v brezbarven kozarec in ga pustimo čez noč na zraku. Ce je vino, ki smo ga vzeli iz soda, žc čisto ali se začne čistiti, pomeni, da ni potreben zračni pretok, razen če zaznamo vonj po gnilih jajcih. Ko je vino motno in se na zraku očisti, potrebuje zračni pretok. Vino, ki je ostalo v kozarcu po enem dnevu nespremenjeno ni do konca prevrelo. Tako mlado vino pa lahko do konca prevre, razen če se določimo, da naj ima preostanek nepovretega sladkorja. Takih primerov bo letos več, saj si uporabniki ne želimo močnih (bikastih) vin z nad 13% alkohola, temveč vina z zmerno alkoholno stopnjo (10,5-11,5%), ki naj bi bila popolnoma prevrela ali z več ali manj preostanka sladkorja. Mlado vino, ki že v sodu ali ko ga testiramo v kozarcu, da ugotovimo obstojnost na zraku, porjavi, je premalo žveplano. Taka vina dožveplamo s kalijevim metabisulfitom (10-20g/hl), s tekočo žveplasto kislino ali pa jih brezzračno orezzračno pretočimo v drug sod in žveplamo z 1,5-2 trakovoma na hi. Ob prvem pretoku priporočamo letos v normalnih razmerah žveplanje vina z 1,5 trakovoma na hi.
Vinogradnikom in ljubiteljem dobre vinske kapljice želim ob martinovem mnogo vinskega užitka, saj smo si ga ob letošnjem sušnem poletju prav gotovo zaslužili. Naj velja rek: »Prvi kozarec za srečo, drugi za zdravje, tretji za pesem in četrti za slovo.«
Ernest Novak, dipl. inž. agr. Kmetijska svetovalna služba
ZAVAROVALNICA PRIHAJA TUDI H KMETOM
- Tako bi lahko na kratko označili nedavni obisk na veliki kmetiji Alojza Omarja v Rankovcih, kjer so se odločili za najnovejše paketno kmetijsko zavarovanje. Trenutno gre za edino tako obliko zavarovanja, za katero so dali pobudo v Območni zavarovalni skupnosti Triglav v Murski Soboti. Pri tem dobi kmetijski zavarovanec 20-odstotni komercialni popust, možnost !2-meseč-nega obročnega odplačevanja, poseben popust pa daje zavarovalnica tudi za kakovostno zavarovanje kmetije Alojz Omar (prvi z leve), ki v Rankovcih slovi kot dober kmet s sorazmerno kakovostno govejo čredo in prašiči, je pristal na zavarovalne pogoje in se tako pridružil 25 drugim kmetovalcem v Pomurju, ki so z zavarovalnico Triglav sklenili pogodbo. Z njene strani so bili navzoči (od leve proti desni) direktor Rudi Cipot, šef terenske mreže Viktor Kos, vodja kmetijskega oddelka Jarko Karba in zavarovalni zastopnik Evgen Vučkič. M. Jerše, fotografije: N. Juhnov
- Pa na/ še kdo pravi,
Ka sAČatak 130 čIahčiv podpiralo prirtopno iijavn - Ktrck cLtniikl deJai, 1« 300 DEM - Pertra [nv^nmki lihčHllidfl - Na koncu bodo odločali aknnnmlll u^unanti
' Gleyt glej, Spd pijejo tako kot pred 40 leti.
Zadovoljstvo italijanskih lovcev
Italijanski lovci iz Verone in Vareseja, ki so te dni na loviščih lovskih družin Bogojina, Rakičan. Lipovci, Krog in Bakovci, izražajo veliko zadovoljstvo ne ie zaradi uspešne lovske sezone, ampak tudi s sprejemom, ki so ga doživeli pri nas. Tako so se zelo pohvalno izrazili o sprejemu, ki so ga doživeli na italijansko-slovenski meji. Poudarjajo, da se v novi državi Sloveniji vedno bolj uveljavljajo mladi ljudje in nova kultura policistov in carinikov v nasprotju s prejšnjimi jugoslovanskimi. To je med drugim povedal dolgoletni gospodar lovišča Murska Sobota Jože Grl ec. Italijanski lovci ne najdejo dovolj pohvalnih besed tudi za vljudnostni sprejem med ljudmi v gostiščih in drugje, kjer jim gredo vsak trenutek na roko. To je gotovo odiična ocena za nas lovski turizem, ki si Čedalje bolj utira pot tudi v Prekmurju.
M. JERSE
stran 10
vestnikova trgovina
TIP TRAKTORJA	CENA V DEM Z OPREMO	Z ZNIŽANO CARINO Z OPREMO
TRAKTOR 350 DT	12.830 DEM	12.250 DEM
TRAKTOR 445, vinogr.	10.640 DEM	10.108 DEM
TRAKTOR 445 U	10.640 DEM	10.150 DEM
TRAKTOR 445 DTC	13.740 DEM	13.120 DEM
TRAKTOR 533 DTC	17.040 DEM	16.190 DEM
TRAKTOR 550 U	12.220 DEM	11.650 DEM
TRAKTOR 550 DTC	14.890 DEM	14.190 DEM
TRAKTOR 550 DTC, vinogr.	16.340 DEM	15.540 DEM
TRAKTOR 640 DTC	16.460 DEM	15.710 DEM
TRAKTOR 703 DT	20.870 DEM	19.820 DEM
TRAKTOR 643 DT	18.350 DEM	17 440 DEM
AVTOMOTOR MARIBOR AVTOMOTOR CELJE
SUBARU
obveščata cenjene kupce, da je pravi trenutek za nakup vozila.
Organiziramo prodajo na lizing
V računu upoštevamo vsa vozila SUBARU
JUSTY J 10/2 WD (997 ccm) 55 KM
JUSTY J 12/4 WD (1189 ccm) 74 KM
LEGACY LIMUZINA 2 WD
(1791 ccm) 103 KM
LEGACY RANGER 4 $ (1994 ccm)
na vsa Štiri
- sedež, hidravlični, 220 DEM
-	avtomatska kljuka 180 DEM
-	prečka	40 DEM
-	zgornji priklop	180 DEM
620 DEM
INFORMACIJE IN OGLED VOZIL
AVTOMOTOR d.d., MARIBOR, Grajska 7, tel, (062)212-654, 25-455, 100-634
AVTOMOTOR d.d., CELJE, Miklošičeva 5, tel. (063)*» ‘
Obnovitvena okna Intro 100
Prednosti:
* prihranek pri energiji
* hrup ostaja zunaj
* več stekla — več svetlobe
* trajnost — velika stabilnost
* lahko ravnanje
* brez vzdrževanja
* vse po naročilu
Že imate TRGOVINO,DELAVNICO,POSLOVNI PROSTOR, SKLADIŠČE, GOSTINSKI LOKAL..? pUčujETE pREvisoko NAJEMNINO, MAJE PREMALO PROSTORA, PORASTE pREVEČ ENEaqijE?
»SPRAVITE SVOJE PODJETJE POD LASTNO
Strešna okna
SO 520 in SO 320

Mnogo svetlobe, zraka in sonca — tudi prostora za udoben razgled
SLOVENIJA
POŠTA 61385 STARI TRG PRI LOŽU 44 061/707-«2 TELEGRAM KOVINOPLASTIKA LOŽ TELEX 31-S88 Vl> LOŽ. TELEPAT. 061/70»-*««
V JELOVICI VAM ZMONTIRAMO
POSLOVNE OBJEKTE .
V NAjkRAjŠEM ČASU VAM POPRAVIMO cdoTtN ptOJEkl, doSTAVIMO « Objekt ZMONTIRAMO ( NA piipRAvijENO TEMEljNO ploSČO ) NE ql«k M
UPOŠTEVAMO VASE ŽEUE M POTREBE, PREDVSEM &
ZARAdi dobRE TOpiOTNF izolACijE boSTE pRlIlRANlli ENER9^!
keR boSTE PROSTORE ZAČEll TAkoj UpORAbljATI pA ČAS IN ®
JELOVICA
t«e««»rna	limit" U
1*1	|l««l|]l	lOimia IH

^,5. novembra 1992
stran 11
kulturna obzorja
britje dveh cerkva na Hodošu bo pomagalo osvetliti obdobje zgodnjega ^njega veka v Prekmurju
Cerkev v cerkvi
te41 muzej Murska Sobota se lahko pohvali še z enim odkritjem. Arheolog Branko Kerman je s pomočjo < '*»ja in poprejšnjega natančnega proučevanja vseh pisnih L da sta bili na Hodošu kar dve cerkvi, prva - sta-
* zgodnjem srednjem veku.
pavanja na Hodošu, je kritju povedal:
»Obdobje zgodnjega njega veka m visokega
o od-
sied-sred-
I
m, s bili do sedaj na-»L. na arheološko od-
»L Jankov iz Starejših G ■obdobij, vendar D1!8' razumevanje k t c Prekmurja zelo po-kJ' Skrivanje ostankov srednjega veka.
F’- o« naseljen kraj že Ke/55 'n 1088 in Je bd k- , ^ejni kraj med Kolino (Orszeg) m kii z krajino (Totsag) »Sl *r' Historična topo' 5rnVen'ie’ Prekmurje do £Wi;°Pa'. “ 'n nekako Ni n Ju naj bi tukaj stala kcerkev. Ostanke > ožu so Prvic od’ v okviru E’no-ih., ^arkovci 91, ki jo je ’ ^veza organizacij k. m" kulturo Murska topograf' 'n starejše liUra-’*iau m zaPiskov zgo-sor,rt^na ^ka, so s P0-, ažo odkrili ostanke ^aLZlda' Ž oktobra leS » 1 °dkrivati dve večji \ Premeru 5 x 5 in c se naprej so odkri-

o srečanje
vali zid. ki so ga odkrili že lani, znotraj teh ostankov pa še del zidu in apside starejše cerkve, ki je bila precej manjša od prve.
Branko Kerman, ki se je ob pomoči sodelavcev lotil izko-
njega veka v Prekmurju je črna lisa. Ne poznamo nobene arhitekture, ki bi bila dokazana na osnovi arheoloških izkopavanj. Zato smo se odločili, da bi to dokazali na Hodošu. Pomen teh odkritij bo zelo velik, kajti znotraj te velike cerkve, ki naj
Arheolog Branko Kerman je s pomočjo sodelavcev in ob velikem razumevanju lastnikov zemljišča odkril eno najstarejših cerkva na ozemlju Prekmutja. Želi si, da bi lahko s tovrstnim raziskovanjem nadaljeval tudi v prihodnje.
bi bila dolga od 9 do 10 metrov in široka od b do 7 metrov, smo odkrili še eno manjšo cerkev, ki pa je dosti starejša od te prve. Imenoval sem ju cerkev 1 in cerkev 2. Ta druga cerkev bi lahko spadala v sklop teh zgodovinskih podatkov, ki govorijo, da je na Hodošu obstajala župnija že nekje v 12. stoletju, in takrat je najverjetneje obstajala že tudi cerkev. Vprašanje je, če je to zadnja cerkev, mogoče bomo našli še kakšno starejšo. To bomo lahko dokazali z nadaljnjim delom in odkrivanjem večjih površin.«
Hodoš je v zgodnjem srednjem veku spadal v Stražno krajino in Gyorsko županijo, kjer je bila intenzivnejša gradnja cerkva. Po vizitacijskih zapiskih iz leta 1689 je bila posvečena sv. Andreju in zaradi vdorov Turkov že močno opusto-šena ter potrebna ponovne dograditve. Po vizitacijskih zapiskih iz leta 1713/14 leta je bi) patron Še vedno sv. Andrej, prevzeli so jo protestanti, vendar jim je bila 19. novembra 1732 odvzeta in vrnjena katoličanom; takrat je bila ponovno pozidana in posvečena sv. Elizabeti. 1826. leta je cerkev povsem pogorela, zadnje uporabne ostanke materiala zidov in temeljev so domačini okrog leta 1900 odpeljali in najverjetneje uporabili za gradnjo stanovanjskih objektov. Zidove so zasipali z neuporabno opeko, ometom, gramozom.
BERNARDA B. PEČEK
Za zeleni jezik (17)
V prejšnjem sestavku, ko smo teoretično predstavili t i. funkcijske zvrsti oz. besedila, v katerih se uresničujejo, smo ob praktično-strokovnih besedilih opozorili na njihove številne jezikovne pomanjkljivosti. To še posebej velja za reklamna sporočila in različne oblike obvestil (razpisi, oglasi, letaki, plakati, jedilni listi, ceniki ..). Zato smo se snovalci rubrike Za zeleni jezik odločili, da bomo v prihodnje sistematično predstavili najpogostejša prakuč-nosporazumevalna in praktičnost rokovna besedila, kakor jih oblikujejo gospodarske, turistične, kulturne in različne storitvene organizacije v svetu ob Muri.
V zadnjem času skoraj ne mine dan. da ne bi v roke dobili kakega letaka Letaki so postali pogosto sredstvo obveščanja o prireditvah, storitvah, izdelkih ipd Najdevamo jih v naših nabiralnikih skupaj s pošto, za brisalci vetrobranskih stekel naših avtomobilov, na banki, pošti idr javnih mestih. Ce smo pred leti še tekali za letaki, ki so jih ob res posebnih priložnostih odmetavala letala, pa danes le-ti nezavedno postajajo sestavni del našega vsakdanjika, kot so npr časopisi, radio, televizija.
Seveda je njihov porast mogoče povezati s porastom števila zasebnih podjetij in s premiki v propagandno-reklamnih pristopih Sestavni del preboja mladih podjetij na tržišče je namreč tudi seznanjanje čim večjega števila potrošnikov tako z izdelkom, storitvijo. prireditvijo itn. kot tudi s samo firmo Ker je učinek obveščanja preko t.i. množičnih medijev odvisen od spremenljivke, ki se jih pravi branost (časopisa), poslušanost (radia) ali gledanost (televizije), in ker je tudi statični plakatni način informiranja odvisen od naslovnikovega zanimanja in pozornosti za ta način obveščanja, se številni objavljalci odločajo za dinamičnejši. tudi agresivnejši pristop z letaki. Le-ti naj bi »pokrili« znatno večji del t.i. ciljne publike in bili vsaj obvestilno učinkovitejši.
Kar pa zadeva sama besedila na letakih, je treba ugotoviti, da so znatno manj premišljena kot sama akcija obveščanja z njimi Razodevajo, da so njihovi sestavljala najpogosteje zelo povprečni jezikovni uporabniki Ker ta besedila med samim nastankom in potjo v tiskarno ne pridejo v stik z institucijo lektorstva (kar je prednost t i množičnih medijev), so jezikovno večkrat zelo pomanjkljiva Tako je tudi z letakom, ki je pred kratkim vabil na prodajno razstavo pohištva v hotelu Diana v Murski Soboti.
Maliska predstava v Soboti
J on 'J 'ovek s cvetom H^ejanka
n G°g°la - bolnik i ^ed Smrti° i^H-r “ naključni mirni
p
J^i" ^ozon ~ v so-panela
^"iisLiL sicer eno SS!del 'erošnjem ’li a J" Ječanju, je bila
v M. Soboti
J^eoNE PRODAJE
MURSKA SOBOTA, HOTEL DIANA
do^v /O ceneje
samo od 13. do 17. 10.
odprto od 9. -19. ure
sobota od 9,-17. ure
. * oktobra 1992.
na,n\ie bila priča-VV ^i in ko U8asnc preden se Pred h prizorišče, sc , St p 0 fluidno sliši p H- j- kl,arc Prizorišče I 'ti,: narnreč kavarna, r? ri!t'' sedita dva ??^r?aSPanO in ne? ''(fen0 Sedl ob na P"1 LN	drugi Pa nc’
C	In z roko
Nekai Časa } l 11 Početju, nato | '’Vk 'Je Obračal pepel-»Ste za-So 8 'em se vzpo-’ "ot?/81113 se '	razloži, da
■ii|0 zamudil vlak.
/I "akupovati za h., ačere pa šc za ? »Saj ve
Pnpo' h, na ’ kl l1'1 Je moje	pr-
V'eiv Pač bj]o preveč, ' ?l| Jfsedu izhodišče ' k ^'ii k 0 trgovcih in 1
»Saj ve-
zavijanju pa-
Ca " popiše zapo iei: । tem opravilu, onemi in po-1 ""sel kar naen-i ’»ln|, a bolniško ča-’ ' 'Mii Rripove-hke ; O ljudeh, ki 'n čakajo na
sodbe zdravnikov. Potem pravi, je neki stol nenadoma prazen ali pa se nanj usede nekdo drug, ki prav tako čaka svojo usodo, Vendar, življenje je tu. Nenadoma zagleda skozi okno neko senco in jo pokaže drugemu. Ta sicer ničesar ne vidi, a ve. da bi pripovedovalca spravil v slabo voljo, zato rajši molči. Človek začne govoriti o svoji ženi, ki bi rada, da bi bil doma, da bi bil njen ljubček, ošteje jo celo, da se na njeni obleki nabira prah, ker je venomer le v hiši. Počasi se začne razjasnjevati, kdo je ta nenavadni človek, ki mu toliko pomenijo stvari, za katere se njegov sogovornik sploh ne zmeni. Ta človek je namreč zapisan smrti, kar pa ga spravlja v obup. Izkaže se, da bi rad še živel, smrt zato doživlja kot nekaj absurdnega, nesmiselnega in celo nemogočega. Naenkrat pa se le ustavi Premišljuje, kaj bi bilo, če bi pred njim naenkrat nastal prazen prostor, neki Nič, iz katerega ne bi našel izhoda. Takrat pravi, bi najbrž vzel pištolo in kar slepo ubijal, ubijal zato, da bi ubil tudi ta Nič (tema, ki že spominja na kasnejši eksistencializem).
Posamezni življenjski dogodki in Človeške skrbi, kot je na primer skrb za družino, nakupi, zamuda vlaka pa tudi trenutna žalost, se mu zdijo naravnost nične pred veličino življenja. Vse te skrbi, dogodki bodo, kot pravi, čez nekaj let pozabljeni, življenje pa bo vendarle teklo dalje. Vendar pa. sodobna meščanska družba je brezizhodna, človek mora tu dvomiti celo nad resničnostjo sveta in norm v njem. Ravno
zato, ker je resnica relativna, ker ni več meje med normalnostjo in blaznostjo, med resnico in videzom, se pripovedovalec upira udobnemu življenju z ženo v meščanskem življenju in svetu. Brezizhodnost takega stanja se pokaže tudi na koncu, ko prosi svojega poslušalca, naj takrat, ko bo na postaji izstopil, utrga velik šop trave in pre-šteje bilke. Sporoči naj mu njihovo število, kajti toliko dni bo potem Še živel.
Nesmiselna želja nekoga, ki se sredi neresničnosti sveta vendarle z vso močjo oklepa življenja kot takega. Ne življenja za neke cilje, za ideale, vse to so le prazne puhlice. Resnično je le življenje kot tako. Zato si želi in morda celo upa, da je smrt kot nekakšen mrčes na hrbtu. Mimoidoči na ulici gre mimo tebe, ga stisne z dvema prstoma in ga s tem uniči.
Med igro se pokaže tudi pomen naslova Cvet, ki ga v ustih
nosi ta človek in ki ga svojemu poslušalcu kaže kot rdečo izrastlino pod zobom. V usta mu ga je položila Smrt in mu dejala: »Čez deset mesecev pridem pote.« Poslušalec je seveda usupel in nemočen, spričo hlastanja za sleherno minuto življenja. Odrska iluzija je razbita, besede bolnika na »smrtni postelji« se seli v vsakdanje življenje. Drama je enako razumljiva danes kot takrat, ko je bila napisana (med obema vojnama).
Enodejanka Nobelovega nagrajenca za literaturo italijanskega dramatika in novelista Luigija Pirandella je pritegnila občinstvo v soboški dvorani. Igralca, ki sta se sugestivno vživela v vlogi človeka, ki je podvržen usodi, in v njegovega nemega, brezmočnega poslušalca, sta ob koncu dobre pol ure trajajoče predstave doživela buren aplavz, s tem pa tudi pohvalo.
JULIJANA VOROŠ
kulturni koledar
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju je odprta razstava Življenje m delo Škofa dr. Jožeta Smeja ob 70-letnici rojstva.'Razstava bo odprta do 7. novembra vsak dan razen nedelje med H in 15 uro.
LENDAVA: V galeriji je razstava 20 mednarodne likovne kolonije Razstavljajo: Borbaly Karolv. Marino Kassetti, Zmago Jeraj. Kozsti Istvan. Jo-nst Kuvast. Nemeth Janos. Mirko Rajnar. Szeny Zoltan-Huiqin Wang
RADENCI: V galeriji Medi-koss v hotelu Radin so na ogled dela akademskega slikarja Stefana Hauka. Razstava bo odprta do 15. novembra.
sec od novembra do marca prihodnjega leta. V petek. 6 novembra. ob 17. uri bo gostovalo lutkovno gledališče iz Maribora s predstavo Volk in sedem kozličkov.
Po izjemno nizkih cenah irM/godnib-claČilnin pogojevani bomo ponudili direktno iz tovanQ pohištvo, tekstil, kopalniško opremo, el. orodj^ter belo tehniko in akustiko iz uvoza.
SODELUJEJO: Ll IDRkiA /Spalnice, dnevne sobe, jogi vzmetnice^
MIZARSTVO: f/Otroške sobe/pred s obe, pisalne mize, garderobne omahce, glasbene omarice-.*)
* AUSTIKA BOVEC:
' STOLA RN A:	a JŽvOžm pfčflramsTdTbv in miz."
। SVEA ZAGORJE: ^Sodobne kuhinjam
\ HOJALJ.:	^Bdežne garnitu(^av£l iž
blaga in umetnega _____________
JADRAN : a .Haltjanska bela tehnika, pralni in SEŽANA pomivalni stroji, hladilne omare, televizorji LOWE, avto/adiji.
vgradni štedilnikio
IR KOM LJj j Jelevizorji KAMXCROWN, sinleraiMffi. kasetofoni, glasbeni stolpiP^ ' "
BLACK & -tFlektrično orodja^
DECKER: ' J J,
Za vai nakup bomo jahvBUJ
20 00C StT m vami ■•MUnlm darilom. |
— se mi je v zapisovanju intervjuja z g.
'b primerila neljuba napaka, Gospod Kuhar ,iV"nl Gorčancev, naj dajo denar za temelje marveč za temelje bogojinske sole. Se
S-SMEJ
PRIREDITVE
MURSKA SOBOTA: Zveza kulturnih organizacij vabi letos prvič na lutkovni abonma V grajski dvorani se bo zvrstilo pel predstav slovenskih lutkovnih gledališč po enkrat na me-
V nedeljo, 8, novembra 1992, ob 14. uri, bo v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti blagoslovitev novih orgel. Blagoslovil jih bo mariborski gospod škof dr. Franc Kramberger.
Orgelski koncert profesorja Huberta Berganta bo v soboto, 7. novembra ob 19. uri
12. novembra ob 19. uri bo v Grajski dvorani v Soboti koncert pihalnega kvinteta Clasic-*md 5 iz Salzburga
Predstava bo za lutkovni abonma m za izven. Pred predstavo je še zadnjič možen vpis v lutkovni abonma.
GORNJA RADGONA: V soboto. 7. novembra, bo na sejmišču veliko martinovanje Prireditev organizira zveza kulturnih organizacij. Nastopih bodo kulturne skupine m humoristi ter ansambel Čudežna polja.
Glede na posebni oblikovalni pristop, kakor je razviden iz »glave« letaka, ki sporoča osnovne podatke o prireditvi, le-te nismo presojali po običajnih stavčno-povednih merilih, zato tudi odpadejo morebitne tovrstne pripombe. Vsekakor pa moramo v skladu s tem. kar je bilo zapisano že v rubriki št 15, pripomniti, da bi sestavljale« besedila storil bolje, če bi na začetku izbrani način navajanja odpiralnega časa izpeljal do konca in ga navedel takole: odprto od 9. do 19. ure, sobota od 9 do 17. ure. V nadaljnjem besedilu je seveda drugače Podrejeno je običajnemu stavčno-povednemu principu, zato bi moralo namesto podpičja naštevalni niz napovedovati dvopičje, vejica pred veznikom ter pa je v tem primeru odveč. Scstavljalec je tudi zagotavljal prodajo »po izjemno nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih«, kar je seveda oboje prav in dobrodošlo, če se postavimo v vlogo kupca, manj pa, če smo nekoliko strožji jezikovni presojevalci V tem primeru moramo namreč opozoriti na to, da nekaj storimo, ponudimo pod določenim pogojem. Če pa je imel sestavljalec v mislih ugodne možnosti plačila, potem je storil t.r standardno napako m besedo možnosti (tako tudi razmere, okoliščine!) zamenjal s pogoji. Tudi v nadaljevanju, ki predstavlja sodelujoče razstavljale«, je sestavljalec zaobšel povedni/stavčni značaj besedila, saj v nasprotnem primeru ne bi naštevainih nizov z izdelki začenjal z veliko začetnico m zaključeval s piko, kvečjemu z vejico ali brez nje
Ce je mogoče pogledali skozi prste še ob kateri nerodnosti (»stilno masivno pohištvo - prav: masivno stilno pohištvo, enačenje sedežnih garnitur in kavčev - pravilno: vejica namesto vezaja), pa to m mogoče ob »sintersyzerjih«. če so s tem mišljene »elektronske naprave za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo...« (SSKJ/Preo-Š. str. 670). Ti so v slovenskem knjižnem jeziku že lep čas namreč sintetizatorji.
V marsikaterem besedilu naletimo tudi na napačno rabo predloga s/z in k/h Edinkrat, ko je bil predlog s/z uporabljen v pričujočem besedilu. je bil uporabljen napačno. Nekateri pišoči imajo za pravilno pisno rabo predloga s/z zanesljiv občutek, drugi se morajo pravilne rabe enostavno naučiti. Naj prav za slednje zaključimo s slovničnim pravilom, ki ureja to rabo: pred nezvenečimi nezvočniki torej pred glasovi p. t, f, s, š, h, c, č, k pišemo predlog s pred vsem, ostalim, (samoglasniki, zvočnik,, zveneč, nezvočniki) pa predlog z In še pred glasovoma k in g pišemo predlog h (h kovaču, h gozdarju), pred vsemi ostalim predlog k.
FRANCI JUST
stran 12
vestnik, 5. novembra]^ j
ne zgodi se vsak dan
Jezus je imel tri otroke?
Jezus (na posnetku je prizor iz filma o Jezusu Kristusu) jc krasen vir špekulacij že dve tisočletji. Ne le da vsi ne verjamejo v njegove čudeže in vstajenje od mrtvih, vedno se najde tudi kdo. ki po dva tisoč letih odkrije pravo resnico. Zadnjo je »odkrila« avstralska teologinja dr. Barbara Thiering v knjigi Jezus - moški.
Povprečen moški se pač poroči in ima tri otroke. Tako naj bi se tudi Jezus poročil z Marijo Magdaleno, s katero je
imel dva otroka, pozneje pa Še z Grkinjo Lidijo, s katero je imel še enega. Živel pa je. zatrjuje Thieringova. trideset let dalj, kot smo mislili do včeraj. Kakšna bo naslednja »resnica«, naslednja špekulacija?
Vestnik
Srna Mica
Gorica pri Puconcih - Pri Sečkovih so od maja letos bogatejši že za enega družinskega člana.
Ko so konec maja Sečkovi pospravljali posušeno krmo, so v njej našli nekaj dni staro srnico, ki se je v senu že dušila. Odnesli so jo domov in jo s pomočjo dude in mleka spravili na noge. Mica, kot so jo poimenovali, zdaj je že vse. najraje grah, zelje, krompir, kruh, kumare in celo zajčje meso. Ko je bila z gospodinjo na vrtu, Ani Sečko namreč sledi na vsakem koraku, je pojedla največ paprike. Sicer pa, kot rečeno, z gospodinjo hodi na njivo ali ji sledi po opravkih po vasi.
Pred dnevi pa ga je ušpičila gospodarju Stefanu, ko je v kleti pila vino iz posode pod sodom in je z glavo udarila v pipo, tako da je iz soda izteklo 25 litrov vina. Pa tudi Mica se ga je dodobra nalezla, tako da je dva dni spala v senu na skednju, kjer trna svoje ležišče.
BORIS HEGEDUEŠ
Vsaka ideologija odraslih, zaradi katere morajo umirati otroci, je sramotna.
* * *
Politih bivše države bolj zaupajo hororskopu (horor-grozaj kot horoskopu.
* + +
Na prostranstvih bivše miroljubne, neuvrščene države že zdavnaj primanjkuje kruha, bomb in streliva še zlepa ne bo.
* * *
Balkanska različica: človek človeku ostrostrelec.
BORIVOJ REPE
tisti časof, gda sp jp znalo, prejšnjega sistema dasta takši gutalo, ka so notri stoupili
j» Im In« lUjdi, za 4-
pa genau se spačiti moj pajdaš Bela
prevet motnega
Za tak zavednega so i se je s sr por brLitVj po glavi vda
rdeče
spDineni k i
lo. No, neSterni med njimi jo v zadn ►r ta )UČo, pa gda zvejzdo zagledne, V tou formo znankar tildi VO vijdi
pred
pos 1 o
sobušk i
malo genolo, je kaput ¥4
čednej ši
Čudno,
j pravo, ka bi pred spomenikon
tUd i ?ve j zd
Bela, ii bi
pobožna
Sloveni j i
kipon ret ke daj pbjčke fkraj «^k
pa
na ^fefon je pumo toga* Takši
v Lublani, odgovor bi
prbl^žno Bela Dvomi dau, s pripombof ;"NDurn pitanj nouri odgovor”.
Odnos do spomenikof je pa tiidi kultura' Džouži.
OVEN
Ona: Še vedno trmasto vztrajaš in si ne daš dopovedati da bi stvar tekla tudi brez tebe. Pojdi raje na potovanje, saj te lam čaka zelo prijetna avantura. In poskrbi malo za svoja zdravje, ki nikakor ni idealno!
On Prijeten pomenek se bo vse prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v povsem tuji postelji. Toda nikakor se S tem preveč ne hvali, kajti vse skupaj iahko pride na napačna ušesa.
Laserska obreza
Izraelski zdravniki so pri obrezovanju prvič uporabili laser. Operacijo so opravili pri 14-letncm dečku, priseljencu iz Moskve, ki ima redko krvno bolezen. Seveda so se prej posvetovali z rabini. a takšnemu načinu obrezovanja niso nasprotovali. Odslej bodo to metodo upo-
rabljali pri vseh, ki bi jim klasični poseg s kirurškim nožem lahko ogrozil življenje. V Izraelu zastonj obrežejo na tisoče priseljencev, tudi starejših. in s tem potrdijo njihovo židovsko pripadnost. Obrezovanje je v navadi tudi pri mnogih drugih (na primer pri muslimanih). Dečkom
v določeni starosti odrežejo sprednji del kožice na spolnem udu. Sveto pismo predpisuje obrezovanje osmi dan po dečkovem rojstvu. Poseg naj bi bil znamenje božje zaveze z Abrahamom, očetom izraelskega ljudstva. Operacijo navadno opravi pooblaščeni obrezovalec, ki ustavi tudi krvavitev in zašije rano.
Papagaji prinašajo plešavost
Avstralski triholog
° laseh in boleznih las) Pa'1 Salinger, predsednik rodnega združenja triholog^* trdi, da veliko ljudi * nepotrebnem izgubi l®se ^1 ne vedo, da njihovi bift» | bimci papagaji in drugi Ptel3I šajo glivi«, zaradi katerih «'i koži nastane lišaj. ki povzri-piešavost. Znano je, da®3' mačke in psi prenašalci glm manj pa, da jih lahko prenašaj1' tudi ptiči, Ti dobijo ' okolja z dreves ali drugih J I in jih nato lahko hitro | sejo na svoje lastnike ali1,8 I garkoli. ki pride v stik z Glivice napadejo v kol’ k I •in. iz katerega rastejo ■ r Nastane lišaj, sledi papl®^, i v obliki krogov. Lastnik JI ugotovi, ali ima njegov P3^ I glivice, saj ptiči ne pod"? plešasti Za zdravljenje 1'^L na voljo zdravila, vendarp1^ linger pripominja, da it"1 čina primerov plešavosti darle genetske ali bole!t I vzroke.
।
i
I
■
Profesor X:
Med resničnostjo in sanjami
Ptica je oznanila smrt
Nekega dne. ne spominjam se več ali je bila jesen ali polejte, se je moj oče kot običajno vrnil iz urada, kjer je delal. To je bilo okrog pol treh popoldne. Takoj po kosilu je na kuhinjsko okno priletela neka velika črna ptica. Orel ali vrana, niti sam ne vem. Na vse kriplje je hotela v stanovanje. Bila je tako nasilna, zato smo pomislili, da nam bo razbila steklo. To obletavanje okna je verjetno trajalo nekaj minut, potem pa je velika ptica prav tako nenadoma odletela, kot je tudi priletela. Nedolgo za teni je vsa zasopihana pritekla hčerka očetovega najboljšega prijatelja, ki je z njim delal v istem uradu. V ihti jc povedala, da je oče prišel domov, da ga je nepričakovano napadel kašelj in da je malo prej umrl. Ptica je bila torej očitna oznanitev njegove smrti.
Tej deklici je bilo ime Nikica. Pozneje se je z materjo in sestro odselila daleč v neko mesto. Toda še danes se spominjam Nikice. Vsako leto ob dnevu mrtvih sc prikaže na vratih našega stanovanja. Prihajala je na grob svojega očeta. Bila je točna kot ura m se je pojavljala vedno ob istem času in ob istem dnevu. To njeno prihajanje je trajalo več let. Ne vem. zakaj, toda njena črnina, veliki šopek krizantem v roki ter njene upadle in žalostne oči sc me spominjale na prihod smrti.
Izganjanje hudiča
V svojih fantovskih letih sem doživel še nekaj, kar mi je ostalo v globokem spominu. Navzoč sem bil namreč pri »izganjanju hudiča«. Že pred svetim Ivanom je majhen mestni trg neobičajno oživel. V tem času avtomobilski promet še ni bil tako razvit kot danes. Namesto tega je bilo na predvečer praznika na desetine kmečkih vozov, ki so bili na voljo številnim turistom in domačinom Velika »fešta« se je začenjala na dan svetega Ivana v deset kilometrov oddaljenem frančiškanskem samostanu. Potovanje je bilo romantično m je trajalo skoraj vso noč, odvisno od tega, kdaj se je krenilo iz mesta. Lahko si zamišljate dolgo in kačasto kolono kmečkih vozov, osvetljenih s svetilkami, ki se je počasi vlekla po nepregledni makadamski cesti
Na enem od takih potovanj sem bil tudi jaz skupaj z očetom in mamo. V vas Podmiiačje. nedaleč od Jajca, smo prispeli ob zori. Ob veličastnem samostanu je bilo na platoju blizu zelene in muhaste reke precej malih platnenih prodajaln z leetovimi srci in raznobarvnimi otroškimi igračami. Tu je bilo marsikaj: od velikega vrtiljaka in raznobarvnih šotorov z vrvohodci do ciganov s krotkimi m izurjenimi medvedi. Za malo denarja je bdo možno videti veliko spretnosti »No, Maruška, pokaži gospodi, kako pijan človek hodi po zemlji!«
Zjutraj sem z materjo vstopil v cerkev. Oče je ostal na sejmu. Cerkev je bila polna radovednega sveta. Tedaj se je naenkrat na
zvezde vam kažejo
vhodnih vratih zaslišal prodoren ženski glas. Takega glasu nl^ jej* nikoli več. Bil je to nekakšen tanek in sikajoč vrisk, od k31' 1 naježila koža in so se od strahu dvigovali lasje.	,^1. j"
Tedaj se je pojavila ONA. Upirala se je z rokami i" L čemer so jo bolj vlekli po tleh, kot pa jc sama hodila h Jseji|<: mlado dekle, vendar s spačenim obrazom, vsa zbegana m -krčevito Stresalo. Glavo sem obrnil vstran, da je ne bi gl’ '' jglT sebe sem slišal pritajen in preplašen šepet ljudi: »Obsede 11
nom, iz nje pa govori vrag.«	btgf* I
Nekaj frančiškanskih župnikov je začelo s cerkveni
izganjanja hudiča. Še danes mi v ušesih odzvanjajo prodjGijit1 1 »Apage, satanas! Odidi, satan!« Ob tem pozivu se je , "h”8" vsakokrat zaslišal prodoren krik: »Ne ce bom, kaj mi bom. pa gotovo!« Pogovor sc je po tistem, česar se spomini3 $j p med glavnim eksorcistom in dekletom približno tako1, 1 »■• j satan? Sem! Zakaj si vstopil v to dekle? Zakaj jo mUC|V 4 tako hočem! Izstopi iz nje! Neee, bom! Boš! Ne bom'« tcfli , To prepričevanje je trajalo morda pol ure, če ne cel 1 tL- ^.prT se je zaslišal odrešilni glas: »Če si zares satan, daj nekak-m ^iio.' ki ga bomo vsi videli! Bom!« Pri tem se je dekle strano*il1’ t ,.J ust pa ji je prodiral sopran, tako visok m tanek kot pisčalk3J z^i11 so nalahno podrhtavala cerkvena stekla. »Bom! Dala vam ••je!«
In res, na presenečenje vseh navzočih, se je ob velikem	I
največje cerkveno okno Za meje bil to čudež! Takrat * n,u j da nekatere operne pevke s svojimi vosokimi glasovi । L. e(ti le '' I steklene kozarce Ali seje to zgodilo tudi tokrat, ne vem |(, l se je iz dekleta zaslišala grožnja: »Bom izstopila, [oda. ^r^stt I da bom vstopila v nekega drugega človeka, ki jc v cerK« “ p3J >• . sem se stisnil k materi, ki me je pograbila za roko ’ jj a’ I pobegnila iz cerkve. Nisva bila osamljena, saj so pobeg- ' nj d' Tega dekleta nisem videl nikoli več, zato ne vem, ni! le ''' uspel.
* ■
To so torej le nekateri od neobičajnih spominov iz	I)
mladosti Kasneje sem doživel veliko bolj grozne zad^11 _	I
nepojasnjene glasove oziroma slutnje, ki so sc urcsnh“e, ]£	1
srečanja z duhovi m mnogi sni. ki so napovedoval’ ' jjfje prihodnost, ampak tudi prihodnost mojih najbližjilL P UrcS'iiClll!i« i' bodo opisi brez kakršnegakoli izmišljanja, popolno' nirP : opisani tako, kot so se zgodili. Zato tisti, ki imate slabe.
radi take vsebine, raje odložite to branje do neke dr^r s j 1 dotlej, ko vas bo radovednost prisilila, da boste zopet rModnlieVlI
DVOJČEK
Ona Zaupala se boš prijateljici in skupaj bosta vendarle uspeli najti izhod iz trenutne kriza, ki le preganja. Toda šele prijetna družba in romantičen pogled neznanca ti bosta dokončno odg na i a vse črne misli.
On Naredil boš konec sanjam in se konkrelno lotil zadeve, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. Sicer bo rizik precej velik, a se bo na koncu izkazalo, da je bila odločitev pravilna
Ona Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti pa ga vedno spregledaš. Toda tudi njegove polrpežljivosti bo enkrat konec, zato poskrbi, da se ti ne bo to tudi maščevalo - kako, pa sama najboljše ves1
On: Obeta se zanimiv konec tedna z osebo, za katero si že dalj časa kar precej ogret. Naj te ne skrbi za posle, saj jim tvoja kratka odsotnost ne more kdo ve kako škoditi. In nikar se ne zagovori.
Ona’ Nikakor ne moreš pozabiti tistega, ki si ga po neumnosti izgubila Konec tedna boš izvedela informacijo, ki ti bo pomagala do ponovnega z bliža nj a. Pazi, da ne boš vse skupaj ponovno pripeljala v slepo ulico
On: Pazi na svoje besede, predvsem pa ne govori o stvareh, ki se lahke obrnejo tudi proti tebi. Nekdo se li bo na vse kriplje poskušal maščevati, zato se nikar ne zanašaj na svojo srečno zvezdo
DEVICA
TEHTNICA
ŠKORPIJON
Ona: Človeška nevoščljivost nima meja in to boš kaj kmalu skusila na Svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosila koga pametnejšega, saj se boš v nasprotnem kaj hitro popolnoma zmedla
On Poslovni partner te bo Sicer pošteno razočaral, vendar se boš kaj hitro uspel izkopati iz neprijetnega položaja Pa še nekoga prav očarljivega boš spoznal in na koncu mu boš celo hvaležen.
Ona: Vse preveč te skrbi, kaj si bodo o tebi mislili drugi Vzemi usodo v svoje roke in potegni iz življenja kar največ tudi zase Nepričakovano srečanje ti bo obudilo spomine.
Om Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo in se raje odkrito spoprimi z nastalim položajem Razmere za kakšno resno naložbo se bodo le še poslabšale in kaj hitro se tahko znajdeš sam in brez denarja
Ona: Čudeži se dogajajo le poredkoma. V tvojem primeru se bo to morda celo zgodilo, k temu pa bo precej prispevala tvoja trma Nikar se ne daj zavesti, ampak zaupal vase in v svoje sposobnosti
On Raje dvakrat premisli, preden pa se boš odločil za kakšno konkretno dajanje Poslovni sestanek bo sicer minil brez večjih razburjanj, vendar pa po drugi strani ne bo prinesel kdove kakšnih pozitivnih rezultatov.
Ona Mogoče je prav tvoja premajhna obveščenost tislo, kar 1i vztrajno kvari tvoje odnose s partnerjem. Poglej malo okoli sebe in kaj hitro ti bo vse popolnoma jasno. Predvsem pa la Čaka zelo zanimiv teden
On Izogibanje obveznoslim pomeni včasih tudi sprijaznjenje z osamljenostjo. Namesto da se sam sebi smiliš, se raje odpravi v veselo družbo in.. Nekdo že precej časa čaka na priložnost, da se ti približa.
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
jaj
Ona Tvoje slepo zaupanje prijateljici seje s govC8^^ izredno slaba poteza Toda nikar se ne up P8 začete krožiti v tvoji okolici, ampak se Jim robu	fll Ji**
On Nečemu se boš prav od srca nas^La (l n boš ves konec tedna. Izlet z novimi P"l' tK M ( nepričakovana spoznanja o čustvih nekog -popolnoma ravnodušen.
Ona Ne poskušaj spreminjati kmalu naletela na osebo, ki te bo pre । jP . v zvezde. Predvsem pa hodi naokoli z OOP kajti nekaj se bo zgodita.	_ . vse, k^Li
On Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaj giotn^n življenju neprijetnega in preživetega. -zžiiO posvetil radovednim očem, ki že dalj časa " celo smešnim avanturam
Ona: Če boš hotela prisilili partnerj-i da pravilih, ga boš kaj kmalu izgubila, strpnejša in mu ponudi neke vrste komP'J pa bo vseeno tvoja..	ivDŠčii J J
On Ker II je delo pravi užitek, si ne bo SP. 1* [ JU šega počitka, pa četudi bi ti bil še kaka P • pa' življenja ti sicer zagotavlja precej denari1-
X
“I
Ona Neverjetno hilro ti bo uspel01 ^'jjpoP^r pobrala m pokazala v svoji polni moči presaneil|ive rezultate, saj bodo drugi p° pohiti tako v ljubezni kot drugje
On V prepiru boš bolel imeli tako prvi ■	-*
pa marsikomu ne bo čisto po godu. N*® o načelih, ampak stori ludi kaj, da se !®'la " uresničevati.

