PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
■ Cena 40 lir
Leto XIX. St. 521 (5626)
TRST, sreda 23. oktobra 1963
VČERAJŠNJI TITOV GOVOR NA ZASEDANJU SKUPŠČINE OZN
Alžirija in Maroko načelno sprejela
Uresničenje aktivnega sožitja je danes realno arbitražno komisijo arabske lige Zahvala za mednarodno pomoč Skopju
Titova tiskovna konferenca - Razgovor in kosilo pri U Tantu Ponovno izzivanje ustaško-četniških emigrantov v New Yorku
NEW YORK, 22. — Predsednik republike Jugoslavije maršal Tito je danes v svojem govoru na slovesni seji generalne skupščine OZN izrazil zadovoljstvo, da poteka letošnje zasedanje generalne skupščine po zaslugi naporov miroljubnih sil in zmage zdravega razuma v boljšem mednarodnem ozračju. To odpira svetovni organizaciji dobre možnosti za nadaljnje napore v prid mednarodnemu ra-
zumevanju in sodelovanju.
Danes, po mnenju predsednika Tita, prodira ha svetu vedno bolj spoznanje, da je vojna v pogojih ogromnih tehničnih dosežkov nesmisel in da jo je treba skupno s politiko s pozicij sile za vedno izključiti iz mednarodnih odnosov. Kolikor bolj se približujemo dnevu, ko bo zmagala misel, da se mora vojna izključiti kot, sredstvo za reševanje raznih vprašanj, toliko bolj postaja nesmisel tudi vsaka oboroževalna tekma. «Se vec: razorožitev bo postala neobhod-no potrebna in logična posledica,» je ugotovil Tito in dejal, da je Po njegovem mnenju minil čas, ko so se z vojno in z osvajanjem tujih ozemelj in podobno lahko dosegle ne': atere gospodarske in materialne koristi.
Tito je nato opozoril na nevarnost oboroževalne tekme za nadaljnji razvoj mednarodnega sporazumevanja in ugotovil, da je nevzdržna teorija, da je sila o-rožja edino jamstvo miru, kajti kakšen smisel ima strašiti z orožjem, če se zavedamo, da bi dejanska uporaba orožja kot bumerang zadela in uničila tudi tistega, ki z orožjem grozi. Prav tako je nevzdržno tako imenovano ravnotežje strahu, kajti v današnjih Pogojih bi celo morebitna zmaga v vojni imela iste materialne in družbene ter politične posledice kot popoln poraz. V zvezi s tem je jugoslovanski predsednik omenil, da je razvoj dogodkov v drugi svetovni vojni pokazal, da se z vojno oziroma z vojnimi grožnjami ni rešilo niti eno mednarodno vorašanje. Nasprotno, to 3e ustvarilo samo nove, še težje Probleme. Hladna vo;na in oboroževalna te' ma st*, .otežkočili in Pogestotna resno zadržali proces de olonizaciie in sp’ošie emancipacije posebno novih mladih drža'' jn negativno volivali na pozitiven proces na drusih področjih sveta. «Dekolonizacija, je poudaril Tito, je eden osnovnih in
iiiiiiiiiii.iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiNiiu
Spopadi na alžirsko - maroški •heji se nadaljujejo, toda poročila pripominjajo, da gre za manj-*e incidente. Medtem pa sta predstavnika Alžirije in Maroka v New Yorku na tiskovnili konferencah izjavila, da sta njuni vladi Pripravljeni prenehati sovražnosti: alžirski predstavnik je dejal, da se morajo najprej maroške čete umakniti na položaje, na katerih so bile pred napadom, maro-|ki pa je postavil za pogoj, da alžirska vlada sporoči namen, da bo spoštovala obveznosti glede Pogajanj o spornih vprašanjih. Naser, Halle Selasi, predsednika Madagaskarja in Gornje Volte ter arabska liga nadaljujejo posredovanje Naser je predlagal kralju Hasanu, Ben Beli, libijskemu kralju in tunizijskemu predsedniku Burgibi konferenco za pravično rešitev spora, maroška vlada pa Je sprejela predlog arabske lige aa arbitražo.
V Havani je Fidel Castro spričo čez 1200 smrtnih žrtev in o-Uronine škode ciklona «Flora» po-aval vlado ZDA, naj ukine gospodarsko blokado Kube. Poudaril Je, da je blokada pravi zločin, ter obtožil ZDA, da organizirajo tolpo gusarjev ter da so celo preprečile Kubi, da bi dobila informacije o orkanu «Flori», ko se Je bližal kubanski obali. Hkrati Je Castro napovedal racioniranje sladkorja in zvišanje cen števil-nih potrošnih dobrin, predvsem Pa piva, cigaret in mesa.
Vlada ZDA je včeraj sklenila, da ne bo več finančno podpirala JUžnovietnamskih udarnih oddel-™v, ki se ne uporabljajo proti Victkongu in služijo samo za podpiranje Dirmovega režima. Pred-sinočnjim pa je odpotovala iz Newi Torka v Sajgon preiskovat* ha komisija, ki jo je ustanovila skupščina OZN, da izvede preiskavo o položaju v Južnem Viet-hamu.
Novi britanski vladni predsednik lord Home je poskrbel za odložitev dela parlamenta do 12. novembra ter včeraj sklical prvo Sejo vlade in se sestal z laburističnim voditeljem Wilsonom, ki Je nato izjavil, da laburisti odločitvi nasprotujejo.
Kljub vsestranskemu poudarja-»ju o nujnosti zmanjšanja mednarodne napetosti in likvidacije hladne vojne so se prejšnjo noč žačeli veliki manevri ameriški Vojske v okviru atlantskega pakta. Iz Teksasa bodo prepeljali v Evropo z letali v rekordnem času več kot 15.000 vojakov, pri če-hter bodo uporabili 220 letal. Prvo letalo Je preletelo razdaljo ”•100 km v desetih urah in pol. ves manever bodo izvedli do 10. ure jutri dopoldne. Ameriški taj-ulk za letalstvo je izjavil, da ho operacija služila ZDA za študijo o pripravi dolgoročnih vojaških hačrtov.
bistvenih pogojev za konsolidacijo mednarodnih pdnosov.»
V nadaljevanju svojega govora je Tito dejal, da se s silo ne more preprečiti narodom, da izberejo družbeni sistem, ki ga žele, in da je v pogojih različnih družbenih sistemov potrebno med narodi in državami z različnim družbenim sistemom vzpostaviti odnose na načelih miroljubne koeksistence. To je trajna usmeritev socialistične Jugoslavije, ki je uzakonjena tudi v jugoslovanski ustavi. «Posebnega pomena je, je poudaril Tito. dosledno spoštovanje načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav,» in v zvezi s tem ugotovil, da Jugoslavija visoko ceni predlog predsednika Mehike Mateosa, da ZN dajo pobudo za sklenitev sporazuma med vsemi državami o nevmešavanju in neintervenciji.
Tito je dejal, da ie Jugoslavija vedno sodila, da delitev sveta na bloke ni trajna in večna, in da je politika delovanja nevezanih držav preprečila, da ni prišlo do popolne delitve sveta na bloke. Novo pozitivno gibanje v mednarodnih odnosih je po mnenju predsednika Jugoslavije preseglo dosedanji pojem nevezanosti. Polarizacija na sile miru in sile hladne vojne se je s hitrim tempom razvijala v korist miru. Nevezanost se danes spreminja v splošno gibanje za mir in mirno rešitev spornih vprašanj. Aktivna nevezanost se spreminja v vedno širšo aktivno zavzemanje za zmago načel listine OZN.
«Smo na zgodovinskem razpotju,» je ugotovil maršal Tito, «u-stvarjenja novih, konstruktivnej-ših in bolj humanih mednarodnih odnosov, ki bi morali omogočiti človeštvu, da živi brez strahu za svojo usodo, da se razvija in v miroljubne namene izkorišča dosežke, ki jih je ustvaril ljudski du i. Jedrska doba zahteva temeljito spremembo našega gledanja pa mednarodne odnose in na rešitev vprašanj sodobnega sveta,» je poudaril Tito. V zvezi s tem je nato poudaril potrebo iskanja novih poti v razvoju mednarodnih gospodarskih odnosov, ki bi omogočili hitrejši vsestranski razvoj zaostalih področij in odstranitev raznih embargov in diskriminacijskih ukrepov.
Ob koncu svojega govora je maršal Tito izrazil željo, da bi OZN v bodoče v še večji meri delovala za zbliževanje med narodi in postala instrument njihovega sodelovanja in njihovih naporov za utrditev'miru na svetu. Da bi svetovna organizacija lahko izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo, je neobhodno potrebno, da postane univerzalna in da se njena struktura prilagodi spremembam na svetu. Za nadaljnji napredek med. narodnih odnosov in utrditev miru na svetu bi bilo posebnega pomena, je poudaril Tito, če bi v OZN kot forumu, ki izraža svetovno javno mnenje, nadalje obdelala in se kodificirala načela miroljubne koeksistence. S tem bi še bolj prišli do izraza visoki ideali in smotri današnje dobe: politika miru in obsodba uporabe sile, načela nevmešavanja, pravica narodov do samoodločbe in lastne razvojne poti, mednarodna odgovornost za hitrejši razvoj nerazvitih držav in držav v razvoju itd. «Mi se zavzemamo za uveljavitev politike miroljubne in aktivne koeksistence, ki ne bo pomenila samo odstranitve vojne ne. varnosti, temveč tudi konec odnosov, ki temeljijo na pravici močnejšega bodisi na političnem, gospodarskem in katerem koli drugem področju ljudskega življenja,« je poudari' Tito.
Tito je sleanjič ugotovil, da je Jugoslavija globoko prepričana, da je uresničenje načela aktivne koeksistence danes realno, in da bi z uveljavitvijo teh načei še popolneje prišli do izraza najbolj plemeniti in najbolj humani ideali človeštva in največje pridobitve ljudskega razvoja. Tito se je nato v imenu Jugoslavije zahvalil za solidarnost in nesebično medna rodno pomoč Jugoslaviji ob katastrofalnem potresu v Skopju in poudaril, da Jugoslavija še prav posebej ceni pobudo, ki je v zvezi s tem bila sprožena v OZN, «Sodimo,» je zaključil maršal Tito, «da tudi ta široko izražena mednarodna solidarnost odraža stremljenje ogromne večine ljudi na svetu, da se preprečijo še hujše katastrofe, ki bi jih lahko človeštvu prinesla jedrska vojna. Hkrati izraža ta solidarnost na svoj' način stremljenja po vzpostavitvi novih bolj človeških odnosov na svetu, v katerih bi bila blaginja vsakega naroda v interesu celotne svetovne skupnosti.»
Delegati posameznih držav v veliki dvorani OZN so z aplavzom pozdravili govor predsednika Jugoslavije. Po končanem govoru je šef protokola OZN odvedel predsednika Jugoslavije v dvorano, kjer običajno zaseda politični odbor generalne skupščine. Tu je v imenu zbranih novinarjev pozdravil predsednika Tita predsednik Združenja dopisnikov, akreditiranih pri svetovni organi-zabiji George Wolf, ki je poudaril vlogo in položaj Jugoslavije in predsednika Tita 'v sodobnem svetu.
Po konferenci, ki je trajala pol ure, je predsednik Tito obiskal generalnega tajnica OZN U Tanta, ki je svojemu gostu po razgovoru priredil kosilo,
Mala skupina ustaško-četniških elementov je preteklo noč ponovila svoje izbruhe pred hotelom in v samem hotelu «Waldorf A-storia», kjer stanuje predsednik Tito. Ti elementi so srušali celo napasti posamezne Jugoslovane. V zvezi s tem napadom je bil z jugoslovanske strani na najviš-iem ameriškem mestu vložen pro. test, v Vaterem je bila opozorjena neodgovornost pristojnih oblasti v New Yorku. Po tem xoraku je stalni zastopnik ZDA pri OZN Adlai Stevenson obiskal predsednica Tita in mu izrazil obžalovanje.
Stevenson je danes obiskal tudi državnega tajnika Kočo Popoviča, katerega je obvestil, da je predsednik ZDA Kennedy dal na-log, da se mu dostavijo podrobne informacije o incidentih, in dal zagotovilo, da bodo sprejeli u-krepe, da se novi incidenti preprečijo. A kljub tem zagotovilom je skupina ustaško-četniških elementov danes ponovno priredila demonstracije pred hotelom v trenutku, ko je predsednik Tito odhajal na zasedanje generalne skupščine. Newyorika policija je intervenirala, šele ko so demon-
stranti skušali preprečiti pot avtomobilom.
Jugoslovanska delegacija pri OZN je odpovedala sprejem, ki ga je hotela prirediti v hotelu «Waldorf Astoria» v četrtek zvečer, in katerega bi se morali udeležiti šefi delegacij, stalni zastopniki Dri OZN, generalni tajnik U Tant, visoki funkcionarji OZN, ugledne osebnosti New Yorka in akreditirani novinarji pri svetovni organizaciji. Kot razlog odpovedi je jugoslovanska de. legaci a navedla neučinkovitost u-krepov newyorške policije, da bi preprečila početje četniško-usta-škiih elementov, ki ne jamčijo, da bi spreiem lahko neovirano potekal. Po najnovejših informacijah bo maršal Tito v petek zjutraj odpotoval z ladjo iz New Yorka v domovino.
Delegacija SFRJ za kongresu PSI
BEOGRAD, 22. — Jutri bo odpotovala v Rim delegacija odbora SZDL Jugoslavije, ki se
bo udeležila kongresa sociali-
Naser predlaga konferenco na vrhu z Ben Belo, Hasanom, Burgibo in Idrisom ■ Jazidov razgovor z maršalom Titom v New Yorka
AL2IR, 22. — Etiopski cesar Haile Selasi je imel davi razgovor z Ben Belo. Navzoči so bili tudi etiopski zunanji in finančni minister ter alžirski zunanji minister. Etiopski cesar bo verjetno odpotoval jutri v Tunis na sestanek z Burgibo.
O današnjem, prav tako kakor o včerajšnjem razgovoru med Ben Belo in etiopskim ce-
sarjem ni nič znanega. Istočas-
stične stranke Italije. Delegaci no pa prihajajo pozivi iz Tuni-jo vodi član zveznega odbora sa in iz Kaira, naj Alžirija in
Socialistične zveze in član izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije Miha Marinko. V delegaciji so člani zveznega izvršnega odbora SZDL Jugoslavije Dobrivoje Vidič in član komisije za politično in idejno-vzgojno delo zveznega odbora Miroslav Teržan.
Za Longarone
BEOGRAD, 22. — Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je sklenil poslati prizadetemu prebivalstvu Longarona in okolnih vasi kot pomoč 4 milijone dinarjev.
Otroci jugoslovanskih državljanov, zaposlenih v jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu in drugih ustanovah so zbrali za pomoč otrokom občine Longarone 80.000 lir.
Znesek, ki so ga otroci zbrali med 1 skušali pravično rešiti alžirsko-seboj na lastno pobudo, je delega- maroški spor. List «Al Ahram» cija jugoslovanskih otrok v Rimu piše. da je Ben Bela odgovoril, izročila centru za zbiranje pomoči da se strinja s tem predlogom pri italijanski radioteleviziji.	| Tudi predsednika Madagaskarja
Maroko sporazumno rešita spor.
Medtem je prišla iz Kaira novica, da je maroška vlada sprejela predlog za arbitražo. Maroški poslanik v Kairu je izročil tajniku arabske lige Hasuni noto, v kateri pravi, da je Maroko pripravljen sprejeti arbitražno komisijo, ki naj odide na področje spopadov, «potem ko bosta obe strani evakuirali te kraje». Nota dodaja:	«Maroko je pripravljen
zapovedati vsak trenutek ustavitev ognja in zagotavlja da ni začel nobene oborožene akcije, temveč samo brani svoje ozemlje proti napadu, katerega prenehanje bo avtomatično prineslo prenehanje sprejetih obrambnih ukrepov.»
Iz Kaira se je zvedelo, da Je predsednik Naser v svojem današnjem govoru izjavil, da je predlagal kralju Hasanu, Ben Beli, libijskemu kralju Idrisu in Burgibi konferenco na vrhu, da bi na njej
Piccioni in Kreisky danes v Ženevi da bi rešili vprašanja južnih Tirolcev
Senatorji KD ža nadaljevanje politike levega centra - La Malfa o gospodarskem dokumentu PSI - Intervju Saragata - Ožji odbor pravosodne komisije pripravil osnutek za blokiranje najemnin
in Gornje Volte sta izdala poziv, naj se skuša spor mirno rešiti v okviru organizacije afriške enotnosti, V Alžiru je sedaj tudi iraška delegacija, ki je prišla davi iz Maroka. Predseduje ji prosvetni minister, ki je prinesel pismo predsednika Arefa za Ben Belo.
V Rabatu so danes javili, da bo kralj Hasan imel jutri v Marake-šu tiskovno konferenco. Danes je kralj Hasan odšel na uraden obisk v mesto Esakiro (bivši Mogador). Tam je govoril krajevnim voditeljem in poudaril med drugim: «Živeli smo v ozračju bratstva z našimi sosedi v preteklosti in smo tako rekoč obsojeni živeti z njimi v istem ozračju tudi v prihodnje. Skupno moramo izkoriščati naša bogastva. Toda moramo tudi medsebojno spoštovati- naša o-zemija, naše dostojanstvo in našo suverenost.»