cestnik, 5. novembra 1992
stran 13

r
V
n* b
,U
r’
■tT
n'
tp
Smeh
je smeh zdrav, pravi ara ljudska modrost, ne-
davno
pa so resnico potrdili ?1 zdravniki in znanstveniki, feirikiSkavamj so dokazali, da । ahko smeh učinkovitejši kor r'nekatero zdravljenje. Bol-s psihosomatskimi mot-™ se lahko v Veliki Brita-PJ te nekaj časa zdravijo mehom - na stroške zdrav-'*enega zavarovanja.
L^noterapcvt Roben Hol-s • *’ je osnoval zdravljenje ^mehom. pravi: Smeh blaži min n kreP' odpornost. Ena <LU’a snieha koristi telesu m “u “olj kakor 45 minut po-in Sprostitve.
za vsakogar nekaj
Nered v otroški sobi
Otroci drugače razumevajo red kot odrasli, zato morajo starši zamižati na eno oko. kadar je otroška soba takšna, kot bi vanjo treščila bomba.
Starši bodo pri navajanju otroka na red uspešnejši, če bodo skupaj z njim načrtovali nakup polic, škatel in skrinj za otroško sobo. Malček naj jim pomaga tudi pri obnavljanju starega pohištva, ki ga lahko prelepimo z barvnimi samolepilnimi tapetami ali otrokovimi risbicami. Omislimo si lahko tudi »sobotni zaboj« v katerega bo do sobote izginilo vse, kar leži naokrog. To mora veljati seveda za vse družinske člane in ne samo za otroke.
Kadar otrok zaman išče založeno igračo, mu nikakor ne pomagajmo. Cim vročičneje bo iskal, tem prej se bo naučil, da je red pomemben.
Kuhanje in vitamini
ha^\kuha' kdor zna prl* “kusns • ranO 'ak0' da »iin" "J ne svoje bra-4, rednosti Sliši se prepro-vendar pogosto rav-t|(, drugače. saj s kuhanjem fMiv Več,no vitamina C. pa črnina iz skupine B.
^^je je nujno potrebno ,Or l's,a ž'vda- ki J'*1 ne mo uživati surovih (meso.
moka). S kuhanjem postane hrana okusnejša, uničimo pa tudi vse škodljive bakterije, ki so v živilih. Vendar prednostim kuhanja kljub temu pogosto pripisujemo prevelik pomen. Veliko ljudi tako skorajda ne je nobene surove hrane, razen morda solat. Ponavadi najbolj narobe ravnamo s sadjem in zelenjavo, ki vsebuje največ vitamina C. najbolj občutljivega
jr
A^V
med vsemi vitamini. Zelje, na primer, začne izgubljati ta vitamin takoj, ko ga poberemo z njive, veliko pa se ga uniči tudi ob rezanju in namakanju v hladni vodi. Korenju ohranimo hranilne snovi, če ga pečemo v pečici, dušimo v majhni količini mleka ali masla ali samo na maščobi. Ko krompir olupimo, skuhamo in zmečkamo ter ga nato pustimo stati na zraku, lahko izgubi, celo do 90 odstotkov vitamina C.
Pri pripravi hrane sc moramo izogibati tudi lupljenju, saj z njim zavržemo veliko dragocenih snovi, ki so tik pod lupino. V lupini kuhan krompir tako ohrani večino svoje hranilne snovi. Še najbolje je, če zelenjavo skuhamo v loncu na zvišan tlak. Kadar jo dušimo. to opravimo v kar najmanjši količini olja. Zamrznjene zelenjave ni priporočljivo tajati. Najbolje je. če jo kar zamrznjeno vržemo v krop.
Tudi moške čakajo barve
Letos so se tudi v moško modo prikradle barve. In to kakšne? Lepe skorajda žareče barve jesenskega listja, pomladnega zelenja in poletne modrine.
Če se boste odločili za posnemanje, je najbolje, da si k žarečemu suknjiču omislite črne hlače, črn pulover in črne Čevlje. Tudi pepita se pojavi tu in tam, vendar v temnejših odtenkih rdeče ali sive, kravate so obvezno pisane, vendar istih barv kot suknjič. Telovnik je letos modna zapoved, najbolje živih kontrastnih barv. Za hladnejše dni si na ovratniku športnega suknjiča omislite ekološko krzno.
DOBRO JE VEDETI
Likanje nagubanega krila: Namesto krpe za likanje uporabite velik kos pergamentnega papirja, s katerim si boste delo olajšali, saj boste skozenj videli gube, ki jih likate.
*
Limonina lupina: Omaki za začinjanje zelene solate dodajte naribano limonino lupino. Solata bo izvrstnega okusa.
*
Luknjanje stekla: Steklo na obeh straneh navlažite s terpentinom in ga preluknjajte s svedrom za jeklo.
*
Madeži od belega vina: Madeže od belega vina navlažite s kolonjsko vodo, nato pa jih narahlo in pazljivo zdrgnite. Veje treba, jih še operite v topli milnici.
Madeži od jogurta: Pustite, da se madež posuši. Suh madež boste večinoma zlahka odstranili. Morebitne ostanke operite z mlačno vodo.
Ni samo čas zlato, tudi prostor je neštetokrat zlato. Da je res tako je dokazal tudi ameriški oblikovalec Clay Pot iz Brooklyna. Kreiral je posodo, ki prehaja druga v drugo in tako varčuje prostor. Priznati moramo, da bi si takšen komplet zaželela vsaka gospodinja.
K l"
* I tf I

Glasbene y„„, lestvice
SK,A,>B
irJ
F
'j r
*

1 'M|y' SUMMF.RJIME !»2 Mungojerry
e	LOVE - Suzi Otiatro
UL A RT - Richard Marx 1 f Ayi ;°NE NEEDSA FR1END Dance’ ^'Nau? ^T'c Llapton
TRAJN - Ene Clapton & Elion John
j '>A|(lR,Ng THE VVOKLDGO It V - Gun
‘	YOU - I hc Pasadena*
i. nu>VF-S»»dr«
with A Stranger
l|	XABAVNE GLASBE NA Ml RSKEM VA1 l
i. $ I t
< ^k ■ 1 - Vlado Kreslin in banda
• ^AkJ//IVIJENJU Avtomobili
Avia band
IG	. । ?NICa - The Kamen s
? '* BQr A •	1 ;-*-i
VsTAi, s I NO DEKLI Janko Ropret m Don Mcniony
t. "‘'N ZAPOJ Rdeči bliron }
i.	-Ot a O MAVRIČNIH IJEDEH - Šank rock
'^Ak.^^^akNOZABAVNFfGI.ASni
l, >hl CEKR<>N PA ZMARFI.OE
j Sbi	; i iN NASMEJI - Fantje treh dolin
av Nagelj
5	kOVAČ Šurickovni,
4	NA BI LA KRAJINA Ana. Stoparji
’ Mkllul^11^) VOJAK - Ans. Toneta Čučka
. A i a P. Atts Vilija Petriča COPATA Igor in Zlali zvoki
! VjE,)l J Nt JMRE - Bratje iz Oplotnice
।	■’	V - Katarinu in ans. Slovenija
' I DOMA - Ans. h anu Ruparja
pošljite th> četrtka, 12. novembru 1992, na naslov Murski k U	Murska Soboiu. ?a glasbene lestvi«.
iCPon št. 37 -
^^°zabavna_______
I ter naslov
Maska za obraz
Maska za obraz dobro dene duši in obrazu. Obstajajo različne vrste mask, za čiščenje, za pomiritev kože, poživitev in sprostitev. Ene maske se na obrazu strdijo in ga prekrijejo kot skorja, druge pa se ne posušijo, le prepojijo kožo z vlago. Lepotilni učinek mask traja nekaj ur. privoščite si jih, kadar želite blesteti, a ne pretiravajte s pogostostjo.
Osvežilne maske: Na obraz nanesite jogurt ali skuto z nekaj kapljicami limoninega soka, pustite učinkovati 15 do 21 minut, nato sperite z mlačno vodo.
Maske za napenjanje kože: Trdemu snegu iz beljaka dodajte nekaj kapljic limoninega soka ali malo smetane, namažite obraz in pustite učinkovati 10 minut. Odstranite z mlačno vodo.
Svinčnik rise oci
Svinčnik za oči je poleg svinčnika za obrobo ustnic to sezono našel v ženski torbici
stalen prostor. Danes so na vo-
Če želite, da bo svinčnik Je pripomoček pri ličenju, da z njim določite linije senčila, si
_____r......	- ga omislite v takšnem odtenku. Ijo že v vseh odtenkih, od mat • kot je senčilo. Če pa bi radi
ali perl (z dodatkom svetlečih delčkov) do mastnih, mehkih in trdih. Glede na to. da ličila tako kot moda to sezono spominjajo na šestdeseta leta, je treba češče poseči tudi po svinčniku, s katerim obrobimo zgornjo in spodnjo veko.
očesno veko obarvali le s svinčnikom. mora biti mehkejši in bolj masten, da bomo z njim laže potegnili črto.
Še nasvet: teh svinčnikov nikoli ne šilile z navadnim šilčkom, ampak ga kupite posebej za ta namen v drogeriji.
Kuhajte z nami
Priprav zaseke
Koliko spiti
Takole na oko so zadeve res preproste - kolikor kdo zmore ali dokler »ga nese«, bi kdo rekel, toda naša jetra se s tem ne bi strinjala, ženska še posebno ne. Jetra zdravega moškega brez težav predelajo 60 do 80 gramov alkohola na dan. ženske pa le tretjino te količine.
20 do 30 gramov alkohola? Koliko je to?
1/4 litra vina ali penečega se vina ali
1/2 litra piva ali
1 kozarček desertnega vina ali
2 cl žganja.
Toda ker omenjene količine ponavadi niso dovolj za »prijeten« večer, je dobro upoštevati nekaj zvijač:
K vinu si vedno naročite tudi steklenico mineralne vode. Pogosto pijte brizganec (pol vina pol vode) ali pijačo, ki je iz polovice piva in polovice limonade.
Segajte raje po »dolgih« pijačah. Kdaj pa kdaj svojim jetrom privoščite počitek in se popolnoma odpovejte alkoholu
J
/
Zaseka je cenjena zaradi posebnega okusa. Uporabljamo jo kot zabelo in namaz Na kmečkih domačijah jo pripravljajo predvsem pozimi, ob zakolu rejenih prašičev. Na raznih območjih jo pripravljajo na različne načine. Skupno vsem načinom pa je, da mora biti ravno prav slana, dobro premešana in skrbno natlačena v primerno posodo
Eden od načinov, ki da okusno in trpežno slanino, je naslednji: Lepe kose trde in dobro ohlajene slanine - hladi naj se razložena v hladnem prostoru 24 ur - nasolimo in poškropimo s precejeno česnovo vodo. Kose slanine zložimo v primerno posodo, kjer naj na hladnem in zračnem prostoru ostane 2 do 3 dni. da se presoli Nato jo zložimo v globoke pekače in spečemo v krušni peči ali pečici - odvisno od količine. Pečemo jo tako dolgo, da postane steklena in jo z vilico lahko prebodemo Pri peki jo obrnemo tako, da je koža zgoraj in manj poka. Med peko se iz slanine izcedi precej masti, zato zelo previdno ravnamo z vročimi pekači. Pečeno slanino popolnoma ohladimo, da postane trda m se lepo melje na mesoreznici. Zmleto maso temeljito premesimo. po potrebi še dosolimo m skrbno natlačimo v emajlirano, kamnito ali porcelanasto posodo. Pri površnem tlačenju ostanejo med zaseko zračne praznine, zato se začne razvijati plesen in zaseka postaja žarka. Takšna zaseka je pokvarjena m zdravju škodljiva.
Maščobo, ki sc je med peko natopila iz slanine, shranimo posebej m jo uporabimo kot zabelo pri kuhanju Prav tako posebej porabimo pečene kože (skuhamo jih v zelju, fižolu, repi).
1 SESTAVIL MARKO NAPAST	00 POPLAV PRIZADET ČLOVEK	JEZERO IN POKRAJINA V KANADI	PREDNIK ESPERANTAi	N JU VEČJA LUKA NA MAOAGA ŠKARJU	DAVEN ITALIJAN	HOTEL V KRANJSKI GORI	00MACI ZDRAVNIK RANOCEL NIK
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (SCHEVJ							
BIZAMSKA PODGANA Z DRAGIM KRZNOM							
ALKALOID V TRUPLU							
LOS ANGELES			SINJSKA IGRA GANSKI pAZAVNIjJ				
STAROGR ŠK1 DIDAKTIČNI PESNIK					sto m DRATNIH METROV VEČANJE ‘		
NEKDANJI NOVČIČ						PTICA SEVERNIH M0RL ALK	OKROGU KOŠARA ZA HOŠKO NA GLAVI
VODNA CVETLICA							
AVT0M0 BILSKA OZNAKA JAPONSKE		GOZDNO RASTJE VERANDA					
PISATELJI CA PEROCI				TRENJE SPODNJA PLOSKEV v saa			
IZRASTEK NA PRSTU					RUaiDU IVAN CANKAR		
JUNAŠKA PESNITEV			ZAOSTALA HRVAŠKA POKRAJINA ROMUNIJA				
GLAVNO MESTO VENF7UELF							
h	KRIŽANKE - Vodoravno: Resna is, Ostende.
harakar. Re, R, Helen, ton, Ida, Grimm, Rino. SK. az. rela, vazelin, ehemst, satanka.
stran 14
vestnik, 5. novembra1992
*
podlistki
Prekrivanje razrednostratifika-cijskega m etničnega na najnižji ravni onemogoča mobilnost Romov pri spreminjanju njihovega obstoječega statusa m pretrganju povezav med socialnim in etničnim statusom, zaradi česar postajajo odvisni kot pacient pod nadzorstvom. ki ga je treba ubraniti pred samim sabo. Tako jih potem prizadenejo procesi socialne dezorgani-zacije. etnične distance, rasnega razločevanja, diskriminacije m patološki procesi, v katerih se spričo vsiljenih meril, ki v osnovi predpostavljajo konvencionalno, puritansko. hladno m pragmatično naperjeno osebnost, še posebej poudarja »statično normalnost«, »modalnost« ali pa totalno prilagojenost družbenemu okolju, kjer so z različnimi represivnimi vsiljenimi t.i socializacijskimi vzgojnimi posegi povsem izključeni kazalci in merila splošnega osebnostnega zdravja.
Jože Livijen
Romsko vprašanje
Aktiviranje lastnih potencialov, samoorganiziranje. uveljavljanje etničnega pluralizma in preseganje statusa etnične de pri vi legi ra ne manjšine so procesi, ki vodijo do pretrganja skladnosti med etničnimi in socialnimi plastmi ali do izločitve vpliva nizkega etničnega statusa na socialni status.
VESTNIK
IffUSiG
/WW
nnnnis
SUBKULTURA REVŠČINE
Revščina je kroničen pojav, je povratno determinirana, je začaran krog, ker se generacijsko prenaša m je izključena vsakršna alternativa; gre torej za kopičenje negativnih dejavnikov, ki opredeljujejo revščino kot trajen, vedno aktualen in generacijsko prenosljiv jx>-jav.
Revščina v romskem naselju je zaradi neizobraženosti, slabega fizičnega stanja, nezaposlenosti, de-zorganizacije in patologije, kar velja za Rome, ki se ne zavedajo lastne revščine, saj jo opredeljujejo kot trajen akuten problem. Možnost za iskanje izhoda iz revščine se jim zdi minimalna.
Nedvomno je zavedanje lastne revščine pomembno za mobilizacijo posameznikov, če so le-ti družbeno privilegirani ali pa se odtrgajo iz getov. Prizadevajo si za spreminjanje svojega statusa na individualni ravni.
Romi, ki živijo izolirano v getih, se lastne revščine ne zavedajo očitno, saj so le-ti podvrženi socialni mhibiciji starejše generacije lastne etnične skupine, o Čemer pričajo neorganiziranost, fatalizem. akcijska nedejavnost in prepuščanje urejevanja lastnih problemov državnim službam.
Romska tradicionalna revščina je zasidrana v konkretnih družbenih strukturah, je torej primarno objektiven pojav m je le sekun-
darno zasnovana na sjrecifični subkulturi revščine, torej jo je mogoče označiti za strukturalno revščino in Šele pri pojavih nove revščine, ki nastajajo zaradi sodobnih dezinte-gracijskih družbenih procesov, je potrebno iskati večji pomen v kulturnih determinantah.
Ker Romi niso vključeni v sodobne družbene tokove in sodobne dezintegracijske procese (niso pa zaradi marginalnosti, ki izhaja iz apriorne odtujenosti okolja do njih), pridemo do sklepa, da je subkulturo revščine Ireba šteti za sekundarni dejavnik, objektivne življenjske razmere pa za primarni dejavnik vedenja revnih, ker !e-ti reagirajo na objektivne razmere njihovega bivanja.
K znaEjnostim subkulture revščine štejemo: odvisnost, fatalizem, manjvrednost, podrejenost, nepo-djetnost. marginalnost, resignacijo. nevključenosl v državne institucije itd.
Vedenje Romov ni vedno racionalno. je pa ta »čustveni iraciona-lizem« mogoče razložiti z vsiljenimi objektivno določenimi prisilnimi razmerami, za katere vemo, kakšne so. Torej. revščina pri Romih je primarno objektivni pojav, zasidran v konkretnih družbenih strukturah, in je le sekundarno zasnovana na specifični subkulturi revščine.
Subkultura revščine izhaja iz predpostavke, da je le-ta značilna za posebne kategorije revnih, ki se nenehno reproducirajo, določa njihovo vedenje, ki izhaja iz vedenja
potem tudi reakcija ustrezna temu vedenju.
Značilnosti subkulture pričajo o tem, da Romi reagirajo na objektivne razmere bivanja, ki so determinirane v konkretnih družbenih strukturah, potencirane z rasno diskriminacijo. Če bi se objektivne razmere spremenile, bi se nedvomno ustvarili zametki za permanentno dezintegracijo subkulture revščine in bi se v relativno kratkem času ločila od socialnih agregatov in prišla do višjih kategorij organiziranja in razvijanja kulturne identitete.
V podrazredih, kot so Romi, ki dolgotrajno živijo v revščini, se počasneje spreminjajo navade subkulture revščine, ki ni temeljni izvor ravnanja revnih, saj so za to krive objektivne razmere, na katere zvečine ne morejo vplivati. Subkultura se počasi spreminja in je zaradi krožnega toka dejstev nekoliko bolj zakoreninjena. Vsekakor pa motamo poudariti, da so temeljne vrednote pomembnejše od subkulturne revščine, se pa ne morejo uveljaviti zaradi obstoječih determinant.
Postavlja pa se utemeljeno vprašanje trajnejšega obstoja subkul-