Alžirski predstavnik Mohamed Jazid je imel v New Yorku tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da ni prišel v New York, da bi spor z Marokom predložil OZN, da pa si pridržuje to možnost, če bi okoliščine to narekovale. Dodal je, da je prepričan, da je moč spor še vedno rešiti neposredno med, Alžirci in Maročani. Alžirija je pripravljena spre. jeti ustavitev ognja vsak trenutek s pogojem, da se maroške če. te umaknejo na položaje, na katerih so bile pred napadem 8. oktobra na Tinžub in Hasi Beido. Dodal je, da sta bila ta dva kraja vedno sestavni del alžirskega ozemlja. Danes je Jazida sprejel maršal Tito, ki je sedaj v New Yorku, jutri pa ga bo sprejel Dean Rusk.
Maroški predstavnik v OZN Benhima pa je na tiskovni konferenci izjavil, da je njegova vlada pripravljena na ustavitev ognja, «takoj ko bo alžirska vlada sporočila namen, 'da bo spoštovala obveznosti glede pogajanj o
spornih vprašanjih». Medtem pa bodo Maročani osžali na sedanjih položajih. Glede morebitnega posredovanja U Tanta je Benhima izjavil, da ima maroška vlada vse zaupanje v U Tanta; če bi dal pobudo, bi jo maroška vlada z veseljem sprejela. .
Z meje poročajo o novih incidentih, ni pa podrobnosti o njih. Zdi pa se, da gre za manjše spopade.
Agencija Tass je v svojem današnjem komentarju obtožila zahodne kapitalistične monopole, da so nahujskali na pol fevdalni Maroko proti mladi alžirski republiki. Agencija dodaja, da je na stotine francoskih častnikov in vojaških tehnikov še vedno v službi v maroški vojski, in dodaja, da ie za Francijo to «vojna za ležišča železa».
RIM, 22. — Danes dopoldne je zunanji minister Piccioni odpotoval z letalom v Ženevo,-kjer se bo jutri sestal z avstrijskim zunanjim ministrom Kreiskym v zvezi z južnotirdlskirri vprašanjem. Poleg Kreiskega so v avstrijski delegaciji še državni podtajnik za zunanje zadeve Steiner, guverner Tirolske Wallnoefer, deželni svetnik Zechtl, veleposlanik Waldheim (šef političnega urada zunanjega ministrstva), opolnomočeni minister Tahlberg (načelnik urada za informacije in dokumentacijo zunanjega ministrstva) in svetnik Matscher, načelnik urada «Južna Tirolska» pri zunanjem ministrstvu. V Ženevi bodo odsotni tudi avstrijski veleposlanik v Rimu, nekateri funkcionarji avstrijskega zunanjega ministrstva in bivši državni podtajnik za zunanje za-deve prof. Gschnitzer, ki pa niso člani delegacije. V Ženevo so odpotovali tudi nekateri politični predstavniki južnotirol-skega prebivalstva, kot na pr. poslanec Dieti, Volgger in Be-nedikter.
va. ko stopi v veljavo ta ukrep; višina najemnine za neblokirano in neluksuzno stanovanje je enaka oni, ki je bila v veljavi 1. januarja 1960; če je stanovanjska pogodba bila sklenjena pred tem datumom, povišamo najemnino za 15 odst.; če je bila sklenjena v letu 1960, jo je moč povišati za 14 odst.; v letu 1961 za 12 odst., le za 6 odst. pa je moč povišati najemnino pri tistih stanovanjskih pogodbah, ki so bile sklenjene lani. O tem osnutku bo jutri razpravljala pravosodna komisija. Nekatere skupine poslancev so že napovedale, da bodo predložile popravke; tako so komunisti izjavili, da bodo predlagali, naj se višina dopustne najemnine ravna po najemninah, ki so bile v veljavi v letu 1958.
Demokristjanski senatorji so danes nadaljevali razpravo o političnem položaju: vsi govorniki so podčrtali potrebo, da se dosledno nadaljuje s politiko levega centra, nova vlada s socialisti pa da mora temeljiti na jasnih obvezah, kar zadeva zunanjo in notranjo politiko. Razprava se bo nadaljevala jutri.
Ko je komentiral dokument PSI o sedanji gospodarski konjunktu-
Razgovori bodo trajali ves dan, ni pa verjetno, da bi se nadaljevali tudi v četrtek, ker mora Piccioni odpotovati ta dan v Haag, kjeg se bo udeležil v petek sestanka sveta zunanjih ministrov Zahodnoevropske zveze (ZEZ).
Ožji odbor pravosodne komisije poslanske zbornice, ki je moral uskladiti razne zakonske predloge za ureditev vprašanja o najemninah. je danes zaključil svoje delo in pripravil nov zakonski osnutek, ki odraža v bistvu stališče vlade glede tega vprašanja, kakor ga je že nakazal pred dnevi pravosadni minister Bosco; najemnine se blokirajo za dobo dveh let, od dne-
Letalski most „Big lift“ od Teksasa do Zahodne Nemčije
ZDA pripravljajo dolgoročne načrte za umik čet iz Evrope?
ri, je La Malfa dejal med drugim, mstrstva za zdravstvo, med kate-da je ta dokument «dokaz resnosti in čuta odgovornosti, s katerim namerava ta stranka obrav-
navati vprašanja našega gospodarskega in socialnega življenja» in da ti prelogi PSI predstavljajo «resno podlago za diskusijo». Iz srečanja in primerjave ocen in rešitev, ki jih bodo predložile druge tri stranke, bo nastal konkreten program nove' vlade levega centra, je zaključil La Malfa.
V	intervjuju za ilustrirani tednik «Epoca» je voditelj PSDI Sa-ragat izjavil med drugim, da smo danes še vedno ujetniki «zastarele koncepcije o vojni strategiji, ker danes ne gre za proučevanje načina, kako dobiti vojno, kajti tudi zmagovita vojna vodi k popolnemu uničenju, faradi tega nima več smisla govoriti o zmagovalcih in premagancih; danes gre za to, da se izognemo vojni in da zmagamo na terenu civilizacije in socialne pravičnosti. Toda ta nova strategija, ki odklanja odvratno dilemo: sužnost ali vojna, vključuje aktivno solidarnost, tudi na jedrskem področju, med demokratičnimi državami». Na vprašanje, ali meni, da bo vlada levega centra privedla do izolacije komunistov, je Saragat dejal: «Gre za to, da nadaljujemo s pristno demokratičnimi programi. Noben resen in resnično konstruktiven program si ne more zastaviti le smotra polemičnega značaja. Ce bomo dosledni, če bomo šli po pravi poti, se bo vprašanje komunistov rešilo samo po sebi, ker se komunisti izolirajo sami.»
V	poslanski zbornici so danes začeli razpravo o proračunu mi-
ro je komunistični poslanec Mes-sinetti obrazložil svojo interpelacijo glede «resnih in nenavadnih pojavov upravne nepoštenosti» na Višjem zavodu za zdravstvo in prečjtal nekatere dokumente, ki potrjujejo te njegove obtožbe. Minister Jervolino ga je prosil, naj mu izroči te dokumente, da bi preiskovalna komisija, ki jo je bil imenoval, mogla uvesti naknadno preiskavo o teh primerih. Zagotovil je, da bo komisija naj-strože preiskala celotno zadevo. Messinetti je ministru ugodil. Razpravo bodo nadaljevali jutri. Na popoldanskem zasedanju pa je. minister za promet Corbellini zaključil splošno razpravo o proračunu tega ministrstva in navedel med drugim nekatere podatke o motorizaciji dežele: v lanskem letu je krožilo po Italiji 8 milijonov 235.881 motornih vozil (vštevši tudi motorna kolesa vseh vrst); 1961 pa jih je bilo 7.402.115. 768.339 oseb je zaprosilo za šofersko izkaznico: od teh je bilo zavrnjenih 43 odst. (24 odst. jih je padlo pri izpitu iz teorije, 19 odst. pa pri vožnji). 8711 osebam so odvzeli v lanskem letu šofersko izkaznico. Po govoru ministra so odobrili proračun.
V senatu pa so po govoru ministra Sulla odobrili proračun ministrstva za javna dela. Minister je tudi odgovoril na interpelacije glede katastrofe na področju Va-fonta: obrazložil je smernice vlade; na prihodnji seji bodo določili štiri milijarde za prvo pomoč prebivalstvu; vlada nima nič proti parlamentarni preiskovalni komisiji, vendar je mnenja, da je bolje počakati na rezultat preiskovalne komisije, ki jo je imenovalo ministrstvo za javna dela (in ki mora poročati do 15 novembra) ko bo parlament razpolagal tudi s temi elementi. Višji svet za javna dela je proti obnovi vodostaj-nega bazena na Vaiontu. Na dopoldanskem zasedanju so nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za prosveto.
FORT HOOD (Teksas), 22. — Preteklo noč so se začeli veliki manevri «Big lift» (Velik dvig), v okviru katerih bodo prepeljali z letali iz Teksasa do nekaterih nemških in francoskih oporišč približno 15.000 mož druge ameriške oklepne divizije. Prvo letalo od skupnih 220 je odletelo ob 6.57 po srednjeevropskem času. Na letalu je bil poveljnik divizije skupno z drugimi častniki in s skupino časnikarjev. Letalo je prispelo danes ob 17.30 po srednjeevropskem času na letališče v Frankfurtu. Skupno je bilo v letalu 84 oseb. Letalo je preletelo 9.100 kilometrov v 10 urah in pol. Medtem se je nadaljevalo odhajanje drugih letal z ameriških oporišč. Najpočasnejša letala bodo po. trebovala 31 ur, da prispejo na cilj. Operacija bo trajala skupno tri dni. Vojaki imajo s seboj samo svoje osebne oprtnike in lahko orožje. Težko orožje divizije je ze v Nemčiji. Namen operacije je, dokazati, da se z letali lahko prepelje veliko število vojakov v Evropo v kratkem času v primeru potrebe. Uspeh operacije bi utegnil pripraviti pot za delen umik ameriških čet iz Evrope.
Med letali so tudi cisternska letala. ki med poletom oskrbujejo z gorivom lovska letala, ki spremljajo prevozna letala. Na številnih letališčih ob progi dolgega letalskega mostu čaka drugih 29 prevoznih letal, da zamenjajo morebitna letala, pri katerih bi nastale okvare. Zadnje letalo bo odletelo iz ZDA ob 10. uri po srednjeev-
ropskem času v četrtek.	I gon preiskovalna komisija sedmih
Ameriški tajnik za letalstvo Zu. 'članov, ki jo je ustanovila skup-kert je prišel že prej z letalom	---- '	—‘-1-----
v Frankfurt, da nadzoruje potek manevrov. Izjavil je, da ta manever ne pomeni, da nameravajo ZDA zmanjšati število vojaštva v Evropi, temveč da gre za dolgoročne vojaške načrte.
Tudi, predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da britanska vlada ni mnenja, da pomeni ta manever napoved morebitnega znižanja števila ameriških čet v Evropi.
yojake, ki prispejo z letali, pošiljajo sproti v določene centre, kjer se začenja njihpva povezava z oklepnimi vozili in z vsem vojnim aparatom. Ta operacija se bo zaključila v četrtek zvečer, in tedaj se bodo začeli koordinirani manevri v okviru NATO proti namišljenemu sovražniku, ki je tretja ameriška oklepna divizija, ki je še v Nemčiji.
Skupine nadzvočnih lovskih letal, ki spremljajo prevozna letala, bodo sodelovale pri teh manevrih na področju Frankfurta.
Vsak vojak ima s seboj dve vreči z zimsko uniformo in polovico materiala za šotor dyeh o-šeb. Razlika temnerature med Te’-sssom in Nemčijo je nad 20 stopinj.
Južni Vietnam
NEW YORK, 22. — Sinoči je odpotovala iz New Yorka v Saj-
ščina OZN, da izvede preiskavo o položaju v Južnem Vietnamu.
Ameriški državni departma je danes uradno javil, da ZDA ne bodo več finančno podpirale juž-novietnamskih udarnih oddelkov, ki se ne uporabljajo proti Viet-kongu in služijo samo za podpiranje Diemovega režima.
Ustanovljena banka SEV
MOSKVA, 22. — Svet jemno gospodarsko popnoč je sklenil ustanoviti mednarodno banko držav članic za sodelovanje. Sklep o ustanovitvi banke so sprejeli na današnji zaključni seji devetega zasedanji izvršilnega odbora tega organizma v Moskvi. Razen tega so podpisali tudi večstranski plačilni sporazum v zamenljivih rubljih. Oba dokumenta so podpisali predstavniki Bolgarije, Mongolije, Madžarske, Poljske, Romunije, CSSR, Sovjetske zveze in Vzhodne Nemčije,
Lord Home kandidira za poslanca
LONDON, 22. — Lord Home je sklical danes prvo sejo svoje vlade, da prouči nekatera vprašanja, ki so jih zanemarjali zaradi vladne krize.
Popoldne se je lord Home sestal z laburističnim voditeljem Wilsonom. Po razgovoru so uradno sporočili, da bo lord Home predlagal kraljici Elizabeti, naj odloži od 29. oktobra do 12. novembra začetek dela v parlamentu. Ta odložitev bo omogočila Homu, da se udeleži dodatnih volitev v nekem škotskem okrožju in da tako postane poslanec še pred začetkom novega zasedanja. Nocoj je Homa -sprejela kraljica Elizabeta.
Harold Wilson pa je po razgovoru s predsednikm vlade izjavil, da njegova stranka vedno nasprotuje odložitvi dela parlamenta, in noče s tem pomagati konservativni stranki. Lord Home pa je kljub nasprotovanju laburistov sklenil odio, žiti začetek omenjenega zasedanja.
NEW YORK, 22. — Sinoči je prišla z letalom v New York Sovjetska delegacija, ki se bo pogajala za nabavo ameriškega žita.
Delegacijo vodi prvi pomočnik ministra za zunanjo trgovino Borisov. Danes je delegacija prišla v govorili o Washington.	tega.
Erhard pojde v Pariz in Washington
BONN, 22. — Novi zahodno-nemški kancler Erhard je na seji demokristjanske parlamentarne skupine izjavil, da bo prihodnji mesec obiskal v Parizu generala de Gaulla in v Washingtonu pred. sednika Kennedyia. V Parizu bo 21. in 22. novembra, nato bo nadaljeval pot z letalom v Washington.
Tudi Bela hiša je javila, da bo Erhard prišel na vabilo predsednika Kennedyja «na delovni o-bisk» v Washington. Dan obiska je bil načelno določen za 24. in '25. novembra. Erhard bo imel vrsto razgovorov s Kennedyjem in z glavnimi predstavniki ameriške vlade.
To je danes sporočil načelnik tiskovnega urada	Bele hiše	Salinger nekaj	ur	potem,	ko	je
predstavnik bonskega ministrstva za obrambo izjavil, da je zahod-nonemška vlada zaskrbljena žara. di ameriške namere, da zmanjša število svojih čet v Zahodni Nemčiji.
Salinger je	tudi	izjavil,	da	bo
v prihodnje	prav gotovo	prišlo
do sestankov med Kennedyjem in novim predsednikom britanske vlade Homom, toda do sedaj niso jasnih načrtih glede
Skupina alžirskih vojakov, ranjenih med spopadi z maroškimi vojaki iiiitiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuuiniiiiiiiMiitiiiiitiiiimiittiiMiiitiiiiiiiiimiiiiiM
Castro poziva ZDA naj ukinejo blokado
Zaradi ogromnega razdejanja, ki ga je povzročil orkan «Flora», bodo potrebne nekatere omejitve potrošnje Peklenski stroj na kubanski ladji
HAVANA 22. — Fide! Castro Je govoril po televiziji o uničenju, ki ga je povzročil ciklon «Flora», ter je pozval ZDA, naj ukinejo gospodarsko blokado Kube
«Pred svetovno javnostjo, je izjavil Fidel Castro, zahtevamo konec ameriške blokade proti državi, ki jo je zadela nesreča.» Castro je izjavil, da je blokada pravi zločin, ter je obtožil ZDA, da organizirajo tolpe gusarjev, da skušajo uničiti Kubo z vsemi sredstvi ter da so preprečile Kubi, da bi dobila informacije o orkanu, ko se je «Flora» približeval kubanski obali.
Dalje Je Castro izjavil, da Je šte-vilo žrtev višje od uradnega števila 1126, ker je še mnogo pogrešanih. Dodal je, da so bile uničene 11.103 hiše, 21.248 pa jih je bilo poškodovanih. «Povsod, je dejal Castro, je uničenje. Niti ene družine ni v Vzhodni pokrajini, da ne bi zgubila vsaj enega svojega člana. V tej pokrajini so bile ceste in že-lezniške proge praktično uničene. Večina družin je zgubila vse svoje imetje.»
Dalje je Castro sporočil, da Je zgubljenih 80 odstotkov pridelka sadja na uničenih področjih, cele črede so poginile, polovica pridelka kave je uničena, nasadi sladkornega trsta in bombaža so hudo poškodovani.
Nato je Castro napovedal racioniranje sladkorja in zvišanje cen številnih potrošnih dobrin zaradi
katastrofe. Zvišanje cen zlasti za pivo, cigarete, meso in perutnino, bo prispevalo k finansiranju za graditev sistema kanalizacije na prizadetem področju, za katerega bo potrebno 200 milijonov dolarjev. Kanalizacija bo potrebna, da se preprečt ponovitev takih poplav, kakršne je povzročil orkan.
Sporočil je zatem, da bodo žrtve orkana dobile od vlade stanovanje, pohištvo in oblačila. Razen tega so zasegli 40.000 parov čevljev, ki so jih privatno poslali Kubancem sorodniki iz ZDA, ter jih bodo razdelili ponesrečencem. Castro Je izjavil, da Je Kuba zavrnila pomoč, ki jo je ponudil ameriški Rdeči križ, «ker je bila ponudba hinavska spričo dejstva, da skušajo ZDA zadušiti naše gospodarstvo, izstradati našo deželo in uničiti naše bogastvo».
Fidel Castro je obtožil ZDA. da so skušale razstreliti kubansko ladjo «Las Villas» med plovbo iz Genove na Kubo Sporočil je, da so na ladji našli peklenski stroj, ko so ladjo raztovarjali, v Havani. Castro je dejal, da so bombo postavili edino le ameriški agenti.
Ob kubanski obali je danes neznano letalo obstreljevalo 30.000-tonsko ameriško ladjo «J. Louis», ki je prevažala bokist z Jamaike v ZDA. Ameriški državni departma je objavil sporočilo, v katerem pravi, da letala niso Identificirali, da pa je «verjetno bilo kubansko»,
Vreme včeraj: naj višja temperatura 17.5, najnižja 11.9, ob 19. url 15.8; zračni tlak 1025.6 raste, vlage 88 odst., nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 17.8 stopi-
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 23. oktobra
Severin
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 17.08. Dolžina dneva 10.37. Luna vzide ob 11.58 in zatone ob 20.52 Jutri, ČETRTEK, 24. oktobra Rafael
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Razgovori župana o gradnj naftovoda Trst-Avstrija
Poročilo o enoletnem delovanju oddelka za mestno policijo in prehrano
Sinoči je bila seja tržaškega občinskega odbora. V začetku seje je župan dr. Franzil sporočil, da bo danes odpotoval na sedež ustanove ENI v San Donato Milanese, kjer se bo razgovarjal o vprašanju gradnje naftovoda Trst - Avstrija. Kot je znano, je bilo že svoj čas sporočeno, da nameravajo Avstrijci zgraditi naftovod iz Trsta ali iz Tržiča na Dunaj. Vprašanje se je pozneje nekoliko zapletlo, ker so se za gradnjo tega naftovoda začele zanimati številne petrolej-»ke družbe, med njimi tudi ENI, ki so načele vprašanje, ali ne bi bilo primerno hkrati zgraditi tudi novi naftovod, ki bi povezoval Jadransko morje z Avstrijo in Bavarsko. Poleg tega pa doslej še ni bilo rešeno vprašanje, kdo bo pravzaprav sodeloval pri gradnji in upravljanju naftovoda. Zato doslej še ni prišlo do nobenega konkretnega sklepa. Sedanje razgovore župana na sedežu ustanove ENI pa lahko tolmačimo kot zanimanje tržaške občinske uprave za novi naftovod iz Trsta v Avstrijo, ki bi gotovo prinesel našemu mestu določene gospodarske koristi
Občinski odbor je nadalje skle ril, da se pridruži vsedržavni ma nifestaciji preživelih bivših itali janskih ujetnikov, ki bo 4. novem bra v Bocnu, ki se je bodo ude ležile občinske uprave iz vse Italije. Poleg tega je odbor sklenil, da se bo tržaška občina udeležila vsedržavnega kongresa o urbanistiki, ki bo v Cagliariju. Na tem kongresu bodo tržaško občinsko upravo zastopali podžupan prof. Cumbat in funkcionar občinskega tehničnega urada inž. Sabelli.
Na sinočnji seji je odbornik za mestno policijo in prehrano preči-tal drugi del svojega poročila o enoletnem delovanju svojega resorja. Medtem ko se je v prvem delu poročila omejil skoraj izključ. na vprašanje mestnega prometa, je sinoči govoril predvsem o nad-zoiitvu nad prehrano in podobnih vprašanjih.
kih. Na skupščini so sklenili, da bodo nadaljevali borbo in so prepustili sindikatom, naj izberejo nje. ne najbolj primerne oblike.
ZA OŠKODOVANCE PRI VAIONTU
Tržaški radio zbral skoraj 60 milijonov
Tržaški radio še vedno zbira prispevke za oškodovance vajontske katastrofe pod geslom «Obnovimo Longarone». Do včeraj so razni darovalci že najavili skupno vsoto 59.344.846 lir prispevkov, od katerih so vplačali že nad 53 milijonov. Med drugimi so darovali u-službenci Acegata skupno 1.388.500 lir. župan pa je poslal 100.000 lir prispevka, ki mu ga je izročilo podjetje «Immobiliare Veneta», ki je sezidalo in izročilo občini novi klasični licej «Petrarca». Precej prispevkov je včeraj prejel radio tudi od raznih šol.
DANES SKUPŠČINA TRGOVINSKIH USLUŽBENCEV
Ce ne bodo delodajalci popustili bodo uslužbenci napovedali stavko
Izredna seja pokrajinskega odbora Zveze za borbo proti tuberkulozi
Danes, 23. t.m. ob 19.30 bo v sejni dvorani Nove delavske zbornice CGIL skupščina Italijanskega sindikata trgovinskih uslužbencev, včlanjenega v FTLCAMS-CGIL. Na skupščini bo tajnik Saranz obrazložil zahteve uslužbencev in potek zadnjih pogajanj, ki . niso doslej predobro obetala. Pretekli pone-dejjek so namreč vsedržavne sindikalne organizacije te stroke po ministrstvu za delo predložile Zvezi trgovcev spomenico, ki vsebuje najosnovnejše zahteve za sklenitev nove delovne pogodbe, to je zahteve, katerim se uslužbenci ne morejo odreči.
Te zahteve so; priznanje 14. plače, nadomestni tedenski polpraz-nikj, popolna enakopravnost delovnih in mezdnih pogojev uslužbencev in uslužbenk, izenačenje normativnih pogojev delavcev in u-radnikov, dopolnilna pogajanja na
pokrajinski, sektorski in podjetniški ravni o najvažnejših plateh delovnega odnosa (plač, kvalifikacij, nalog, položaja vajencev itd.), upravičeni razlog za odpuste, priznanje sindikata in njegovih pravic v podjetjih itd. Zveza trgovcev mora odgovoriti na te zahtev ve do petka, to je, povedati mora, ali jih sprejme, ali zavrne. Ce ne bo do tega dne, spremenila svojega nepopustljivega stališča, bodo trgovinski uslužbenci prisiljeni stopiti v borbo. V zvezi s tem poziva sindikat uslužbence že sedaj, naj se pripravijo, da odgovore na morebitno odklonilno stališče delodajalcev.
* * *
Pokrajinski odbor Združenja za borbo proti tuberkulozi (ULT) se je sestal 'na izredni seji in napravil obračun dveh vsedržavnih protestnih dni bolnikov tbc. Od-
iiiiiliilliiiiluiitimimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiliiliiiiiifililiiiiiiiniiliiiiiliiiilMiiliHin'HiiliiililiiiitiiiMiiliiiiilluiiiiiiiMHMiiiitiiiliiliiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilillllilllllil
POLOŽAJ LADJEDELNIC V AVGUSTU
Pri Sv. Marku samo 711 zaposlenih ob 36-odstotnem izkoriščanju naprav
V izgradnji so bile samo tri velike ladje - Položaj pri Felszegy še kar zadovoljiv, manj pa pri Sv. Justu
Položaj tržaških ladjedelnic in | lanskega leta 38-odstotno. Kot smo predvsem največje in najpomemb-1 že omenili, gre dobršen delež pad-
nejše ladjedelnice Sv. Marka je še vedno težaven, saj postopoma dokončujejo naročila, ki jih je ladjedelnica prejela od državnih družb prav zato, da se omili grozeča kriza. Po zadnjem uradnem poročilu tržaške trgovinske zbornice, ki se nanaša na stanje v avgustu, se je proizvodnja v ladjedelnici Sv. Marka občutno znižala in to ne samo zaradi kolektivnih počitnic od 12. do 24. avgusta, temveč tudi zaradi postopnega izvrševanja naročil, o čemer priča tudi manjše število delavcev, ki so bili zaposleni neposredno v proizvodnji.
Avgusta so v ladjedelnici Sv. Marka izkoriščali proizvodne naprave 36-odstotno, medtem ko so jih julija 61,2-odstotno in avgusta
Stavka v podjetju Ditti
Včeraj ob 9.30 uri so delavci podjetja Dilfi zapustili delo in se zbrali na enotni skupščini v prostorih FIOM v Ul. Pondares. Tako so stavkali skupno šest ur, kar so se razbila pogajanja glede delavskih zahtev o menzi in o akordnih dodat-
SMRTNA NCSRCCA V Ul. FRANCA
Avto povozil čevljarja na prehodu za pešce
Podlegel je poškodbam v bolnišnici
Sinoči se je v Ul. Franca dogodila cestna nesreča, ki je žal zahtevala smrtno žrtev, 69-letnega čevljarja Donata Salerna iz Ul. Schiap-parelli 66. Salerno se je namreč včeraj popoldne vračal proti domu in je hotel prekoračiti Ulico Franca pri hišni št. 20/a na prehodu za pešce. Prav v tistem trenutku je v smeri pròti Ul. Campo Marzio privozil s svojim avtom Fiat 1100 19-letni uradnik Dario Iuraga iz Ul. Negrelli 20/3. Iuraga je Salerna žal opazil prepozno in čeprav je pritisnil na zavore, se mu ni posrečilo, da bi se izognil pešcu ter ga je podrl. Pri padcu se je Salerno hudo pobil po čelu in ranil na več mestih po obrazu ter si zlomil desno nogo. Na kraj nesreče so mimoidoči takoj poklicali rešilni avto RK, s katerim so Salerna odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 80 dneh. Toda vsa zdravniška nega je bila
za nesrečnega Salerna zaman, ker Je tri ure kasneje okrog 21. ure podlegel hudim poškodbam. Preiskavo o nesreči vodijo karabinjerji s postaje v Ul. Hermet.
Lambretist * povozil upokojenca
77-letni upokojenec Gustavo Giorgi iz Ul. S. Spiridione 1 se je včeraj popoldne vračal domov ter je pri trgovini Pitassi hotel prečkati korzo na prehodu za pešce. S Trga Goldoni namenjen proti Borznemu trgu je tedaj privozil na lambreti 25-letni Antonio Rizzo iz Ul. Italo Balbo 4, ki se ni utegnil pravočasno ustaviti in je podrl Giorgija. Z avtom RK so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na tovorno ladjo, prvi kirurški oddelek zaradi glo- Ladjedelnica Sv. Justa se je spe-boke rane na desni nogi. Giorgi I cializirala za gradnjo 600-tonskih bo okreval v 20 dneh.	* ribiških ladij za lov na odprtem
........ im munii m milni mu mini Minuli...mimmmmmmmmmimmmimmm immilli immillili iiiiiiiii
«Guglielmo Marconi» zadnjič v Trstu
h V- »VM.UV..	---------
ca proizvodnje v avgustu na račun poletnih kolektivnih dopustov, vendar pa se že opaža, da ladjedelnica ne razpolaga več z zadostnimi naročili.
V	ladjedelnici Sv. Marka so avgusta nadaljevali z opremljanjem 43.000-tonske turbinske potniške ladje «Raffaello», ki jo grade za družbo «Italia» in 48.000-tonske turbinske cisterne, ki jo grade za družbo SNAM iz Milana, gradili pa so še 22.350-tonsko motorno ladjo za družbo SIOSA iz Palerma. Gradnja treh, sicer pomembnih ladij, pa je za proizvodne zmogljivosti ladjedelnice Sv. Marka nezadostna, kar se nujno odraža tudi na proizvodnih stroških ladjedelnice in na njeni konkureč-ni zmogljivosti.
V	ladjedelnici Sv. Marka je bilo avgusta neposredno v proizvodnji zaposlenih 711 delavcev, medtem ko jih je bilo julija 993 in avgusta lanskega leta 727.
V	delavnici mostov in žerjavov je delalo 130 delavcev (lani 184), ki sp,, izdelovali številne žerjave, vitle za ladje, pristanišča in industrijske obrate, ki so jih naročili domači naročniki ter naročniki iz Argentine in Venezuele.
V	Tovarni strojev Sv. Andreja je delalo 422 delavcev (lani 546), ki so izdelovali 10 pogonskih strojev za ladje, štiri motorje in 36 elektromotorjev za italijanske naročnike. Proizvodne naprave so izkoriščali 24-odstotno, medtem ko so jih avgusta lani 46.5-odst.
V	ostalih dveh ladjedelnicah je bil položaj zadovoljiv, kar še posebej velja za ladjedelnico Felszegy v Miljah, kjer so naprave izkoriščali 80-odstotno.
V	tej ladjedelnici so gradili naslednje ladje:	11.000-tonsko mo-
torno Jadjo «Sundora» za družbo «Navi italiane» iz Trsta, dve 800-tonski motorni cisterni za družbo «Montanari», vlačilec «Castor» s 3.000 konjskimi silami močnim pogonskim strojem za tržaško družbo «Tripcovich», za lasten račun so gradili dve cisterni; 11.500-tonsko in 800-tonsko, za družbo «Sansarda» iz Cagliarija so gradili 10.000-tonsko potniško ladjo in končno za družbo «Cartotecnica Arbatax» iz Cagliarija 900-tonsko
morju in torej za vedno uspešnejši lov na Atlantiku. V tej ladjedelnici je bilo zaposlenih 134 delavcev in so avgusta izkoriščali 33.5 odst. naprav. Gradili so šest 600-tonskih ribiških ladij in to dve za družbo «Triestina per la pesca oceanica», dve za družbo «ASPA» iz Sassarija in dve za družbo «Armasar-Caspan» iz Cagliarija.
Na žagi Cille v Zavljah se je včeraj popoldne ponesrečil 51-letni Agostino Zadeo iz Ul. Marchesetti 41/3. Ko je namreč žagal les na cirkularki, se je nerodno ranil v desno roko. Z avtom delodajalca so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi ran na desnem sredincu in kazalcu. Ozdravel bo v 10 dneh;
bor je izrazil svoje zadovoljstvo z ugodnim rezultatom tega protesta v Trstu ter poudaril pri tem disciplinirano obnašanje vseh bolnikov, čeprav so ogorčeni spričo svojega slabega položaja. S tem so se tudi izjalovili načrti nekaterih ljudi, ki so hoteli ribariti v kalnem.
Odbor se zahvaljuje vsem zdravnikom in ostalemij zdravstvenemu osebju v vseh treh zdraviliščih — Ščini bolnikov v zdrdvilišču INPS ki so odobravali to manifestacijo ter s tem doprinesli dragocen delež za rešitev zahtev bolnikov tbc. Odbor se zahvaljuje tudi za izra-se solidarnosti z bolniki.
Odbor je tudi brezpogojno odobril delovanje pokrajinskega tajnika Alda Cisilina, ki je na skupščini bolnikov v zdravilišču INPS po solidarnostnih govorih prof. dr. Battigellija in predstavnika CGIL v imenu bolnikov ostro polemiziral z javnim stališčem ACLI. Pri tem se je vprašal, kaj je narobe, če meščani v popolni demokratični zakonitosti manifestirajo in postavljajo nujne zahteve. Tajnik je tu-dj dejal, da je prepričan, da se z voditelji ACLI v tem pogledu ne strinjajo niti njihovi člani sami. Cisilin je tudi dejal, da nosijo tudi ACLI del odgovornosti za slab gmotni položaj bolnikov tbc, saj spadajo v tisto stranko, ki je že mnogo let na vladi.
Na seji odbora so končno odobrili sklep o začasni prekinitvi protestne akcije v pričakovanju navodil osrednjih organov zveze.
V	Padovi konferenca
o železniškem voznem redu
V	Padovi bo konferenca uporabnikov državnih železnic, na kateri bodo razpravljali o voznem redu za prihodnjo poletno sezono. Tržaški predstavnik, tajnik trgovinske zbornice dr. Barison, bo na konferenci predlagal, naj se pospešijo zveze med Trstom in Milanom-Genovo, poleg tega pa naj se zagotovi več prenočišč na večernem vlaku, ki pelje v Rim. Predlagal bo tudi ustanovitev poletnih vlakov Gorica-Videm in Cervinjan-Portogruaro.
VOLITVE KOMISIJE PRI FELSZEGY JU
Borba predstavnikov struje FIOM za zaščito delavskih interesov
Ravnateljstvo mora preklicati odpuste varilcev
V četrtek bodo v ladjedelnici Felzegy izvolili novo notranjo komisijo. V sedanji komisiji ima med delavci večino struja FIOM, ki se je ves ta čas borila za obrambo interesov ter se bo odločno potegovala zanje tudi v prihodnosti. Med drugim so predstavniki FIOM dosegli, da je podjetje sprejelo stalno na delo 220 delavcev, ki so imeli prej z njim le pogodbo na določen rok, tako da jih je lahko vsak čas odpustilo, oziroma jim pretilo z odpusti, če se niso v vsem pokorili. Sedaj gledajo ti delavci z mnogo bolj mirnim srcem v bodočnost. FIOM poziva delavce, naj oddajo tudi tokrat svoj glas njenim kandidatom, ki jamčijo, da bodo vedno vztrajno branili njihove interese. Delavci, ki pa iz katerega koli vzroka ne morejo iti volit, naj sporočijo to sindikalni organizaciji.