oz.
občutenja tega začaranega
kroga vedno obnavljajočih se dejstev. iz tega vedenja namreč izhaja ne mobilnost resignacija, apatična togost. Revni se potem ne zavedajo svojega dejanskega stanja in se zaradi tega ne spoprijemajo z revščino, ki jih prizadeva, zato je
ture revščine v primeru, če bi se objektivne razmere spremenile, kar Šc posebej velja za kategorije, ki dolgotrajneje živijo v bednih razmerah. kjer se navade spreminjajo počasi ah stežka.
Subkultura revščine ni temelj ravnanja revnin. saj bi to pomenilo. da so posamezniki sami krivi za svojo revščino.
REŠEVANJE ROMSKE PROBLEMATIKE
Procesi adaptacijske akulturali-zacije nakazujejo omejevanje pojavov etnične stratifikacije in neenakosti. ki delijo etnične skupine na privilegirane in ne pri vi legi ra ne.
Adaptacijska akulturalizacija je povezava procesov pluralistične adaptacije in akulturalizacije,
Če marginalne etnične skupine skušajo ohraniti svojo kulturo, potem mora dominantna večina opustiti asimilacijske pritiske. Mora pa seveda biti navzoča enaka interakcija etničnega pluralizma, kjer seveda prevladujoča večina mora opustiti asimilacijska nagnjenja, hkrati pa etnične manjšine morajo, če se hočejo ohraniti, sprejeti nekatere elemente dominantne kulture (znanje jezika, vključevanje v širšo družbo), seznaniti se morajo z večinsko kulturo, da se potem lahko ubranijo asimilacijskih teženj večinskega prebivalstva. Hkrati pa ohranjajo značilnosti svoje kulture, kar jim naposled omogoča vključevanje v družbene inštitucije in možnost socialne promocije, da vedo
artikulirati, definirati in pfedv izraziti svoje potrebe in
Procesi asimilacije so za Ko vabljivi, čeprav težko dosrgip ■ Le-ti se potem ne zavedajo ® nega kulturnega bogastva in se bolj utrjuje socialen agega ■ izključuje višje oblike orgamar nosti
Med njimi sta sicer fizična P\ dobnost in bližina, ni pa nika organiziranih družbenih s11*0*' . nosov in komuniciranja, biS vsebinske oznake šele nas?5£ne
Utrjevanje elementov dnizor skupnosti bi utrjevalo notraPJ0 nično identiteto Romov m s pospeševalo prehod od agreg do skupinskih vez,, ki b. Jih potrebno posodabljati z uvajanje elementov modernih družb slu uveljavljanja, formalnih org zacijskih m inštituciab^3*. struktur, kar je potrebno z« janje etničnosti tet zaradi po vanja z drugimi skupinami ter njihovo vkljub v širšo družbo.	|jčn0-
Spričo njihove etnične r 6 sti. ki izhaja iz nekaterih zg skih silnic, razpršenosti in .3lj vilčnosti. bo težko Pf »spontane« etnocentnzm* nofobijo	so
Neujemanje med poseb • .^o cialnimi statusi, ki ga 01	k0„si
za pozicijsko statusno stenco. ustvarja možnost z	.
dovanje romske manjšin ■ posamezniki začenjajo p	.
izobrazbo, se začenjajo	t(r*
svojega nizkega socialneg
(Nadaljevanje
JANEZ BALAŽIČ
JJciIkuuics
St
PRODAJA LOKALOV IN STANOVANJ
v Murski Soboti v Lendavski
ulici
SGP POMGRAD VISOKOGRADNJE
lokali za pisarne in mirno obrt
v IV. fazi
- stanovanja, dokončana, za vselitev
VSELJIVO NOVEMBER 1992
SGP POMGRAD - VISOKOGRADNJE
INFORMACIJE! ^3274021685
MURSKA SOBOTA, ŠTEFANA KOVAČA 10
telefaks: 25 244
Plemiške rodbine v 14. stoletju v Prekmutju
Ozemlje današnjega Prekmurja je bilo kronska zemlja, ki so jo madžarski kralji podelievali v fevd. Že leta 1208 je madžarski kralj Andrej n. podelil Nikolaju, grofu iz Železnega (Vasvara), zemljišče Lendava.1 Taisto zemljišče je kralj vnovič potrdil za njegov fevd leta 12f"
Za grofom Andrejem so lastniki gorenjelendavskega zemljišča postali Amadejci. Leta 1275 je namreč Arpadovič Ladislav IV. podelil zemljišče Amadeju iz rodbine Guthkeled. Podelil ga je kot naš grad, Lyndua imenovan, ki je v Že lezni županiji.5 Amadejci so imeli grad in zemljišče tudi v 1. polovici 14. stoletja.
Po smrti zadnjega ArpadovpS Andreja III. je prišlo v ogrskem kraljestvu do notranjih nemirov. Na Madžarskem je oblast prevzel Anžuvinec (Anjou) Karel že v začetku 14. stoletja (1302). Temu so se uprli tudi gospodje Gisinški (iz Gossinga/Nemethujvara), ki so se tedaj povezali s češkim kraljem Otokarjem ter temu podredili tudi svoje gradove in posesti.’ Gisinški so pod vodstvom Janeza že leta 1301 opustošili dolnji del današnjega Prekmurja in si nasilno prilastili večji del le-tega. Šele leta 1319 jih je v odločilni bitki premagala vojska gornje lendavskega Nikolaja Amadeja.
Amadejci naj bi bili lastniki zemljišča Belmura že leta 1323, zagotovo pa sta tako ozemlje Belmure kot gornje lendavska posest spadala pod iste Amadejce leta 1347 m 1348.
Za Amadejci so poslali lastniki gornjelendavskega zemljišča (kajpada združenega z zemljiščem Belinu ro) Szechyji.i Posesti so le-ti tu »uživali« več stoletij, in sicer med leti 1356 m 1365, »Leta 1365 si je Nikolaj Szechy, takratni dalmatin-sko-hrvaški ban, z darilno listino pridobil zemljišče Gornjo Lendavo, s katerim je bilo združeno tudi zemljišče Belmura.*6
Poslej lahko govorimo o svojevrstni zaokroženosti ozemlja Slovenske krajine pod isto plemiško rodbino, kar naposled - v prenesenem smislu - pomeni tudi, da spomenike. ki so nastajali od tedaj, prepoznavamo in jih istovetimo znotraj posebne podskupine l.i.
prckmarnke A upnic.

iic
*
h
h
P
■i
* - v
Heraldično znamenje gornje lendavske plemiške rodbine
cerkva, čeravno neposrednih pisnih virov o tem nimamo. Tako čas gotizacije farne cerkve v Murski Soboti, tam v 3. četrtini 14. stoletja, lahko povežemo z rodbino Szčchy, posebej z banom Nikolajem. Poleg znamenitih stenskih slikarij, ki posredno kažejo na zveze patronov z matično pokrajino Go-mdr (nekdanja madžarska županija. danes na Slovaškem) Szčchyje posredno kot zavetnike soboške cerkve potrjuje še pred prezidavo viden sklepnik: »dvoglavi orel z razprostrtimi krili s petokrako krono nad glavama in s temle krožnim napisom: I. C. P. Sz. de R. Sz. An no 1676 die 14 W'5.
Za patrona cerkve v Martjancih, četudi je kraj ozemeljsko spadal v okvir gor nje lendavske posesti, je znano, da je gradma in poslikava nastala za župnika Erazma. Da pa so bili Szčchyji izjemno dejavni kot donatorji, potrjujejo drugi spomeniki, ki spadajo ali pa so bodisi v srednjem veku spadali pod njihovo oblast. Med temi velja omeniti, da je dal najverjt^neie prav ban Nikolaj Szčchy mojstru Akvili tam v sedemdesetih letih 14. sto
•j	„p
Szechyji kot d°^pno dah pozidati tudi ŽU) .	,,
Sv Juriju (ob kon “ in,ir'4^; z njihovim grbo pa so okrašeni tudi	.p.
v prezbiteriju župn^	p-
nji Lendavi (2. P^ letja) ter v Nedch P trovcih.
’ >N<colM,	<i
»terrani quon<lam ' crli<"-Fcrrcum častrun P, ,, . h6 Milko Kos: Gradi*
Zagotovo so imeli prav 8zcchyji Up poslikati piafarno cerkev sv. ilpčktniii vtcigo pr> nastanku novih Trojice v Vdemcru Oo lej so
vencev v srednje	“
(1201 1240). Ljub ja^ ' tsli, nav delo. *1 . r IT"’ • r castrum nos m R| * (um in comiialu 1(^x4 tem cum ' m"' ' jjoi 5 Zdko. Murska Sbboi . r(11Vn f akonala m ivA nosi Prekmurja v a 3 v I* mk«. Xl/I, Ljublpn3	(
• Ivan Zelko.	1^
mka, XI/3. Lj“bl^ S^ii>'l' ■ Maličmkrajrodb^ j-.
Kima Szčch * n^ vllSk. A& mor. dandanašnji (op' ... r « Iv.m ZcIkp-.i^ -^pe^i-Vr ’	inustr.ss.muslodie^.	jo
anno
h
I«


Ygstnik, 5. novembra 1992
stran 15
I
kronika
Mesec požarnega varstva
Prikazana vaja gašenja in reševanja
Ob koncu meseca požar-ne£a varstva. v katerem so pripravili številne ak-'™aosti, ki so bile usmerjene v Preprečevanje požarov in ?TUgih nesreč, je pripravil >lab pomurskih gasilskih zvez v Murski Soboti medobčin-s’° gasilsko vajo gašenja in Sevanja, Na vaji, katere kredpostavka je bila izbruh Požara na objektu usnja in ^mikalij Veleblagovnice Pomnik Murska Sobota, so j^elovale gasilske enote iz Lendave, Ljutomera, Rad-
Murske Sobote, AIoga, Bakovec. Rakičana in »štnelavec. Vajo je vodil ob-'nski gasilski poveljnik Mur-s*a Sobota Jože Pintarič, ^tativne naloge pa sta izva-™ podpoveljnik Štefan Ve-. 'n sektorski poveljnik Šte-9,1 Rančigaj. Kot opazovalci So bili gasilci iz okraja Že-
M^val ie ^dnost
v ;^rel Kolmanič iz Fokovec j," Peljal 26. oktobra z oseb-P° Ghci arh”ekta
9 1 Ko je pripeljal do kri-7 Gregorčičevo ulico, je ■ vendar pa je po-w 0 )e speljal, spregledal t11' av,°’ Xi ga je vozil Maks kh ,'z Bakovec, zato sta I	Nastala je gmotna
e? Povrh pa se je Kolmanič F^oval.
^hitra vožnja ^ederovcih
29. oktobra, ob ''■ut *e Pebal z osebnim h .‘^ko VukušiČ iz. Vodic K^^nalni cesti Gedcrovci-
Vozil naj bi z ne-(1 hitrostjo. V blagem las} ?avoju v Rankovcih ga mikL Zana5ati- nakar je za ' )t j,^Vl °bcestni jarek, kjer prevrnil m se takoj ' Vi v°s'.av’! na kolesa. Voz-I 9^ 'kll^č se je hudo poško-
na
za pešce
•t. za pešce v Pa-H,' v Murski Soboti je \ u ki ga je l. novem
Peter Tropenauer iz
^del pešca Franca Mat-Sebeborec in ga zbil ’ rs K Sreči POSkodba hudj.
novci (Jenersdorf) iz Avstrije in Lentija iz Madžarske.
Ob analizi vaje je bilo ugotovljeno, da so gasilci pokazali veliko spretnosti pri gašenju in reševanju ter da pomurski gasilci, ki so sodobno opremljeni, obvladajo tudi najbolj kritične požare.
O vaji so se pozitivno izrazili tudi opazovalci iz sosednjih držav ter poudarili, da je bila koristna tudi zanje. Prav tako sta vajo dobro ocenila generalni direktor Potrošnika Jože Kovač in predsednik soboškega IS Ivan Obal.
F. M.
Škode za 120.000 tolaijev
Nesreča se je zgodila 27. oktobra ob 16.40 na regionalni cesti zunaj Gornje Bistrice. Policisti so ugotovili, da je Ivanka Glavač s Srednje Bistrice vozila traktor, h kateremu je imela pripet voz. Pred zavijanjem v levo je nakazala smer in pričela z vozilom zavzemati položaj za zavoj v levo. Njeno ravnanje je pravočasno opazil za njo vozeči neznani voznik tovornjaka, zato je zmanjšal hitrost. Za tovornjakom pa se je pripeljal z osebnim avtom Bo-ban Košovljanovič iz Negotina v Srbiji, ki je začel prehitevati tovornjak, ne da bi se pred tem prepričal, če lahko to varno stori. Potem ko je opazil traktor. je začel močno zavirati, vendar ni pomagalo, saj je po 29 metrih drsenja trčil v kmečki voz. pripet k traktorju Glavačeve. Voz se je prepolovil. Hujših telesnih poškodb ni.
Kdo je ukradel devize?
Nekateri ljudje (še) ne zaupajo banki, zato hranijo devize doma. Žal pa se to lahko maščuje, kar ilustrira tudi »zgodba« iz Lipc. Iz spalnice Matjašečeve stare mame so izginile devize v protivrednosti 1.852.(XXI tolarjev. Denar naj bi hranila v kuverti pod preprogo.
Motokultivator je izsiljeval
Predzadnjo sredo se je pripetila prometna nesreča na Melincih. Karel Cedula iz Zasa-dov je nenadoma pripeljal z dvorišča stanovanjske hiše in zaprl pot voznici osebnega avta D. T. s Hotize, ki Se je pripeljala iz ižakovske smeri, Cedula se je hudo poškodoval, gmotna škoda pa je 40.000 tolarjev.
Vlom na ragdonskem sejmišču
Med 20. septembrom in 30. oktobrom je nekdo vlomil v kiosk Ljubice Vukič na sejmišču v Gornji Radgoni. Vlomilec je odnesel 3-fazni električni števec, večji mlin za kavo in drugo. Skupna škoda znaša 100.000 tolarjev. Za storilcem Še poizvedujejo.
Pes povzročil nesrečo
V nedeljo, L novembra, ob 7.30 se je Anton Vaupotič peljal skozi domačo vas Rado-slavce. Vozil je motorno kolo. Pri hiši številka 57 je pritekel z dvorišča pes, katerega lastnik je Miran Germšek. Motorist je sicer zaviral, a jc kljub temu trčil v psa, nato pa je (voznik) padel in se hudo poškodoval. Škode na motornem kolesu je za 10.000 tolarjev.
Zdena karta
Slovenila je od 23. oktobra 1992 pi^lsepravnu čla-nica sveta naci&aatnih zava-rtreahih birojev v Lon douu. »ato bo lahko izdajala tako iarra.jvane zelene karte, ki jih zahtevajo v dr žavah. s katerimi m dogo-voijeno. da jih voznikom, ki pribama &z mejo, ni treba imeti. Take sporazume je imela Jugoslavija z ve® snu^njirai državami. S l. dcuentbrom bodo izdajale selsss karte slovenske zavarovalnice. Zaželjeno je, naj as K lastniki avtov, ki zelene Karte nujno ne po-fc na začetka pri-t&ktdi na zavarovalnice, kjer zavarovane svoje avte, Za Avstrija zelena karta ni potrebna, z Italijani pa je dogovorjeno, da nam bodo v lem mesecu še po-gledali skozi prste in bomo tja potovali fc s staro ¥13-zeleno Larto. Kdor pa mora nujna fe v tem mesecu od-j»tOT«g k državo, kjer ¥ U-karra ne bo moral skleulii na meji kratko-UpČap zavarovanje. Slovenski si bo prizadeva! za sklem»ev sporazumov s čim več država reti. da bi avto-mobiiiai lahko potovali čez mejo hrta zelene karte. Z vdar^cnjem v svet birojev zelen« Karte prevzemajo slovenske zavarovalnice ve-Wko tveganje, saj pravila določajo. da moi^n povrniti ckodo, ki jo gumoS Jov^tista	po
dahnili, ki veljajo v tisti državi. Iger se je zgodila nesreča. Tam pa s® najvišji zneski zete visoki Avstriji 12 milijonov). < j z	o »j
1 Mesec boja proti alkoholizmu
Na akcije v mesecu boja proti alkoholizmu, ki potekajo v novembru in sovpadajo z aktivnostmi boja proti narkomaniji, so se vneto pripravili tudi pri občinski organizaciji Rdečega križa v Murski Soboti.
Tako so petim srednjim m 17 osnovnim šolam in 13 njihovim podružnicam že razdelili preventivno vzgojno literaturo, plakate, prospekte in drugo gradivo, ki opozarja na škodljivost čezmernega uživanja alkohola.
Kot je povedala sekretarka OO RK Murska Sobota Agica Novak. so plakate ob mesecu boja proti alkoholizmu razdelili tudi vsem zdravstvenim zavodom in drugim javnim ustanovam v občini. Z novembrom pa se je na to temo v soboški občini začel tudi likovni m literarni natečaj. Na njem bodo sodelovali osnovnošolci (v dveh različnih stopnjah: nižja in višja) ter srednješolci. Najboljša likovna oz. literarna dela bodo ob koncu leta razstavljena oz. zbrana v posebnem literarnem zvezku.
Nosilec natečaja na temo o škodljivosti alkoholizma je prav tako občinska organizacija Rdečega križa Murska Sobota, G. G
Da bi bilo manj požarov
Oktober jc mesec požarne varnosti. V' tem mesecu se običajno pregleda stanje požarnega varstva. Letos so se v lendavski občini odločili, da bodo vso skrb namenili preventivnemu delu, saj se zavedajo, da je preprečitev nastajanja požarov pomembnejše kot urnost pri gašenju. Posebno pozornost so namenili pregledu stanja vodnih razmer na celotnem območju občine, pregledu stanja požarnega varstva v podjetjih, zasebnem obrtništvu in v prometu. Pripravili so tudi posvet z varnostniki v podjetjih o požarni preventivi s praktičnim delom gašenja začetnih požarov. V poli-centrih pa so se z gasilci pogovorih o novem sistemu priprave požarov in drugih nesreč. Gasilska društva so sicer dokaj dobro opremljena za gašenje, vendar morajo opremo nenehno izpopolnjevati, še zlasti za morebitne ekološke nesreče. Po naših cestah se namreč prevaža čedalje več nevarnih snovi, ki lahko ogrozijo oziroma onesnažijo naravo. V lendavski občini deluje gasilsko društvo v vsaki vasi, kar je že samo po sebi jamstvo za požarno varnost.	JD
^L^dnja, storitve, trgovina telefaks: (062) 731-144
^BENEDIKT
&ni' zadružni hlevi)
K
7°dajamo vse za vaš dom in okolje ter kmetijsko mehani-
vam strojne omete • izoliramo dom • vgradimo jAru6 stene • montiramo spuščene stropove ...
8. do 17., ob sobotah od 8. do 13. ure.
JE IME ZA TISOČ DOBRIH STVARH
Nesreča v Gomilici
V soboto, 31. oktobra, ob 11.50 se je zgodila prometna nesreča v Gomilici, vzrok zanjo pa je izsiljevanje prednosti. Marija Zupančič iz Kungote je pripeljala po lokalni cesti iz Gomilice v križišče s prednostno cesto TumišČe-Cren-šovci. Pred znakom »stop« je izsilila prednost pred osebnim avtom, ki ga je vozil iz smeri Turnišča Pavel Gone iz Slovenske Bistrice. Nastala je večja materialna Škoda, poškodovali pa so se voznica Zupančičeva in njen mož Alojz. Danica Metličar in Mihaela Gone.
Trčil v ograjo pokopališča
Teodor Gyurica iz Doline pri Lendavi se je peljal 27. oktobra s kolesom z motorjem po regionalni cesti, ki pelje skozi Mostje. Vozil je tudi sopotnico K. O. iz Mostja. Ko je pripeljal do lokalne ceste, ki vodi v stari del Mostja, ni uspel izpeljati ovinka, kajti vozil je prehitro, zato je zapeljal, v levi jarek, globok 2 metra, nato pa še trčil v ograjo vaškega pokopališča. Voznik, ki nima potrdila o poznavanju cestnoprometnih predpisov, se je hudo poškodoval. sopotnica pa laže. Noben od njiju ni imel na glavi Čelade.
Zasegli pištolo in nože
Policisti oddelka policijske postaje v Rogašovcih so 30. oktobra zasegli Dragu R. iz Dolnjih Slaveč pištolo CZ 7,62 milimetra z enim nabojem, za katero pa ni ime! dovoljenja. Istega dne so obravnavali Ernesta P . prav tako iz Dolnjih Slaveč, pri katerem pa so našli 3 vojaške nože za nastavitev na avtomatsko puško, ki prav tako ni imel dovoljenja. Oba bodo ovadili ustreznim organom.
Kjer osel leži, tam... pusti!
Nazaj k naravi. Ohranimo okolje. Pustimo našim potomcem tudi del neokrnjene narave.
To je samo nekaj gesel, ki naj bi vplivala na ljudi. Prekmurje, ki zaenkrat Še ima nekaj naravnega okolja, ki še ni onesnaženo z industrijskimi odpadki, pa žal kaže tudi tako podobo.
Štedilniki in drugi »hišni pripomočki« ležijo v gozdu ob cesti Nedelica-Radmožanci. Podjetni gozdarji, ki bdijo nad gozdom so pred »vhodom« v odlagališče postavili ličen napis: Človek, ne onesnažuj me.
Takih »skritih« odlagališč pa je več in več. In kdo so ti, ki jim ni mar za okolje? Mar bodo naši potomci zelene gozdove videli samo na televiziji ali na barvnih fotografijah? In še mnogo več vprašanj bi lahko zastavili tistim, ki s svojim ravnanjem kazijo videz zelena narave.
Tekst in fotografija: J. Ž.
POROKE
V OBČINI murska sobota so se poročili
Jože OSOJNIK, pleskar. Vaneča 34, in Silva KEREC, ekonomska tehnica, Vaneča 17 b; Franc CELEC, nalagalec. Petanjci 31. m Matejka CMOR. administrativna tehmea, Moravske Toplice, Dolga 65; Silvo JAKOB, dipl, inž računalništva Rakičan, Tomšičeva 19 in Gabrijela ŠKALIČ. dipl, ekonomistka, M, Sobota. MikloŠa Kuzmiča 4; Borut PRINČIČ, dipl, inženir elektrotehnike. Tolmin, Žagarjeva ul. 6. in Jana CIPOT, dr. medicine. Ljubljana. Kumrovška ul. 7; Anton ČONTALA, delavec. Rakičan, Lendavska 15. in Irena DONŠA. medicinska sestra. Bakovci. Mladinska 44; Zlatko KOP. elektrikar. Rijeka, Ivana Čikovtča Belog 8 a. in Darinka VEREŠ, tekstilna inženirka, M Sobota. Stara 22, Marjan DERVARIČ, krojač. Večeslavci 106, in Simona GABOR, šivilja Murska Sobota. Rožno nas 39; Vladko MAKOVEC, krojač. M Sobota. Ciril Metodova 17, in Marta HORVAT, frizerka. M. Sobota, C Metodova 17; Bojan VOLKAR. elektrikar, Bakovci. Cvetna 28. in Martina ŠKRAB AN. Šivilja. Krog Plečnikova 77 Andrej FLISAR, mesar Krajna 74. in Sonja SLIVNJEK, strežnica. Skakovci 68 a. Robert VOGRINČIČ, natakar. Tešanovci 100 a in Simona LESJAK, gospodinja. Tešanovci 100 a; Ivan MOJZER. glasbenik, Maribor. Koroška 92. m Sonja ŠIBILA, učiteljica. Maribor. Kočevarjeva 8; Dam jel POMPER. železokri-vec. Vinično 62 a. m Natalija GUTMAN, šivilja, Dokležovjc, 'I rale 3; Simon BALIGAČ. tekst konfekcionar, Beltinci. Gregoričeva 31. in Brigita KUČAN, ekonomska tehnica. Ivanjševci 15; Alfotiz BOKAN, mesar. M. Petrovci 14. m Melita ŠINKO, sitoti-skarka. Petanjci 118. Andrej GABER, zidar. Sv. Jurij 116. in Bernardka ROGAČ, tekstilna konfekcionarka. Sv. Jurij 116; Alojz VOHAR. PTT mehanik, Bakovci. Poljska 39, in Lidija KOUTER. hkalka. Gančani 218	ČESTITAMO'
stran 16 vestnik, 5. novembra 199? ( j
šport
Prva slovenska moška rokometna liga
Prva zmaga Pomurke
V četrtem kolu prvenstva v prvi slovenski moški rokometni ligi je Pomurka iz Bakovec v Murski Soboti pred okrog 500 gledalci premagala Italco iz Dobove z 21 19 in letos prvič zmagala. Zmaga Bakovčanov bi bila lahko prepričljivejša, saj so v prvem polčasu vodili s štirimi goli prednosti (7:3). prav tako tudi v drugem polčasu vendar so gostje rezultat izenačili tako, da so st gostitelji zagotovili zmago šele v končnici igre. Strelci za Pomurko; Lovenjak 6. Okreša 5. Meolic 3. Kušter 3. Škraban 2 in Buzeti 2. V petem kolu gostuje Pomurka v Ljubljani pri Kolinski Slovanu
Dvojna zmaga
OŠ II
SD Jovo Jurkovič Videm
Druga slovenska ženska rokometna liga
V Kuzmi je bilo drugo športno srečanje delavcev osnovnih šol soboške občine Sodelovalo je 10 šol. tekmovali pa so v odbojki m namiznem tenisu Največ uspeha so imeli delavci z OŠ II Murska Sobota. ki so pobrali vsa prva mesta. V odbojki so v finalu premagali Kuzmo z 2:1. v namiznem tenisu pa Puconce prav tako z 2:1. Vrstni red - odbojka: 1. OŠ H MS 2. Kuzma. 3 Petrovci; namizni tenis: 1 OŠ H MS. 2. Puconci. 3. Kuzma, {kg)
Dobijo sodobno avtomatsko strelišče
Točka Bakovčank v Velenju
V zadnjem kolu prvenstva v drugi slovenski ženski rokometni ligi je ekipa Bakovec gostovala v Velenju in igrata z domačo ekipo neodločeno 20:20. Rokometašice Bakovec so tokrat igrale dobro in bi z malo več sreče lahko zmagale. Strelka za Bakovce: Boharjeva 8, Vugrinec-Tratnjekova 6. Gjerekova 3. Buzetijeva. Žižkova in Sreševa po enega. S tem je bil sklenjen jesenski del prvenstva. Rokometašice Bakovec. ki so prvič tekmovale v tej konkurenci, so dosegle lep uspeh.
Kegljanje--
Rekordna
zmaga Radenske
Člani strelske družine Jovo Jurkovič iz Vidma so v minulih letih uspešno tekmovali v prvi slovenski ligi, uveljavili pa so se tudi na drugih tekmovanjih. Zaradi reorganizacije tekmovanja letos sodelujejo v drugi slovenski ligi sever. S pripravami za novo
tekmovalno sezono so začeli nekoliko kasneje, kot so načrtovali, saj so se lotili gradnje prizidka in širitve avtomatskega strelišča. Sedanje štinstezno bodo razširili na osemstezno. kar bo pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj strelskega
Tretja slovenska moška rokometna liga
Zmagi Radgone II in Razkrižja
V osmem kolu prvenstva v tretji slovenski moški rokometni ligi je Radgona II premagala Moškanjce s 23:21. Najboljši strelci pri Radgoni: Jezernik 9. Strah 4 in Fišinger 3. Razkrižje je premagalo ekipo Angel Besednjak s 25 19 Strelci za Razkrižje: S. Zajnkovič 8. Rožmarič 4, Skrlec. M Zajnkovič in Sitar po 3 Velenje II je premagalo Mladinca iz Murskih Črnec z 32:17. Najboljša strelca pri Mladincu: M. Gregorinčič 5 in F Gregorinčič 4. Drava II je premagata Pomurko II z 19 16 Najboljša strelca pri Pomurki: Horvat 5 in Vereš 4. V zadnjem kolu igrajo: Mo-škanjci - Razkrižje. Mladinec - Radgona 11 in N. Oprema II - Pomurka II
V drugem kolu prvenstva v me-dregijski kegljaški ligi je Radenska na kegljišču Vikenda v Radencih premagala Konstruktor Branik iz Maribora z visokim rezultatom 7:1. Radenska je podrla 5256 kegljev, kar je klubski rekord kegljišča. Prav tako je Miro Steržaj z 933 keglji postavil rekord za posameznike na prenovljenem kegljišču. Radenska je nastopila v postavi: Kučan 906. Drvarič 837. Kovačič 917. Šalamun 813. Strežaj 933 in Mtmdjar 850 podrtih kegljev.
M. Šalamun
Strelska ekipa Jova Jurkoviča iz Vidma. Stojijo od leve: Janko Stergar, Anton Kocbek in Gorazd Kocbek, manjkajo: Alojz Sija n ec, Stanko Rojko in Branko Korošak.
športa. saj so se doslej m0^ voziti trenirat in tekmova strelišče v Gornjo RMg®, ah Tišino, kar je tudi ।£w stalo. Avtomatsko strelišče radi spravili pod streho i zime, spomladi pa ga čali. Dela v glavnem op'd Ijajo prostovoljno.
dobili potreben les finančno pa jim pomagajo tudi vi ska krajevna skupnost.
gonska športna kateri obrtniki. Za ekipo Jovo Jurkov^ , tekmovali: Anton Koc«_ Gorazd Kocbek. Jank° gar. Alojz pijance. < k Rojko m Branko Koro* Z	žrebom	ligaškega	lekrnov
nia so zadovoljni. saJ„ -kar pet srečanj v Gornj' K goni. Želijo si. da bi S® žali v drugoligaški renči, če pa bi dosegli J bi bili še bolj zadovoljni-leg članske ekipe 'map mlajše mladince in mta<* ki se redno udeležuje) činskih. pomurskih m r bliških tekmovanj ter gajo zadovoljive rezul
Druga slovenska moška košarkarska liga
Štatenberški tek
Prva slovenska odbojkarska liga
Druga zmaga Vigrosa
V tretjem kotu prvenstva v prvi slovenski moški odbojkarski^ ligi je Vigros Pomurje v Murski Soboti pred okrog 300 gledalci premagal Šempeter s 3:2 (12:15. 10:15. 15:3. 15:4. 15:9) Sobočani so nepričakovano izgubili prva dva niza in šele v tretjem zaigrali tako, kot znajo, m ga gladko dobili Prepričljivo so zmagah tudi v četrtem nizu, tako da je o zmagovalcu odločal peti niz. ki so ga prav tako prepričljivo dobili odbojkarji Vigrosa in tako dosegli drugo zmago. Vigros: Ratkai. Žalik. Gobec. Vnuk. R. Poredoš. Josipovič. Novak. Mašič. Marič. D. Poredoš in Prša. V prihodnjem kolu gostujejo Sobočani pri Pionirju v Novem mestu.
Druga slovenska moška odbojkarska liga
Dve zmagi Ljutomerčanov
V zaostali prvenstveni tekmi druge slovenske odbojkarske lige so Ljutomerčani premagali Vitedo II s 3:0. V petem kolu prvenstva pa so gostovali v Črnučah in zmagali s 3:1. Ljutomerčani so zlasti dobro igrali v zadnjih dveh nizih, tako da je njihova zmaga povsem zaslužena Ljutomer: Rajnar. Krajcar. Kavnik. Drvarič. Kaurin. Savič. Zidar. Grut. Onišak. Skrobar V prihodnjem kolu igra s Pionirjem II v Novem mestu.
Tretja slovenska moška odbojkarska liga
Prekinjena tekma Turbina
: Beltinci
V petem kolu prvenstva v tretji slovenski moški odbojkarski ligi sta se srečali še neporaženi ekipi Turbine iz Selnice in Beltince. Tekma je bila pri rezultatu 1:2 in v času ko so imeli Beltinčam set žogo za zmago, prekinjena, ker je nekdo od gledalcev vrgel petardo. O izidu tekme bo odločala tekmovalna komisija. Ostali pomurski ligaši pa so igrali takole Pomurje II Šempeter II 3:0. Fužina II : Radenci 0:3 in Vuzenica : Cven 3:1 V šestem kolu igrajo: Beltinci: Cven. Radenci : Vuzenica in Turbina : Pomurje II.
Tretja slovenska ženska odbojkarska liga-—_
Pomurje še brez poraza
V' petem kolu prvenstva v tretji slovenski ženski odbojkarski ligi je Pomurje premagalo Branik Rogozo s 3:0 m je še brez poraza. Topolšica je premagala Ljutomer s 3:1. Črna pa Cven prav tako s 3:1 Tekmo med Puconci in Celjem so preložili. V šestem kolu igrajo: Celje : Cven. Ljutomer : Črna. Paloma : Pomurje m Puconci : Ruše.
Radgona premagala Bistrico
V petem kolu prvenstva v drugi slovenski moški košarkarski ligi je Radgona kot gostitelj premagala Bistrico s 93:84. Prvi polčas je bila igra enakovredna, medtem ko so si Radgončani v drugem polčasu priigrali prednost 12 točk, kar je bilo dovolj za zmago. Strelci za Radgono: Bratkovič 24. Ulaga 23. Gomboc 17, Cigut 17. Banič 6. Slavič 4 in Niderl 2. Najboljši pn Radgoni je bil Bratkovič. V prihodnjem kolu igra Radgona z Rudarjem	B Domanjko
Druga slovenska ženska košarkarska liga
Brez Drožinove poraz Pomuija
V šestem kolu prvenstva v drugi slovenski ženski košarkarski ligi je Pomurje gostovalo v Slovenskih Konjicah in izgubilo s Cometom $ 53:60. V moštvu Pomurja se je poznala odsotnost najboljše strelke Drožinove. Strelke za Pomurje: Cer 13 (3:10), Labč 9 (2:5). Breztč 7. Bohar 2 (0:3), Štefck 20 (4:7). Kar 2 (0:3). V petek igra Pomurje v Murski Soboti zaostalo tekmo s Šentvidom iz Ljubljane, v soboto pa z ljubljanskim
Slova no m
Z. Tibaut
Dekleta iz Lipovec, ki igrajo hokej na travi. Stojijo od leve: S. Tuhikanec, S. Tivadar, D. Maučec, S. Sraka, M. Škerget, A. Jančar, sedijo: S. Maučec, S. Erjavec, S. Tarlnjek, V. Gomboc, D. Forjan. M. Tivadar, M, Kavaš, S. Murat in M. Mesarič.
Horvat in Solinar uspesna
Prvi državni TOP za pionirje, ki je bil v Velenju je z izjemo trojice ki je sodelovala na mednarodnem prvenstvu ČSFR v Bratislavi, zbral vse najboljše slovenske igralce. Dva Pomurca sta se dobro odrezala, saj sta v svojih skupinah zasedla tretji mesti. Tako je Mitja Horvat v najkakovostnejši skupini kjer je igra! prvič na državnem TOP-turnirju, ob solidni igri zasedel dobro tretje mesto m ostal v krogu kandidatov za državno pionirsko reprezentanco. Miran Solar je v drugi skupim zasedel piav lako tretje mesto, kar je lepa uvrstitev, ker je rudi on prvič igral na TOP-turnirju saj mu je državni selektor dal priložnost, čeprav se na kvatifika-
cijskem turnirju ni uvrstil.
M. U.