Kot simo že poročali, je ravnateljstvo ladjedelnice odpustilo 3 varilce. Ce ne bo do jutri preklicalo odpustov, bodo vsi varilci stavkali.
Pojasnilo KPI o stališču do levega centra
Tržaška federacija KPI sporoča, da so nekateri listi (našega lista se to ne tiče) v precejšnji meri iznakazili smisel smotra in vsebine pozdrava komunistov sedmemu pokrajinskemu kongresu PSI. Zato federacija KPI meni, da je potrebno povzeti pomen tega pozdrava, da se preprečijo nadaljnje dvoumnosti.
Kot je znano, pravi federacija KPI, gre za zelo jasno stališče federacije, ki ga je obrazložila na številnih javnih zborovanjih, v občinskem in pokrajinskem svetli, na debati v preteklem tednu in na zborovanju, ki ga je imel senator Vidali v nedeljo.
Tržaški komunisti nimajo in niso nikoli imeli naprejšnjega nezaupanja do levega centra; pozorno so sledili vsem fazam pred in med razgovori.
Menijo pa, da je potrebno, pre. den bo ta rešitev pomenila za Trst nekaj novega ter bo odpravljena šovinistična in protidemokratična preteklost, da mora omenjena rešitev sloneti na odpovedi protikomunistične in protisloven, ske diskriminacije.
Tržaški komunisti bodo sodili
bodoči razvoj levega centra po dejstvih, programu in volji po njegovem izvajanju in predvsem po stališču do nujnosti enotne borbe za rešitev resnih vprašanj tržaškega gospodarstva.
lliliiiiiilliiiiiiiiiiiiiiilliitilllillilliilliliilllllllliliilllilllllllilliMiiiiiiiii 111111111111 m iiiiiiiitiilll milil m ll n m M m h im mili n milil ll lllllllllllilitliiililliiMll mili iiliiit
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Prizivni sodniki obsodili šoferja ker je zakrivil smrtno nesrečo
Pet procesov na seznamu jesenskega zasedanja porotnega sodišča, med njimi tudi proces proti morilcu Primiju
Skupščina gradbincev
Sindikat gradbincev Delavske zbornice sporoča, da bo ob 19. uri v dvorani št. 40 DZ skupščina gradbincev, članov in simpatizerjev sindikata. Na skupščini bodo seznanili delavce s sedanjim položajem v zvezi z novo delovno pogodbo s posebnim poudarkom na zadnja pogajanja, ki so bila na ministrstvu za delo in ki se jih je udeležil tudi predstavnik tega sindikata.
Obvestilo deportirancem
Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih opozarja vse deportirance v nacističnih taboriščih, ki so vložili prošnjo za podatke o internaciji po mednarodnem Rdečem križu, naj se čim. prej zglasijo na sedežu federacije v Ulici Zonta 4-1. zaradi informacij.
Prav tako naj se zglasijo zaradi važnih sporočil vsi tisti, ki so bili deportirani v nacističnih taboriščih in v Rižarni, ali pa njihovi svojci.
Zanimivo predavanje dr. Hlavatyja v SK
V Slovenskem klubu je sinoči dr. Hlavaty govoril o «Medicinski in literarni podobi človeškega srca». V prvem delu je opisal podobo in delo srca ter glavne srčne okvare, v drugem pa se je «pozabaval» s tistim srcem, ki je izven področja medicine in biologije ter je postalo pojem, simbol čustev, in je našlo v literaturi in umetnosti tako velik etični pomen ter široko uporabnost. Govornik ni imel namena, da bi držal strokovno predavanji, ampak je v pri. jetnern pogovoru podal snov, ki je vsekakor zanimiva. To mu je tudi uspelo in številni poslušalci, ki so z zanimanjem sledili njegovemu izvajanju, so se mu po končanem predavanju zahvalili.
Ko je najprej opisal delovanje srca in na kratko obrazložil vzroke in posledice najbolj pogostih obolenj, je dr. Hlavaty pojasnil, kako je srce postalo simbol živ-1 Ijenja in telesnih in duševnih občutij človeka, čeprav ima ta sim-boličnost svoj fiziološki vir, če govorimo medicinsko, dejansko čisto drugje.
Številni Tržačani so včeraj občudovali izredno lepo potniško ladjo «Guglielmo Marconi», ki Je bila privezana ob pomorski postaji. Včeraj ob 18.30 so si ladjo ogledali predstavniki oblasti, danes od 10. do 14. ure pa bo vstop na ladjo prost, odnosno bo treba plačati vstopnino 300 lir, ki jih je Tržaški IJoyd namenil za žrtve nesreče v Vaiontu. Ladja bo odplula ob 23. uri iz našega pristanišča proti Genovi in bo na poti opravila preizkušnjo največje brzlne, medtem ko je preizkušnjo ekonomične brzlne že opravila na vožnji med Benetkami ln Trstom in je dosegla visoko ijrzino 26 milj na uro.
«Guglielmo Marconi» ima 27900 ton in je moderno opremljana na-
lašč za redno progo med Italijo ln Avstralijo. Za potnike prvega razreda so na razpolago obsežna jedilnica, bar, dvorana za zabavo, veran. de, ki so pozimi spremenjene v parke, nočni lokal, igralnica in posebni prostori, kjer se lahko igrajo otroci.
Tudi potniki turističnega razreda so udobno nameščeni. Restavracija s priključenimi sobami lahko sprejme naenkrat 750 oseb. Vse kabine so udobne, povsod Je mnogo prh. Obsežen prostor Je potnikom na razpolago na krovu, kjer so tudi štirje bazeni: dva za odrasle (prvi in turistični razred) dva pa za otroke. V kinu Je prostora za 200 potnikov obeh razredov, poleg tega pa
posluje na krovu ladje še frizerski salon.
Zanimivo novost predstavlja tele-klno, posebna naprava, ki bo posredovala preko številnih televizijskih sprejemnikov normalne filme, poleg tega pa tudi italijanske in druge televizijske oddaje. Lahko pa bodo tudi prenašali razne prireditve, ki jih bodo snemali na krovu ladje. Telefonska avtomatična centrala bo imela 150 številk in bo povezovala ladjo s svetovnim telefonskim omrežjem.
Posebej so poskrbeli za varnost potnikov, za kar je urejena na ladji moderna bolnišnica. Zelo udobne so tudi kabine za posadko ln je v vseh prostorih za potnike in posadko umetna klima.
Skoraj 60-letni Giovanni Canzia-ni iz Skednja, Ul. dei Giardini 26. je 41 let upravljal motorna vozila in nikoli se mu ni pripetilo nič hudega, pa tudi nikdar ni povozil nikogar. 26. aprila lani pa je po nesreči podrl na tla in nenamerno ubil 54-letnega delavca pri Ace. gatu Pavla Starca iz Ul. dei Gerani 5. Na kazenskem sodišču, kjer se je moral zagovarjati v februar, ju letos, je Canziani imel sreč.i saj so ga takrat sodniki oprostili obtožbe nenamernega umora zaradi pomanjkanja dokazov. Prizivni sodniki pa so bili sedaj druga;, nega mnenja ter so ga obsodili na 6 mesecev zapora in na odvzem vozniškega dovoljenja prav tako za šest mesecev.
Do nesreče, ki je Canzianlja pripeljala pred sodnike, je prišlo okoli 15,50 26. aprila lani na Nabrežju 3. novembra. V bližini pre-fekturne palače je tedaj delalo na cesti nekaj delavcev, ki so usluž-beni pri Acegatu. Popravljali so cestni tlak pod tramvajskimi tračnicami. Ker pa je promet na obali vedno živahen, so postavili zelene zastavice, ki so opozarjale avtomobiliste, naj vozijo na tistem odseku ceste zelo previdno. Na progi so delali tedaj; pok. Pavel Starec, delovodja Vittorio Ciacchi ter delavca Francesco Valentini in Giacomo Buzzan. V tistem trenurku se je pripeljnì s tovornikom omenjeni Canziani. Prihajal je od križišča ulic pred grško pravoslavno cerkvijo ter je bil namenjen proti Sprehajališču Sv. Andreja. Na tovorniku je imel naloženih 60 ali 70 stotov materiala, ki so ga malo prej izkopali pri gradnji nekega novega poslopja. Obtoženec je pozneje trdil, da je takoj zmanjšal hitrost svojega vozila, kakor hitro je opazil delavce na progi. Trdil je, da je na ozkem prehodu med tramvajskimi tračnicami in pločnikom na desni strani vozil i naj. večjo hitrostjo od 10 do 15 km km na uro. Treba pa je pripomniti, da je cesta na tistem odseku široka nekaj manj kot tri metre. Policisti so z meritvami ugotovili, da je tovornik zavzel s svojo širino skoraj vso cesto. Na obeh straneh je namreč ostalo samo po 9 cm praznega prostora.
Preiskovalne oblasti so ugotovile, da so vsi delavci, razen Starca, opazili prihajajoči tovornik ter se' umaknili. Zal pa se Starec ni zavedel ter je nadaljeval z delom. V rokah je vihtel težek železen bat ter se je verjetno v zadniem trenutku zravnal. Tovornik ga je zadel z nekim kovinskim delom sredi trupa v glavo ter ga vrgel vznak. Ta ugotovitev odgovarja resnici, ker so policisti naš1’ na omenjenem kovinskem delu tovor, nika kosmiče volne, ki so pripadali pokojnikovi čepisi.
Ni mogoče trditi z gotovostjo, da je Starec umrl zaradi udarca, ki mu ga je prizadejal tovornik. Dejstvo pa je, da je padel na tla ter mogoče udaril s tilnikom ob asfalt. Tri dni pozneje je unni v bolnišnici.
V trenutku nesreče se je s Can-zianijem peljal tudi njegov sin Silvio, ki je prvi opazil, da se je nekaj zgodilo. Komaj je bil tovor, nik mimo, je Silvio zavpil: «Oče, ustavi, zgodila se je ndsrsča.» Medtem pa so tudi drugi opazili da je Starec ležal negibno na ce-
sti. Neki policaji so stekli za to-j vornikom ter ga ustavili.
Canzianija so potem prijavili so. dišču zaradi nenamernega umiva ter zaradi neprevidne vožnje motornega vozila po središču mesta. Ze na razpravi pred sodiščem prve stopnje so bila pričevanja raznih delavcev precej neugodna za Canzianija. Eden izmed njih je na primer izjavil, da je šofer upravljal tovornik z veliko hitrostjo. Pri. čeVanjfe indipenderttističnega svetovalca C. Tolloya pa je bilo v glavnem ugodno zanj, Tolloy je namreč izjavil, da je imel vt,i?, da je Canziani peljal svoje vozilo z zmerno hitrostjo. Opazil je sicer, da je Starec padel, toda v prvenri trenutku je menil, da je moškemu morda postalo slabo. Zastoo-nik zasebne stranke odv, Poillucei je tedaj zahteval naj sodniki spoznajo obtoženca za krivega ter naj ga obsodijo na plačilo odškodnine v višini 15 milijonov lir. Sodniki pa so bili drugačnega mnenja ter so Canzianija oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Ta razsodba pa ni seveda zbrisala Canzianijeve civilne odgovornosti.
Proti tčj razsodbi sta se pritožila Canziani in javni tožilec. Prizivni sodniki so jo sedaj postavili popolnoma na glavo. Menili so namreč, da je Canziani zakriv;l nesrečo ter so ga zato obsodili 6 mesecev zapora. Ukinili pa so zaradi amnestije kazenski postopek glede prekrška cestnega z>
bo moral Canziani plačati zastoo-niku zasebne stranke po 120.000 lir za pokojnikovo mater Ivano Dugulin, za njegovo ženo Viktorijo Stefančič ter za hčeri Petro in Eldo. Glede odškodnine bodo razpravljali na pristojnem civilnem sodišču, toda Canziani bo moral plačati takoj 600.000 oziroma 3CO.OOO lir pokojnikovi ženi in materi.
Canziani se je proti tej razsodbi že pritožil na kasacijsko sodišče.
* * #
V bližnji prihodnosti se bo začelo jesensko zasedanje tržaškega porotnega sodišča. Za sedaj se še ne ve za datum prve razprave, kakor tudi ne za celotno število razprav. V pisarni porotnega sodišča je do sedaj zabeleženih pet procesov, ki zadevajo v glavnem rope in tatvine.
Na zatožni klopi bosta sedela jugoslovanska begunca Draško Cu. brilovič in Fadil Piudzo, ki sta obtožena znanega roparskega dejanja v veletrgovini Upim. Sledijo Flavio Morrone, Giovanni De Cesare in Angelo Strano, ki se bodo morali zagovarjati zaradi ropa in telesnih poškodb. Podobnih zločinov, in prekrškov so obtpženi tudi Cipriano Tornaseli!, Fabio Fabbro in Marino Tissini. Luigi in Narciso Massari iz Gorice pa se bosta morala zagovarjati zaradi nekega ropa v Gorici.
Na spisku je zabeležen tudi proces proti Mariu Primiju, znanemu morilcu lastne sestrične Ade Spa-
kona. Poleg tega so ukazali, da darò.
NEOBIČAJNA CESTNA NEZGODA
Avto se je prevrnil na dvorišče in obvisel na malem zidu
Oba potnika le laže ranjena
predvčerajšnjim zvečer okrog 20. ure se je v 'Ti. Commereiale dogodila nenavadna nesreča, ki na srečo ni imela hujših posledic za oba potnika avtomobila. Ob tisti uri se je proti Opčinam vozil s svojim avtom 54-letni Giulio Sandri, zraven katerega je sedala njegova 384etna znanka Maria Volpini. Ko je Sandri privozil do hišne številke 170 prej omenjene Ul. Commereiale, je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom. Avto, ki je tako bil brez nadzorstva, je najprej za. vO'Zil na levo, trčil v zid neke stavbe ter se zaradi uročnega zaleta zaobrnil in padel na dvorišče pod cesto. Tam je avto še odskočil in obvisel z zadnjimi kolesi na nekem zidku nad paštnom. Oba potnika sta imela srečo, ker se je Sandri samo ranil po obrazu, čelu in sencih, po levi zgornji strani trebuha in kolenih, Vol. pinijeva pa si je polomila nosno kost, se ranila po obrazu in glavi ter po kolenih. Zaradi trušča so stanovalci bližnjih hiš prihiteli na ulico, da bi videli, kai se je zgodilo, potem pa so nóklicali rešilni avto RK, s katerm «o o-ba ponesrečenca odpeliali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na
drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu. Na kraj nesreče so morali priti tudi gasilci, ki so s pomočjo žerjava dvignili razbiti avto z dvorišča. Skoda je velika, saj znaša skoraj 400.000 lir.
Zidarja padla s 4 m visokega odra
Dva zidarja, in sicer 58-letni Antonio Goiak iz Ul. Gianelli 14 ter 22-letni Elio Calcina iz Ul. Molino a Vapore 6, ki sta zaposlena pri gradbenem podjetju Umani iz Ul. Trento 15, sta se včeraj ponesrečila na gradbišču v Ul. Barbariga 11, kjer sta skupaj delala pri gradnji neke nove stavbe. Nenadoma se je prelomil tram, na katerem je slo-nil zidarski oder in oba delavca sta strmoglavila z višine štirih metrov. Pri padcu se je Goiak pobil in ranil po glavi ln levi nogi ter si zlomil ključnico Na prvem kirurškem oddelku se bo moral zdraviti 30 dni. Tudi Calcina se je pobil po glavi ter ranil po levem zapestju in roki Njega so sprejeli na orto, pedskl oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh.
V soboto 26. oktobra letos bo v SAVUDRIJI tradicionalni
ribiški večer
z odlično ribjo večerjo.
Informacije in rezerviranje miz pri potovalnem uradu «AURORA», Trst, Ulica Cicerone štev. 4, tel. 29243
VERDI
Otvoritev letošnje operne sezone v gledališču Verdi bo v četrtek 7. novembra z gala predstavo baleta milanske Scale, ki bo izvajal Pro-kofjevega «Čudežnega otroka» v verziji Maria Pistoni j«, Čajkovskega «Labodje jezero» v koreografiji Balan-ohine in de Falle «LJubezen-čarov-nik» v novi koreografiji Luciana Novare. Balete bodo izvajali: Vera Colombo, Carla Fracci, Mario Pistoni, Fiorella Cova, Elettra Morinl, A-medeo Amodio, Roberto Pescilla, Bruno Telloll, Walter Venditti.
Dirigent: Armando Gatto, direktor baleta: Luciana Novaro, plesni mojster; Giulio Perugini.
TEATRO STABILE
Pri osrednji prodajalni vstopnic v galeriji Protti (telefon 36-372) sprejemajo potrdila in naročila za abonmaje za sezono 1963-1964.
Nazionale 16.00 «I piaceri nel mondo». Eastmancolor. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Arcobaleno 15.30 «La pupa». Michele Mercier, Ettore Manni. Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 «Rapina al Cairo».— Policijski film.
Fenice 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 el 5 volti dell’assassino». Tony Ourtis, Kirk Douglas.
Grattacielo 16.00 «Il successo». Vittorio Gassman. Anouk Almee.
Supercinema 16.00 «Volto rubato». Policijski film.
Alabarda 16.30 «Parigi nuda». Technicolor. Prepovedano mladini. Zadnji dan.
Filodrammatico 16.30 «Marco Polo». Rory Calhoum, Yoko Tani.
Aurora 16.30 «Una fidanzata per papà».
Cristallo 16.30 «L’ape regina». Ugo Tognazzl, Marina Vlady. Prepovedano mladini.
Capltol 16.00 «La grande fuga». Technicolor. Steve Mac Quinn.
Garibaldi 16.30 «Il segno di Zorro» Jean Flynn, Folco Lulli. Technicolor.
Massimo 16.00 «Il sorpasso» Vittorio Gassman. Prepovedano mladini.
Impero 16.30 «Gli imbroglioni».
Moderno 16.00 «Fedra» Melina Mer-couri, Anthony Perkins, Raf Vallone.
Astoria 16.30 «Adorabile infedele». Technicolor. Gregory Peck, Deborah Keer.
Astra 16.30 «Rosmunda e Alboino».
Vittorio Veneto 16.00 «Il diavolo». Alberto Sordi.
Abbazia 16.00 «La scuola del dritti» Janette Scott.
Marconi 16.00 «Lo smemorato di Collegno». Totó.
Ideale 16.00 «I gialli di Edgar Wallace No, 3».
Skedenj 16.00 «1 senza famiglia» Andrea Michel, Gino Cervi. Technicolor.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI 1N POROKE
22. oktobra 1963 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 73-letna Elsa Bosich por. Stefanelli, 80-letni Giovanni Dense, 71-letna Emma Behrendt por. Rankel, 70-letna Giuseppina Piriaviž por. Haas, 80-letna Carolina Pecchiar vd. Rončelu, 83-letna Anna Fragia-como vd. Petronio, 70-letni Cesare Degrassl.
TRŽAŠKI
FILATELISTIČNI KLUB «LOVRENC KOŠIR»
prireja
filatelistično
razstavo
ob 10-letnici svojega obstoja pod častnim pokroviteljstvom prof. dr. ANDREJA BUDALA Razstava bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, za javnost pa bo odprta v soboto, 26. t, m. od 16. do 22. ure ln v nedeljo 27. t. m. od 9. do 21. ure.
Ljudska prosveta
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Blasoletto, Ul. Roma 16; Manzoni, Ul. Settefontane 2; All’Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Dr. Rossetti. Ul. Com-bi 19; De Colle, Ul. P. Revoltella 42,
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 24. oktobra s prvim sklicanjem ob 20.30 in z drugim sklicanjem ob 21. uri ob udeležbi prisotnih članov.
Prosvetno društvo Barkovlje —
V četrtek, 24. oktobra bo ob 21. url odborova seja.
SPDT priredi tudi letos prve dni novembra dvodnevni turistični izlet. In sicer tokrat na Dolenjsko In V Posavje. Izlet bo 3. ln 4. novembra. Prvi dan skozi Ljubljano Po avto cesti do Novega mesta, na ogled starih gradov ln samostanov v Kostanjevici in Pleterjih, Drugo Jutro o-gled muzeja v zgodovinskih Brežicah In povratek čez Bizeljske gorice, Radeče, Hrastnik ln Zagorje V Ljubljano.
KINO «R0SANDRA» B0LJUNEC
predvaja danes 23. t. m. ob 19.3(1 uri film:
«PECORE NERE»
(Črne ovce)
Igrajo: HORST BUCHHOLZ, KARIN BAAL, CHRISTIAN DOER-MER ln JO HERBST
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
KINO PROSEK-KONTOVER
predvaja danes 23. t. m. ob 19.30 uri film:
«IL GRANDE GAUCHO»
(Veliki Gaucho)
Igrajo: RORY CALHOUN, GENE TIERNEY, RICHARD BOONE
Kine na Uncu

predvaja danes 23. t. m. ob 18. uri Globe film v magicolorju:
«Viaggio al 7.mo pianeta»
(Potovanje na 7. planet)
Igrajo: JOHN AGAR, GRATA T HYSSEN, ANN SMYRNER in MIMI HEIINRICH
IZZA KULIS JUŽNOVIETNAMSKE KRIZE
Neprijeten obisk gospe Nu v Združenih državah
Prišla je, ne da bi jo kdo bil povabil - Njen namen je Američanom bolj «osvetliti» primer Južnega Vietnama ■ Srečanje z očetom nasprotnikom, do katerega ni prišlo ■ Ameriški senator zahteva preiskavo, kdo ji je bil izdal diplomatski potni list ■ Sestavljena «vlada v senci»
S starim diplomatskim vizumom iz 1. 1962 in pa po kopici izredno žaljivih besed ter izrazov, ki jih je bila izrekla na račun Američanov, se je gospa Nu, «žena zmaj» iz Južnega Vietnama, kot jo imenujejo v ZDA, pred kratkim iznenada pojavila v Wa-shingtonu in začela s svojo «misijo dobre volje» po Združenih državah Amerike, In to prav v trenutku, ko v ZDA skušajo nekako uskladiti svoje stališče v odnosu do politike v Južnem Vietnamu, niso pa še utegnili odkriti načina, kako bi se dokončno postavili po robu družini predsednika Ngo Din Diema.
Vtem je «južnovietnamska Bea. trice», oziroma «Lucrezia Borgia iz Sajgona», kot jo imenujejo ameriški časopisi in razsrjeni politiki, zasedla svoje apartmaje v enem najrazkošnejših newyorških hotelov in povsem nemoteno ter brezskrbno začela svojo ameriško turnejo. Takoj so se od vseh strani pojavili številni formalni in neformalni pridržki: gospo Nu ni bil nihče povabil — ona ne bo gost Bele hiše — ona ne predstavlja južnovietnamske vlade itd. Navzlic temu pa je nad petdeset newyorških časnikarjev prihitelo v njen hotel in kmalu zatem so že bile objavljene tudi prve vesti ter podatki o čudnem odposlancu, ki je prišel v ZDA, da bi Američanom povedal «kaj se pravzaprav dogaja» v Južnem Vietnamu in kako usodno napako delajo, ko dajajo negativne ocene o sajgonskem režimu...
Soproga ministra notranjih zadev južnega Vietnama se je A-meričanom zamerila, ko je v času nedavne krize v Sajgonu, kjer je prišlo do upora budističnih duhovnikov, študentskih demonstracij in nezaupanja ameriških politikov do stanja v Južnem Vietnamu, izjavila, kako da so mlajši ameriški oficirji navadni «pustolovci», ameriški vojaški svetovalci v njeni deželi pa «o-'pazovalci», ki se prav malo brigajo za borbo proti Vietkongu.
Zr>j\ so se v Južnem Vietnamu znašle v dokaj neprijetni situaciji. Odkrito podpirati z o-rožjem, denarjem, vojaki in svetovalci neki režim, ki vrši nasilje nad budističnimi duhovniki, kateri predstavljajo najmočnejšo versko skupino jugovzhodne Azije. bi bilo zelo nepopularno, a utegnilo bi postati tudi nevarno. v Washingtonu so se mrzhč-no posvetovali, kaj storiti, zakaj tudi mnenja ameriških predstavnikov v Sajgonu so bila v tem Pogledu deljena. Končno sta Saj-g°n obiskala minister za vojsko McNamara in šef glavnega štaba "Taylor. Po njuni vrnitvi v . Washington je bilo izdano poročilo, v katerem je bilo rečeno, da je položaj v Južnem Vietnamu sicer globoko zaskrbljujoč, Vendar da se vojna proti Viet-kongu lahko dobi v teku dveh let. Nadalje, da Diem in ljudje, ki stoje okrog njega, res da niso najboljša rešitev, da pa trenutno ni moč najti druge, boljše. Poleg tega se je bilo v ameriških vodilnih krogih ustvarilo tudi mnenje, da notranja kriza v Južnem Vietnamu ne vpliva na razvoj vojaškega položaja itd. Večje število vplivnih ameriških senatorjev ni bilo zadovoljno niti z načinom, kako se je ta akcija vodila, pa tudi ne z omenjeni-nti Polovičnimi rešitvami. A šte vHni poznavalci južnovietnamskih Prilik so že nekaj časa s prstom kazali na gospo Nu ter njenega thoža, Diemovega brata, kot na glavna povzročitelja vseh južnovietnamskih težav in odkrite sovražnike ZDa ter nasprotnike a •heriške prisotnosti v nemirnem Vietnamu. Govora je celo bilo, da obstajajo določene zveze med nje-uim možem, ministrom za notra-zadeve, in francoskimi odposlanci ter predstavniki Severnega Vietnama, katerim, kot zatrjuje-i°, ni povsem tuja de Gaullova ramisel o nekakšnem nevtralnem Vietnamu. Zaradi tega sta gospo Nu, poleg razburljivega sprejema, s kakršnim ji je bil postregel *isk, čakali še dve neprijetni srečanji. Prvo je v zvezi z njenim očetom Tran Van Cungom, biv-
,m južnovietnamskim veleposla-uikom v Washingtonu, ki je bil Podal ostavko prav zaradi «zločinov Diemovega režima nad budisti» ter se tuiji javno odpovedal svoji hčeri. Drugo pa se na-Paša na člana ameriškega kon-gresa Wayna Haysoma. Pravza-Prav ni prišlo ne do enega ne do drugega, zakaj Tran Van č^ung, čeprav se je nahajal v Vianhattanu v istem času kot gospa Nu, le-te ni hotel srečati* vtem ko se je razjarjeni član kongresa pojavil samo na televiziji in napovedal v zvezi z Pjenim prihodom kongresno pre-
iskavo, Le-temu namreč ni bilo jasno, kdo ji je mogel, po njenih žaljivih izjavah na račun ameriških vojakov v Sajgonu, izdati diplomatski potni list.
Na vse to pa gospa Nu odgovarja s tem, da je Američani ne razumejo, obenem pa, da ti ne razumejo še mnogo stvari, ki se dogajajo v njeni deželi. Zaradi tega je sklenila, da bo v teku svojega dvajsetdnevnega obiska in s pomočjo kakih štiridesetih predavanj ter nastopov na radiu in televiziji, kot tudi na o-snovi svojih razgovorov z novi-narji, skušala bolj osvetliti dogodke v Južnem Vietnamu in pa, razumljivo, tudi «pozitivno vlogo, ki jo njena družina opravlja v tej nemirni in nesrečni deželi Jugovzhodne Azije».
Na vsak način, položaj gospe
Nu in pa njene družine, katere interese le-ta tako bojevito in zvito brani, ni najbolj rožnato, Iz nekaterih najnovejših vesti je moč namreč sklepati, da se nad njeno glavo zbirajo temni oblaki. Topot gre konkretno za ustvaritev nekakšne «vlade v senci», ki naj bi jo bil sestavil prav njen oče, bivši veleposlanik Tran Van Cung, in sicer na pobudo nekaterih prijateljev. Vesti tudi pravijo, da se je pobudnikom te vlade zdelo primerneje, da jo imenujejo tako, namreč «vlado v senci» in ne «vlado v izgnanstvu» zaradi tega, ker je vanjo vključenih tudi pet političnih o-sebnosti, ki se nahajajo v Vietnamu, a katerih imena, da bi jih ne izpostavili represalijam, nočejo še javiti.
D. C.
Dva avstrijska mojstra v smučanju na vodi sta se zares izkazala. Z nekega odskočišča so ju potegnili tako visoko, kot ju vidimo na sliki, in nekaj trenutkov sta lebdela v zraku, seveda s pomočjo posebnih «kril». Dobiček prireditve je bil namenjen žrtvam nesreče v Vajontu
""""""".........................................................................inumili..umilili...
VSI DOSEDANJI POSKUSI V AMERIKI SO DOKAZALI
Elektronarkoza ali elektroanestezija nov in najboljši pripomoček kirurga
Prvi poskus v januarju 1961 z neko 67 let staro pacientko - Nizka am-peraža, ki ne more biti nevarna - Prednosti pred kemičnimi anestetiki
Prvi kandidat je bila 67 let stara ženska, ki so jo prinesli v operacijsko dvorano medicinskega središča vseučilišča v Jacksonu. Bilo je to 14. januarja 1961. leta ob 8. uri zjutraj. Zenska je dobila najprej intra-muskularno injekcijo, hato so na njej napravili lokalno anestezijo grla, da bi mogli kirurgi potisniti skozi grlo cev", skb-zi katero bi mogla ženska dihati. Ko je nato dihanje postalo normalno in enakomerno, sta bili dve srebrni elektrodi, veliki kot polovica dolarskega kovanca, pričvršeni na njena: senca.
Točno ob 8.15 je kirurg dal znak, tehnik pa je zavrtel stikalo. V grobni tišini se je zaslišalo tiho brnenje: električni tok. Med prvimi petnajstimi sekundami se je moč električnega toka, ki je skozi elektrode tekel v možgane ženske, postopoma večal, kljub temu pa njegova moč ni bila nikoli tolikšna, da bi mogla biti nevarna. Največja moč je znašala 50 miliamperov, miliamper pa je tisoči del ampera. Med naslednjimi petnaj-'stimi sekundami, odnosno v skupnih 30 sekundah, je ženska «zaspala».
Kirurg je nato napravil rez na trebušnem zidu, da bi izvršil
operacijo, ki je strokovno znana pod imenom laparoktomija. Odkril je tumor in vzel košček tkiva za laboratorijska raziska-vanja.
Operacija je bila končana ob 8.45 minut. V nepolnih 60 sekundah je ženska spet prišla k zavesti in odprla oči. Pod elek-■ tronarkozo je ostala vsega skupaj 30 minut.
Ko je anesteziolog vprašal pacientko, kako se počuti, je odgovorila, da se počuti prav dobro in da ne čuti nobenih motenj, nobenih neprijetnosti, ki so v zvezi z narkozo.
To operacijo, pri kateri je bila prvič uporabljena elektronarkoza ali kot ji nekateri pravijo električna anestezija, sta izvedla znani kirurg James Hardy ter anesteziolog Leonhard Fabian. Sodeloval pa je, seveda, še neki inženir elektrotehnike.
Doktorja Hardy in Fabian sta v naslednjem poldrugem letu o-perirala 26 pacientov ob uporabi električne anestezije za vse mogoče kirurške posege, med katerimi je bilo tudi nekaj primerov že omenjene laparokto-mije ter odstranjevanja kance-roznih dojk. Največje prednosti elektronarkoze je opisal dr. Hardy, ki za nov način anestezije pravi, da naglo in nepo-
sredno deluje in da ne povzroča nobenih mentalnih sprememb. Pri uporabi tega načina anestezije ne prihaja do nobenih dražljajev lobanje na mestu, kjer sta elektrodi pritrjeni in koder električni tok prihaja v možgane in iz njih izhaja. In, kar je še posebej pomembno pri tem načinu umrtvičenja Organizma ne prihaja do nobenih motenj v delovanju srca.
Za anesteziologa, kot tudi, seveda, za kirurga in pacienta, je glavna prednost električne anestezije v naglici njenega delovanja. Neki znani ameriški kirurg je glede tega rekel: «Neposredna reakcija pacienta je izredno pomembna. Naglica prebujanja pacienta po odklopljenem toku, kot tudi naglica, s katero pacient prehaja v brez-zavestno stanje, sta dve stvari, ki imata primarno važnost».
Z druge strani pa je večini kemičnih anestetičnih agentov potrebno mnogo več časa, da prodro do pacientovega živčnega sistema. Poleg tega pa imajo isti kemični agensi tudi določene negativne posledice tako za časa same narkoze, kot tudi po njej. Tako n. pr. uporaba anestetika etra povzroča naraščanje sladkorja v krvi. Poleg tega more ta anestetik povzro-

Radio Trst A
7.00:
Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45:. Folklora; 12.15: Zgodovinske zanimivosti; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Izbrali smo za vas; 17.00: Orkester, ki ga vodi Guido Cergoli; 17.20: Pesem in ples; 18.15: ,U-metnost, književnost in prireditve; 18.30 :	M.	Pončo: Koncert
za kitaro in orkester; 18.55: Pevski zbori; 19.15: Higiena in zdravje; nato Solisti lahke glasbe; 20.00: Sport; 20.30: «Othel-lo», tragedija v petih dejanjih; 22.45:	Sodobna glasba; 23.00:
Obisk v Harlemu.
SREDA, 23. OKTOBRA 1963
Papini: «Dizionarietto per tutti»; 10.00:	Operna antologija;
10.30: Radijska šola; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert; 13.25: Ital. pesmi; 14.55; Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.45: Nogomet od minute do minute; 17.40:	Operna glasba; 18.40:
Neapeljska antologija; 19.10: Športni dnevnik; 20.25: Lahka glasba; 21.05: A. L. Meneghini:
nosti;	12.05: Zabavna glasba;
12.25:	Domači ansambli; 12.40:
Lepe melodije; 13.15: Obvestila; 13.30:	Instrumentalne pesmi in
13.25: Ital. pesmi; 14.55: Vreme plesi; 14.05: Radijska šola; 14.35: -------------«-«	„„—znano	in priljubljeno; 15.15:
Zabavna glasba; 15.40: Komorni zbor RTV Ljubljana; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Chopin — skladatelj ; 1735 : Iz fonoteke ; 18.00: Aktualnosti doma in v »vetu; 18.10: Partizanski skladate-
zija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Ital. pes-
------	----- mi in plesi; 15.35: Koncert v mi-
13.35: Drage popevke; 14.00: Ob niaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35:
1 CO l „ l . • i	« •	-r ▼	1	. -	v«	« p, ni-	« m
gic-un, ««.nu. n. i-i. ncucsiiuii. m, io.iu . «-aruzansKi SKiuuaie. «La fortuna del campo ruggen- lj Radovan Gobec; 18.25: Iz nor te»; 22.15: Pianist Magalo.