Zmagoslavje TK Radenske
• । ' TK ’ ivt
Na drugem Štatenberškem teku so sodelovali tudi člani t zopet dosegli izjemen uspeh, saj so dosegli tri absolutne , j|r{ ■ v kategorijah. V teku na 10 km je pri ženskah zmagala . . s Kapele, pri moških pa Anton Holdinar iz Benedikta.	ic^.
enajsti. D Meglič pa šestnajsti. V teku na 21 km je v . |,u, zmagal Jože Čeh. Branko Lehner je bi! drugi. Janez Susl’1 —n Fn Kumek šesti. Alojz Horvat trinajsti in Roman Klančar de ^t** članih je bil Ceh prvi. Sušnik tretji in Horvat osmi, pnsl-	’
prvi. Kumek drugi, pn ml. veteranih pa Klančar četrti- K ,;koiii #
V soboto, 14. novembra 1992. bo v športnem centru v miva tekaška prireditev. V posebnem štafetnem teku ve 1 se bosta pomerili tekaški sekciji Radenske in Gorenja

।
t
Prejeli smo--------	----- - —
Nogometni sodniki smo ogorčeni
Izvršni odbor Medobčinskega društva MgoWe kov Murska Sobota je z ogorčenjem Sprejel ka& nogometnih sodnikov, ki jih je izrekla disciplin pri MNZ Murska Sobota, ker so zaradi ških taks odklonili sojenje tekem. V zvez« 5 seznaniti širšo javnost s stališči, ki smo jih	''
Zahteva nogometnih sodnikov na plenarnem nji*1" 9. 1992 je bila, da ne bodo sodili tekem, dolde &&& sodniške takse ne izenačijo z drugimi po Slouč tej upravičeni zahtevi iz objektivnih razlogov ni diti. bi bilo pošteno sklicati skupen sestane zveze in sodniške organizacije, kjer bi lahko p ne pa da se je zveza takoj odločila za kazni-bi lahko predstavnike zveze tudi seznanili z "ru° । salL, tiko, s katero se srečujemo v sodniški organi-. znano, da je zaradi nenehnih športnih izpadov	r
mh igriščih tetko dobiti sodnike (zaradi fizični „niv"‘ i eden moral celo v bolnico). Kljub v^emupasm obdobju pridobili 15 novih nogometnih	’ .ž
nogometne zveze e ta namen ie eno leto denarnih sredstev. Denar si moramo služitiS na sejmih. Vnaših vrstah imamo tudi dva dob Ija, kista usposobila te veliko nogometnihgodnd, tudi nesprejemljiva kritika predsednika mik'"iP}‘ , Mira Škofa o delu sodniške organizacije.	lit, m
tudi, da je nogometna zveza potem, ko so vali, da bodo sodili tekme za 2.000 SIT. in ':	4
se ukine suspenz, za zaprtimi vran sklenila, komisija uvede postopek proti nekaterim	>
kaznuje. Tako so bili kaznovani nekateri ki veliko pomenijo v slovenskem merilu (&rn"\ Kerčmar kot sodnika in Jote Batjak kat da s takšnim načinom dela razbijamo sodmsk hkrati pa izgubljamo najboljši kader. Žaraf odnosov med MNZ Murska Sobota in M ’ , Sobota nosita velik delež oba predsednika .
Ladislav Abraham, saj bi se morala hol ' o spornih taksah dogovoriti te pred tekmav Zaradi tega predlagamo, da najodgovornejši P organizaciji odstopijo m prepustijo, vodenje m razumevajočim kadrom	it„rska anir
ZaMMS^j^^
lastnik, 5. novembra 1992
stran 17
šport
Dušan Lanščak - predsednik TK Murska Sobota
Zboljšati delo v klubu
Teniški klub Murska So-'**■ si je s petimi igrišči in ^ubskimi prostori ob Faza-"eriji ustvaril idealne razite za delo in tekmovanja, ■eč o dosedanjem delu in na-trl,b smo se pogovarjali s Predsednikom kluba Duša-n°m Lanščak o m.
- Razmere za delo imate 'kalne. Kako pa so objekti Moriščeni?
zadovoljstvom lahko “Rjovim, da so teniška Jtišča v Murski Soboti zelo M>ro izkoriščena. Letos so >la v povprečju zasedena po M ur dnevno, kar je glede na bočino več, kot smo pričako-v<«
~ Zanimanja za tenis je y Murski Soboti dovolj. Ka-
Strukture pa prevladu-
je za tenis v Murski ubo/i veliko zanimanje, saj ^jamo, da je pet teniških Wče premalo glede na zani-mladih starejših, klubu imamo okrog 300 nted katerimi je ve-0 mladih igralcev, kar nas ?ndbuja k delu v prihod-"Jt.«
~ Teniški klub Murska Sobota se je v zadnjem obdobju uveljavil z nekaterimi prireditvami.
»Teniško sezono vsako leto začenjamo junija s teniškim piknikom na prostem. Letos smo organizirali prvo odprto prvenstvo Murske Sobote za veterane Slovenije. Moram povedali, da je tekmovanje zelo dobro uspelo, mi pa smo se odločili, da postane tradicionalno. Vsako leto organiziramo teniški ples in klubske turniije.«
- Kaj pa sicer menite o letošnji tekmovalni sezoni?
»Naša članska ekipa tekmuje v tretji slovenski teniški ligi. Zasedli smo nehvaležno drugo mesto in za las zamudili. da se uvrstimo v drugo slovensko ligo. Ta cilj pa vsekakor želimo doseči v novi tekmovalni sezoni. Poleg članske ekipe se raznih turnirjev udeležujejo tudi pionirji, ki dosegajo zadovoljive rezultate. Veseli smo, da so naši pionirji sodelovali na mali olimpiadi v Ženevi. Letos pozimi pa bomo organizirali vadbo pionirjev v novi Mešičevi hali, kar naj bi tudi prispevalo h kakovosti mladih igralcev.«
- Kako pa zagotavljate sredstva za delo?
»Levji delež denarja prispevamo sami s članarino in igralnino. Nekaj denarja pa dobimo tudi od reklam.«
- Kakšni pa so vaši načrti v prihodnje?
»V prihodnje si želimo dobre igralce, ki tekmujejo v tretji slovenski ligi, hkrati pa vzgojiti čim več mladih igralcev, saj imamo v klubu dovolj strokovnih delavcev. Z boljšimi tekmovalnimi rezultati pa bomo na teniška igrišča prav gotovo pritegnili več mladih, pa tudi gledalcev.«	Feri Maučec
Koper Slovan NAFTA Steklar Izola Železničar POTROŠNIK	13 2 7 4 9:17 n 13 3 4 6 17 19 10 13 3 4 6 14:23 10 13 1 8 4 13'23 10 13 2 5 6 12 16 9 13 3 3 7 1220 9	
	13	1 3 9 13:32 5
II. SNL		
Rudar	11	7 3 1 27:12 17
Triglav	11	6 5 0 19:7 17
Primorje	11	7 3 1 20:9 17
I Jadran	11	7 2 2 29 15 16
Avto Bum	11	5 3 3 16:13 13
Medvode	11	5 2 4 15:12 12
Domžale	11	4 3 4 16:17 11
GIDOS T,	11	4 2 5 14 16 10
T Jadran	11	4 2 5 11:14 10
Dravinja	11	4 2 5 15:22 10
Dravograd	11	4 1 6 17:20 9
Era Šmartno	11	3 3 5 11:15 9
Set Vevče	11	4 1 6 13:17 9
Korotan	11	3 2 6 17:26 8
Ilirija	11	1 3 7 10:20 5
Napredek	11	1 1 9 8:24 3
I. SOL moški		
Salonit		3 3 0 9:0 6
Pionir		3 3 0 9:0 6
Kamnik		3 3 0 9:1 6
Olimpija		3 2 1 6:3 4
VIGROS F		3 2 1 7:6 4
Šempeter		3 1 2 5:7 2
Granit		3 1 2 3:8 2
Bled		3 0 3 4:9 0
Fužinar		3 0 3 1:9 0
PROM		3 0 3 1:9 0
Prša slovenska nogometna liga
Mura premagala Maribor Branik
V trinajstem kolu prvenstva v prvi slovenski nogometni ligi je bil v Murski Soboti pomursko-štajerski derbi med Mariborom Branikom m Muro Srečanje so dobili Sobočani z 2:0. Oba gola pa je dal Omerovič. Sobočani so bili tokrat boljši od Mariborčanov in zasluženo zmagali ter se približali vrhu lestvice. MURA; Jakovljevič 8, Granov 8. Vori 7, Jančar 8. Kosi - (Vickovič 7), Kokaš 8, Citer 7. Slavic 7. Belec 7. Omerovič 8, K Cener 8. Lendavska Nafta je gostovala v Izoli in izgubila tekmo z domačim moštvom z 0:2. NAFTA; Veselič 6. Baša 6. (Varga ~). Graj 5. Novak 5. Djurdjevič 6, Drvarič 6. Nedelko 6. Hranilovič 6. Ballai 6. Šabjan 5, Rob 5. (Utroša 6). Beltinski Potrošnik pa je gostoval pri mariborskem Železničarju in izgubil z 0:1 Beltinčani so dobili gol dve minuti pred koncem tekme POTROŠNIK: Jelavič 7. Mundjar 5. Berendijas 5. Gaše-vič 6, David 6. Tratnjek 6 Godina 6, (Zver Voroš 5, (Forjan 5). Baranja 5. Škaper 6. Hartman 6.'V prihodnjem kolu igra Nafta doma z Ljubljano. Potrošnik pa s Steklarjem iz Rogaške Slatine, medtem ko Mura gostuje pri Gorici,
Druga slovenska nogometna liga
Prvi poraz Gidosa na domačem igrišču
V enajstem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi je Gidos nepričakovano prvič izgubil na domačem igrišču s kranjskim Triglavom 1:3 Turniščani niso znali izkoristiti terenske premoči in priložnosti za gol. medtem ko so gostje presenetili s hitrimi protinapadi in dosegli tri gole. Časten zadetek za Gidos je dal Lacko. Gidos: Zver, Zadravec. {Lacko-vič), Lebar. Ropoša, Markoja 1, (Lacko), Koveš Dominko, Rous, Pucko. Markoja II, Ternet V prihodnjem kolu gostuje Gidos pn Rudarju v Trbovljah
VO
II. SOL moški
l!
<
f e J K
rPešen start Pomorcev
I ?
.	Prvenstvo v prvi m drugi slovenski strelski ligi. V prvi ligi je
'sii.Tj '''"man Fliserja s Tišine zadela 1671 krogov, medtem ko ekipe
'l 110 tekmovanje. V drugi slovenski strelski hgi pa so tfbrtie 2j'le dosegle naslednje število krofov - SD Jovo Jurkovič • SD Mj«- .7'^-SD Štefan Kovač : Večer 1658:1621. SD Impol : SD ■ J 026 in SD Pomurka SD FLV 1611:1622 krogov.
^rtna napoved
I. SRL
Pivovarna Presad Gorenje N Oprema Kolinska Ajdovščina Rudar Drava Ribnica Jadran POMURKA Dobova
4 4 0 0 93:62 8
4 2 1 1 81:67 5
4 2 1 1 82:71 5
4 2 1 1 78:73 5
4 2 1 1 76:72 5
4 2 0 2 77:72 4
4 2 0 2 75:76 4
4 2 0 2 77:96 4
4 1 1 2 69:79 3
4 1 0 3 81.89 2
4 1 0 3 67:90 2
4 0 1 3 75:93 1
c
Vs
^,ni Spovedi št. 12 naši zvesti reševalci zopet niso imeli sreče, ^dnj^* "e morcmo podelil’ nagrade. Želimo vam več sreče
.	■ rešitev športne napovedi št. 12.
“irj —------------------------------—
I
i. Leniča, ( JS 5 vld<’s 6 bOv”iar
Jelica
Rezultat
Tip
Nafta Potrošnik Maribor Triglav Beltrans Ižakovci Rakičan Gančani Dobrovnik Odranci
2:0 1:0 2:0 1:3 2:1
1:1 3 1 1:1 1:4
0:0
1
2
0
1
0
2
5
Tip
Pari
napovedi Š1. 13 je naš gosi Vlado Bavčar iz Murske no&omctn' vratar, sedaj trener NK Bogo) m-.
: Ljubljana
: Renkovci
: gidos
'H il jr |iurri'lH|H poslati uredništvu Vestnika. Murska nujjmzneje do sobote. 7. novembru 1992. Pri upoštevali 8 pravilnih lipov.
ROSNI K Steklar
l.	Nafta : Ljubljana
2.	Gorica : Mura
3.	Potrošnik Steklar
4	Rudar: Gidos
5.	Sl. Gradec : Ižakovci b Kungota : Ragašovci
7.	Beltrans Papirničar
8.	Bratonci Bakovci
9.	Kapca : Hotiza
10.	Bistrica : Renkovci
1
1
1 1 o h
1 2
II. SRL ženske
Drava Lisca Žalec BAKOVCI
Velenje Branik N. mesto Senovo Brožiče
III. SNL
beltrans Impol Papirničar Kovinar IŽAKOVCI Pohorje Pobrežje ROGA SOVCI Kungota Sl. Gradec Lipa Hmezad Rače Aluminij
L MNL MS
7 6	1 0 152:102	13
8 6	0 2 197:148	12
8 4	2 2 187:164	10
8 4	2 2 172:158	10
8 3	1 4 151:183	7
8 3	0 5 152:164	6
7 2	2 3 148:160	6
8 2	1 5 147:168	5
8 0	0 8 125:184	0
11	8 1 2 33:15	17
11	8 0 3 17:7	16
11	5 5 1 18:9	15
11	5 3 3 17'13	13
11	5 3 3 16 18	13
11	4 4 3 13:7	12
11	5 2 4 18:13	12
11	3 4 4 12:15	10
11	4 2 5 19:26	10
11	3 3 5 13 16	9
11	3 2 6 13:18	8
11	2 4 5 8:20	8
11	2 2 7 9:17	6
11	1 3 7 9:21	5
Topolšica	5 4 1	13:5 8
LJUTOMER	4 3 1	9:3 6
Črnuče	4 3 1	9:5 6
Izola	5 3 2	12:7 6
Vileda II	5 3 2	11:7 6
Mežica	5 3 2	10:10 6
Olimpija H	4 2 2	8:8 4
Salonit II	5 2 3	9:11 4
Braslovče	5 2 3	6:10 4
Pionir II	5 2 3	7:12 4
Mislinja	4 1 3	6:14 2
Celje	5 0 5	0:15 0
III. SOL moški BELTINCI	4 4 0	12:2 8
Turbina	4 4 0	12:3 8
Fužinar II	4 3 1	9:4 6
RADENCI	4 3 1	11:5 6
Vuzenica	5 3 2	10:8 6
POMURJE II	5 2 3	7:11 4
Vileda HI	5 1 4	6:12 2
Šempeter H	5 1 4	6'13 2
CVEN	5 1 4	6:14 2
Topolšica II	5 J 4	5:12 2
Tretja slovenska nogometna liga
V Rogašovcih delitev točk
V enajstem kolu prvenstva v tretji slovenski nogometni ligi je bil v Rogašovcih prekmurski derbi med Ižakovci in Rogašovci. Tekma sc je končala neodločeno 1:1. Strelca golov sta bila J. Horvat za Rogašovce in S, Smodiš za Ižakovce, Gostitelj: so bili bliže zmagi, saj so zgrešili dve enajstmetrovki. Kovinar pa je v .Mariboru premagal Beltrans iz Veržeja z 2:1. kar je drugi poraz Veržejčanov. Gol za Veržej je dal Radikovič. V predzadnjem kolu igrajo Slovenj Gradec : Ižakovci. Kungota : Rogašovci in Beltrans: Papirničar.
lil. SOL ženske
POMURJE Branik R. lil Ruše Topolšica II PUCONCI CVEN Črna Branik R. IV LJUTOMER Celje
5
5
5
5
4
4
4
5
5
4
5
5
4
4
2
1
o o
0 0
1
1
2
3
3 4
5
4
15:2
15:2
13:4
12:5
8:6
4:10
3:9
3:15
5:15
0:12
10
10
8
8
4
2
2
0
0
0
Prekmurski derbi med Rogašovci in Ižakovci seje končal z delitvijo točk. Foto: N. Johnov
I. ONL Lendava
Dvoranski hokej
Rezultati -
10. kolo
Mladost	:	Polana	0 3 Kobilje	Bistrica	1:2 Renkovci	.	Mostje	3:3 Črenšovci	:	Kapca	9:0 Hotiza	:	Dobrovnik	1:4 Nedelica	Odranci	0:0
Dobrovnik	1081 1 24:6 17
Odranci	10 64 0 25:9 16
Nedelica	9 531 17:1013
Črenšovci	104 3320:1211
Bistrica	10 5 1 4 16:18 11
Renkovci	10 3 4 3 18:15 10
Mostje	1033416:19 9
Hotiza	1032521:21 8
Kobilje	1032512:15 8
Mladost	.93 15 15:17 7
Polana	10 23 5 13:24 7
Kapca	100 1 9 6:37 1
II. MNL MS
Rezultati - 11. kolo
Tešanovci : Tromejnik 3:0
Hodoš	Filovci	3:1
Romah	: Bogojina	2:3
prek
Križevci	: Prosenjak. 1:8
11 piavih	: Grad	1:3
Apače	Pušča	1 0
Vrelec prost
Grad	1073024:7 17
Bogojina	10631 31:12 15
Tromejnik	1062223:9 14
Slovenija četrta v Avstriji
Na Dunaju v Avstriji jc bil mednarodni turnir v dvoranskem hokeju Med 25 ekipami, ki so tekmovale v treh starostnih skupinah, je sodelovala tudi mlada reprezentanca Slovenije (do 16 let) in v svoji skupini zasedla četrto mesto Rezultati: Južna Anglija - Slovenija 6:2 (Puhan. Maučec). Avstrija - Slovenija 14:0. Švica - Slovenija 6:1 (Puhan) in za tretje mesto Švica - Slovenija 7:4 (Puhan 2. Gomboc in Maučec).
kolo
: Garda
: šalovci
Bratonci
: Rakičan
: Serdica
: Dokležovje
: Gančani
11
Rezultati -Puconci Remet Cankova Bakovci Ljutomer Tišina Lipa Tigop
0:1
0:0
13
3:1
4'1
3:1
1-1
Berete Vestnik
E$jTNA napoved št.
13	Tip
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
D
5.
''“dec IŽAKOVCI
j	ROGASOVCI
||>!?tLTRANS : Papirničar



Priimek in ime ter naslov
Tišina Bakovci Ljutomer Rakičan šalovci Garda Dokležovje Bratonci Cankova Remet Gančani Tigop Lipa Puconci Serdica
I. SNL
Olimpija Ljubljana MURA Maribor Studio D Rudar Živila Naklo Kompas H Zagorje Gorica Publikum
11	7 4 0	33 14	18
n	8 2 1	27'9	18
n	5 4 2	27:20	14
11	5 3 3	18:14	13
11	4 4 3	17:16	12
11	4 4 3	14:15	12
11	4 3 4	24 15	11
11	4 3 4	18:18	11
n	4 2 5	10:23	10
11	2 5 4	8 15	9
n	2 4 5	12:17	8
11	2 3 6	13:19	7
n	2 2 7	14:31	6
n	0 5 6	12:21	5
13	8 3 2	35 8	19
13	7 4 2	20:12	18
13	7 4 2	19:11	18
13	6 5 2 20:11		17
13	5 6 2 11 7		16
13	7 1 5 23:21		15
13	6 3 4	19-18	15
13	5 4 4	16:12	14
13	5 4 4	14:13	14
13	4 4 5	1818	12
13	5 2 6	14-18	12
Hodoš Rom ah Filovci Tešanovci 11 piavih Apače Prosenjak. Pušča Križevci Vrelec
10451 19:13 13
10451 18 14 13
10352168 11
11 43415.1511
1034 3 16 1610
1040622 18 1022620:24 11 22722:37 102 1 7 15:37 10 1 1815:46
8
6
6
5
3
Nogometni sodniki iz Zalaegerszega iz Madžarske in Lendave, ki so se srečali v Lendavi. Zmagali so gostitelji s 3:2. Foto; F. B.
stran 18
vestnik, 5. novembra 19^
n
iz naših krajev
Park miru in cvetja
Pred dnevom mrtvih so v Lipovcih predali namenu lepo urejeno pokopališče z novo vežico in zvonom ali park miru in cvetja, kot je rekel predsednik sveta KS Lipovci Janko Bezjak, ki je govoril o gradnji in širitvi pokopališča.
V' zadnjih treh letih so Lipovčani opravili pomembno delo, saj je bilo poleg sredstev samoprispevka potrebno zbrati dodatna sred-' stva in opraviti veliko prostovoljnega dela. Dela pri gradnji vežice z urejanjem okolice so stala okrog pet milijonov slovenskih tolarjev, krajani pa so opravili še okrog dva tisoč prostovoljnih delovnih ur. Zvon, katerega boter je Jože Škafar njegov spremljevalec pa Alojz Erjavec, oba iz Lipovec, so poimenovali po patronu sv. Jožefa.
Na slovesni otvoritvi pokopališča, mrliške vežice in zvona je v imenu soboške občinske skupščine čestital krajanom Lipovec za pomembno pridobitev predsednik družbenopolitičnega zbora Jože Kavaš Beltinski župnik Jože Hozjan pa je skupaj z domačimi dušnimi pastirji opravil sveto mašo ter blagoslovil pokopališče, mrliško vežico in zvon. Slovesnosti se je udeležilo veliko krajanov
iz Lipovec in okoliških vasi.
F. M
Marija Kocbek z Radvenskega Vrha
Življenje pod slamnato
streho
Nove hiše so nadomestile stare, s slamo krite. Na Radvenskem Vrhu pa še kljubuje hišica, v kateri stanujejo 73-letna Marija Kocbek, njena hči, vnukinja in brat. Ukvarjajo se s kmetijstvom.
Marijina hiša je (po)kazala rebra, zato jo je bilo treba prekriti. Prišla sta Lovrenc in TunČ, poprijeli so domači in hišo so znova pokrili. Kritine ni zmanjkalo, kajti hčerka je naredila letos 600 »podrajš-
Marija Kocbek
m

nic«. Gospodinja je ponosna na svojo hišo, ker jo je ohranila v glavnem tako, kot jo je nasledila. Edina sprememba je napeljava elektrike. Niti je ne mika, da bi se preselila v novo hišo, ki raste ob stari. To pomeni, da bo svojo hišico Še naprej negovala, zlasti pred veliko nočjo, ko je treba po običaju pobeliti pročelje.
Ni pa zanimiva samo Marijina hiša, ampak tudi vse to, kar je v notranjosti. Videli smo pravi mali muzej poljedelskega orodja, pripomočkov za obdelavo ovčje volne, vratila, trlice, kolovrat... Posebnost je 200 let stara skrinja.
Marija Kocbek pa tudi ni kar tako. Kuhala je Nemcem, poz-
1^, M--—------
TunČ sta imela dovolj kritine, kajti <•
Krovca Lovrenc in
Danica je pripravila 641(1 »podrajšnc«. Foto: L. Kr.
neje partizanom, policistom, učiteljem in gozdarjem ter delavcem na grajskem posestvu. Bila je predsednica krajevne organizacije AFŽ-ja. Pozneje
je vse to opustila m p>Tri|'!' na 5,4-hektarskem
Niso pa se poročili m um n njena hčerka ne Manjin brd
L KRA.MBER°ek

■ MALA POLANA - Vas ima nekaj čez 100 gospodinjstev, deli pa se na dva zaselka: Bukovje in Mačkovce. V zaselku Mačkovci so letos asfaltirali še nekaj uličic, zbirajo pa denar za ureditev pročelja gasilskega doma. Vaščani obeh zaselkov pa so združili denar za manjšo mrliško vežico. Ker so pomagali tudi z delom, je stavba, ki meri 4 krat 5 metrov, stala le 230.000 tolarjev. (J. Ž.)
TIŠINA - Tudi letos je društvo upokojencev priredilo tradicionalno srečanje svojih članov, ki so se ga udeležili tako
delavski kot kmečki upokojenci. Družbo je zabaval $ prostoton-sko harmoniko Leopold Zorjan. Upokojenci pa gredo često tudi na izlet po Sloveniji, bili pa so tudi na Madžarskem. Predsednik društva je Alojz Ozvatič. (F. Ku.)
■ STROČJA VAS - Svet KS Stročja vas je pripravil osnutek novega referendumskega programa. Potrebno bo namreč Še asfaltirati cesto v Rinčetovo Grabo, posodobiti več manjših cestnih odcepov po drugih vaseh, položiti novo plast asfalta na igrišču v Stročji vasi, radi bi začeli s pripravami na gradnjo kanalizacije, svoj prispevek bodo »morali« dati za posodobitev regionalne ceste, ki pelje skozi Stročjo vas, in tako naprej. Končno besedo o predlogih naložb bodo dali zbori občanov in njihovi glasovi na referendumu. (D. K.)
LENDAVA - Na lendavski tržnici zdaj ni več tako živo kot pred leti. Krajevna skupnost si prizadeva, da bi tržnico
oživila. Idejni načrt za preureditev pripravlja domače zasebno podjetje Domino inženiring. Del tržnice naj bi bil v pokritem prostoru. Zdaj so namreč betonske stojnice kar na prostem. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bodo obnovili tržnico v začetku prihodnjega leta. (J. Ž.)
ZGORNJE KONJiŠČE - V begunskem centru v Konjišču v Apaški dolini je od 70 varovancev največ žensk in otrok, ki
se bodo vključili predvidoma v tem mesecu v učno-vzgojni proces, pri čemer bo neizbežna pomoč osnovne šole Stogovoi. Denar za šolske pripomočke naj bi dobili iz Anglije. V begunskem centru so se že pripravili na hladne dni. saj so se oskrbeli s premogom in drvmi. Večina beguncev je iz bosenske občine Zvornik. mnogi so se poznali že prej, zato se dobro razumejo. Marsikaj postorijo tudi sami. (B. M.)
■ VELIKA POLANA - V Veliki Polani so letos uredili kabelsko televizijo, ki omogoča sprejem 16 programov. Denar so prispevali zainteresirani vaščani. Krajevna skupnost pa je dala denar za gramozenje poljskih pon. zdaj pa bodo še poglobili obcestne jarke v dolžini 2 kilometrov. Naselje je na nižinskem svetu, zato je treba nenehno skrbeti za odtok deževnice. Končno pa so se v vasi Še zavedli, da zadružnega doma ne smejo pustiti zanemarjenega, zato ga bodo polepšali. (J. Ž.)
■ GORNJA RADGONA - Pred kratkim so preselili v opuščeno stavbo nekdanje osnovne šole v Lackovi ulici tako imenovane delavnice pod posebnimi pogoji, ki sicer delujejo v okviru osnovne šole s prilagojenim programom. Objekt so popolnoma obnovili. V njem je prostora za tri skupine, za zdaj pa delujeta dve s 15 varovanci. (F. KI.)
GENTEROVC1 - Osnovno šolo v Genterovcih obiskujejo otroci iz Genterovec, Radmožanec. Mostja in Kamovec.
Prostorska stiska je velika, zato bi prihodnje leto radi zgradili še eno etažo. Načrti so menda že pripravljeni. Naložba bo stala 12 milijonov' tolarjev. Pridobiti želijo več prostora za učence, otroški vrtec in seveda tudi za učitelje. (J. D.)
KAMOVCI - Pred nekaj leti so v Kamovcih obnovili star leseni zvonik, zgradili nov transformator in še kaj. Dolgo
časa pa v vasici niso imeli javnega prostora za sestanke, volitve in tako naprej. Naposled so kupili starejšo hišo in jo preuredili za skupne potrebe vasi. V Kamovcih pa Še nimajo vodovoda. Sami ne nameravajo zgraditi vaškega zajetja, ampak se nameravajo priključiti na »občinski« vodovod, katerega krak pa žal še ni dosegel tega kraja. (J. D.) ■ RADMOŽANCI - Prihodnje leto naj bi začeli graditi v tej vasi gasilski dom. v katerem bo tudi večja dvorana z odrom za kulturne prireditve. V tem letu pa so dobili v Radmožancih telefon, tačas pa urejajo vodovod skupaj z Radmožančani. V načrtu pa imajo še ureditev stare šole, napeljavo vodovoda in elektrike v mrliško vežico in tako dalje. V Radmožancih pa st želijo, da bi odprl kdo pri njih trgovino. Pripravljeni so mu pomagati. Vas sicer lepo napreduje, kajti mladi, ki odhajali, ostajajo zdaj doma in si grade hiše. (J. D.)
Samota ubija
Ne bi bil rad hlapec
Mnogo je usod, ki človeku grenijo življenje. Ena teh je gotovo samota. In prav ta daje 77-letnega Franca Petka iz Kunove. Živi namreč sam in kmetuje na K-hektarskem posestvu.
Oženil se je. ko mu je bilo 39. let. Vzel je 45-letno Zofijo, ki pa mu ni rodila otrok, še več: pred devetimi leti je umrla. Spet je ostal sam. Ima štiri krave in nekaj svinj. Že večkrat je skušal najti koga, kateremu bi prepustil posestvo, a doslej ni našel pravega. Po drugi strani pa se tudi boji, da bi potem postal hlapec. Včasih pa je bilo v njegovi hiši bolj živahno, kajti predniki so imeli gostilno, ki se je imenovala Pri zadnjem grošu. Še zdaj
je bila težka. Ker je bito v družini veliko otrok, je moral zdoma. Med drugim je hodil mesit blato, iz katerega so doma izdelovali zidno opeko. Služil je tudi v Avstriji, bil na fronti, v ujetništvu... Skratka, pisano življenje.
L. KRAMBERGER
Pred kratkim je Neža Horvat iz Kruplivnika pri Gradu praznovala 06. rojstni dan. Kljub visoki starosti se še prav dobro spominja vseh lepih in tudi težkih tre-
nutkov iz svojega življenji-11 del se nanaša predvsem n duhie odnose z možem, saj sta * w‘J dobro razumela, žal pa ga n' ‘c‘ med živimi. K večnemu pm'iBu jc že spremila tudi otroka, vendar dva še žiota. saj so se jima rodili Štirje. T^konjin1 kor se mnogim drugim. 1 umrli, je spletla vence- i ' je okrasila vaški kriz. k‘ 50 8 blagoslovili, delala je	£
neveste. Razkrila je rudi skrivnost o visoki starosti -nje moraš imeti rad in moraš čim več dobrih I jen k a pa je kramljanji’ skkn’ s pesmico: »Okoli stol "j Bog. Če de nam vola, m P ednok. O. vesela kompas sta Jezus in Manja. uičdar w izgubljena,
Franc Petek si pripravlja drva za zimo, da mu bo v samoti vsaj toplo. Foto: L. Kr.
ima staro točino mizo. Franc ničesar, kar je staro, ne zavrže. Pri hiši so razni pripomočki, ki so bili nekoč v pomoč kmetom. Ima tudi še pravi »gepelj«, ki so ga uporabljali za pogon mlatilnice. Vanj so vpregali živino. Ima tudi staro stiskalnico, pred hišo pa je veliko mogočnih jablan.
V samoti pa se večkrat spomni tudi svoje mladosti, ki
ZADRUŽNO PO-
DJETJE
MURSKO POLJE
bo začelo prodajati
rezervne dele za kmetijske stroje
drug material
v PE KMETIJSTVO V VERŽEJU po ugodnih cenah.
Začetek prodaje 9. 11. 1992 ob 7. uri v PE VERŽEJ.
nzM
Tel.: (061)40 787;
shujševalni caj
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organi^1
Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparali) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang -Šlang, čaj za reduciran je telesne teže po kitaj ski receptu ri. Je zdravilen, iz naravni h sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang -Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je pnmeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti.
Čang - Šiang so nekoč pili bogati Kitajci. S pit|em tega čaja so obdržali vitkost m gibčnost. Tudi v čutili kot en sam požirek.

ime in priimek
ulica in št.
poštna št in kraj
število zavitkov
■
Škatlica Čang ■ Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne ■	vEč k”1
n a hm n	niti halcnn d man nAnniMnActi Laifi ni cizi mili nivtlrid* Linča nič na C »n« . Clnncr fai 5
nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang. čajs
1.700 let.
Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodotešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje
Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang ■ Šlanga prid spanjem. Čaj Čang ■ Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p. p. 45,61000 ljubi jana in po telefonu: (061 j 40 787, (066) 33 734. Čang ■ Šlang prodaja na slovenskem t tžišču ekskl uzivno pod jet;e Dži rfo, d. o.o., Ljubljana
Cena Čang - Šlanga jc 599 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju.
Naročilnico pošljite na našlo* Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana
I
vestnik, 5. novembra 1992
iz naših krajev
H CESTE, CESTE... -Na cesti med Šulinci in Ženavljami se znova m . ^ova pojavljajo jame. Včasih pripeljejo nanjo celo gramoz, ampak Ulp’1,1 nikogar. ki bi jame zasipal. Tako je bilo tudi te dni. ko je nastal POsneick. loto M. GAŠPAR
■ MRLIŠKA VEŽICA ■■ V Satahovcih so končno dogradili mrliško vežico, veliko približno 10 krat 8 metrov. Nekaj dni' pred dnevom mrtvih jo je predal namenu predsednik soboške občinske vlade Ivan Obal, blagoslovil pa soboški župnik Prane Režonja. Slovesnosti se je udeležilo okrog 2(Hj ljudi. kar je zelo veliko, kajti v Satahovcih je samo 80 gospodinjstev.
■ NOVO V BANKI - V nadstropju Ljubljanske banke v Lendavi so lepo uredili manjši prostor, kjer bodo opravljali vse bančne storitve zlasti obrtnikom in zasebnim podjetnikom. Direktor banke Stefan Hajdinjak je na otvoritvi v prispodobi povedal, da v novi časih stranke niso več Številke, saj se bančni delavk posvečajo vsakemu posebej in da je tako tudi v Lendavi, kjer zaradi bližine državnih meja tečejo blagovni in finančni tokovi
^'SMA, MNENJA, STALIŠČA
Načrtna urbalna ureditev $ hitrejši gospodarski razvoj
staro mesto na obrobju države, no spokojno počiva in kakor da sc ne odziva ^he. jo zadnje čase pretresajo Mesto, ki je -*1 j^' ,r8(>''ško središče, se še ni zbudilo. Res je, okoliščine take, da je bila Lendava po rini,	vojni l železno zaveso odrezana od
itof nar,lv"cga zaledja, kar je pustilo posledice in no okrnilo njen življenjski utrip.
jn. ■ so prišli novi časi Demokratizacija in pnva-a zajeli vso vzhodno Evropo. V tem vrtincu ‘r ‘"“dl tudi mi. Ah smo dovolj pripravljeni, da tshmo nove gospodarske možnosti, ki se nam ponujajo?
in f lelno marsikomu razmišljanje uide v to smer, bit; ?°&eilnmo nekoliko okrog sebe, ne moremo zadovoljni. Res je, da je bilo mnogo žo/o',le®n 'n >e mesto kljub svojemu obmejnemu
^O5egl° določeno stopnjo razvoja, kar ne zanemarljivo. Vendar pa v sedanjem tre-Popf j ° se položaj naglo spreminja, prihajajo na loa, r n,no8e pomanjkljivosti, ki so posledica nedela v preteklosti
‘rn n*! svojo bližnjo okolico tako rekoč poka po krilil1" 111 smo sposobni zakrpan te razpoke ter losajJ našemu mestu urbanistične in s lem tudi okvire ah pa bo zadeva stihijska kot skrbnika?
Ie dobesedno duši od kolone vozil, ki so ^'le , ^arli^,iski ulici. Zato mesto nujno potre-^i beznico ali vsaj vzporednico Partizanski bi... ',e mogoče, da imamo samo eno ulico skozi ''Noo0 nasehf- kar je že iz varnostnih razlogov ^t,''ioSc'0' n'sma sposobni zgraditi Še ene, Čet	zadeva je nova železniška povezava
'Cinv omrežjem Slovenije. Naša železniška ((’snmeva kot otok sredi morja.
vjj^l,rv^ndimo po Partizanski ulici, smo z nje'	^ar zadovoljni. Skoraj vsaka
‘"•ii ' 'nia v prinličju trgovski ali kak drugi lokal.
vei Pr(,sr<>r- !e na voljo za tovrstno '^oj ' en' strani nam primanjkuje prostora za D‘a'e obrti, trgovine m druge storitvene dejav-” " b Pa imamo nezazidano mestno jedro. '-h,voljo gradbenih parcel za individualno r4' ln bda porinjena na obrobje mesia ali 'Sriiff"1 ">e8a Marsikatera lepa zgradba sameva '	infrastrukturnem okolpi lahko pa bi
'^li jedro. Vendar so u ljudje, ki bodo še r' slri>Tkov za ureditev infrastrukture.
,r,o80 bolj zadovoljni kol usti, ki so sred: jedra zaman čakali na dovoljenja Tiidj T^' <di novogradnjo.
l,rejanju industrijske cone smo nedo-'C- vedno imamo sredi mesia dotrajane ob-‘an^1 strojnih delavnic Nafte ter novousia-P°djetja Keral. ki daje z nadstrešnico za ^'^ii 'f 8hne našemu mestu ob samem vstopu ','dez-
‘"Mr Jo otno rešili vse te težave, ki še daleč niso Pa Nedvomno kamen sponke na poli do j ^go\, ^Podpeškega razvoja?
ti^ 01 na lo in mnoga druga vprašanja nam plan, ki je bil sprejet le letu 1972.
to11'' 'nb^0 ',,,e^v "sliP časih take ljudi, ki so znali "njsiični načrt Nobena skrivnost ni. da je । ‘‘us^j^ameni za vsako mestno gradnjo, ker je ‘kndr,. j'1 "spešno načrtno urbanizacijo ser hitrejši
hi^nisi " l> an n'lc kos papirja, temveč je načrt l^flek/.^^ P^stop pri izrabi prostora To je rezul-strokovnega dela, v katerega je vlo-'°go strokovnega znanja in trudu
1	r>' pravico, du krši obveznosti do že ičč'1'^,, ^"Mističnega načrta? Poteptati tako do-^"sr^,nfl kije bil izdelan pravočasno, je ' ui,, J L r bi se načrta držah, bi danes imeli ^‘^P' Lendavskih goric.
, Pii,.,, '"^mislite o tem!
vj1’! J". "Pojmo, da še ni prepozno za načnno ^^ni" ' " mesla' Zahtevamo revizijo urbani-I,	"ašega mesta ' Zahtevajmo prisego za
ta fntJ'e/eit'8<i urbanističnega mična od tistih.
^Sovorni in plačani!
JURIJ KOM LOS
Cev|jc sodi na'
J*..	’ * ■
člankov r časopis ju o kvalitetah Murska Sobota in rtrwgkwih. krjf"	f Zbiri kandidata za ravnate! fa. mi /e
del verza »... le čevlje sodi naj 1 Ha ie te dol^o tiatai 'apisal Piesetcn.
J
ob spoznanju, da vsak ki se domisli govoriti lahko razsoja, obsoja in daje priznanja povsem laično. Ne razmišlja pa, kaj, o tem misli ali sodi poznavalec - strokovnjak. Človek, ki je na svojem izbranem področju vsakodnevno prisoten, se za svoj poklic razdaja, ga bogati in plemeniti.
Vzgojitelj se zaveda, da ima v rokah najbolj krhko in najbolj upogljivo bitje in v kolikor zagreši, pusti svoje napake in madeže zapisane v duši otroka. Zato bi bilo pošteno ugotoviti ali je res sonce posijalo v vrtec šele ob prihodu novega človeka. Kajti ljudje, ki opravljamo poslanstvo vzgojitelja ne mislimo tako. Vemo, da smo opravljali svoje delo z ljubeznijo in polno odgovornostjo do otroka, do staršev in družbe. Z spremembami v družbi pa so bile norme in zahteve podrejene različnim interesom. Temu primerno je bilo delo v vrtcih, šolah, organizacijah in tudi K politiki.
Zato poglejmo resnici v obraz Z realnimi očmi; vse okraske pa pustimo postrani Iz vrtcev je prišlo veliko srečnih, zadovoljnih in uspešnih otrok pred nami - prihajajo danes in bodo prihajali v prihodnje. Samo ne zagrenite življenja in s tem dela ljudi, ki
skrbijo za te prihajajoče otroke.
vzgojiteljica iz
MURSKE SOBOTE Vera Rogač
Odprto pismo
IZVRŠNI svet OBČINE LENDAVA PETROL LJUBLJANA
V Dolnjem Lakošu smo dobili nov, moderen bencinski servis. Eno Črpalko pa imamo tudi v mestu Lendavi.
Kot smo se te skoraj navadili, je Lendava postala pravo prometno mesto zaradi mejnega prehoda. Kot tako bi se pa morala prilagoditi takemu prometu. Le da bi to izgleda spravilo s ura dosedaj ustaljene navade.
Prav bi bilo, pa ne samo prav, temveč resnično potrebno, da vsaj ena od bencinskih črpalk dela dalj Časa kot le do 19. ure, primernejše bi celo bilo, da dela tudi vso noč. Lahko bi se tudi na pristojnih mestih dogovorili, da je odprta ena od 6. do 18. ure, druga pa od 18. ure do 6. ure zjutraj. Da se ne bi zgodilo kot se že. uidi v moji prisotnosti, da polno nalolen avto s tujo registracijo ob 19,10 uri lepo prosi delavca na bencinski, da bi mu natočil goriva, le-ta pa se izgovarja na delovni čas, ki je že potekel, ter mu goriva ne natanko
Upam, da bodo na za to določenih mestih imeli dovolj posluha ter lemu primerno ukrepali,
Lidija Jaklin Riharjevo naselje 40 69220 Lendava