II. program
7.35:	Jutranja glasba; 8.35:
Poje Umberto Binai; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fanta- Literarnf~nokturno“f23 J 5Ulož-
zna1 10 35» • Nnva ital np«smi •
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15:	Tržaški avtorji’
150-letnici rojstva Giuseppa Verdija.
Koper
6.15:	Jutrania glasba; 7.00:
Prenos RL; 715: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski cocktail; 12.50: Turistične beležke; 13.00: Operna glasba; 13.40: Mala prodajalna plošč; 14.00: Melodije in ritmi; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.30: Iz Puccinijevih oper; 16.15: Za vas pojo; 16.30: Otroški kotiček; 17.00:	«Opatija
1963»;	17.40: Furlanske pesmi;
uintui j , iu.uu , napouuiju , ai/.uv .
Orkestralna glasba; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45:	Pisan
program; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 19.50: Simfonična glasba; 20.35: Filmske novosti; 21.35; Duo Los Chile-nos; 21.45:	Glasba v večeru;
22.10 : Jazz.
III. program
18.30:	Gospodarska rubrika;
18.40: Judje v Sovjetski zvezi; 19.00: Na programu Max Regger; 19.15: Problemi šole; 19.30: Vsa-kovečerni koncert; 20.30; Revija revij; 20.40:	Dve skladbi
skega sveta; 18.45:	Ljudski
parlament; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: S vara: VERONIKA DESENISKA — opera; 22.10: Nočni kalejdoskop; 23.05'
ba plošč.
Ital. televizija
8.30 do 12.40* Sola; 16.45: Nova srednja šola; 18.00: Program za najmlajše; 19.00:	Dnevnik;
19.15: Registriran športni dogodek; 20.15:	Športni dnevnik;
20.30: Dnevnik; 21.05: TV priredba: «Pravi prijatelj»; 21.55: Leggerissimo; 23.00: Dnevnik. DRUGI KANAL
21.05:	Dnevnik; 21.15:	Film
«Dve dekleti in en mornar»; 23.20: Sport.
Jug. televizija
18.00. Prenos RL; 19.00: Nasto- Strawinskega;	21.30:	Lottijeve
pa Bobby Hackett; 19.30: Pre- skladbe; 22.45: Glasba danes, nos RL; 22.15; Orkester Ray Anthony; 22.40:	Skerljeva Serenada za godala; 23.00:	Pre-
nos RL.
14.40: Nogometna tekma Angli-ja-Reprezentanca sveta.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.30: Glasbeni sejem; 8.50: Strani iz albuma; 9.15: Pesmi; 9.55: G.
17.30: Ruščina na TV; 18.05: Williams: «Mošnja zlatnikov za najlepšo igračko»; 18.20: Pionirski TV studio; 19.00: TV obzor-iitnAcuviimcgo jc^iiva, v.vu. «u- nik; 19.15: Dokumentarni film; tranji divertimento; 8.55: Pisa- 19.3Ò: Expedicija — «Polet proti ni svet pravljic; 9.25: Glasba	mnn. -ru j------11».
Slovenija
5.00: Dobro jutro; 6.30: Tečaj makedonskega jezika; 8.05: Ju-
ob delu; 10.15: Pesmi, ki so preživele narod; 10.45: Človek in zdravje; 10.55:	Glasbena med-
igra; 11.00: Pozor, nimaš pred-
velikanom»; 20.00: TV dnevnik; 20.30:	Propagandna oddaja;
20.45: «Festivalske obrobne pripombe»; 21.45: Rezervirano za poročilo OZN; 22.00: Poročila.
čiti tudi kašelj in bruhanje. Pa tudi 'krče v grlu. Včasih se opažajo tudi opekline in mehurčki. Uporaba čiklopropala, nekega plina, ki se uporablja za anestezijo, more privesti do aritmije srca, to se pravi do nepravilnega delovanja srca. Kloroform, ki je prav tako anestetik, more včasih privesti po- operaciji dò motenj v sestavi krvi. Kpt posledica hrbtenične anestezije se more pojaviti močan glavobol, hkrati pa takšna anestezija lahko privede do krčev že med operacijo samo.
Seveda s tem nočemo reči, da so kemična anestetična sredstva neprimerna in slaba in zaradi tega za kirurgijo nepomembna. Nasprotno, ta sredstva so mnogo pripomogla k napredku kirurgije in so povsem gotova ter varna, ko se uporabljajo z določeno potrebno dozo opreznosti. Kaže pa, da ima elektroanestezija vrsto prednosti, kajti poleg že omenjenih vrlin pri elektroanesteziji ni nevarnosti niti da bi pacient doživel šok, niti da bi po operaciji bilo moteno delovanje srca in krvoto-ka. In kar je posebno še važno, ostane krvni pritisk povsem normalen.
Zaradi vsega tega obstajajo upravičeni razlogi za domnevo, da se električna anestezija more uporabiti pri vsakem kirurškem posegu, ki terja anestezijo, vključno tudi operacije srca. Elektroanestezija ali elektronarkoza se ne bo mogla uporabiti le pri operacijah v predelu glave.
V nekaterih primerih je dr. Fabian moral uporabiti tudi močnejši tok, da bi pacienta privedel v stanje narkoze. Najmočnejši tok, uporabljen v ta namen, pa znaša 90 miliamperov. To se pripisuje odpornosti kože nekaterih pacientov do e-lektričnih impulzov. Toda vse to je vendarle zelo nizka ampe-raža, ki ne more povzročiti ni-kake okvare na srcu. Po prvih poskusih sta dr. Hardy in Fabian zahtevala, da mora biti vsaka oseba, ki se bo na njej u-porabila električna anestezija, po operaciji podvržena psihološkim testom in v nobenem primeru niso strokovnjaki odkrili niti najmanjše umske spremembe.
Zanimivo je, da niti kirug ni-
ti anesteziolog, ki sta z novim načinom anestezije začela in ga izpopolnjevala, ne vesta točno povedati, kako ta nov način dejansko deluje. Vesta le, da ta anestezija na neki način vpliva na možganske «Centre za spanje». Neki znanstveniki smatrajo, da ono, kar se more imenovati «kontrola budnosti» v možganih, z električno anestezijo blokiramo in pacient spi, odnosno se ne zaveda tega, kar se z njim in okoli njega dogaja.
(Today Health)
NOVA SEZONA V LJUBLJANSKI DRAMI
Albert Camus:
«KALIGULA»
Novo vodstvo Drame (direktor Bojan Stih) že u tretje leto dosledno nadaljuje svojo pot dviganja svojega repertoarja na sodobno svetovno raven in nam podaja poleg nekaj klasičnih tudi dela, ki so pretresla ali pretresajo današnji kulturni svet. Med avtorje teh del sodi ne. dvomno Nobelov nagrajenec Albert Camus, ki je pred nekaj leti mlad in v cvetu svojega u-stvarjalnega zagona tako tragično preminil, S tem izpolnjuje novo vodstvo Drame tisto Čopovo misel, ki jo je izrekel pred več kot sto tridesetimi leti Kopitarju, ko mu v .nekem pismu očita, da skuša zadrževati slovenski narod v stalni minorenosti (nedoraslosti), ker mu ne dovoljuje kot dunajski cenzor slovanskih tekstov in s tem tudi ljubljanske C belice, da bi se slovenska poezija (Prešeren) postavila na raven poezije drugih kulturnih narodov Evrope in se pomerila z njo.
Camusova drama Kaligula skuša združiti v sebi dva na prvi pogled raznorodna elementa: davno zgodovinsko dogajanje s središčno osebnostjo rimskega cesar. ja Kaligule in eno izmed sodobnih filozofskih tolmačenj človeka in njegove zgodovinske vloge na svetu. Vsa svetovna dramatika, ki ima za tematiko neko zgodovinsko dogajanje, od Shakespeara pa do Schillerja in Bernarda Shawa si je zastavljala in izpolnjevala to nalogo. Ta pojav združitve zgodovine s sodobno mislijo sem v podobnih zvezah ponovno imenoval zgodovinski čut ali zgodovinsko občutje.
Pri Camusu je izhodišče njegovega Kaligule začuda sorodno izhodišču Shakespearovega Hamleta. Hamlet se vrne v Helsinor na poroko svoje matere z razbolelim srcem zaradi smrti svojega očeta, Kaligula pa po tridnevnem tavanju po gozdovih po smrti svoje sestre in ljubljenke Brazilije spet prevzemat državne posle. Toda tu se poti obeh avtorjev bistveno razcepita. Hamlet pozna en sam cilj; ugotoviti pravi vzrok očetove smrti in, če bi se izkazalo, da je nekdo te smrti kriv, maščevati očetov u-mor. Karkoli Hamlet odslej misli, govori in počne, se odvija v smeri vsakokratnih njegovih odkritij, Njegovo razmišljanje je pogojeno od vsakokratnega njegovega razpoloženja. Pri Camuso-vem Kaliguli opažamo obratni proces: Kaligul« pride po treh <%lW*t’«je samote ž«,' prtkalitn z novim pogledom na svet. V rokah ima vso oblast, otresel se je zadnjih vezi in čuti se v najvišji meri svobodnega in to svobodo si skuša z vsakim novim de. janjem, in to čim bolj okrutnim
....................imimniinimniiiiiuiiiiiiiiiiiuit.«Il un.«Hum
KLJUB SKRBI, KI SE J! POSVEČA
v
«Živa okamenina» tuatara izumira
V drugi polovici minulega stoletja je med zoologi veljalo mnenje, da je vsa favna Iz triasa izumrla in da je favna, ki je razmnožena po svetu, mlada, nova. Tedaj pa so nepričakovano odkrili etuataro», ki je 1867 bila pred kraljevsko akademijo v Londonu prikazana kot «živeča okamenina» in vzbudila na eni strani navdušenje, na drugi pa presenečenje. Vse dotedanje znanstvene trditve so namreč izgubile na svoji vrednosti.
Kot je znano, so v prvih dobah razvoja našega planeta, vse do konca triasa, to se pravi do pred 200 milijoni let, živeli na naši zemlji le ogromni plazilci in anfibijske živali, ki so živele v vodi in na kopnem, ni pa tedaj bilo še nobenega ptiča, nobenega sesalca. V poznejših dobah, posebno v terciarni dobi pa so vse te vrste živih bitij izginile, izumrle in jih danes moremo videti le tako, kot so si jih strokovnjaki zamislili ali pa j,h moremo videti v raznih prirodo, slovnih muzejih, seveda le v obliki restavVriranih okostij.
Rekli smo že, da je do srede 19. stoletja veljalo prepričanje, da ni nobeni zvrsti teh plazilcev uspelo preživeti terciarno dobo, ker da so vsi izumrli. Tedaj pa je bila v Novi Zelandiji odkrHa tuatara, o kateri je govora. Prvi jo je proučil znani strokovnjak prof. Albert Guenther, ki je prišel do zanimivega sklepa: tuatara, ki ji je nadel znanstveno ime hapteria, je prav gotovo plazilec, toda plazilec, ki nima
nobene neposredne zveze s sodobnimi plazilci, tako da gotovo spada v dobo triasa. Tuatara, kot ji pravijo Novozelandci, odnosno hapteria je kuščarju podobna žival, toda le na videz, ker je hkrati lahko tudi močerad. Je torej anfibijsko živo bi:, je, katerega rojstvo sega v dobo 200 milijonov let. Tuatara je približno pol metra dolg «močerad» ali «kuščar» sive barvo z belimi madeži po hrbtu, ki je vzdolž po sredi hrbtenice o-premljen z nekakšnim tridelnim «glavnikom» ostrih roženih u-rastlin.
Odkritje te živeče okamenine je vzbudilo navdušenje in presenečenje. Seveda pri strokovnjakih. V stoletju, odkar se str» kovnjaki z njo ukvarjajo, je tuatara — hapteria bila deležna več pozornosti kot marsikatere drugo živo bitje in doslej je bilo napisanih nad 150 študij samo o njeni anatomiji. Rezultat teh dolgih študij je tak, da danes ni nikakega dvoma več o tem, da je tuatara — hapteria ali kot ji tudi pravijo sphenodon punctatus edino, živo bitje, ki je preživelo trias, odnosno, ai izhaja iz triasa in zato povsem upravičeno zasluži ime «živeča okamenina».	'
Tuatara pa, ki je v neštetih generacijah preživela tako dol-go dobo, je, kot kaže, obsojena na izginotje. Tako pravijo oni, ki jim je dolžnost, da jo na otoku Stephem v Cookovi ožini, ščitijo. Strokovnjaki se trudijo, da
bi jo ohranili, vendar pa zaman
.......................m......iiiihiiiii................................................................„„......MiimHiimiiiNmiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preje-
li boste navidez ugodno poslovno ponudbo, vendar' jo vi še enkrat skrbno proučite. Načrt, ki ste ga sestavili z drago osebo, boste tudi polno uresničili.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odločilen dan za dejavnosti, ki so izrecno povezane v vztrajnostjo. Ne kažite prevelike zaupljivosti do nekaterih prijateljev.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Posvetite svojo pozornost nekaterim manjšim finančnim vprašanjem, ki ste jih doslej zanemarjali. Z ustreznimi ukrepi boste obvarovali svoj mir.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V teku jutra boste doživeli manjše razočaranje. Nekdo vam bo zaupal skrivnost, ki jo pa vi na vsak način obdržite zase.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaša odločnost bo danes temeljni ele-
ment uspeha, ki vam je zagotovljen. Skušajte nekoliko spodbuditi ambicijo pri osebah, ki jih ljubite.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) U-speh neke drzne pobude bo vsekakor utrdil vaš gospodarski položaj. ’ Proučite svoje probleme mirno in jasno.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neizpovedana zaskrbljenost v precejšnji meri moti razvoj nekega skupnega dela. Morali boste sprejeti, skupno z ostalimi družinskimi člani, važno odločitev.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Postavite se po robu kritikam, ne da bi se zaradi njih demoralizi-
rali. Ne utrujajte čez mero svojih živcev.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne računajte na srečen slučaj v pogledu nekaterih slabo pripravljenih pobud. Ogibajte se izbruhu nesmiselne jeze, ki bi vaš položaj še bolj zapletla.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) O vaših najnovejših namenih in pobudah bo precej razpravljanja. Sklenili boste neko novo koristno prijateljstvo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Grozi nevarnost, da med vami in družabniki izbruhne silovit spor. V nekem čustvenem vprašanju utegne od vaše strani priti do na-PaW®'- WI jo boste težko popravili
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes lahko docela pošteno izkoristite v svoj prid napake drugih. Ugoden trenutek za uresničitev nekaterih skupnih idej.
in absurdnim, znova dokazati. Da se čuti svobodnega, sme početi, kar hoče in si pridobiti občutek, da mu je vse dovoljeno. Hoče torej postati božanstvo, bog. Kaligula zatorej filozofira in modruje tako, kakor filozofira in modruje njegov avtor — z izrazi, ki so lastni celo kdaj sodobnemu eksistencializmu. V nasprotju s tem ni Hamletova filozofija nikakor ne Shakespearova, kajti Hamlet modruje drugače kakor Othello ali Jago, drugače kakor kralj Lear ali pa Prospero v Viharju. Tako je Camus sorodnejši Schillerju kakor pa Shakespearu.
Sama dramska gradnja Kaligule je izredno smotrna in strnjena. Tu ni kaj oporekati: Kaligula je primer izredno močne in učinkovite sodobne drame. Dialog je na visoki dialektični ravni. Misli se razvijajo ne samo po umski, marveč kdaj tudi po čustveni logiki. V tej drami gre resnično za velike stvari, za stvari, ki nam na svojevrsten način osvetljujejo nedavno in sodobno zgodovino. Vendar je Kaligula predvsem miselna drama, ki dela mar. sikdaj nasilje psihološki verjetnosti.
Zgodovinski Kaligula je znan kot eden izmed najokrutnejših in najgrozovitejših rimskih cesarjev. Njegova samovolja je bila skoraj brez meja. Pobijal je vse vprek: sorodnike in prijatelje, patricije in plebejce, tako da se nihče v vesoljnem rimskem imperiju ni mogel počutiti varnega. Kaligula je bil nedvomno težak psihopat s sadističnimi in naravnost zločinskimi nagoni in je kot tak hvaležen objekt tudi za psihiatra. Camus zgodovinskih faktov v glavnem ne potvarja. Zato mu moramo priznati grandioznost poizkusa, razsvetliti Kaligulova vsaj na prvi pogled patološka dejanja s filozofsko osvetlitvijo od znotraj, kakor bi jih bil utegnil Kaligula sam tolmačiti, če bi bil tudi sam filozof in moderen eksistencialist, Ce bi se še enkrat povrnili k primeri s Hamletom, bi mogli reči, da se Hamlet drži starega latinskega izreka: primum vivere, deinde philosophari, Camuso« Kaligula pa njegovega nasprotja:	primum philosophari,
deinde vivere,
Uprizoritev sama je bila na visoki ravni. Občinstvo je sprejemalo težki in miselno zahtevni tekst z izredjjo jSSžomostja in osredotočenostjo vse do konca. Za tako interpretacijo jf treba vsekakor dati vse priznanje režiserju Andreju Hiengu, ki je znal tolmačiti in razjasniti slehernemu igralcu njegovo vlogo in nalogo. Režisersko je bil sam potek predstave nekje na sredi med statiko in dinamiko. Režiser je očitno polagal posebno važnost in. terpretaciji besedila in njegovi jasnosti, kar zahteva prej zadržan tempo. Kljub temu ni predstava dajala vtisa razvlečenosti m so bili dramatični viški učinkovito izvedeni. Scena (arh. Sveta Jovanovič) je bila poenostavljena in estetsko privlačna. Kostumi (Mija Jarčeva) prav tako srni-se Ino stilizirani kot iznajdljivi. Glasba (Alojz Srebotnjak) učinkovita, Plesne točke (koreograf Majna Sevnikova) diskretno vložene v resnobno vzdušje predstave.