Spoštovani Radgončan iz mehurčkov
V zadnji izdaji Vestnika prosiš, naj ti kdo pojasni, kako je prišlo do tega, da ravno SKD-jevca J. K. predlagajoča predsednika izvršnega sveta SO Gornja Radgona. No. mene ni treba prositi. Mogoče pa boš z mojimi odgovori m pogovori zadovoljna. Pa najprej našle j va.
1.	kot pravilno ugotavljaš, je J K. že delal 1' upravi in ima tako po neki logiki izkušnje z ljudmi znotraj uprave in z onimi izven nje. Torej ga ne more "kdorkoli naplahtati. Ocena 5.
2	je visol ošolsko izobražen - diplomirani ekonomist Ocena 5.
3.	vodi zelo uspešno finančno poslovanje v podjetju svojega brata. Verjetno veš tudi sam, da kdor zna v teh kritičnih gospodarskih časih dobro peljati finanA’. je as. Torej ocena S.
4.	praviš, da je bil Že r komunističnem sistemu nezadovoljen z novinarji (a propos, odkod pa ti to veš, pa ne, da si ti rudi novinar, presneto nazaj, ker potem pa si nevaren; pa pustiva salo ob strani) češ. da niso nič dobrega napisali a Gornji Radgoni Ce mulo pomislim nazaj, je bilo res malo pozitivnega pisanja o Gornji Radgoni, sploh pa zadnje čase. Ker se torej zavzema za dobro svojega glavnega mesta, je to lahko samo pozitivno, pa četudi si občasno pn-vošči kakega novinarčka. Ocena 5.
5	praviš, da se ie zadnje leto uveljavi! kot pisec odgovorov i- sredstvih javnega obveščanja. In ker g<t V rt imeniš tako visoko, dobri stiki z javnostjo ah "kakor se moderno reče obvladovanje public relau-ons-a je potem ni druge izbire, samo on lahko postane novi predsednik radgonske vlade. Spet WtMomm pa u pri mm, du bi bil v snasni dilemi, če bi prosila du se pmusm uti oceni oni drugi predlagam demokrat M. 1 '■ Sem pa se mulo pozammala pri mu.uebic: ki ga Imie dobro pozna. Najprej sem n
dala prečitau mehurčke. Nad prvim odstavkom je bila navdušena. Dejala je, da moraš biti moški z jajci, ker znaš tako lepo in vse ob svojem času, sonce in dež, spraviti na pravo mesto m poleg tega te to še veseli.
»N: pa mi všeč, če se eni obnašajo enako v vsakem času in v vseh razmerah.« Trikrat je prečkala ta stavek, se zamislita, ga prebrala še enkrat in me s povešeno glavo tiho vprašala »ali je to res tako narobe, da sem bila in sem še zvesta partiji že 40 let.« Po kratki tišini »hudič naj vzame prebarvance. Jaz ostanem kar sem bila in kar sem. Ne, ta RADGONČAN, če res tako misli kakor piše nima jajc.« Potem je tiho brala dalje. »Ha, ha, ha,« se je zvonko nasmejala »RADGONČAN piše neumnosti, pravi, da zgodba M. V. demokrata m prav dolga, češ, da se je pojavila po prvih demokratičnih volitvah. Ta zgodba ie že zelo stara Pa kaj ti bom razlagala Ko smo bili še mi na oblasti, smo imeli radi okoli sebe nekaj obrtnikov, saj veš, malo smo jim pogledali skozi prste, jih kazali naokoli in s tem dokazovali, da tudi naš sistem dopušča privatno gospodarstvo. Nekaj pa smo jim vseeno vsilili. Vidiš, v kritičnem trenutku nam priskočijo na pomoč, saj smo jim za vraga omogočili, da so postali znani in sposobni obrtniki. Pa naj se farbajo, kakor se hočejo, pa če ravno v prebarvanega kapitalista. Jaz ostanem kar sem in tako bom tudi 6. decembra volila, pa čeprav onega z druge strani, ki je ostal prvotnemu prepričanju zvest. Mehurčki ostanejo mehurčki. Najlepši so tisti iz milnice, ki jih izpihaš iz slamice! Oblikujejo se lepi balončki, mali, veliki, zelo okrogli, ovalni, kvadratnih še nisem videla. Samo kaj, ko so tako kratke trajnosti. Le kam šmenta izginejo? Na tla sigurno ne padejo, ker bi sicer zaropotalo. Adijo, moram domov. Med potjo pa bom Še kupila Vestnik.«
Ja, dragi RADGONČAN, upam, da boš z mojim odgovorom in s komentarjem moje prijateljice Matilde zadovoljen ali pa tudi ne. Zato bi bilo mogoče dobro, da bi se spoznala in se kaj pametnega pomenila, saj bi samo tako lahko dokazala moji prijateljici Matildi, da si moški z jajci. Pa dobro ml bodi!
RADGONČAN KA
Odgovori na članka g. Graja in g. Ivanuša* Trajbarič o delu v WO M Sobota
Omenjena Članka v Vestniku so nas - vžgemo osebje enote v Ta/anjtjevi - vzpodbuditi, da se oglasimo Z odgovorom na podatke, navedene v člankih, ki niso resnični in zato telimo seznaniti javnost z drugo platjo medalje.
G. Graj je v Vestniku z dne 24. sept, navedel, da sta bila za ravnatelja VVO prijavljena samo dva kandidata, tretjega kandidata, ki ima končano Višjo vzgojiteljsko šolo in 18 let dela v skupini kot vzgojiteljica. Gre za g. Drkovo, ki je torej izpolnjevala vse pogoje.
Kako je lahko g. Graj napisal, da so delavci VVO r večini podprli g. KalaliniČa? Delavci pri tern nismo imeli nobene besede in nas tudi nihče ni nič vprašal. Svet VVO sestavlja 9 članov, od tega so samo trije delavci VVO, ostali pa so zunanji člani.
G. Katalinič ima res višjo izobrazbo, vendar kot predmetni učitelj kemije in biologije. G. Obalova ima res srednjo vzgojiteljsko šolo, ima pa še 21 let delovne dobe, od tega 8 let v skupini in skoro 13 le: kol pedagoški vodja enote v Talanjijevi Zadnja leta pa je-po našem mnenju uspešno - opravljala dela in naloge v. d. ravnateljice, ko je bila g. Serugova, dosedanja ravnateljica, daljši čas v bolniški. Z njenim delom smo bili vzgojni delavci zadovoljni, sa; ima dober strokoven in lep človeški odnos do otrok in sodelavcev
Najbolj pa smo razočarani nad izjavo g. Graja, da omenjeni dogodki vplivajo na naše delo z otroki. Vzgojno osebje enote na Talanjijevi, kjer je tudi uprava, opravljamo svoje delo zavzeto in odgovorno do otrok, staršev m družbe, zato takih izjav ne maramo brati po časopisih. Karm se čeli prepričati o našem delu, naj nas pride pogledat. Naše vzgojno delo je nekje na vrhu v slovenskem merilu, kar nam dokazujejo pogosti obiski vzgojiteljic, pedagoških svetovalk in ravnateljic iz preostalega dela Slovenije.
Sedaj pa še nekaj besed na članek g Ivanuša-Trajbarič iz Vestnika od 22. okt : vzgojno osebje enote v Talanjijevi ne telimo biti vpleteni v nobeno »malomeščansko splektarjenje«, telimo pa si ravnatelju. ki bo poznal delo v vrtcu, posebej pa v skupim, kar pa g. Katalinič po našem mnenju ne pozna dovolj dobro. Naravoslovni krotek je res vodil g. Katalinič. večino pa je delala z otroki ‘vzgojiteljica naše enote.
G. Ivaimša-Trajbartč, imeti sre otroka r vrtcu v naši enoti, in če ste sp remi in h delo vašega otroka v njegovi skupini, ste morali tudi zaslediti delo vzgojiteljice. ki je pri svojem delu imela tudi sejan, e, sajinje r lončke, na vrt. na cvetlične grede. Vzgojite^ tjice če dolgo vrsto let to delamo v svoji skupini.
Glede igrač, posebej pa lego kock: te smo imeti r vrtcu, ko so prišle prve na.crg. Pa ne samo kocke. Še mnogo drugih igrač, vse to pa nam je nabavljalo Že prejšnje vodstvo z ravnateljico g. Šerugovo Z vsem smo bili na tekočem z novitetami, seveda v okviru finančnih možnosti Z igrali na igriščih smo ravno tako sledili trgu (leseni vlaki, avtomobili, plezala mnogo drugega pa je prispevala iznajdljivost dosedanjega vodstva.
Naj zaključimo: vzgojno osebje enote VVZ v Talanjijevi ne želi več podobnih polemik v časopisju, zlasti ne enostransko usmerjenih, zato smo se tudi oglasih, da bralcem osvetlimo tudi drugo stran.
G. Ivanuša-Trajbarič. vi pa lahko pomirite vašo »znanko«, da je z našim delom v vrtcu vse v redu m da poteka nemoteno.
Vzgojno osebje enote v Talanjijevi
Obnova cest
V zvezi z objavljenim intervjujem z g Kranjcem, ministrom Ministrstva za promet in zveze R Slovenije, v Vestniku dne 29. 10. 1992, bi kot odgovoren za gospodarsko infrastrukturo v Izvršnem svetu SO Lendava, želel dodati naslednje:
O stanju pomurskih cest je škoda izgubljati besed Stanje regionalnih in magistralnih cest, ki so v pristojnosti Ministrstva g Kranjca je več kot obupno, kljub temu, da so pomurski Izvršni sveti, Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje, pomurski poslanci, pa še kdo, vložili veliko truda m vztrajnosti za vključitev rekonstrukcij magistralnih in regionalnih cest Pomurja v republiški proračun 1992.
G. Kranjc vali krivdo na druge, zato navajam, kaj se v občini Lendava, ob zelo smelo zastavljenem in upravičenem planu gradi:
Rekonstrukcija ceste Dolga vas-Lendava (M - 12) m Lendava-M. Sobota (M -10) gre po polževo in še to le na posameznih odsekih (urejen tretji vozni pas v Dolgi vasi, pričetek del v Kolodvorski ulici v Lendavi m odsek Jula marof-Črenšovci). Da gre samo za pričetek del govori tudi podatek, da so npr. dela za Kolodvorsko ulico oddana za dobrih 30 mio SIT in da Republiška uprava za ceste trenutno zagotavlja le nekaj več kot 4 mio SIT Podobno razmerje velja tudi za Črenšovski odcep Rekonstrukcija ostalega dela magistralke, to je od Odranec do Črenšovec in od Jule marofa do Lendave pa kar stoji Se slabše je na regionalnem programu, po katerem bi naj v letu 1992 v občini Lendava izgradili 4 mostove na regi-onalki R 351 in R 357 (Dobrovnik-črenšovci). Narejenega ni še nič Mogoče se bo pričelo graditi v letu 1992 le most čez Lendavo pri Renkovcihl? In to so dejstva!
Najbolj pa me je vznemirila naslednja izjava: »Poglejte. mejni prehod smo uredili. Treba je še urediti cesto skozi Dolgo vas, to pa je odvisno od lendavske občine, ki mora urediti kanalizacijo. Dogovorili smo se, da bomo uredili cestišče, pločnike, itd., ko bo občina Lendava izgradila kanalizacijo za fekalne in meteorne vode. Tega do sedaj še niso naredili, mi pa smo razširili mejni prehod v dolžini 700m. Istočasno delamo še okrog 12 km od mejnega prehoda M smeri proti Beltincem, odstavni prostor, da bi tovornjaki tam parkirali in razbremenili Dolgo vas...
G. Kranjc, glede na vaše navedbe vas pozivam, da v bodoče pred dajanjem takih izjav konzultirate svojo strokovno službo. Dejstva govorijo drugače! Mejnega prehoda Dolga vas niste uredili. Uredih ste le 700m tretjega pasu od Dolge vasi do mejnega prehoda, med tem, ko vas v okviru zazidalnega načrta za mejni prehod čaka še precejšen zalogaj Nadalje, ureditev ceste skozi Dolgo vas ni odvisna od vaške kanalizacije ampak od projektov, dovoljenj * denarja. Denar je Parlament s proračunom zagotovil, projekte pa Vam je delal Projektivno tehnološki biro Maribor (m pred kratkim tudi napravil), kako daleč je do gradbenega dovoljenja povprašajte vašo službo na RUC-u Ne drži tudi, da je občina dolžna poskrbeti za odvodnjo meteornih voda, kajti tudi to je del rekonstrukcije ceste. Je pa res, da je bil dosežen dogovor med Občino Lendava in Republiško upravo za ceste, da bo odvodnja meteornih voda in fekalnih voda po istih ceveh (mešan sistem), ki ga bomo financirali skupaj, izvedba pa bo vzporedna z rekonstrukcijo ceste. Takšna izvedba je racionalnejša tako za RUC, kot za občino' Projekti za mešan tip odvodnje so gotovi, tako da ne more biti res, da bi z izvedbo rekonstrukcije ceste čakali zaradi občine Lendava!
In še glede razbremenitve mejnega prehoda Dolga vas. Ta ni rešljiva samo s parkirnim prostorom za tovornjake nekje ob M-10, (čeprav bi bila taka parkirna mesta potrebna), ampak z izvedbo zazidalnega načrta za mejni prehod, kjer bi Ministrstvo, oziroma RUC lahko zelo tvorno sodelovala m pa z dogovorom z Madžarsko stranjo, ki bi povečala propustnost prometa z njihove strani! In ko že veste, kako trpijo Dolgovaščam, kot Član vlade R Slovenije storite korak naprej v dogovorih z R Madžarsko, za večjo propustnost prometa v Redicsu'
stran 20
Vodic
CENE ZELO UGODNE!
ure.
Priporočamo se,
TORNAR
KEMA
Trgorfna z* yudt i palubnimi mirili
VULKANIZERSTVO Dolga ulica 6. Moravske Toplice
Stefan režonja
telefon: (069} 43 438
69201 Puconci
ženske in moške hlače iz viskoze že od 2.400.00 SIT. Možnost plačila na 3 čeke.
stikala, vtičnice omarice, luči žarnice, žice varovalke
barvni džins jope, puhovke • tunike vseh barv in modelov
bluze puloverji mini krila ženske bluze trenirke
PONUJAMO VAM
ELEKTROMATFRIAL: - s
TRGOVINA NA VELIKO IN MALO OBRTNA CONA 69000 Murska Sobota telefon: (069) 32636
Za nakup se priporoča: TRGOVINA VERE HORVAT Žižki 61 a, tel.: 70211
Cvetkova 8, Murska Sobota telefon: (069) 21 425
radiatorji AKLIMAT po tovarniških cenah
- velika izbira vodovodnega in toplovodnega materiala, železnine, barv in lakov, galanterije
Ali že veste kje lahko kupite najcenejše dnevne sobe, spalnice, otroška sobe,	____
kuhinj«,	L Aj
sedežne garniture, predsobe, parket, pohištveno okovje, y j italijansko keramiko...
6.500,00 SIT)
- bela tehnika na 24 obrokov
- baterija UNITAS po zelo ugodnih cenah
- zabavna elektronika iz uvoza
- komisijska prodaja v spodnji etaži trgovine
- MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
NA 3 ALI VEČ ČEKOV
Delovni čas od 7, do 19., ob sobotah od 8. do 13.
tridelne in štiridelne klinaste brane mrvilniki za brane
predsetveniki različnih širin klini za brane
lemeži za predsetvenike kombinirane brane rezervoarji za kurilno olje varjenje barvnih kovin vsa strugarska in ključavničarska dela izdelki kovinske galanterije razrez in upogibanje pločevine vrata za stolpne silose
PO ZELO UGODNIH CENAH VAM PONUJAMO:
zimski in leto avtoplašči po 50% nižjih cenah
nakup traktorskih gum po naročilu, cene nižje od 20 do 30% sprejemamo naročila za obnavljanje avtomobilskih pešcev za joolkamione in kamione , v zalogi »se vrste avtoplaSce.' EXACT
popravita id montaža traktorskih gum
montaža brezplačna
VSE ZA TELEFONIJO (žice, telefone, razdelilnike...)	t
Menjava telefonov, staro za novo z doplačilom
V NOVEMBRU VAM PONUJAJO
• ženski in moški puloverji od 1.000 SIT
• kavbojke
1.850 SIT
• bombažne otroške trenirke 1.300 SIT
• trenirke za odrasle
• 1.700 SIT
• flanelaste srajce 972 SIT
• kuhinjske krpe 90 SIT
• otroški bombažni puloverji 850 SIT
• otroške bundice 3.800 SIT
• moške in ženske spodnje majice z dolgimi rokavi 370 SIT
• moške dolge spodnje hlače 867 SIT
• otroški pajaci 462 SIT
KEMA p. o„ KREMEN IN SPECIALNI
GRADBENI MATERIALI
Odprto vsak dan od 9 00 'o 24 00,- .
PIZZERIA URŠKA
Martjanci 99
Ponujamo vam pice:
- URŠKA
- POVODNI MOŽ
- MARTIN KRPAN
- PRESENEČENJE
- MORSKI SADEŽI
Nedeljska kosila Že po 480,00
Ta mesec razne ugodnosti pri nakupih v naši trgovini.
Ugodna prodaja:
- orodja Black & Decker
- akumulatorjev
- eiektromateriala
- barv in lakov
- keramičnih ploščic, že cd 600,00 SIT
- sanitarne keramike
- stavbnega pohištva
- kmetijske mehanizacije
- traktorskih gum - gume 600 x 16 že od 7.848,OOSIT
- avloplaščev
- antifriza, 100% za 269,00SIT
- motornega in hidravličnega olja
- mopedov TOMOS na 6 obrokov
- krmila in umetna gnojila
Črenšovci,
Jusa Kramarja 33 tel.: 069/70 762
' SALON POHIŠTVA kTRIUM KROG
KOVAŠTVO IN IZDELAVA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
ALOJZ-ANICA PRELOG
F. Kovačiča 10, Veržej
• gradbeno lepilo 25kg 770,00 SIT za $ • lepilo za siporeks 25 kg 550,00 SIT za • izravnalna masa za tla 25 kg 1.155,00 • zidna izravnalna masa 25 kg 770,00 5 • fugirna bela masa 25 kg 1.210,00 S|T za
• parket, lamelnih hrastov 1.180,00 SlTza^. • parket, navaden, ekstra 1.870,00 SIT za$ r • parket, klasični, standard 1.694,00 SlTz
• keramične ploščice od 700,00 SIT za
• cement Umag 450 484,00 SIT za vrečo
in akustike
sanitarna keramika
V CENO JE ŽE VRAČUNAN PROMETNI telefon: 45 020, 45 021
Školjka samo
STRELOVODNI MATERIAL
HIŠNI TREZORJI: - NA KLJUČ - NA ŠIFRO
trgovina KEGL
Mladiuta 60, 69000 Murska Sobota telefon: 089/24-460, 31-321 '
Ponujamo kuhinje, spalnice, jedilnice, otroške in samske sobe ter pohištvo vseh priznanih izdelovalcev.
- ugodne cene:	_.
• spalnice od 55,000,00 SIT	■	'	*
• predsobe od 21.700,00 SIT	HV,
• dnevne sobe 42.000,00 SIT	p I	,
• otroške sobe 40.000,00 SIT	.
- visoki gotovinski popusti do 35% - do- I I I HIMh stava in montaža	d	' >
POSOJILA:	LaU
- 30% polog, 3 obroki brez obresti	fc .
- 30% polog, 6 obrokov, 8% obresti na । ^RB
preostanek dolga	; B ।
- 30% polog, 12 obrokov, 16% obresti na
preostanek dolga	. ■	-- .^sod
Preden se odločite za nakup, obiščite salon pohištva ATRIUM v Krogu. Delovf11
do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: (069) 32-455.
t? SdESCST I^SIi§^£l
Logarovci 12 a pri Ključarovcih (pri MARINIČU, telefon; (069) 87 319
ZAGOTAVLJAMO
NAJCENE1ŠI NAKUP POPOLNOMA VARNO VOŽNJO GARANCIJO DO IZRABE
V SODELOVANJU Z NAMI BOSTE PRIHRANI U
5025
potrošniška stran
LAMA TRADER
KMETOVALCI POZOR!
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA!
Obiščite nas ali pa pokličite po telefonu, številka je: (069) 87-463, in se prepričajte o kakovosti.
I TO
M
0.
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
HTV 1
HTV 1
HTV 1
HTV 1
HTV 1
HTV 1
HTV 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
RTL
RTL
RTL
RTL
RTL
RTL
RTL
10.10 Program za otroke - 10 50 Šolski program - 12.00 Poročila - 15.55 športna
NOVEMBER SREDA
sreda, ponovitev
17 00 Dnevnik
JO 10 Moja družina m druge Živah, angl nadaljevanka * 10.40 Lutkovna igrica - 11.00 Podnebje in človek angl, serija - 11.50 Poslovna borza - 12.00 Poročila - 14 00 Umetniški večer, ponovitev - 16.20 Gospodarska oddaja - 17.00 Dnevnik 1 - 17 10 Tok tok oddaja za mlade - 19.05 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20.00 Forum - 20 30 Odloženi raj. angl nadaljevanka - 21.25 Srečanje z Ju-trovim na Ptujskem gradu - 22.25 Dnevnik 3 - 22-55 Sova- Bagdad Cafe. amer, nanizanka: Hannaj. angl nanizanka: Satan ruski film
Drugi program
16.40 Sova, ponovitev - 18.00 Studio Ma i ibor - 19.00 Jazz in blues - 19 00 Dnevnik iV RAl - 20 00 Štiri v vrsto, tv igra
20.30 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 21.00 Studio Cny - 22 30 Slovenski glasbeni dnevi - 23 15 Vojna nasilje in mir. posnetek iz CD
7.110 Dobro jutro Hrvaška - 10 00 Poročila - 10.05 Spiski program - i 1,30 Oddaja za mlade - 12.00 Poročila - 12 05 Ah. te majhne razlike amer nanizanka - 13 30 Mikser M - 14.00 Poročila - 14 05 Slika na sliko - 14.50 Šampanjec Charlie. serijski film - 15.50 Modre čelade 16 00 Poročila - 16 05 Nemščina - 16 35 Malavizija Be verly Hills - 17 30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 Alpe-Donava-Jadran - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20.05 Smrtna past, ameriški film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23 55 Poročila
9 00 Čas v sliki - 9 05 Roseanne - 9 30 Avstrija v sliki - 10.00 Ruščina - 1(1 30 Strel v temi, komedija - 12.15 Reportaže iž Avstrije - 13.00 Cas v sliki - 13.10 Mi - B 35 Sinha Moča - 14 00 Kobra - 15 00 Otroški spored - 15 50 Arne - 16 341 Video uspešnice 17 00 Mini Čas v sliki - 17 tO Spored po željah - 18.00 čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 19 30 Čas \ sliki - 20.00 šport - 20.15 XY - nerešeno 21 25 Pogledi s strani - 21.35 Lov na hudičev rubin, komedija - 23 00 Čas v sliki - 23.30 XY - odmevi - 23 40 Odrešitev, film
5 40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 Financial Times, poslovne novice - 8.30 Čez dan, informativni program - 9 00 Na konju smo. nemška serija - 9.45 Televideo T92 - 10.00 Dallas, ameriška senja. 98 del - 10.50 Igra - 11 05 Sotrpini. rehabilitacijski magazin - 11.30 Naravno zdravilstvo - 12.00 Poročila - 15.55 Vaterpolo: Tungsram - CSKA - 17.00 Popoldanski saldo - 17.10 Podjetniška šola, 13. del - 17.45 Svet denarja - 18.00 Okno - 18.55 Vprašanja kristjanov - 19.00 Zabavna glasba - 19.25 Igra - 19.40 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik. teleŠport - 20.40 Dallas, ponovitev - 21 25 Večer l Gyulom lllyčsem - 21.40 Panorama, svetovna politika - 23.35 Kraj dejanja, kriminalka - 110 Dnevnik
6 00 Jutranji magazin - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8.50 Owen Marshal - 9.45 Bo gai in lep - 11 00 Viva -11.30 Družinski dvoboj - 12 00 Opoldanski magazin
12 30 Mladi m strastni - 13 20 Kalifornijski klan - 15 00 Ouincy - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 18.00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20 15 Supemosova. komedija - 21.45 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 22 15 Na Življenje in smrt - 23.15 Gottschalk - 0 00 Vroče mačke erotični film - 1 45 Tutti Frutti - 4.30 Formula 1
/VC7 VEMBER
SOBOTA
NO VEMBER
& NEDELJA
/VC? VEMBER
PONEDELJEK
NOVEMBER
TOREK
j) NOVEMBER
ČETRTEK
RADIO MV - MURSKI VAt 9i.6MHz fdopoltine ludi SV 6i8kH!
7.50 Radovedni Taček - 8 20 Modro poletje. španska nadaljevanka - 9 10 Klub Klobuk - 11 05 Zgodbe iz školjke - 12 00 Poročila - 13 40 Vojna nasilje m mir - 14 30 Tednik - 15.20 Ostržkove prigode, ital nadaljevanka - Marijana, franc n sanka - 17.00 Dnevnik 1 - 17 10 Brazilska trilogija - 18 00 Da ne bi bolelo - 18.30 Kuharski nasveti Paula Bocuseja - 19 00 Risanka - 19 12 Žrebanje 3 i 3 - 19.30 Dnevnik 2 - 20.00 Utrip - 20 30 Ona + on -2L35 Hilton. Bangkok, avsiral nadaljevanka - 22 20 Dnevnik 3 - 22.50 Sova Popolna (ujca, amer nanizanka. Beveriy Hill, amer nanizanka. Pod krinko, ameriški film
Drugi program
14.30 Tok tok - 16.25 Sova - 17 45 Poglej in zadeni - 18 30 Ansambel Štirje Kovači - 19.00 Levje rjovenje zabavna oddaja - 19 30 Dnevnik ORF - 20.00 Preludij poletju, balet - 20.25 Sama v temi, amer ški film - 22.10 Tračanje - 23 10 Koncert Michaela Jacksona, posnetek iz Bukarešte
9 00 Dobro jutro. Htvaška - 10 30 Oddaja za mlade - H 30 Hrvaške zgodbe za otroke - 12 00 Poročila - 12.05 Beverlv Hill, amer nanizanka - 12.50 Allo. allo. humor, serija - 1315 Slika na sliko - 14 00 Poročila - 14 05 Pozdravi iz domovine - 14 30 Izbrali ste - poglejte - 16 00 Poročila - 16.10 Narodni običaji 17.00 Risana serija - 17 30 Televizija o televiziji - 18 00 Poročila - 18.05 TV razstava - 18.20 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.00 TV teden - 20.20 Premet nazaj, kanadski film - 22 05 Usode - 22.35 Dnevnik - 23 00 Slika na sliko - 23 55 Poročila
9 00 čas v sliki - 9 05 Roseanne - 9 30 Narodno zabavna glasba - Ženska leta, komedija - 12.30 Halo. Avstrija - 13 00 čas v sliki - 13 10 Mi - 13 35 Lovčeva kri. film - 15.05 OiroŠki spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17 10 Otroški magazin 18 00 čas v stiki - 18 05 Alpe-Donava-Jadran. magazin - 18.30 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki - 20 00 Šport - 20 15 Stavimo, da - 22.05 Novo v kinu - 22.10 Zlata dekJela - 22.35 Zborni fantje, policijski film - 0.30 Čas v sliki - 0.35 Super mož divjega zahoda, vestem - 2 20 Ex Libris
6 10 Dobro jutro. Madžarska, vmes Vaška TV z vaškim doktorjem - 8.05 Reformatorski verski program - 8.15 Za otroke in ne le zanje - 12.00 TV-magister. izobraževalni program - 13.30 Panorama, pon - 14.30 Videospoti - 15.00 Svetovne komunikacije. serija - 15.30 Gaia, ekološke novice - 16.1» Coca Cola - v klubu Hully Gully - 17 00 Potovalni kviz - 17.50 Adamovi sinovi. Evine hčere - 18.15 Barometer. politični šov - 19.20 Zaklad lempiar-jev, mladinska serija - 20 00 Dnevnik. teleŠport - 20.40 Modri blisk, ameriški film - 22.30 Večer z Gyu)om Illyčsem - 22.40 Portreti iz XX. stoletja: Pier Paolo Pasolini - 0.35 Dnevnik
6 OO Risanke - 8 45 Pobegla miš - 9 00 Risanke - 12.30 Michel Vadlant 13.30 Wmspector - 14 00 Ullraman jupak pron volji - 14.25 Policijsko poročilo - 14 55 Kmghl Rider - 15 50 Ekipa A - 16 50 21 Jump Street - 17.45 Cena je vroča - 18 15 Družinski dvoboj - 18 45 Poročila - 19 15 Beverly Hills. 90210 - 20.15 Gledališka predstava - 22.00 Vse ali nič - 23.00 Erotični film po izbiri gledalcev: Desideria. Catherine. Šolska dekleta - 2.00 Tutti Frutti - 2.50 Rožnata nanizanka
9 15 Živ žav - 10.05 Eba m Didrik. švedska nadaljevanka - 10.35 Naša pesem - 11.05 Sprehodi po stan Ljubljani - 11 30 Obzorja duha - 12 00 Poročila - 12 05 Kmetijska oddaja - 12.35 Ansambel Štirje Kovači - 13 05 Begunci - 15 45 Življenje Klima Samgma. ruska nadaljevanka - 17.00 Dnevnik l - 17 10 Pigmalion. angleški film (čb) - 19.05 Risanka - 19 20 Slovenski loto - 19 30 Dnevnik 2 - 20.00 Zrcalo tedna - 20.30 Zdravo — 21.35 Življenjske preizkušnje, angl serija - 22 25 Dnevmk 3 - 22.55 Sova Ameriške video smešnice; Beverly HiUs. amer nanizanka
Drugi program
13.40 Sova - 15.40 Športna nedelja - 19 30 Dnevnik HTV - 20.00 Videogodba - 20.30 TV prodaja nepremičnin - 20 35 Otoki ljubezni, poljudnoznanstvena oddaja - 21.25 Dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV - 22 20 Plesni nokturno - 22.25 Športni pregled
8 30 Poročila - 8 45 Slika na sliko - 9 30 Huck1eberrry Finn in prijatelji, serijski Film - 10.00 Poročila - 10 05 Hišni ljubljenci - 10.30 Nedeljski živec - 11 30 Narodna glasba - 12 00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 13.00 Mir in dobrota - 13 30 Film za otroke - 15.00 Opera Box - 15.30 Družinski zabavnik - 17 20 Seks in vohun, ameriški film - 18 50 Risana senja - 19 30 Dnevnik - 20.05 Babica, drama - 21.05 Dokumentarni film - 22 35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila
9 00 Čas v sliki - 9.05 Pozor, kultura -9.30 Katoliška maša - 10 15 Dežela gora - 11 00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12 30 Vsakdanjik - 13 00 Čas v sliki - 13 10 Otok na koncu sveia - 13 40 Le opardov ne poljubljamo, komedija - 15 20 Leto in dan - 15 30 Otroški spored - 16 00 Iris, film - 17 00 Mini čas v sliki - 17 10 X Large - 18.00 čas v sliki - 18 30 Dvorec oh Vrbskem jezeru 19 30 Čas v sliki - 20.15 Kaisermuhlen bhies Materinski dan 21.35 Židovska verska oddaja - 21 40 Film o Lotte Ingrisch - 23 45 John Cohtane njegova življenjska filozofija in glasba - 1 10 Tisoč mojstrovin
6 40 Vaška TV - 7 25 Risanka - 7.50 Biblijsko sporočilo - 8.05 Kava s smetano - 8.25 Nedeljski magazin - 10.55 Pokalni rokomel Elektromos - K rasno dar - 12.00 Istvšn Szdts. spominski program - 13.30 Pesem doni - 14.05 Lovejoy. angleška kriminalka - 14.55 Televideo ’92 - 15.00 Ida HaendeL kanadski film - 16.00 Potovalni kviz - 16.40 Reformatorski verski program - 17.00 Disney: Racman. Zorro. Poslednji Vitez - Chip N’Dale - 18.45 Evropski popotnik - 19 30 Teden, dnevnik. teleŠport - 20.40 Medea. italijansko francosko-nemški film - 22.25 Večer z Gy-ulom IUyčsem - 22 35 Vodnar. New Age magazin - 23.20 Videostrani
6.30 Formula 1 - 6 00 Risanke - 10.00 Umetnost in poslanstvo - 10 05 Mož iz Atlantide - 11.00 Nebeški psi z Boragore - 12 00 Formula 1 - 12.30 Lelo Michaela Schumacherja - 13 30 Družina Munster
14.00 Disneyeva filmska parada - 16 00 Ekipa A - 17.00 Vohun, pustolovski film - 18.45 Poročila - 19 10 Dan koi noben dtiig - 20.15 Dva supertipa v Miamiju - 22 OO Spieglov tv magazin - 0 00 Kanal 4 Konkordat tned papežem Pijem XI. in Killerjem - 0.55 Družina Munster 1.20 Ouincv - 2 20 Dr Welby - 3 20 Hans Meiser
9.15 Otroški program - 10.00 Odloženi raj. angl nadaljevanka - 11.00 Utrip. Zrcalo tedna - 12 00 Poročila - 16.20 Dober dan. Koroška - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Radovedni Taček - 17 25 Risanke - 18.10 Obzorja duha - 18 45 Moja knjiga o džungli. nemška senja - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Volitve - 21.00 Marki Grofi, tv-igra - 22.00 Srečanje z Jutrovim - 22.10 Dnevnik 3 22 30 Sova Broo-klynski most, amer nanizanka; Bever|y Hills. amer, nanizanka; Amenška kronika.
9.05 Zgodbe iz školjke - 10.00 Šolski program - 11 00 Sedma steza -11.30 Da ne bi bolelo - 12.00 Poročila - 14.50 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 15.10 Zgodbe groze, amer film - 17 00 Dnevnik 1 - 17 10 Lonček kuhaj’ - 17 30 Risanke - 17 45 Po belih in črnih tipkah - 18 40 Alpe-Donava-Jadran - 19 10 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20 05 Volitve - 21 40 Prava Charlotte. angl, nadaljevanka - 22 30 Dnevnik 3 - 23 15 Sova Haggard U. angl nanizanka. Beverly Hills. amer nanizanka.
10.05 Risanka - 10.30 Po belih m Črnih tipkah - 11 00 Prava Charlotie. angl, nadaljevanka - 12 00 Poročila - 17.00 Dnevnik 1 - 17 10 Klub Klobuk -19 10 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20 05 Film tedna: Pot upanja, švicarski film - 22.00 Srečanje z Jutrovim - 22 45 Dnevnik 3 - 23 15 Sova Radio FM. amer nanizanka; Be-verly Hills. amer nanizanka
1 - 17 10 Eba in Didrik. Švedska nadalje vanka - 17.40 Živ žav - 18.25 Že veste . izobraževalna oddaja - 19 05 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20 05 Volitve - 21 40 Tvariele - 22.45 Dnevnik 3 - 23.25 Sova Dragi John, amer nanizanka. Beverlv Hills. amer nanizanko.
Drugi program
15 25 Oči kritike - 16 15 Sova - 17 30 Športni pregled - 18.00 Studio Ljubljana - 19.00 Videošpoo - 19.30 Dnevnik RAI - 20 00 Pari, tv-igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 21.00 Gospodarska oddaja - 21.30 Sedma steza, športna oddaja - 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 22 45 Zgodbe groze, ameriški film - 0 10 Moda
7 00 Dobro iutro. Hrvaška - 10 00 Poročila - 10 05 Šolski program - 11 30 Lutke - 12.00 Poročila - 12 05 Serijski film - 13.30 Monoton - 14 00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Odletel bom. serijski film - 15 35 Modre čelade - 16 00 Poročila - 16 05 Učimo se o Hrvaški - 16 35 Huc-kleberrj Finn m prijatelji, nanizanka za otroke - 17 30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 Dokumentarna oddaja - 18 35 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19,30 Dnevnik - 20 05 Hrvaška v svetu - 20.55 Parker Kane, ameriški film - 22 35 Dnev-mk - 23 00 Slika na sliko - 23 55 Poročila
9 00 Čas v sliki - 9 05 Roseanne - 9.30 Nočni studio - 10.30 Velika svoboda Šte viika 7 film 12 15 Šiling - 13 00 Čas v sliki - 13.10 Nesporazumi 13 55 Sinha Moča - 14 00 Kobra - 14.50 V kraljestvu narave - 15.00 Otroški spored - 15 50 Ante - 17.00 Mini čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18 00 Čas v sliki -20.00 Špori - 20 15 Športna arena - 21 08 Teleskop - 22 00 Miami Vice - 22.45 Orfej odloča, film-0.35 Cas v sliki - 0 40 Vrata v preteklost, melodrama - 2.20 Tisoč mojstrovin
4,50 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 Financial Times za Vzhodno Evropo - 8.35 čez dan. informativni program 9.00 Disneyjevi filmi in risanke, ponovitev - 10.45 Igra - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 97 del mehiške serije - 17.40 Videospoti - 17.50 Svet denarja - 18.00 Koledar 1992. poljudnoznanstveni magazin - 18.45 Katoliška kronika - 18 55 Čez dan - 19.15 Igra - 19.35 O ven za otroke - 19.40 Večerna pavljica - 20.00 Dnevnik, lelešport - 20.40 Ars mušica, zgodovina madžarske glasbe - 21.05 Nevesta je bila prelepa, italijan-sko-madžarski film - 22 45 Kennedyjev uboj, ameriški film - 0.15 Dnevnik
6.00 Poročila - 7 00 Dobro jutro, Nemčija 8 50 Owen Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10.15 Dr Welby -11.00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj - 12 00 Opoldanski magazin - 12 30 Mladi m strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba 15 00 Ouincv - 16.00 Hans Meiser - 17 30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20 15 Co-lumbtr Umor z levo roko 21 45 Ouincv - 22 45 Deset pred enajsto - 23 15 Goltsc* halk - l 00 Grozljivo prijetna družina - 1 30 Quincy
Drugi program
15 05 Sova - 16 50 Svet poroča - 17 30 Slovenci v zamejstvu - 18 00 Studio Koper - 19 00 V službi rocknrolla - 19 30 Dnevnik ORF - 20 00 Pari, tv-igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 21.00 Glasba. show in cirkus - 22.00 Osmi dan - 23 00 Svet poroča
Drugi program
15 50 Osmi dan - 16 40 Sova - 18 00 Studio Maribor 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Pari, tv-igra - 20 30 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nada Ijevanka - 21.00 šponna sreda - 21 55 Vinko Vodopivec - Ljudski pastir in pisatelj
Drugi priigram
16 45 Sova - 18 00 Studio Koper - 19 (K) Video lestvica - 19 30 Dnevnik TV Koper - 20 00 Pan. tv-igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 21 00 Večer avstralske TV.
7 00 Debro jutro Hrvšaka - 10.00 Poro Čila - 10.05 Šolski program - 11 30 Mali svet - 12.00 Poročila - 12.05 Ah. te majhne razlike, serijski film - 13.30 Mo-nofon - 14 00 Poročila - 14 05 Shka na sliko - 14.50 Zaspano, serijski film - 16.00 Poročila - 16 05 Učimo se o Hrvaški -16 35 Malavizija - 17 30 Hrvaška - 18 00 Poročila - 18.05 Izobraževalna oddaja - 18 35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20 05 Sartre in njegov čas dokumentarni film - 21.00 V ospredju - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23 55 Poročila
9.00 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - 9 30 Klub za starejše 10.15 Pao-optikum - 10.30 Lovčeva kri. film - 12.05 Športna arena - 13 .00 Čas v sliki - 13 10 Mi-13 35 Sinha Moča - 14 00 Kobra - 14 50 Jutrišnji mojstri - 15.00 Otroški spored - 17 00 Mini Čas v sliki - 17 10 Spored po Željah - 18 00 Čas v sliki - 18 05 Mi - 18.30 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 19 30 Čas v sliki - 20 00 Spon - 20.15 Univerzum Narava v Človeških rokah - 21.07 Pogledi s strani - 21 15 Billyjeva smrt melodrama - 22 40 Film - 0 15 Čas v stiki,- 0.20 Manix. nanizanka - 1.10 Tisoč mojstrovin
5.4ij Dobro jmro, Madžarska, magazin - 8 30 Čez dan. informativni program - 8 35 Na konju smo. nemška serija - 10 00 Friderikuszov garantirano nepolitični talkšov. pon - 11.20 Igra - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pre gled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to Žensko. 98. del mehiške serije - 17.40 Videospoti - 17.50 Svet denarja - 18.00 Zagovornik, varstvo človekovih pravic - 18.20 Prehod, magazin - 18.45 Program madžarskih Židov - 19.00 Čez dan - 19 35 Za otroke - 20 00 Dnevnik, telešpori - 20.40 Dinastija Strauss, avstrijska serija - 21.45 Aktualno - 22.10 Calcio Plus, italijanski nogomet - 23.50 Dnevnik
6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 8 50 Owcn Marshal - 9.45 Bogat m lep - 10.05 Dr Welby - 11 00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj - 12 00 Opoldanski magazin 12.30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 15.00 Quincy - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča - 18 00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19 45 Dobri Časi, slabi časi - 20.15 Kolegi, kolegi - 21.15 Zorc - mož brez meja - 22.15 Vroči stol - 23 15 Gottschalk 0 OO Zakon in red - 1.00 Grozljivo prijetna družina - 130 Quincy
7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10 05 šolski program - 11 30 Ri sanke - 12 00 Poročila - 12.05 Ah te majhne razlike, serijski film - 13.30 Monoton 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14 50 Zaspanci, serijski film - 15 40 Modre čelade - 16 00 Poročila - 16 05 Učimo se o Hrvaški - 16 35 Malavizija - 17 30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18 05 Onkraj morja, potopis - 18 35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vprašanje, britanski film - 21 15 Dokumentarna oddaja - 22.50 Dnevnik - 23.15 Slika na sliko - 0 10 Poročila
9.00 Čas v shki - 9.05 Roseanne - 9 30 Računalništvo - 10.00 Angleščina - 10 30 Harry komedija - 12 10 Reportaže iz tu* jine - 13 00 Čas v sliki - 13 10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Kobra - 14 50 Leto in dan - 15.00 Otroški spored - 17 00 Mini čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18 05 Me Ženske - 18.30 Dvorec ob Vrbskem jezeru 19 30 Čas v sliki - 20 00 Šport - Zmaga ljubezni, melodrama - 21 50 Pogledi s strani - 22.00 Zorc - mož brez meja 22.45 Nikogaršnja dežela - 0.20 čas
v sliki - 0.25 Mesto iluzij melodrama
5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 18.30 Čez dan. informativni program - 8.35 Na konju smo. nemška serija - 10.00 Miami Vice ameriška kriminalka - 11.00 Igra - 12.00 Poročila - 17 00 Po paldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Naše vsakdanje maske. 1. del: Na rob neke predstave - 17.30 Kje-kaj? Mladinski magazin - 17.55 Nogomet Grčije - Madžarska, kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo, prenos iz Soluna, v odmoru večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, teleŠport - 20.40 Gala ob 100-letnici ope retnega skladatelja Pžla Abrahama - 22.20 Kronika. 2. madžarska armada na Donu, dokumentarna serija - 23 35 Eiide - 0.20 Dnevnik
6 00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8 50 Owen Marshal - 9.45 Bogai m lep - 10.05 Dr Welby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12 30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfi-eldova zgodba - 15.00 Quincy - 16 00 Hans Meiser - 17 00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19 45 Do bri časi. slabi časi - 20.15 Film - 22 15 Sternoc tv-magazin - 23 15 Gottschalk - 0.00 Nmja policisti - 1 00 Grozljivo pri jetna družina
PETEK - 5 40 Prebujajie se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan . 7.30 Informacije v slovenščini nemščini in madžarščini - 8 00 Potočila - 8 10 Do poldne na MV. - 8 15 Mali oglasi - 9 00 Borzni utrip - 9 15 Mariborsko zvočno pismo - 9 30 NSTSNMV - lestvica tujih skladb - 10.00 Poročila - 10.30 Prireditve - 11 30 To bi moral biti kabaret - 12 00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - 13 00 Slovo - 16 00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Prireditve - 17 30 Alternativno - 18.00 21 232 - 18 30 Poročila IBBC) - 19 OO Vključujemo Radio Slovenija
C
(D 3 S
7.00 Dobro jutro. Hrvaška 10 00 Poročila - 10.05 Šolski program H 30 Zgodbe za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.05 Ah re majhne razlike, serijski film 13 30 Monofon 14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko 14 50 Zaspanci, serijski film - 16.00 Poročila - 16 05 Učimo se o Hrvaški - 16 35 Malavizija - 17 30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 1z sveta znanosti - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 20 05 Spekter - 20.50 Iščem sorodno dušo humor. serija - 21 25 Ekran brez okvirja - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila
9 00 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - 9 30 Dežela in ljudje - 10 00 Francoščina - 11 45 Črno na belem - 12 15 Teleskop - 13 00 Čas v sliki - 13 10 Me ženske - 13 35 Sinha Moča - 14.00 Kobra - 14 50 Čarobni zaboj - 15 00 Otroški spored - 17 00 Mini čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18 30 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Doneča Avstrija - 22 20 Stolp talcev, film - 23.00 Čas v sliki - 23 05 Borba farmarke Sarah Bowman film - 0.35 Manix - 1 25 Tisoč mojstrovin
5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8 30 Čez dan. informativni program - 8.35 Na konju smo. nemška serija - 10.00 Hannay. angleška serija - 11.00 Igra - 11 15 Letni kolobarji, program za ujx>kojence - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 99 del mehiške serije - 17.40 Videospoti - 18.00 Magazin za menedžerje - 18.45 Čez dan - 19.05 Igra - 19.35 Za otroke - 20.00 Dnevnik, tele-šport - 20.40 Sosedje. 145 poglavje tv* romana - 21.15 Friderikuszov Šov, garantirano nepolitični talkšov - 22.40 Aktualno - 23.05 Čar kina, filmski magazin - 23.45 Dnevnik
6-00 Poročila - 7 00 Dobro jutro. Nemčija - 8.50 Owen MarshaJ - 9.45 Bogat m lep - 10.05 Dr Welhy - 11 00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj - 12 30 Mladi m strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14 15 Sprmgfi-eldova zgodba 15 00 Ouincy - 16 10 Hans Meiser - 17.00 Tvegano 17 30 Cena je vroča - 18 00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19.15 Eksplozivno 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Angel za Feliksa - 21.15 Klic v sili - 22 15 Kako, prosim - 23 15 Gottschalk - 0 00 Zakon in red - 1.00 Grozljivo prijetna družina - I 30 Qumcy
SOBOTA - 5 40 Prebujajie se z nami - 7.00 Druga juiraoja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini m madžarščini - 7.40 Tržnica - 8 00 Poročila - 8 10 Dopoldne na M V - 8 30 Ponudba v trgovinah - 9.00 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10 30 Potepajte se z nami - 11 00 Sobotni gost - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Prireditve - 17 30 Mah oglasi - 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
NEDELJA - 8.00 Začenjamo nov dan
8 30 Horoskop 8 45 To bi moral biti kabaret - 9.10 Misel in čas - 9 30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12 00 Poročila - 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 00 Panonski odmevi - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
PONEDELJEK - 5 40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Zače njamo nov dan - 7 30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 8 00 Poro čila - 8.10 Dopoldne na M V - 8 15 Mali oglasi -9.00 Porabsko zvočno pismo - 9 15 Zgodilo se je - 10.00 Poročila - 10 30 Spori - 12 00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - 13 00 Slovo in vključitev Radia Slovenija - 16 00 Popoldne na M V - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 Evropa v enem tednu - 17.30 Šport - 18 00 S kranščakom. cekron pa z rna relof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila (BBC) - 18.35 Bilo je nekoč - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija
TOREK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan - 7 30 informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8 00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - kost oziroma gost dneva, mah oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila) - 12 00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13 00 Slkovo - 16 00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Kost popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
SREDA - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zyočno pismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 15 Mali oglasi - 9.00 Kličemo banko - 10.00 Poročila - 10.30 Iščemo za vas - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13 00 Slovo - 16.00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 Poslušamo vas - 17 30 Mali oglasi - 18 00 Na narodni farmi - 18 30 Poročila (BBC) - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija
ČETRTEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7 35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8 00 Poročila 8.10 Dopoldne na MV - lestvica domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, kosi oziroma gost dneva (ob 10 00 poročila). - 12 00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva 13 00 Slovo - 16 00 Popoldne na MV - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kosi popoldneva - 17.30 To sem jaz - 18.00 Najlepše Želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija

Na podlagi 12. in 18. člena Zakona o evidenci volilne pravice (UrJ. RS, št. 46/92) in Odloka o razpisu splošnih volitev predsednika Republike (Ur. I. RS, št. 48/92) objavljamo
RAZGLAS
O RAZGRNITVI
1.	splošnega volilnega imenika in
2.	volilnega imenika pripadnikov madžarske narodne skupnosti
I.
Vse državljane Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče na območju občine Lendava in bodo najpozneje na dan splošnih volitev, to je 6. 12. 1992 izpolnili 18 let ter jim ni bila odvzeta poslovna sposobnost, obveščamo, da je volilni imenik razgrnjen na oddelku za notranje zadeve občine Lendava oziroma v krajevnih uradih do 21. 11.1992
Državljane vabimo, da pregledajo volilni imenik ter zahtevajo popravek, če ugotovijo, da so v njem napake (npr, volilni upravičenec ni vpisan, vpisana je oseba, ki je umrla, ali oseba, ki nima volilne pravice na območju občine, ime volilnega upravičenca je napačno vpisano itd) Popravek volilnega imenika se zahteva na oddelku za notranje zadeve oziroma pri pristojnem krajevnem uradu.
Državljane, ki so spremenili naslov svojega stalnega bivališča, spremembe pa niso uredili pri prijavno-odjavni službi oddelka za notranje zadeve občine Lendava oziroma krajevnem uradu, prosimo, da to store takoj.
II.
Na oddelku za notranje zadeve občine Lendava in sesee-anatu za notranje zadeve občine Murska Sobota ter na krajevnih uradih narodnostno mešanega območja občin Lendava in Murska Sobota so razgrnjeni tudi VOLILNI IMENIKI PRIPADNIKOV MADŽARSKE NARODNOSTI, ki volijo poslance madžarske narodnosti v državni zbor v 10. volilni enoti.
V nasprotju z dosedanjo ureditvijo (doslej so imeli volilno pravico za volitve poslancev madžarske narodnosti, vsi polnoletni državljani na narodnostno mešanem območju) volijo poslance madžarske narodnosti v državni zbor le pripadniki madžarske narodne skupnosti.
Komisija za sestavo volilnega imenika pri PMNSS je v sodelovanju s sveti KS sestavila volilni imenik pripadnikov madžarske narodne skupnosti. Ker pri svojem delu ni imela podatkov o narodni pripadnosti, posebej PROSI vse državljane na narodnostno mešanem območju, da na sedežu občine Lendava in Murska Sobota ter krajevnih uradih na narodnostno mešanem območju ZANESLJIVO PREGLEDAJO volilni imenik in zahtevajo njegov popravek, če ugotovijo v njem napake, že navedene v I. točki tega razglasa
Pripadniki madžarske narodne skupnosti, ki živijo zunaj narodnostno mešanega območja ter želijo voliti poslanca madžarske narodne skupnostim morajo sporočiti svojo željo pristojnemu organu, kjer so razgrnjeni volilni imeniki, ter sporočiti volišče, kjer želijo voliti.
Komisija za sestavo volilnega imenika pripadnikov madžarske narodne skupnosti pri PMNSS
Oddelek za notranje zadeve
občine Lendava
Kmetijska zadruga Hotiza-Polana, z.o.o., Hotiza 151, 59220 Lendava
razpisuje po sklepu upravnega odbora prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE KMETIJSKE ZADRUGE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Še naslednje pogoje:
-	višješolska izobrazba ekonomske usmeritve
-	3 leta delovnih izkušenj
-	ravnanje z osebnim računalnikom
-	poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj priložijo dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Kmetijska zadruga Hotiza-Polana. z.o.o., Hotiza 151, 69220 Lendava, s pripisom »za razpis«.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri.
REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA LENDAVA
IZVRŠNI SVET
Odbor za pospeševanje proizvodnje hrane
RAZPISUJE
JAVNI NATEČAJ
ZA KREDITIRANJE NOVIH PROGRAMOV, ŠIRITVE OBSTOJEČIH IN DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI V KMETIJSTVU
Izvršni svet SO Lendava bo na podlagi Pravilnika o razdeljevanju sredstev za kreditiranje novih programov v kmetijstvu namenil 1.000.000,00 SIT pod naslednjimi pogoji:
1.	Višina posojila je 30% od predračunske vrednosti po verificiranem investicijskem programu.
2.	Prosilci (kmetje, pridelovalne skupnosti, drugi subjekti določeni z letnim programom) morajo vlogi priložiti ustrezno dokumentacijo. ki obsega minimalen investicijski program, lokacijsko ali drugo dovoljenje in pozitivno mnenje območnega kmetijskega svetovalca.
3.	Posojilo se odplačuje 3 leta, s tem da odplačilo miruje eno leto od nakazila. Obrestna mera je 50% nižja od veljavne za dolgoročna posojila. Dospelost anuitet je dvakrat letno, obračunajo se 1/4 glavnice in obresti.
4.	Po odobritvi posojila se sklene pogodba, posojilojemalec pa je dolžan zavarovati posojilo s hipoteko na nepremičninah.
5.	Zahtevki za odobritev posojila se vlagajo v 15 dneh po objavi tega razpisa pri Sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Lendava.
6.	Vsi zainteresirani dobijo podrobnejše informacije pri območnih kmetijskih svetovalcih in pri upravnem organu občine Lendava, pristojnem za kmetijstvo.
Odbor za pospeševanje proizvodnje hrane
* * *
motorna vozila
MLAD VINOGRAD, 450 trt. sadovnjak. vinsko klet z elektriko rn vodo, v sadovnjaku možna gradnja hiše ah nadomestna gradnja, 800 m od hotela Lipa, prodam Tel : (061) 264 684 - ml94
BELTINCI, Ravenska 27, tel: 42151
ČRENŠOVCI, Prekmurske
čete 20
• barvaste kavbojke
2.900SIT
S bombažni puliji 1.250 SIT
GOSPODINJE!
C e vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. HAJDINJAK,
Gornji Slaveči 6, Kuzma tel.: 55071
Popravilo z garancijo na va-. šem domu.
MARTIN DOMA, Tišinska 14
69000 Murska Sobota vabi na .
koline in martinovo gos
Pridite v petek, 6., soboto. 7., in nedeljo, 8. oktobra. Obljubljajo, da bodo vse jedi okusne, pijača pitna in po dostopnih cenah.
ZASTAVA 358. dolg keson, s ce-rado, B- kategorije, prevoženih 21 000km. ugodno prodam. Tel.: 87630 ali 81160. - 3942
MOPED ATX 50 C, opremljen s resonančno izpušno cevjo, prodam Ižakovci 34. - ml37
MOTOR ELEKTRONIK 90 «m, z rezervnimi deli, ugodno prodam. Tel. • 60516 - m3380
KOMBI 1900, registriran, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (062) 731282. - m3382
OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1986/ 87. prodam. Ogled Puconci 95. popoldan. - ml75
MOPED APN 6, nov. prodam Cena po dogovoru Te).: 47003. - m!48
ZASTAVO 101 GTL, zelo dobro ohranjeno, registrirano, zelo ugodno prodam. Jože Lebar. Turnišče. Št. Kovača 32. - m!53
FIAT ZASTAVA 750, vozen, regi* sinran do konca teta, lahko tudi za dele, naprodaj Pokličite po tel.: 48487 - m!54
živali
VESTNIK
izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota
Čaeoplsnl svet: dr. Jože Bedernjak, Stefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar
Uredništvo: mna Benko 'direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec. Štefan Smej. Stefan Sobočan {novinarji}, Ksenija Šomen {tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383. 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-3S3 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za 4 trimesečje 1992 je 850,00 SIT, za podjetja 1,500,00 SIT, za naročnike v tujini 80 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov.
kmetijska mehanizacija
TRAKTOR IMF 560, star 3 leta, in angleški ferguson s priključki prodam. Sv Jurij 84. - ml43
TRAKTOR torno vinkovič 32. letnik 1986. prodam. Slavko Fajfar. Globoka L. Ljutomer. - tn3941
ROTACUSKO PUMPO za IMT 539 prodam. Tel : (042) 830493. - m3934
KOM BANJ ZMAJ 141 z adapterjem prodam. Naslov v upravi lista. - ml51
DVOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, kovaške izdelave, z večjo nosilnostjo. gume 20-čolne, in poviški v celoti obnovljeno, ugodno prodam. Krog. Murska ulica 40. tel 26122 - ml72
MOTOKULTIVATOK BATUJE, 3kW. m dve peči na olje Emo 5 in Emo 8. ueodno prodam. Horvat. Cankova 19b.'-ml52
posesti
agencija za trženje
_ . Vodja agencije: Renata Bakan - Ficko
Dl \ Propagandisti: Nataša Praprotnik, Franček Stefanec, Ro-RA I oert Perš
/ Oblikovalec: Endre Gonter
Dejavnost: svetovanje, stiki z javnostjo in publiciteta (izdelava vseh vrst informacij za javne medije, tiskovne konference, pokroviteljstva, protokol), oglaševanje v medijih (oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoti in telopi, plakati, lepaki, letaki), publikacije (izdelava vseh vrst prospektov, oblikovanje, lektoriranje in prevajanje), grafično oblikovanje (oblikovanje celostnih podob in posameznih komunikacijskih sporočil), fotografiranje, organiziranje prireditev
Naslov agencije: Slovenska 41, M. Sobota
Teiefoni' 21 383, 21 064, 22403
Telefaks 22419
ZEMLJO, 1.40ha pnmemu za vinograd v Koprivi pri Ljuiojneru, prodamo Te].: 87 768. Možna rudi prodaja po delih. - m!7J
NA SAMOTNEM KRAJU NA GORIČKEM prodam poči miško hišico, vinograd in sadovnjak. Tel.: 24556. do 10. ure - ml83
POSLOVNE PROSTORE v Murski Soboti nujno najamemo za pisarno Tel ; 23 666. ml76
GRADBENO PARCELO v Sebe-horcih proda m. Tel (062) 611714 - m274
STANOVANJSKO HIŠO v Moravskih Toplicah prodam. Dolga ulica 53. te 9943 663 ',b890. mt92
el rad
Tovarna elek&onike, elektromehaniks, anten in kablov Gornja Radgona, d.d.
E 69250 Gornja Radgona, Ljutomerska 28
S 969/61831 61 731
E 38624 YU Brad
Fa>c 069/61331
UJEMITE SVET S SATELITSKIM TV-SPREJEMNIKOM
Z vstavitvijo satelitskega kompleta PreU,r^ m vaš TV-sprejemnik GORENJE šasije Kil boste lahko sprejemali poleg že gledanih p^r mov tudi vse satelitske programe s sa ASTRA, KOPERNIKUS, EUTELSAT, INTELSAh
Komplet v celoti nadomešča notranjo en°^. se upravlja z dosedanjim daljinskim upra 1 nikom TV-sprejemnika.	.
Delo strokovno opravijo serviserji iz ELR pokličite jih po telefonu, številka je o interna 357, ali servis, telefonska števil 61731.	davk^
Cena z dostavo, montažo in prometnim ° je 40.000,00 SIT.
Garancija in servis sta zagotovljena.
Priporočamo $$ ELRAD - antenska tehnika satelit dobe!
KRAVO, staro 7 let. 6 mesecev brejo, prodam. Melinci 86. - m3943
PERZIJSKE MUCE, raznih starosti in barv, prodam. Tel,- 76590 - Ie4861
KRAVO s teletom ali brez njega prodam. Bogojina 167 - m 134
PUJSKE prodam. Skakovci 44 - m 170
PUJSKE, stare 8 tednov, predam.
Rakičan. Zvezna 15. - m-pp
MALE PUJSKE prodam Mešič. D Slaveči 69. - m!35
PUJSKE in zastavo 850. letnik 1983. prodam. Tropovci. Kolesarska o, tel. 46718, - m 173
PUJSKE prodam. Krajna 48. - ml82
KRAVO, staro 5 let. 6 mesecev brejo, prodam. Bogojina 66 m!50
KRAVO, staro 6 let, brejo 9 mesecev. kontrola A, prodam ža 85.000 tolarjev. Stanjevci 101. - ml80
PUJSKE prodam. Kupšinci 17.
- m 165
MALE PUJSKE prodam. Ivan Hochcger, Tišina 41. - n>166
NEMŠKEGA OVČARJA z rodovni’ kom prodam. Tel/ 48323 - m 155
razno
EMO CENTRAL 23 in električni bojler. 801. prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 44073. - ml41
MEŠALEC ZA BETON prodam za 22.000 SIT. Tel.: 25 160. - ml84
LADIJSKI POD, smrekov, po 360 SIT. z dostavo. 7 um. I. vrsta, prodam. Tei.: (063) 33343. -ml49
POZOR! Hujšajte brez diete Odpravite odvečne kilograme z japonskim shujševalnim pasom. Tel.: (061) 218941. m244
KLAVIR ali pianino kupim ali zame njam za elektronsko harmoniko Farfisa 120 B Jel. 60516. - m3383
POHIŠTVO za spalnico in kuhinjo poceni prodam. Ciril Metodova 36, Murska Sobota. - m!74
SENO JN OTAVO, večje količine, prodam Čepinci 32 - m!47
PREKLICI
PREKLICUJEM veljavnost HK št 33231-2, izdane na ime Irma Sračnjek, Nuskcva 20. - m 178
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, 3,20m. rabljeno, prodam Tel. 56 081. zvečer - ml79
REGAL za dnevno sobo. 3J0m. rabljen, prodam. Tel.: 56081, zvečer. - m 179
STRESNO KRITINO ETER NIT, 150m2 prodam Tel 31121. po 19 uri m67
DESKE, smreka ali bor, 1 m' kupim
Korovč 34 d. Cel/ 40075 - m 1^7
NOVO, NOVO TUDI V POMURJU SLUŠNI APARATI
SIEMENS
s povračilom 777S Pridite naglušni — in odidite z več življenjske radosti — v manj kot eni uri — s slušnim aparatom
SIEMENS
Vsak četrtek
od 9. do
13. ure
ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA
Lendavska 8 telefon: 21 703
SIEMENS
inf. tel (062) 513 698
od 19 do 20. ure
ELEKTRIČNI
ŠTEDILNIK,
4 plošče, plinski štedilnik. 4 p., in moped Tomos avtomatik 3. prodam. Gregorčičeva 16. M Sobota. -ml59
ZIMSKE GUME s platišči za audi 80 m gume za golf 185/65x13 Pirelli. vse novo, prodam Tel.: (062) 702052. - m3936
BAS KITARO fende, jazz bas s kovčkom prodam. Tel : 70 126. popoldan. - m3938
OBVESTILO! Obveščam javnost, da nisem dolžna poravnavati dolgov ,n posojil, ki jih najema Janez Budja. Št. Kovača 25 Rakičan Majda Budja. Rakičan. - m!62
SAMSKO POSTELJO z jogijem, slol in preprogo 300 x 200. ugodno prodam. Tel.: 23875. - ml63
TERMO AKUMULACIJSKO PEČ prodam. Nemčavci 24. tel.: 24581. - ml60
GOSTINCU Proda se del kuhinje (2 šted + 2 pomivalni koriti in delovna miza), vse iz nerjaveče pločevine (»rost-fraj-d Tel.: 76041. - m!69
IŠČEMO kvalificirane zidaije s končano poklicno Šoio IV. stopnje, lahko tudi začetniki, ki bi se želeli redno zaposliti pri podjetju na Primorskem, telefon: 065 74-711, interna 39.
GOSTINSKO «
Ijeno z nerjavečo kul»	.
prikolico z
V avtokampu v
Te! 76041 - ml«
MOTORNO ŽAGO 31c>
prodam Praši. Dom--
MOŠT iz belega frankinje prodam •	p*
SVNTHESIZER
luoj BAGArdi^! p8r&®> z garancijo njuno P-
ska 10. Lendava. “LjopJjet” _1&
JABOLKA,	5»
vostna. prodam i	j,-C
Ml kosov ^R^siT »X T‘l
N1H PLOŠČ, po 7 0 prod” vrtno sedežno g*" ‘ gff.'1 22095 - m 108
'CENTRALNO ^dve”%-l£
HERM, 25 KW -i
120x120. po«1" P'
ml‘ OCI NA F TRI TRIDELNA
OKNA jviidzn' *l
I'"" ‘^UJA	C
synthesizek1*/ji *
m KORG POL’ ..egom- < prodam oboje -'Sepe^^
storitve
ČISTIM m
Tel 70 358. od 1
delo

- m 138
VOZNIKA KATEGORIJE
IjAJNT. Star skupno življenj« uudbe poCljne "Lepa fesen« ,p

DAMIR BANFI
POGREBNE STORITVE
OPREMA IN VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ
odprto od 00.00 do 24.00
Veščica 17
69000 MURSKA SOBOTA teh (069) 32 802
Zaman je bil tvoj boj.
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša
od življenja.
V SPOMIN
11. novembra mineva žalostno leto, ko nas jer zapustila naša draga
Irma Beznec
iz Puconec
Hvala vsem, ki se jc spominjate z lepo mislijo, prižigate sveče in postojite pri grobu.