Kako igrati Kaligulo? Kako o-hraniti njegovo miselno jedro in vendar ustvariti lik iz mesa in kosti? Možnih interpretacij bi bilo več. Ali je Kaligula blazen? Ali je samo razsvetljen filozof, ki hoče utelesiti v dejanja svoja absurdna spoznanja? Ali more količkaj razumen'človek priti sploh do absudnih spoznanj? Ali niso ta že simptom za duševno neurejenost? In če bi že količkaj normalen človek prišel do takih absurdnih spoznanj, ali bi bil, če bi jih skušal spraviti v dejanja, sploh še normalen? (Ali ni dokaz, da temu ni tako, v nekem smislu avtor sam?)
Vsekakpr je to izredno težka naloga za igralca, zlasti če po-mislimo, da ima Kaligula komaj kako desetletje tradicije. Andrej Kurent je ustvaril Kaligulo naravnost presenetljivo pristno in v danih možnostih prepričljivo. In če si je igralec izposodil nekaj elementov iz hamletske tradicije, je v tem samo sledil avtorju, ki mu je danski kraljevič kljub drugačni filozofiji marsikje silil izpod rok. Kurentova interpretacija je vsekakor pomemben igralski višek tega nadarjenega igralca.
Štefka Drolčeva je v Kesoniji pokazala nekaj novih izraznih možnosti svojega igralskega značaja. S plemenito zadržanostjo je njena Kesontja v duhu avtorjeve zamisli stala Kaliguli s svojo vdano ljubeznijo ob strani in z obzirnostjo posegala v dejanje, kolikor treba.
Izvrsten lik Kereje je postavil Boris Kralj, Očarljivega mladega pesnika Scipia je doživljeno prikazal Danilo Benedičič. In če se moram zaradi prostora omejiti na omembo le-teh nekaj imen, pa moram priznati tudi vsem o-stalim igralcem izreden umetniški napor pri ustvarjanju tolikih raznovrstnih likov, ki so domala vsi presegali povprečje.
Kaligula je predstava znatnega fornata, uprizorjena kot lepa harmonična enota, ki s svojo mi-selno p rodimo interpretacijo tek-sta gledalca pritegne in razvname,
VLADIMIR BARTOL
Gorišbo-beneški dnevnik
PRIPRAVE ZA ANDREJEV SEJEM
Gorica naj ob tej priložnosti izkoristi svoj obmejni položaj
Za razširitev vinske razstave potrebni novi prostori - Gospodarsko razstavo je treba še bolj okrepiti * Kulturne prireditve z mednarodno udeležbo
Že prejšnji teden je bil na ?» riškem županstvu sestanek predstavnikov raznih ustanov, ki imajo interes, da se razvije tudi gospodarski del Andrejevega sejma v Gorici, do katerega manjka komaj še dober mesec. 2e lansko leto se je ukrenilo nekaj, da bi ta sejem in z njim združene manifestacije ne ostale samo pri Luna parku in prodaji mandorlata ter lutk, ampak da bi bil odraz vsega gospodarskega življenja naše pokrajine, ki bi na ta način lahko doprinesel k nadaljnji poglobitvi in razširjenju tudi blagovne izmenjave s Slovenijo, ki se v zadnjem času tako zadovoljivo razvija.
To so poudarili tudi na omenjenem prvem sestanku in sklenili, da bodo takoj pristopili k praktičnemu delu ter bodo na drugem sestanku, do katerega naj bi prišlo prav v teh dneh, postavili organizacijske temelje za letošnje andrejevske manifestacije. Predvsem je bila večina edina v tem, da je treba obdržati in po možnosti tudi povečati, vse tiste novosti, ki so bile vpeljane lani ter pripraviti še nove pobude.
Glavna novost lani je bila obrt-no-industrijska razstava v prostorih Ginnastica Goriziana, ki je n« zorno prikazala predvsem življenj, sko sposobnost goriškega obrtništva in so njegovi izdelki vzbudili splošno pozornost številnih obiskovalcev. Letošnja ponovna razstava bo povezana z znatno manjšimi stroški, ker je marsikaj koristnega ostalo od lani; s ponovitvijo in povečanjem razstave več ltt zaporedoma pa bodo goriški obrtniki še bolj približali svoje izdelke domačemu in mednarodnemu trgu. Pri tem pa bi morali letos posvetiti še več pozornosti tudi goriški lesni industriji, ki se je v zadnjih letih precej razvila, ker njeni številni izdelki čestokrat niso poznani niti Goričanom samim. Poleg tega bo morala razstava dati poudarek tudi drugim panogam industrije, ki so se v zadnjem času razvile na področju naše pokrajine.
Popolnoma tli bilo treba preurediti tudi vinsko razstavo. Ta jf. že tradicionalna, saj se ponavijn redno že dolgo vrsto let, vend-ir
pa je postala tudi že stereotipu i. Vedno isti razstavljavci, v zelo omejenem številu, ker omejen prostor za pokritim trgom ne dopušča razmaha in vedno enaka razstava, brez kakšnih novosti. Poletna vinska razstava v Steverja-nu nam je pokazala, da so tudi v Steverjanu in na Oslavju vino gradniki toliko modernizirali svojo proizvodnjo, da lahko nudij.-izboren pridelek tudi v steklenicah in z vsemi predpisi za dormi in inozemski trg. Ce bi organizacijski odbor poskrbel za druge, večje in prikladnejše prostore, bi lahko na razstavo pritegnili tudi te vinogradnike in še druge, kar bi nedvomno mnogo pripomoglo k nadaljnjemu uspehu te man fe-
stacije, ki je imela lani sicer nekoliko manjši obisk kot leta 1961 vendar pa je organizatorjem še vedno prinesla nad milijon iir dobička.
Prav tako se ne sme omalovaževati kulturni del programa, ki mora tudi iz okvira navadne sejemske zabave. V tem pogledu se napovedujejo mednarodne folk'or-ne, zborovske in druge manifestacije, za katere so že dale svoj pri. stanek tudi nekatere umetniške skupine iz Slovenije in Avstr-j». Tako bo tudi Gorica lahko končna na tem področju izkoristila svoj obmejni položaj ter s tem pripomogla tudi k nadaljnjemu razvoju mednarodnega turizma, kar ji bo samo v korist.
Seznami ineposrednih obdelovalcev
Na oglasnih deskah posamezn.h občin so do 31. t.m. na vpog ed imenski seznami neposrednih obde. lovalcev, spolovinarjev in kolonov, ki so podvrženi obveznemu za varovanju za starost in proti nezgodam za leto 1962.
Ker so ti seznami važni za primer bolezni in starostne pokojnine, je potrebno, da si jih vsi prizadeti ogledajo ter prijavijo vse eventualne pomanjkljivosti pri občinski upravi ali pri društvu neposrednih obdelovalcev zemlje.
Podaljšana zapora trgovin z jestvinami ob sredah
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da so podaljšali veljavnost prefektumega dekreta, s katerim se ob sredah popoldne zapirajo v naši pokrajini trgovine z Jestvinami. Dekret podaljšuje zaporo do 15. novembra. To pomeni, da bodo trgovine zaprte tudi danes 23. oktobra. Dekret velja za vse občine naše pokrajine.
m...
GORIŠKA SINDIKALNA KRONIKA
Zaradi stavke šoferjev ustavljeni mestni avtobusi
Prefektura v bistvu priznala pravilnost obsodbe, ki so jo sindikati izrekli na račun zdravstvenih in higienskih razmer v tekstilni tovarni v Podgori
Sindikalna organizacija CISLnam je poslala tiskovno obvestilo, da so delavci podjetja ATA, ki vzdržuje mestni avtobusni promet, pooblastili sindikalne organizacije CISL, CGIL in UXL, da proglasijo za danes, 23. oktobra ponovno stavko na vseh mestnih progah. Stavkali bodo* zjutraj od 7. do 8.30 in popoldne od 17.30 do 19. ure. Tudi ta stavka teži za tem, da ravnateljstvo spremeni svoje nepopustljivo stališče do delavcev. Ce bo še naprej tako trmasto zavračalo upravičene delavske zahteve, tedaj se bo sindikalna akcija še okrepila.
Delavska zbornica pa nas je obvestila, da so včeraj na Zvezi trgovcev goriške pokrajine podpisali sporazum za peke. Predvideva povišek mezde za 400 lir na dan, v katerem so vštete točke draginjske doklade, za specializiranega delavca ter 350 lir za kvalificiranega delavca.
Pred časom so sindikalne organizacije delavcev kakor tudi skupine delavcev obvestile prefekturo o ne-
NA NOVEM SEDEŽU PSDI NA KOIIZU
Sestanek študijske komisije za šolska vprašanja
Prisotni bodo zastopniki iz Trsta, Vidma in Gorice
v skladu s potrebami naše dežele.
Na današnjem sestanku bo komisija obravnavala vprašanje poklicne vzgoje v naši deželi glede na obstoječe stanje in potrebe prihodnosti.
Sestanku bo prisostvoval tudi odvetnik Vittore Marpillero, predsed nik deželne komisije «Industrija in trgovina», ustanovljene na pobudo PSDI, da bi se profesionalne šole prilagodile proizvodnji.
Žrtev cestne nezgode
Včeraj ob 14.35 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 25-letnega Itala Feresina iz Moše, ki se je malo prej ponesrečil v Ul. della Barca pri prometni nezgodi. V bolnišnici so mu ugotovili rano na nosu, na zgornji ustnici in več odrgnjenj ter pretres možganov. Pridržali so ga na zdravljenju.
Tiskovni urad PSDI sporoča, da jo danes ob 17. uri obiskala novi redež stranke na Korzu Italia, 54 deželna komisija, ki proučuje šolska vprašanja. Ustanovila jo je stranka z namenom, da prouči to vprašanje v okviru nastajajoče dežele Furlanija - Julijska krajina.
Komisiji predseduje -šolski nad zornik iz Vidma prof. Agostino Pi cot, sestavljajo pa jo Tržačani prof Ciacchi, Dulci in Dell’Antonia, Vi demčani dr. Vitale, prof. Berteli, prof. Unfer in inž. Gaggia ter Goričani Carlo Luigi Bozzi, Danilo Tossut in Giorgio Dellago. Poprejšnja sestanka Je imela komisija v Trstu in v Vidmu. Komisija bo sestavila organičen načrt naše dežele, da bi deželna skupščina na podlagi zakona, ki Ji daje to pravico, posegla v šolske zadeve, zlasti še kar zadeva ustanovitev in vodstvo šol vseh stopenj, ki naj delujejo
zdravem zdravstvenem ter slabem higienskem stanju v podgorski tekstilni tovarni kakor tudi v oddelku za Izdelovanje umetnih tkanin. Prefektura je poslala vsem trem sindikalnim organizacijam pismen odgovor, ki v bistvu priznava pravilnost obsodbe nezdravih razmer v tem obratu
Ker so se razbila pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe za kategorijo delavcev zaposlenih v žganjamah, so tri sindikalne organizacije proglasile v ponedeljek 28. in v torek 29. oktobra 48-umo stavko v vseh podjetjih za izdelovanje žganja v naši pokrajini.
Vesti iz Štandreža
Kakor drugod so tudi v Stin-drežu zaključili s spravljanjem ko ruze, ki v tem kraju ni kaj doluo obrodila, ker na štandreškem polju nimajo tako globoke zemlje, da bi zadržala toliko vlage, kolikor jo potrebuje ta pridelek za uspevanje v času suše. Ka se cene tiče se zdi, da ne bo prišlo do kakih večjih sprememb.
Ta teden so kmetje zaposleni tu. di s setvijo ozimne pšenice in če bo trajalo ugodno vreme računa o, da bodo v nekaj dneh v glavnin tudi to delo opravili.
Menični protesti
Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v drugi polovici meseca septembra 315 menični protestov. Od tega jih je bilo 104 v Gorici, 89 v Tržiču, 26 v Krminu, 19 v Ronkah, 17 v Gradežu, 15 v Gradiški, 15 v Škocjanu, 7 v Foglianu-Redipugli, 5 v Mošt, 5 v Zagraju, 3 v Steverjanu, 3 v Doberdobu, 2 v Romansu in po ene. ga v Farri, S. Pier dTsonzo, Staran-canu, Villessah in Medeji.
Prometna nezgoda v Ul. D. d’Aosta
Včeraj dopoldne ob 10.30 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 75-letnega Ottavia Zanettija iz Gorice, Korzo Italia 119. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili udarec na desni nogi. Pridržali so ga na zdravljenju za 10 dni.
Zanetti Je dobil navedene poškodbe pri prometni nesreči v Ul. Du-
ca d’Aosta, kjer ga je podrl mopedist 57-letni Giuseppe Braida iz Štandreža, Ul. P. Reale 18. Na kraj nezgoda Je prišla tudi izvidnica cestne policije, ki Je sestavila zapisnik. ------------—
Kratke iz bolnišnice
Včeraj nekaj po 18. uri je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 15-letni Silvan Golob iz' Gorice Ul. Caprin 6. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili udarce in oteklino na desni nogi ter so ga pridržali za 6 dni na zdravljenju. Golob Je povedal, da se je poškodoval še v nedeljo pri prometni nezgodi v Ul. Crispi.
Dopoldne ob 9.30 Je prišel po pomoč v bolnišnico 14-letni Alessandro De Blasi iz Gorice Ul. Duca d’Aosta 133. Doma se mu je namreč spodrsnilo na gladkem podu in z glavo Je udaril ob vrata ter se ranil na lasišču. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 8 dneh.
Ob dveh ponoči pa se je zatekel v bolnišnico 33-letnl Carlo Mariani iz Gorice Ul. Parini 6, ki je v prepiru v nekem lokalu v Ul. XXIV. maja v Gorici dobil več prask po obrazu. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v treh dneh.
VERDI. 17.15; «La Fayette» (Una spada per due bandiere), R. Schiaffino in O. Welles. Barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.00: «Il buio oltre la siepe», G. Peck in Badtham. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.00: «Il codardo», L. J. Cobb in C. Scott. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «Il diavolo uccide così», M. Adori in E. Sommer. Črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30
DANES V WEMBLEYU
Nogometni dvoboj Anglija-Rep. sveta
RAI-TV bo tekmo prenašala šele v četrtek
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna «AL CORSO», Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
IEM *KRATUHA VČERAJ ' Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 23,4 stopinje ob 14.40, najnižjo 3,4 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov.
LONDON, 22. — Jutri v sredo bo toliko pričakovani dvoboj nogometnih sil Anglije in ostalega dela sveta. Medtem ko je nogometna reprezentanca domačinov že preizkušena, so reprezentanco sveta sestavili iz igralcev z evropske in ameriške celine. Za Anglijo bodo verjetno nastopili igralci, ki so na sliki, in sicer <od leve) Terry Paine, Gordon Milne, Maurice Norman, Gordon Banks, Bobby Charl-ton, Bobby Moore, (sede) Jimmy Greaves, George Eastham, J. Arm-field, Bobby Smith in Ray Wilson.
V reprezentanci sveta pa bodo igrali Jašin (SZ), Djalma Santos (Brazilija), Popluhar (CSSR), Schnellinger (Z. Nemčija), Pluskal (CSSR), Masopust (CSSR), Kopa (Francija), Law (Škotska), Di Stefano (Španija), Eusebio (Portugalska) In Gento (Španija). V drugem polčasu bo Jugoslovan šoškič zamenjal Jašina, Eyzaguirre (Cile) Djalmo Santosa, Baxter (škotska) Masopusta, Seeler (Z. Nemčija) Di Stefana, Puskas (Španija) pa Eu-sebia.
* * *
Jugoslovanska televizija bo oddajala v direktnem prenosu tekmo z začetkom ob 14.40. Italijanska nogometna zveza pa je dovolila RAI-TV, da oddaja registriran prenos le od 23.15 dalje. To pa zato, da bi imelo tudi sedmo kolo prvenstva A lige svoje gledalce. Zaradi tega bo po italijanski TV registriran prenos šele v četrtek.
je sedež tretje izločilne skupine, prav tako zmagala, vendar je našla v vzhodnonemških Odbojkarjih zelo trd oreh.
Izidi današnjih tekem so naslednji:
MOŠKI
A SKUPINA (Brassov)
CSSR - Belgija 3:0
(15:9, 15:3, 15:6)
liiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiivfiiivfiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimuuMiiiMii
DANES 7. ROLO PRVENSTVA AJLIGE
Samo Milan doma ostali na tujem
EVROPSKO PRVENSTVO V 0DB0IKI
Poraz Italijanov zmaga Jugoslavije
Trdovraten odpor «plavili» v borbi z Madžari
BUKAREŠTA, 22. — Danes se je zavrtelo evropsko prvenstvo v odbojki v vseh moških in ženskih izločilnih skupinah. Tekmovanja so v raznih mestih Italija nastopa v A skupini, ki ima Brassov za prizorišče Tu so «plavi» zabeležili v prvi tekmi z močnimi Madžari kljub ostremu odporu poraz s 3:0.