Jesensko listje tiho šelesti, ko m- spušča na gomilo, kje/ v samoti tihi leto dni naša najdratja počiva v večnem spanju, a njen lik rned nami še živi.
V SPOMIN
Anici Celec
N^e misli so pn njej vsak dan - in v družinskem krogu pogosto v besede izzvenijo - m koraki naši često pohitijo tja na božjo (	njivo.
^Krena hvala vsem ki se s toplo mislijo pomudite ob njenem ^tobu. ki s cvetjem ji poslednji dom krasite in svetle lučke *	prižigate.
Puconci. 11 novembra 1992
Njeni najdražji
*
Že leto dni te zemlja krije. v grobu mirno spiš, a med nami še živiš.
i'
fr
Nekje v tebi je bila bol. a zamahnila Si z roko, češ, zmogla bom, močnejša sem, vendar ni bito tako
ji>»'
TC!
tff
ZAHVALA
Nepričakovano tiho in mirno nas je v 74. letu starosti zapustila draga mama, babica, tašča, sestra m teta
Ema Vidovič
roj. Šinko, s Petanjec
boleči m nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo ^eni sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo lr*«O mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu ^tku, j, darovali vence, cvetje, za svete maše in sočustvovali p	z nam'	, X 1
riv:,k g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-",n^ g- Bibiju za odigrano Tišino m g. Mlinariču za besede slovesa.
Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni

V SPOMIN
4. novembra je minilo boleče leto, odkar nas je zapustil dragi sin. brat in stric
Stanko Laki
iz Velike Polane 77
Vsi, ki smo le imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, botre in tete
Karoline Ozvatič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje
in spremstvo na njeni zadnji poti Posebno zahvalo namenjamo č. g. župniku za pogrebni obred in mašo ter cerkvenemu zboru za odpete žalostinke. Bolečino nam lajša spoznanje, da v najtežjih trenutkih nismo ostali sami.
Žalujoči: mož Evgen, botrina in drugo sorodstvo
Že leto peto te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije m ti se več ne prebudiš.
ZAHVALA
3. novembra je minilo pet let, odkar je nehalo biti srce drage žene
Marije Berden
od Grada
Hvala vsem, ki se je še spominjate, obiščete njen grob, ga okrasite s cvetjem in prižgete svečo.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Samo srce in duia ve. kako zelo, zelo boli, ko naše drage vet med nami ni.
zahvala
V 87 letu starosti je prenehalo biti pleme niro srce naše drage mame in stare mame
Marije Škrilec roj. Zelko iz Murske Sobote
r'
fr
Uk-.
" ena hvala vsem.
ki se ga spominjate ter s cvetjem in
drobnimi svečkami počastite spomin nanj.
*
j?
Žalujoči vsi, ki se ga spominjajo
Niti zbogom MrFj roke nam podrti. Snirt if je pftriMO. a v mdih srcih bul ostal. SrCC trnje \fč "f bifC bolečin vet ne trpa, nam po Žalost srce trgo. solza Hif iz očč dom it prtittn in a/ojen. ker ir ret mrd nami ni.
ZAHVALA
V M letu suro«. k ne^dom« umrl r>»« drug. 0102 vkrhni oee rl»u dedek ter sine
Štefan Maje
z Melinec
Ok.
S*' > S. „veno
m dobrim prijuieljem. ki so nm	( kh «ot»lj.
.&"• <l.rov«>,ven« cw.je »sv '™<' ^b«““X«inU l loričii ‘|» »h *4 “ P°8re*"!0	V Mur. NK Ižakovci
<b slovesa sodelavkam »z 12«. bn^o
Un»T,k*t Ljiiioin« sodtlHVkaic <2 Gorenj. - N«“rl * A, obisk kvim.rj jo odigrano Tišino. Hvalu dr. Zadri sv
Žalujoči Ml tvoji n^jdraiji
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani nam izrekli sožalje darovali vence in prelepo cvetje ter jo pospremili na njem zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalosunke. Vsem še enkrat - prisrčna hvala!
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli neizmerno radi
ZAHVALA
Ob boleči m nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega nadvse skrbnega m ljubečega moža, očeta, dedija. brata, tasta in strica
Bele Rodija
iz Lendave
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, stanovalcem iz bloka v Partizanski 12 in znancem , ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali prelepo cvetje, nam pa izrazih pisno ali ustno sožalje. Hvala stranki SDP za organizacijo pogreba m častno staržo. Iskrena hvala govornikoma Jožetu Vidiču m Ku Kolencu za ganljive besede ob slovesu Hvala delovnemu kolektivu Indip. društvu upokojencev in KS Lendava ter pevkam iz Mostja. Iskreno se zahvaljujemo tudi sosedom Marici, Nadi in Robiju za vso pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
Po kratki in hudi bolezni nas je nenadoma zapustil naš sodelavec
Mirko MOREČ
vodja skladišča
Zelo ga bomo pogrešali
Kolektiv Cestnega podjetja Murska Sobota
Z vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno nemočen si obstal, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod.
Tiho in brez slovesa nas je zapustil dragi sin, brat in stric
Štefan Talaber
gozdni delavec iz Dolenec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter za svete maše. Hvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke, delavcem kolektiva GG M. Sobota in vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi ________________________________________________________
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga. Solza lije iz oči, dom je prazen m otožen, ker ie več med nami m.
ZAHVALA
V 77. letu nas je zapustila draga mama tašča, stara mama in prababica
Frančiška Hari roj. Družin iz Križevec v Prekmurju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete Žalostinke in gasilcem.
Žalujoči: hčerka Karolina z možem, vnuk Zdenko z družino in vnukinja Nada s hčerkama
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prerani izgubi našega dragega moža, atka, dedija, tasta, brata in strica
Stanislava Feuša
iz Ljutomera
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste ga v tako velikem Številu spremljali na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, v dobrodelne namene in nam finančno pomagali, nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Hvala medicinskemu in negovalnemu osebju oddelka za intenzivno nego bolnišnice v Rakičanu. Hvala govornikom za ganljive besede slovesa, moškemu pevskemu zboru DL1 Ljutomer, godbi na pihala ter godbeniku za odigrano Tišino. Posebej se zahvaljujemo družinam Bačič, Peterka. Kapun in Gaberc, posebno Mariji za nesebično in vsestransko pomoč.
Vsi njegovi
Kdor misli, da ve. zakaj v Vesimkovi redakciji radiu Murski val pravijo »naš Holjšoj teater«, naj odgovor pošlje na naslov: Vestnik. Slovenska 41. s pripisom »kri ni zemlja v. Med pošiljatelji pravilnega odgovora bomo izžrebali srečnega nagrajenca. ki bo prejel lepo radijsko darilo
Prezidij rubrike je od vohunske službe prekmursko-prleške republike iz. oddelka AO/92 (oddelek ima sedež na Dunaju m v Budimpešti) dobil obvestilo, poslala ga je budimpeštan-ska centrala, ki se glasi: »Vsi. ki so zaprosili za madžarsko pokojnino. bodo od ministrstva za Madžare po svetu kmalu dobili posebej zapečateno kuverto. V n/ei bo sporočilo, da bodo zadevno pokojnino, za katero so delali v madžarski uniformi, dobili samo listi, ki bodo sprejeli madžarsko državljanstvo. Stop. Za akcijo sloji domoljubna madžarska organizacija, katere voditelj je Istvan Cs., ki mu v Prekmurju pomaga prekmurska domoljubna organizacija. Gre za meddržavni projekt. s katerim naj bi preverili domoljubna čustva in postavili trdne nacionalne fronte. Slop,-
Poslanca SLS Janko Halb m Zvonko Horvat sta napovedala. da bosta S svojo traktorsko stotnijo kmetov osvojila 1000ha madžarskih njiv. Cena pohoda je 5000 avstrijskih šilingov na hektar.
Kakšne zaostritve odnosov med Madžarsko in republiko Prekmurjem zaradi tega ni pričakovati. Gre namreč za kompenzacijski posel, ki sta ga sklenili zgoraj omenjeni madžarska in prekmurska domoljubna organizacija. Posel poteka pod geslom -kri za zemljo«, Halb in Horvat pa sla iz nedolžne reči zase naredila predvolilno reklamo.
Vestnikova novinarja za politične zadeve Milan Jerše in Štefan Smej vsem tistim, ki jim je pn srcu politična sredina, ne vedo pa, kako na bližnjih volitvah izvoliti pravega kandidata, predlagata preverjeno metodo za ugotavljanje politične sredine. Metoda se imenuje -ravnotežni lapec-. deluje pa takole: politični kandidat naj stopi na »lapca« (napravo za sezuvanje škornjev) m se Skuša na njem čimdlje obdržati tako, da lovi ravnotežje. Dokler je »lapec« na tleh samo z ozko kobilico, Z obema koncema pa v zraku, je na njem stoječi politik preverjeni sredinski kader
Pomurska turistična zveza nadaljuje s svetlo tradicijo tako imenovanega »šnicl-turizma«. Ko je njen predsednik Štefan Dravec slišal, da je avstrijska turistična zveza kupila 500 knjig o Janezu Akvili, je rekel: ‘Za naš turizem je še vedno več vrednih 500 šniclov, ker avstrijski turisti knjige berejo doma, sem pa hodijo jest in pit Tudi Janez A k vila naj bi se raje odločil in odprl kmečki turizem, namesto da nastopa po knjigah « Kljub lemu je naročil eno knjigo.
Soboški ženski frizerski saloni bodo nadaljnjih nekaj dni zaprti, ker so njihove lastnice odpotovale v ZDA proučevat frizuro soproge predsedniškega zmagovalca na volitvah.
Po vrnitvi se pričakuje velika gneča, ker bodo vse žene tukajšnjih kandidatov na naslednjih volitvah hotele imen frizuro prve dame Amerike, zato bodo v salonih na njihovih glavah delali izključno ponoči, saj ne morejo izgubiti stalnih strank. Nobena soproga kandidata se nad tem m pritoževala?!
KESECAA KONJ
Spomin na mrtve z molitvami v slovenskem jeziku
Vzeli so si naravno
Lendavski pereči
_ K« hn
pravico
Prvi november, dan, ko se (živi) spomnimo umrlih svojcev, prijateljev, znancev in žrtev, so na Raz-križju pričakovali z nekim tesnobnim vznemirjenjem. Le kaj se bo zgodilo glede na odločitev večine faranov, da bodo pripravili tradicionalno spominsko komemoracijo brez župnika Stjepana Slavička. kar so mu tudi dali vedeli s pisnim sporočilom prejšnjo nedeljo? Sklenili so namreč, da bo tokrat komemoracija v slovenskem jeziku, saj je Razkrižje. pa tudi farno pokopališče vendar v Sloveniji! Župnik pa jim tudi sedaj niti z besedico ni namignil, da je pripravljen tudi on spregovoriti v slovenščini.
Kot je to že tradicija, so se ljudje dokaj množično zbrali na pokopališču okrog pol treh popoldne-, da bi se na skupni komemoraciji poklonili spominu na mrtve. Proti pričakovanju večine je prav tedaj prišel na pokopališče tudi župnik Slaviček in se napotil proti križu, kjer je imel vsako leto molitveno slovesnost. Ljudje, ki so dokaj strnjeno stali na poti do križa, se mu niso odmaknili, zalo se je molče obrnil in odšel... Nekaj njegovih privržencev se je zaradi tega razburjalo in odšli so za njim. Zbrani pa so še kakšno uro peli slovenske verske pesmi in molili. Tako je na srečo tudi to minilo brez incidentov. ki so jih nekateri napovedovali. In prav je tako! Cerkev pa je bila rudi v nedeljo še vedno zapečatena Kako dolgo še? Farani sojo pripravljeni odpreti takoj, ko bodo dobili stalnega slovenskega župnika.
Člani odbora za zaščito faranov so se po komemoraciji na jrokopa-lišču zbrali še na razširjeni seji
ZAGAVEC
Čeprav so ga prosili, naj ne pride na tradicionalno spominsko komemoracijo pri križu na pokopališču, si je župnik Slaviček vseeno nadel svoja mašna oblačila in nameraval opraviti obred. Ljudje, ki so strnjeno stali na poti proti križu, se mu niso umaknili, zato seje molče obrnil in odšel...
1 Fotografija: D. LOPARNIK)
v kulturnem domu na Razkrižju ter sprejeli protest proti republiškemu javnemu tožilcu Antonu Drobniču in se opredelili do pisma Ib podpisnikov z druge strani', ki so prosili župnika Slavička. naj tudi letos pride na pokopališče in opravi običajen obred.
Tako kot že izjava javnega tožilca v Murski Sobotr Ludvika Gor-njeca jih je še bolj prizadela izjava republiškega javnega tožilca. V protestu, ki so ga sprejeli, so med drugim zapisali, naj tožilec ukrene vse, kar je potrebno, da se omogoči neovirano opravljanje verskih obredov in vzpostavi spoštovanje zakonov v skladu z načeli pravne države. »Pričakujemo, da se bo problema lotil v celoti in torej ne bo neutemeljeno obtoževal krajanov, ki so žrtve, ampak dejanske povzročitelje nemirov, torej župnika Stjepana Slavička in hrvaške cerkvene oblasti. Nikakor ne ovi-
Parfumerija + Elektronika
Bad Radkersburg, A
Pravočasno poskrbite za darila ob bližajočih se praznikih - MIKLAVŽEVEM, BOŽIČU, NOVEM LETU.
Ponujamo:
- zabavno elektroniko
v pravljičnih Disneyevih oblikah
walkmeni, radijske spr.
zmikr. od 199 ATS
- drugo zabavno elektroniko (TV, video,...) ter
- veliko izbiro ur vseh vrst od 29 ATS
- darilne sete od 39 ATS
-	največja izbira avtoradijev Od 450 ATS
-	avtoarrteneod 59 ATS
-	radijske budilke
-	računalnike
PLAČAJTE UGODNO - NA OBROKE - S ČEKI SLOVENSKIH BANK
Cene krmil
KZ KZ Agroshop
Vrsta	Panonka	Črenšovci G.	Radgona	Brezovci
Bek 1	31,00	31,00	30,90	30,60
Bek 2	29,45	29,50	29,30	28,40
Super bek	48,74	48,70	41,00	
TL pit 1	27.26	27,30	27,00	29,20
TL pit 2	25.52	25,50	25,30	24,20
TL starter	36,61	36,60	36,60	31,20
Super U 3	35,57	35,60	35,50	32,50
ramo verskih obredov, nasprotno, želimo si jih in brez uspeha prosjačimo zanje po raznih slovenskih in hrvaških institucijah že 50 let. Resnica. ki je tožilec ne pozna, je namreč. da je bilo vse tisto, kar se je poprej dogajalo v sedaj zaprti raz-kriški cerkvi, predvsem razpihovanje nemirov, sovraštva in hrvaškega nacionalizma, nedopustno in necivilizirano jezikovno nasilništvo nad slovenskim prebivalstvom.«
V razpravi, preden so sprejeli pisni protest, so izrekli še precej hujšo kritiko na račun republiškega javnega tožilca ter drugih predstavnikov državnih in cerkvenih oblasti. ki jih pošiljajo drug k drugemu, ne storijo pa potrebnih korakov, ki bi uresničili njihove pravice. Zakaj. na primer, sodstvo ne ukrepa proti župniku Slavičku. ki je tu brez slovenskega državljanstva in tudi brez statusa tujca?
»Vsaj 500 nas je, ki smo pripra-vlijeni iti v zapor za svoje pravice,« je med drugim dejal Teodor Žabot.
Glede pisma s hrvaške strani, v katerem je 18 podpisnikov prosilo župnika Slavička, naj tudi letos pride na domače pokopališče in opravi običajni obred, pa so zavzeli stališče, da mu niso prepovedali priti na pokopališče, ampak so se le odločili, da bodo ob 14.30 sami pripravili molitveno srečanje v svojem maternem jeziku. To je bila želja večine in to je bila tudi njihova pravica, ki jim pripada po Bogu in postavi.
JOŽE GRAJ
I
Cene sadja in zelenjave
VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA
POMURKA
Jabolka	00,00	63.00
Mandarine	160.00	160.00
Banane	100,00	100,00
Limone	150,00	186,00
Grozdje	170,00	160.00
Šolala	250,00	200,00
Čebula	50,00	40,00
Česen	300,00	300.00
Krompir 35,00	28,00.
Zelje	50,00	50,00
Korenje	100,00	60,00
Jajca	12,00	12,00
Kostanj	160,00	150,00
Zadnje dni oktobra je bila v Lendavi množica starejših ljudi. Dedki in babice so prišli z vseh koncev občine. Bili so pražnje oblečeni. »sprehajali« so se med občino in sodiščem, nazadnje pa so zavili v Krono ter se okrejrčali z golažem. Niso bili sami, kajti spremljali sojih otroci ali vnuki. To me je presenetilo, saj sem jvomislil. da so se vsivprek odločili prepi sati posestva na svojce, s čimer bi prekršili nepisano pravilo: Dokler živim, sem jaz gospodar; ko pa umrem, delajte z zemljo, kar hočete - tudi prodate jo lahko! Pa sem srečat Občinarja Silva, ki mi je pojasnil. da so začeli ljudje oblegati občino in sodišče, da bi uredili formalnosti (izpolnili obrazec) zaradi pridobitve odškodnine iz Madžarske. Tam so bili nekateri v vojnem času na prisilnem delu, v internaciji, nekateri pa so bili celo v Rusiji_zdaj pa se jim madžarska demokratična oblast hoče oddolžiti. To pa pomeni toliko in toliko forintov. zato so imeli dedki m babice spremljevalce in možne koristnike odškodnine.
Ni bilo prvič, ko so se mlajši posebej posvetili starejšim Se prav dobro se sjjominjam. ko so si deset let nazaj, urejali dokumente za pridobitev francoske pokojnine. Tudi tedaj so jih vozili in iskali priče, ki so imele kak dokument, ali pa so vedele kaj več o mestu oziroma gospodarju. kjer so delali. Trud se je splačal, saj so poslali Francozi za nazaj lepe vsote frankov, pozneje pa je začela prihajati še redna pokojnina. Seveda dedki in babice ne potrebujejo veliko. tudi sebični niso, pa so tako hitro razdah svoje franke sinovom, hčeram m vnukom. Mnogi od teh so si potem opomogli, kupili celo avto, ki pa je zdaj že star, zato se bo treba
ozreti po novem. Kaj pa Če bo forintov toliko, da bo ravnodo; volj? Splačalo se je posveti« dedkom in babicam. Tudi z31«-ker so tisti golaž, ki jim tako
prija, plačali oni.
Kaj bi mladi brez starih'ro kojnine jim dajejo, povrh P3 delajo. Pa ne le. da čistijo ou • prebirajo krompir .. tudi krmijo prašiče Pred	■
vom mrtvih sem moral po	I
sili v hlev, kjer mi je Ana po zala tri prašiče, ki so *eb vsak po 150 kilogramov. roj mla je. da bodo dva proda". enega pa zaklali pred M3'" vim. saj ie zamrzovalnik že: p
Se preden sem se poslo< sta se pripeljala z osebnim tom. k: je imel pripet« p1' lico. dva Ljubljančana in " ' gostiteljico prepričala. d» J' je prodala dva pitanca seve veliko dražje, kot plača। -druga Malo je manjkalo, o4 vzela še tretjega. Le kaj tem dala rejka v »škrmjo";
Le kaj? Morda gobe. 1 v moji občini ponorele-mamo toliko štorov, kot P drugod (pojasnim naj. • • b m le štor), so zrasli kukmak jih poznajo ljudje bolj P<^ nom »pečarka« Vznikli travnikih m ljudje so vžg3 * daj zjutraj svoje avte " nabirat gobe. Pridni so bd r tisti, ki jim hrane ne J m pozneje, ko so gobe v g^. (l pobrali, pa so prišliis imajo v loncih med prvimi in ne med as pa nisem opazil noben lavca Kerala. PiŠta bao pojasnil, da zato ne. ker	*
na stavkovni straži, h	n,
m, je po prvih P^n'hJa» ko sem tudi sam	n,n
v moji rojstni vasi, naj	-
pa sem imel leseno p	r
vendarle senr ustrelil-	ea.
prav se je vdala
zen.
dar!
9. novembrom, kor —
■ MURSKA SOBOTA - Med 2. in 9. novembrom, k« starejših občanov, so že oziroma še bodo razdeli1
socialno ogroženim občanom pakete z živili Dob1 v ^-ilp’* ogroženi, ki so na svojih domovih, v domu počitka ..
cah. V akcijo se je vključila tudi občinska organi zaclj	.
križa z vsemi svojimi 42 krajevnimi organizacijami- Sic P ^ju v več krajih pripravili tudi že tradicionalna srečanj
občanov. (G. G.)
■ BOGOJINA - To soboto in nedeljo bodo^»nreC
ki so naštudirali pod vodstvom Anice Gregor Gospod Evsthazij iz Šiške, gostovali v več krajin Madžarskem Gre za delo v narečju. Komedijo so z uprizorili tudi na domačem odru, ko je bil pralni skupnosti.	. ;k 4’ '! 'e
GORNJA RADGONA - V Gornji Radgom "
v Lackovi ulici številka 12 je hiša Lojzke Kovači ;^a pr? menda stara 300 let. ob njej pa raste vinska trta, ki naj jpi, tako stara 3 stoletja. Žal pa stara trta ne rodi več. P	rt®1’
izrastek, ki je pognal letos, en grozd. O starosti n	K'
nekateri znanstveniki, a svoje sodbe še niso poveda ■
s
i
r
I
■ d
t
L
1
5
n
.7V5-n’ |5U* 7.1*'
Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 3. novembra 1992 nč Srednji tečaj Banke Slovenije od 3. novembra 1992 od 00-0«
Država	Lnvla	Banka Slovenije	p Nakup ...
Avstrija	100	836,4349	845.00
Francija	IM*	1.735,1419	1.722,00	2 —
Nemčija	100	5.885,8272	6.020,00_ __S 6,45_
Italija	190	6,8511	
Švica	100	6.596,5408	6.590,00^
ZDA	l	91,1908	90.40
Radgonski mehurčki
Ali se vi kdaj pogovarjate s prodajalko, črpalkarjem, komunalnim delavcem, avtobusnim šoferjem ali drugimi »navadnimi« ljudmi? Jaz se. tn to ob vsaki priložnosti! Verjemite mi. da ravno od takih ljudi lahko izveste pravo javno mnenje, ki slom na logičnih sklepih in izkušnjah.
Zadnjič pred 1 novembrom mi je neki preprost avtobusni šofer govoril približno tako: »Vedite, da so vse te drage rože in sveče zdaj zaman. Namesto te ene drage rože naj bi raje privoščili človeku vsaj en nasmeh ali prijazno besedo, ko je še bil živ. Bilo bi več vredno. Po navadi pa je tako, da se sovražijo, dokler so živi, ko umrejo, pa jih imajo radi!«
Pa še eno tako zgodbo vam lahko povem V Gornji Radgoni imamo - kor verjetno veste, saj o tem neprestano govorijo tudi po radiu - zaprto glavno mestno cesto. Promet je usmerjen pn »špitalu« proti mejnemu prehodu, nato po Panonski m mladinski cesti proti sejmišču in nazaj na glavno cesto. Semaforji so pri »špitalu« in pred zdravstvenim domom kjer morajo šoferji presneto dobro paziti da ne zapeljejo v napol j?orušen in nezaščiten most Pa nočem danes o cestnih zadevah in problemih, ampak o problemih, ki so povezani s to gradnjo v Gornji Radgoni, saj je večina trgovin in gostinskih lokalov v mestu prav tako ob tej glavni cesti, ki jo sedaj gradijo. Sedai imajo ti gostinski lokali, bifeji.
trgovine in trgovinice do vhodov položene deske; ulice in pločnikov pravzaprav ni, je ena sama velika gramozna jama! Pa ti improvizirani dohodi nič ne pomagajo, kajli strank - pivcev >n kupcev - ni. Le kdo bo šel kupovat živila, če pa se lahko med potjo spotakne in poškoduje.
Kdo bo pa meni plačal za to. da sedim v tej prazni trgovini za blagajno, mi je zadnjič rekla ena od prodajalk. Plačani so namreč od prometa, ker tega te tedne ni. je njihova plača podobna tej cesti: uboga je! Seveda bi bilo ceneje te trgovine in lokale kar zapreti - bilo bi manj stroškov kot pa s tem. da v njih posedajo zaposleni, ki nimajo pravega posla.
Od vsega me pa najbolj skrbi. kaj bo letos z našim martinovanjem? Lani je bilo prav lepo: po vsem mestu so hodih Martinčki. peli in se veselili Najprej je bila seveda prireditev na Gornjem grisu pred Bauvirjevo graščino, potem pa. saj veste, kako je. ko spiješ preveč mošta (ki bo letos verjetno že vino)!
Prvič me skrbf martinovanje zaradi ohvoza. ki poteka mimo prireditvenega prizorišča, drugič pa zaradi tega, ker ni več glavnega organizatorja - sedaj je v izvršnem svetu ki je »v zamenjavi«
Eh. Kraner, kaj ne bi bilo bolje, ko bi ostal pri Martinu?!
»RADGONČAN«
Od 1. novembra 1992 so
	Letna
Hranilne vloge Tekoči in žiroračuni Tolarska varčevalna knjižica	27.94% 22.83% 50.37%
VEZAVA	
Depoziti od 1(1 do 19 dni Depoziti od 20 do 29 dni	50.37% 51.87%
Depoziti od 30 do 90 dni' do 50.000 SIT nad 50.000 do 10(1000 SIT nad 100.000 SIT	54.88% 56.38% 57.88%
Depoziti nad 1 mesec	50.37%
Depoziti nad 3 mesece: do 50.000 SIT nad 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT	56.38% 59.39% 62.40%
Depoziti nad 6 mesecev: do 50.000 SIT nad 50.0(8* do 100.0(8) SIT nad 100.000 SIT	59.39% 62.40% 65.40%
Depoziti nad 12 mesecev Depoziti nad 24 mesecev Depoziti nad 36 mesecev	611.89% 63.90^. (X>.9!%
	
3 90% 4315*
4.21
198%
4 l?* 4
3.73%
1 90%
4 115*
3 40% 3.48%
3.65% t 73%
3.81*
3.40%
NOVE OBRESTNE MEHE^
McvJČtm
2.(14%
1 70%
v 40%
nit"* n