Jugoslovanska šestorka pa je v otvoritvenem nastopu v Cluju, kjer
Današnje tekme in sodniki
ATALANTA -' JUVENTUS	(ob	15.00):	Marchese
BARI - INTERNAZIONALE	(	15.00):	Francescon
LR VICENZA . FIORENTINA	(	14.30):	Sbardella
MILAN - CATANIA	(	20.45):	Politano
MODENA - LAZIO	.	(	14.30): Angonese
ROMA - MESSINA	(	15.30):	Monti
SAMPDORIA - BOLOGNA	(	19.30):	De Marchi
TORINO . GENOA	(	20.45):	Roversi
BARI: Ghizzardi, Baccari, Pana- i ni), Stacchinl, Del Sol, Nene, Da ra ; Mupo, Magnaghi, Carpano, Vi- j Costa, Menichelli. sentin, Rossi, Catalano, Siciliano, '
Buccione, Cicogna.
INTER: Sarti, Burgnich, Pacchetti; Tagnin, Guamieri, Picchi; Jair,
Mazzola, Di Giacomo, Suarez, Corso.
ATALANTA:	Cornetti, Pesenti,
Nodari; Nielsen, Gardoni, Colombo;
Domenghlnl, Milan, Calvanese, Me-reghetti. Nova.
JUVENTUS: Anzolin, Gori, Sarti;
Castano, Salvadore, Sacco (Leonci-
iiiiiiiiimmiimiMMiiiimiitiiiiimiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiifiimiiiMiiiiitiiimiMiimititimtiiiiiimitiiiiiiiiiiimu
TOUR DE FRANCE 1964
§tart v Iteli nesu cilj v Parizu
22 etap z enim dnevom odmora
PARIZ, 22. — Prireditelji 51. iz /edbe Tour de France 1964 so sklenili, da bo etapna kolesarska dirka od 22. junija do 14. Julija. Start bo v Rennesu, cilj pa v Parizu.
Vsega skupaj bo 22 etap, to je -------------------
ena več kot letos. Predvidevajo, da nih na Pireneje se bo dirka odvija-bodo prireditelji ohranili dan od- j la po novih poteh. Pravijo, da bo mora kot je bilo v 50. izvedbi Ko-1 tudi karakteristika proge drugačna, lesarji bodo vozili od vzhoda proti zaradi česar bo borba za zmago na-zahodu: najprej bodo šli čez Alpe I peta do cilja.
In nato čez Pireneje. To pomeni,!	.... .........................-
da bo Tour potekal v obratni sme- '________________TENIS_________________
ri kot 1962. in 1963. leta.	| SYDNEY, 22. — Teniška zveza
Udeleženci bodo šli večkrat preko | Novega Walesa je kaznovala Boba francoske meje: v Belgijo, kar se, Hewitta, ki je v avstralski repre-
redno dogaja, v Zahodno Nemčijo, kar bo prvič v zgodovini francoske kolesarske dirke ln v Republiko Andoro. Tudi tu se bodo prvič pojavili udeleženci te velike francoske manifestacije.
Dirka bo nato potekala po obmorskih cestah francoske riviere, ki letos niso bile na progi. Po vzpo-
zentanci za Davisov pokal, na enomesečno prepoved igranja. To pa zaradi nešportnega vedenja med teniškim prvenstvom Sydneya.
Zaradi tega se Hewitt ne bo mogel udeležiti prvenstva Queenslan-da in Južnega Walesa in možno je tudi, da ga ne bodo izbrali za reprezentanco, ki bo igrala proti zmagovalcu dvoboja Indija - ZDA.
SAMPDORIA- Sattolo, Vincenzi, Tomasin, Marocchl, Bernasconi, Delfino; Frustalupi, Tamborini, Wi-snieskl, Da Silva, Salvi.
BOLOGNA: Negri, Capra, Furla-nis; Tumburus, Janich (Pavinato), Fogli; Perani, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pascutti.
* * *
TORINO: Vieri, Poletti (Teneggl), Suzzacchera, Cella, Rosato, Ferrini; Albrigi, Puia, Hitchens, Moschino, Peiro.
GENOA: Da Pozzo, Bruno Calva-ni; Occhetta, Colombo, Rivara, Me-roni, Bicicli, Piaceri, Pantaleoni, Bean.
* * *
MILAN: Balzarmi, Nolettl, Trebbi ; Pelagalli, David, Trapattoni ; Mora (Fortunato), Lodetti, Altafinl, Amarildo, Fortunato (Ferrarlo).
CATANIA: Vavassori, Rambaldel-li; De Dominicls, Bicchierai, Corti (Magi); Danova, Cinesinho, Pren-na, Turra (Magi), Biagini * * *
ROMA: Matteucci, Malatrasi, Car-panesi; De Slsti, Losi, Frascoli; Orlando, Schutz, Manfredinl, Angelil-lo, Leonardi.
MESSINA: Rossi, Dotti, Stucchi, Landi, Ghelfi, Clerici; Brambilla, Derlin, Morelli, Pagani, Morbello.
* • •
MODENA: Gaspari, Aguzzoll, Longoni, Balleri, Chirico, Ottani ; Conti, Bruells, Brighenti, Tinazzi, Gol-doni.
LAZIO: Cei, Zanetti, Carosi, Maz-zia, Pagni, Gasperi, Maraschi, Lan-d.oni, Galli, Morrone, Governato.
* * *
LR VICENZA: Luison, Zoppellet-to, Savoinl ; De Marchi, Carantini, Stenti, Vastola, Menti, Vinicio, Dell’Angelo, Campana.
FIORENTINA: Albe/tosi, Robottl, Castelletti; Pirovano (Guamacci), Gonfiantini, Marchesi ; Hamrin, Ca-nella (Guamacci), Brugnera, Maschio, Seminario (Canella).
Madžarska . Italija 3:0
(15:11, 15:7, 15:13)
B SKUPINA (Bukarešta)
Poljska - Holandska 3:0
(15:12, 17:15, 15:9)
Romunija - Finska 3:0 (15:5, 15:0, 15:4)
C SKUPINA (ClUj)
SZ - Avstrija 3:0 (15:1, 15:5, 15:3)
Jugoslavija - V. Nemčija 3:1 (15:13, 15:12, 11:15, 15:7)
D SKUPINA (Tirgu Mures)
Turčija . Danska 3:0 (15:5, 15:1, 15:5)
Bolgarija - Franclja 3:0 (15:8, 15:2, 15:5)
ZENSKE
I.	SKUPINA (Bukarešta)
Bolgarija - Turčija 3:0
(15:4, 15:3, 15:0)
II.	SKUPINA (Craiova)
CSSR - Danska 3:0 (15:6, 15:4, 15:2)
Madžarska - Holandska 3:0 (15:11, 15:11, 16:14)
III.	SKUPINA (Costanza)
Poljska - Z. Nemčija 3:0
(15:1, 15:6, 15:5)
IV.	SKUPINA (Costanza)
Romunija - Avstrija 3:0
(15:3, 15:0, 15:0)
POTRJENO IZ BEOGRADA
13. novembra v Trstu Juve-Beograd
BEOGRAD, 22. — OFK Beograd bo odigral tretjo odločilno - tekmo prvega kola za pokal sejemskih mest z Juventusom 13. novembra v Trstu. To so uradno potrdili člani vodstva jugoslovanskega kluba.
* * *
MESTRE, 22. — V prijateljski tekmi, katere izkupiček bo šel v korist oškodovancem katastrofe v dolini Vaionta, je Venezia nocoj premagala zagrebško Trešnjevko 2:1 (1:0).
* * •
MODENA, 22 — Sovjetska nogometna reprezentanca bo dva dni po povratni tekmi za evropski pokal narodov z Italijo, t. j. 12. novembra, zelo verjetno gostovala v Mo-j deni Tajništvo kluba Modena se | namreč pogaja, da bi doseglo gostovanje sovjetskih nogometašev na stadionu Braglia.
V soboto 9. novembra pa bo Modena sprejela v goste za povratno tekmo za pokal Rappan enajstori-co Slovnaft iz Bratislave.
* * •
MILAN, 22. — Italijanska nacionalna nogometna liga je dovolila Suarezu ln Del Solu, da nastopata v dresih španske reprezentance * tekmi proti Severni Irski, ki bo 30. oktobra v Belfastu.
* * *
LONDON, 22. — Enajstorica Stav-neta iz Kjobenhavna je premagala v povratni tekmi prvega kola zb. pokal sejemskih mest Arsenal s 3:2 (1:1). Ker je Arsenal zmagal v prvi tekmi s 7:1, se je uvrstil v osmine finala turnirja.
* * •
ŽENEVA, 22. — V trening tekmi je švicarska nogometna reprezentanca premagala Alessandrio 3:0 (2:0).
AgathaChristie: I3ESET
ZAMORČKOV ,5 ŠLO JE...
In potem je prišla vrsta nanj, da izvede iz tega zaključke...
Gospod sodnik Wargrave si je vzel skrbno iz ust umetno zobovje in ga spustil v kozarec vode. Lica so mu upadla, usta so dobila sedaj krut izraz — krut in roparski.
Zasmejal se je sam pri sebi. Tega Setona je končno le uničil.
V sklepih se mu Je oglasil revmatizem, zastokal Je, zlezel v posteljo in ugasil luč.
4
Betona se dobro spominja. Njegovih svetlih las, plavih o«, njegove navade, da je gledal človeka naravnost v obraz s prostodušnim izrazom. Prav to je napravilo tako dober
vtis na porotnike.	,	,	.
Državni toživec Llewellyn se Je na razpravi preveč razvnel
in skušal dokazati preveč stvari.	._____.
Se kar dober pa je bil Matthews, ki Je vodil obrambo. Njegovi dokazi so bili prepričljivi, priče Je znal izvrstno izpra-Sevali, svojega klienta na zatožni klopi je sijajno branil.
Seton je dobro prestal vsa zasliševanja. Ni se razburil in se. je ves cas dostojno obnašal. To Je napravilo ugoden vtis na porotnike. Zagovorniku se Je zdelo, da se bliža že vse zadovoljivemu koncu.
Sodnik je skrbno navil svojo uro in jo položil na nočno
omarico.
Natančno se Je še spominjal, kakšni občutki so ga obhajali, ko je kot sodnik sledil razpravi. Poslušal Je, si beležil pripombe, razmišljal, si zapisal po vrsti vse dokaze, ki so govorili proti obtožencu.
Malokatera sodna razprava mu Je bila tako všeč! Zaključni govor zagovornika Matthewsa je bil izvrsten. Llewellyn, ki Je govoril za njim, nikakor ni mogel zabrisati dobrega vtisa, ki ga je napravila obramba.
Spodaj v jedilnici je ostal le Rogers. Ves zbegan je strmel v porcelanaste kipce na sredi mize.
Godrnjal je sam pri sebi:
«Čudno! Prisegel bi, da Jih je bilo deset.»
5
General Macarthur nikakor ni mogel zaspati.
Pred seboj v temi je videl obraz Arturja Richmonda.
Rad je imel Arturja — strašno ga je imel rad. Veselilo ga Je, da ga Je imela rada tudi Lesile.
Leslie Je bila tako muhasta. Premnogi njegovi dobri tovariši ji niso bili všeč, češ da so pusti in dolgočasni. «Pusti in dolgočasni!» Da, prav tako je rekla.
Toda Artur Richmond se ji ni zdel dolgočasen. Ze takoj v začetku sta se dobro razumela. Pogovarjala sta se o igrah, glasbi m slikah. Dražila ga je, se norčevala iz njega, ga kregala On pa, Macarthur, Je bil zadovoljen ob misli, da se Leslie tako po materinsko zanima za mladeniča.
Materinsko zanimanje! Kakšen norec je bil, da se ni spomnil, da ima Richmond osemindvajset, Leslie pa devetindvajset let.
Ljubil Je Lesile. Se sedaj jo je lahko videl pred seboj. Njen
lepo oblikovani obraz, njene živahne temno sive oči, njene kodraste rjave lase. Ljubil jo je, in popolnoma ji je zaupal.
Tam daleč v Franciji, sredi najhušje vojne vihre, je sedel v šotoru in mislil nanjo, iz žepa svoje vojaške bluze je potegnil njeno sliko in si jo zaljubljeno ogledoval.
In potem — potem je vse izvedel.
Zgodilo se je natančno tako, kakor se dogaja v knjigah, pismo v napačni kuverti! Pisala je namreč obema in je vtaknila pismo, namenjeno Richmondu, v kuverto, naslovljeno na soproga. Se sedaj, po toliko letih, je čutil ta strašni udarec!
Moj bog, kako je to bolelo!
In to razmerje je obstajalo že dalj časa. Pismo je vse razkrilo. Proste ure ob koncu tedna! Richmondov zadnji dopust...
Leslie — Leslie in Artur!
Vrag vzemi njega in njegov nasmejani obraz, njegov strumni. «Da, gospod general!» Lažnivec in svetohlinec! Ukradel je bil svojega bližnjega ženo!
Polagoma se je nabiral v njem — ta hladni, neizprosni srd.
Posrečilo se mu je, da se je obnašal kakor po navadi. Trudil se je, da bi postopal z Richmondom tako kakor prej.
Ali mu je to uspelo? o tem Je bil skoraj gotov. Richmond ni ničesar zasumil. Ce je bil včasih slabše volje, se je dalo to zlahka razložiti s tem, da so bili živci tam zunaj v stalni napetosti.
Le mladi Armitage ga je nekajkrat čudno pogledal. Tako mlad dečko, pa je znal tako dobro opazovati!
Armitage Je mogoče vse uganil — ko je prišel čas za to.
Richmonda Je poslal namenoma v smrt. Le čudež bi ga bil lahko rešil In ta čudež se ni zgodil. Da, poslal je Richmonda v smrt in nič mu ni žal zaradi tega. To ni bilo težko. V vojni se neprestano delajo hapake in oficirji se brez potrebe pošiljajo v smrt, — zmešnjavi in paniki. Pozneje so ljudje najbrž govorili, da je stari Macarthur izgubil živce, napravil nekaj velikih napak, žrtvoval nekaj svojih najboljših mož,
več niso mogli reči.
Toda z mladim Armitagem je bilo drugače. Kako čudno je gledal na svojega predpostavljenega častnika! Mogoče je spoznal, da je Richmonda nalašč poslal v smrt.
(In po končani vojni — ali je Armitage kaj izblebetal?)
Leslie ni ničesar zvedela. Leslie je gotovo objokovala smrt svojega ljubimca, toda je že nehala jokati, ko se je vrnil v Anglijo. Nikoli ji ni povedal, da mu je vse znano, živela sta dalje skupaj, — le nekoliko odmaknjena od stvarnosti se ibU Je zdela In potem, čez tri ali štiri leta, Je dobila hudo pljučnico in umrla.
Od tedaj je preteklo že mnogo časa. Petnajst — šestnajst
let?
Stopil je v pokoj in se naselil v Devonu — kupil sl je posestvece, kakršno si je vedno želel Vse je bilo tako prijetno — kraj, sosedje. Tudi za lov in ribolov je bilo še kar primerno-Ob nedeljah je hodil v cerkev, (Toda ne takrat, ko je bila pridiga o Davidu, ki je postavil Uriaha v bitki v prvo bojno vrsto. Kaj takega si ni upal iti poslušat. Preveč bi mu bilo neprijetno.)
Vsi so bili zelo prijazni z njim, — vsaj v začetku Pozneje se mu je zazdelo, da govore ljudje o njem za njegovim hrbtom-Sedaj so ga drugače gledali. Kakar da so kaj slišali — kake lažne govorice...
(Armitage? Kaj če je Armitage spregovoril?)
Odslej se je izogibal ljudi. Bilo mu je neprijetno, ker je čutil, da se pogovarjajo o njem.
Od tedaj je minilo mnogo, mnogo časa. In zdaj je vse tako brezmiselno. Leslie je izginila v daljni preteklosti, praV tako Richmond. Vse, kar se je zgodilo, se mu zdi, da nftna več nobenega pomena
Le življenje je postalo pusto in prazno. Začel se Je izogibati starih vojaških znancev,
(Nadaljevanje sledi)
URI. UNICI Vl) TRSI - UL MUNTEGGHl b 11 TELEFON 93-WW IN IH <*W - roštni predal 559 - HMJKUŽNIGA BORII A; O li via 8 Pullico i 11 rei 33-82 lll’KAVA:	TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 Tel St 37 338	- NAROČNINA: mesena «5: Ul - Vnaprej: četr
lom* umu lir polletna 3500 Ur celoletna 5400 lir - SFRJ: v tednu 20 dni mesečno 420 itn - Nedeljska: posamezna «0 dio letno 1920 din pollano m din četrtletno 480 din - PoSt.ru tekoči račun: Zalnžnlštv-. tržaškega tisk Itst 11 5374 - Za SFRJ ADII. DZS, Ljubljan • «».Vi tra štev 3/1 nad Tel 22 207, tekoči račun p« Narodni Danki » Ljubljani 60014 603-80 - IMJi.ASI: One oglasov Za vsak mm v Urim ene*« stolpca trgevskt 130, tinar.čnoupravni 200. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Vsi oglas- se -.»ročaje pri upravi. Stari trg v. / .	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst