vLoGA DRŽAVE PRI IZVAJANJU PREHRANSKE PoLITIKE Z VIDIKA VAROVANJA ZDRAVJA Jožica Maučec Zakotnik ZDRAVJE sLoVENcEV sE Bo PosLABšALo, ce onŽłvł NE BO OBLIKOVALA IN IZVAJALA PREHRANSKE POLITIKE UVOD MEDNARODNA KONFERENCA O PREHRANI - SOGLASJE O OSREDNJI VLOGI IN POMENU PREHRANSKE POLITIKE PRIVAROVANJU ZDRAVJA. sLoVENlJA še rulľĺl LASTNE PREHRANsKE PoLlTlKE lN NAoIoNALNEGA PROGRAMA ZA PREHHANO Mednarodna Organizacija za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organinisation-FAO) in Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation-WHO) sta leta 1992 v Rimu organizirali Mednarodno konferenco o [rehrani. Na konÍerenci je bila sprejeta "Svetovna deklaracija in načrt za akcijo za prehrano,'' v katerem so FAo, WHo in drŽave članice dosegle soglasje o obsegu, pomenu in vzrokih različnih bolezenskih stanj, povezanih z nezadostno in nepravilno prehrano. Drżave, udeleŽenke konference so se zavezale, da bodo njihove Vlade V najkrajšem času izoblikovale in sprejele svoj nacionalni program prehranske politike. Dosegle so tudi soglasje o razĺičnih strategijah in načinih za dolgoročno izboljšanje prehrane ljudi' Strinjale so se, da je razvoj prehranske politike domena drŽave in plod tesnega sodelovanja ustreznih ministrstev. Na prehranske navade ljudi in z njimi povezane zdravstvene probleme vplivajo tudi kulturne, etnične in socialno gospodarske razmere posameznega naroda. Zato mora vsaka drżava sprejeti svoj program prehranske politike' Naloga nacionalne prehranske politike je doseči kratkoročno in dolgoročno izboljšanje prehranskega in zdravstvenega stanja ljudi ter zagotoviti vse dejavnosti za dosego tega cilja. Slovenija, članica WHo in FAo, je med podpisnicami "Svetovne deklaracije o prehrani.'' Vendar pa Slovenija še nima svojega nacionalnega programa prehranske politike. 12 ZAKAJ SLOVENIJA POTREBUJE PREI-IRANSKO POLITIKO? 1' sĹoyENc' PoGosTEJE zBoLEVAMo lN uMtRAMa zA BoLEzNIMt sRcÁ lN oŽtLJA, RAK)M tN DRUGIMI KRONtCNtMlBoLEzNlMl KoT PREB|VALaI DRŽAV EU V Sloveniji pogosteje zbolevamo in umiramo za boleznimi srca in oŽilja kot v drŽavah EU' Med boleznimi srca in oŽilja vodi bolezen srčnĺh Žil, s posledičnim infarktom, nenadno smrtjo in srčnim popuščanjem. Bolezen srčnih Žil je v 40 oÄ vzrok zbolevnosti in umrljivostĺ v Sloveniji, v veliki meri zgodnje umrljivosti moške populacije v srednjem, aktivnem Živĺjenjskem obdobju. V zadnjih desetih letih sicer opaŽamo rahel upad v zbolevnosti in umrljivosti zaradi srčno Žilnih bolezni, vendar ostaja razlika v primerjavi zzbolevnostjo in umrljivostjo v drŽavah EU stalna (1). Stanje v Sloveniji je sedajtako, kot je bilo v EtJ pred desetimi letĺ (Slika 1). Slika 1 SU, boleznl srca in ożĺlja' 0-64 let, na'l00.000 prebivalcev, Slovenija in EU, 19B5-199B SDR diseases of circulatory system, 0-64/100.000, Slovenia and EU. 19BS-1 998 (SU-standarizirana umrljivost, SDR-standardized death rates) - sLrl * EU 1lt) 1u0 Bi] tl tl 4ü ltl 85 86 |37 |]E |]''] 90 s1 s2 93 94 !5 .6 97 9B lÉtJ Razlika v zbolevnosti in umrljivosti zaradi cerebrovaskularnih bolezni med Slovenijo in EU je še večja kot prĺ kardiovaskularnih boleznĺh (1) (Slika 2). Ąą 30 2rl lI Slika2. su, cerebrovaskularne bolezni,0-64 let, na 100.000 prebivalcev, slovenija in EU, 1985-1998 SDR cerebrovascular diseases, 0-64/1 00.000' Slovenia and EU, 1 985-1 998 -_ 9LB *EU U5 t]É 8/ BB É9 9Ü '-!1 -12 13 s4 s5 3E 97 3E lei3 Tudi zbolevnost in umrljivost zaradi raka je v Sloveniji višja kot v drŽavah EU, pri nekaterih ľakih je celo V porastu (1) (slika 3) ' Slika 3: SU, rak, 0-64 let, na '100.000 prebivalcev, Slovenija in EU' 1985-1998 SDR malignant neoplasms, 0-64/100.000, Slovenia and EU, 1985-1998 12Í) 1|Ú lt0 ÉL] 4ĺ 1Ü 85 86 Ü7 8B 89 9i] !1 s3 s,ĺ !ĺ !6 9ĺ sG lÝld 14 Zgodnja zbolevnost in zgodnje smrti zaradi kroničnih bolezni, bolnišnično zdravljenje naštetih bolezni, dolgotrajna, v večini dosmrtna raba velikih količin zdravil, pogosta odsotnost z dela ali posledična trajna invalidnost' predstavljajo tri četrtine stroškov v zdravstvu in veliko finančno, stalno rastoče breme źa drŽavo. Razvite kronične bolezni, ki imajo svoj začetek pogosto Že v mladosti, predstavljajo za druŽbo in zdravstvo le še zelo drago gašenje poŽara. Vse te bolezni močno pospešuje nezdrav način Življenja, kjer ima nepravilna prehrana, tako po količini kot po sestavi (pretiran vnos skupnih maščob in predvsem škodljivih nasĺčenih Živalskih maščob in premajhen vnos sadja in zelenjave, prevelik kalorični vnos), vodilno vlogo. Z zdravo prehrano in zdravim načinom Življenja te bolezni lahko preprečujemo ali vsaj odloŽĺmo njihov začetek v kasnejše Življenjsko obdobje. Pri narodu je prehrana tisti dejavnik, ki najboĺj učinkovito vpliva na pojav kroničnih bolezni. Pri posamezniku so pomembni še drugi dejavnĺki, med katerimi je dedna dovzetnost najpomembnejša. Za preprečevanje in zmanjševanje kroničnih bolezni je zato pomembno, da so javnozdravstveni programi, posebej preventivni programi ter skrb drŽave za zdrav1e, usmerjeni na populacijo kot celoto. ZagotavljaĄe zadostnih količin varne in zdrave hrane vsem ljudem v drŽavi ter njihovo usposabljanje in motiviranje za zdrav izbor, je osnovna naloga drŽave v skrbi za boljše zdravje drŽavljanov. Zdravstvena sluŽba pa je dolŽna poskrbeti za Že ogroŽene posameznike. 2. SLOVENCI SE NEZDRAVO PREHRANJIIJEMO Poleg visoke stopnje zbolevnosti in umrljivosti zaradi kroničnih bolezni so med Slovenci razširjene dokaj nezdrave prehranske navade, nezdrav način Življenja in določeni dejavniki, ki pospešujejo nastanek in razvoj kroničnih bolezni (zvišane maščobe, sladkor v krvi, zvišan krvni tlak, debelost). Epidemiološka raziskava o prehranskih navadah Slovencev, dr. Kochove ż leta 1997, kaŽe,da se Slovencinezdravo prehranjujemo (2). Pojemo pľeveč skupnih maščob (44.3% dnevnega energijskega Vnosa; priporočena vrednost je do 30%), od tega veliko preveč škodljivih, nasičenih maščob (14.B%' priporočilo manj kot 10%), ki so glavni krivec srčno Žilnih, bolezni. Po posnetem mleku posega vedno le 1so/o ljudi, pustem siru 10% , le 52.1% pa jĺh odstranjuje vidno maščobo. Polnomastno in manj posneto mleko in mastni mlečni izdelki so med poglavitvenimi viri skritih, škodljivih nasičenih maščob. Preveč maščobe porabimo tudi pri pripravi hrane. Pojemo premalo ogljikovih hidratov (39.3%, priporočilo 55-70% dnevnega energijskega vnosa), od tega posega po bolj zdravem črnem kruhu le 43.3% Slovencev. Sadja in zelenjave pojemo premalo. V povprečju poje Slovenec le en sadeŽ dnevno, 12 % Slovencev ne uŽiva zelenjave. Priporočilo dnevnega ylosa sadja in zelenjave je vsaj 400 g. Pojemo tudi premalo balastnih snovi (le 20 g dnevno namesto priporočenĺh 27-a0 Đ' 15 Nepravilen je tudi reŽim prehranjevanja, ki se odraŽa v nerednih obrokih hrane in opuščaniuzajtrka. Širi pa se tudi uporaba enolične hitre in ulične prehrane, ki je posebej priljubljena med mladimi. Posebni problemi prehrane se pojavljajo pri otrocih in mladostnikih, ki predstavljajo z vidika prehrane posebej občutfiivo starostno skupino, tako zaradi rasti in razvoja, kot zaradi dejstva, da si v tem obdobju privzgajajo prehranske navade, ki jih bodo v večini obdrŽali za Vse Življenje. Że v vrtcih so minimalni standardi in normativi za uresničevanje prehranjevalnega programa zastareli, premalo je finančnih sredstev, namenjenih nabavi varovalnih Živil (sadja in zelenjave) in opreme, ki omogoča sodobne načine obdelave Živil, priprave obrokov in transporta hrane. Tudi prehrana osnovnošolcev je neustrezna. Šolska malica, ki je za večino šolarjev edini dopoldanski obrok , je kalorično in po sestavi neustrezna.Veliko šolarjev pa tega obroka niti nima. Po zakonu mora imeti organizator šolske prehŕane izobrazbo šeste stopnje (učitelj ali profesor gospodinjskega pouka), vendar je ustrezna kadrovska zasedenost zagotovljena le v 31% osnovnih šol v Sloveniji. Za organizirano prehrano srednješolcev pa v Sloveniji ni storjeno prav ničesar. Srednješolci so najpogosteje prepuščeni hitri ulični prehrani, katere kvaliteta je močno vprašljiva. organizirana in kakovostna prehrana srednješolcev mora, po mnenju mnogih strokovnjakov okrogle mize ''Zdrava prehrana in zdravje v Ljubljani" (23. in 24. oktober, 1997), postati prednosten in kratkoročen cilj nacionalne prehranske politike. Regresiranje šolske prehrane s strani drŻave bi bila verjetno dobra dolgoročna investicija drŽave v zdravje. Pomembno je tudi poučevanje in usposabljanje otrok in mladine o zdravem izboru hrane, pravilni pripravi in kulturnem uŽivanju hrane. Pri številu in vsebini ur gospodinjskega pouka, ki ga predvideva sedanji učni program, to ni moŽno. V pripravije sicer nov program za gospodinjstvo, ki predlaga, da se V programu devetletne osnovne šole nameni gospodinjstvu '105 ur, od tega 70 ur za prehrano. Vzorec prehranjevanja Slovencev je torej nezdrav in zahteva, če Želimo zmanjšati breme kroničnih boleznĺ in zboljšati socialno in ekonomsko stanje drŽav e, nacionalno strategijo zdrav e prehranske politike. 3. SLOVENCI IMAMO VISOK NIVO IN NEUGODEN TREND DEJAVNIKOV TWEGANJA zA sRcNo Żľue N DRLJGE KRaNIěNE BaLEZNI. NEZDRAVA PREHRANA PŻMEMBM7 P)G1JUJE tN Pa'PEšUJE DEJAVNIKE TVEGANJA Od leta '1990 deluje v Sloveniji v okviru WHO mednarodni projekt za promocijo zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni-clNDl (Countrywide lntegrated Noncommunicable Diseases lntervention Programme). V okviru tega projekta je bila leta 1990/91 (3) in 1996/97 narejena raziskava o dejavnikih tveganja za kronične bolezni in o načinu Življenja pri reprezentativnem vzorcu Ljubljančanov. Rezultati primerjalne raziskave kaŽĄo, da je nivo dejavnikov túegánja, ki jih pomembno pospešuje nezdrava prehrana, visok in da je 16 petletni trend neugoden. Pretiran kalorični vnos in visok deleŽ maščob v prehrani pomembno zvišujeta skupni holesterol, škodljivi LDL holesterol in trigliceride v krvi, krvni Ílak, zniŽujeta pa zaščitni HDL holesterol ter prispevata k prekomerni telesni teŽi in debelosti. Nivo dejavnikov tveganja je vĺsok in pri nobenem dejavniku tveganja za kronične bolezni, razen kajenju, ni prišlo do ugodnih trendov. Najpomembnejši dejavnik tveganja za bolezen srčnih Žil je zvišan holesterol v krvi. Dve tretjini ljudi ima zvišan holesterol v krvi, vendar je spodbudno, da ima 40% teh mejno zvišane vrednosti, ki jih večinoma lahko normaliziramo s pravilno prehrano in omejitvijo maščob v prehrani (Slika 4). Slika 4. HoLEsTERoL - delež preiskovancev s 95% lZv vzorcih CIND! 90/91 in 96/97 BO 70 60 Ś50 'N Ś40 o oao 20 ĺ0 0 <5,2 nrnol/l 5,2-6,49 mnni/l D ClN D l ooloĺ 1n=ĺ ooz1 6,5-7,8 nrrpl/l >7,8 nrnol/l !ClNDl 96ĺ97 (n=1342) Neugodni trend v šestih letih se kaže tudi pri aterogenem LDL holesterolu, kjer je prišlo do statistično pomembnega upada normalnih vrednosti LDL holesterola pod 3 mmol/l iz 32,9 na 23,4 % in do porasta deleŽa tistih z vrednostmi LDL holesterola med 3-5 mmol/l (iz sg,S na 64,2%) in tistih z vrednostmi nad 5 mmol ll (iz 7 ,6 na 12,4%) (Stika 5). Pri zaščitnem HDL holesterolu so spremembe v šestih letih zelo neugodne. Statistično pomembno je porastel deleŽ tistih s tvegano nizkimĺ vrednostmi HDL holesterola (< 0,9 mmol/l) iz 10,5% na 22,2% in upadel deleŽ tistih z zaščitnimivrednostmi HDL holesterola (> 1 mmol/l) (slika 6). 36 32;6 19 .18,3 44.1 40 17 Slika 5. LDL HoLEsTERoL - deleŽ preiskorancevs 95% lZvvzorcih CINDI 90/91 in 96/97 80 70 60 s50 'Ü ło o r3o 59,5 64,2 3219 , 23i4 12,4 <3 mntĺ/l 3-5 mrnol/l >5 mnpl/l D CINDI 90/91 (n=1692) tr CINDI 96t97 (n=1342) SIika 6.HDL HoLEsTERoL - deleŽ preiskovancev s 95%lzv vzorcih clNDl 90/9í in 96/97 80,3 <0,9 mrnol/l 0,9-1 mrnol/l >'1 mrnol/l !clNDl90/9'1 (n=1692) ÜclNDl96/97(n=1 20 10 0 80 70 60 ěę 5o 'N g40 o oao 20 ĺ0 0 Le dobra polovica ljudi ima normalen krvni tlak. Trend v šestih letih je statistično pomembno neugoden. Četrtina ljudi ima zvišan krvni tlak (več kot 160/95), petina pa mejno Zvišanega, ki ga lahko zniŽamozzdravo prehrano in zdravim načinom Življenja (Slika 7). 13;3 ío,5['_.l f-lt ,*' I 9,2 tíl 18 80 70 60 Slika 7. KRVNI TLAK - deleŽ preiskovancev s 95% lZ v vzorcih CINDI 90/91 in 96/97 60,9 51,2 26,9 18,9 -o 50 )N -g (, o 40 30 20 10 0 ' Ťoa2 21;9-_" <140/90 mmHg 140/90-159/94 nrri-lg >=160/95 mml-lg !clNDl90i91 (n=1692) trCtNDt 96t97 (n=1342) Prim_erna telesna dejavnost ugodno vpliva na krvni flak, presnovo sladkorja in maščob v krvi, na odpornost organizma in zmanjšanje stresa. Vendár je primerno telesno dejavnĺh le tretjina ljudi; nekoliko bolj dejavni so mośki (Slika 8). Slika 8. TELESNA DEJAVNOST - delež preiskovancev s 95% lZ v vzorcih CINDI 90/91 in 96/97 Telesno dejavni l/ejno telesno dejavni Telesno nedejavni D CINDI 90/91 (n=1692) EI CtNDt 96t92 (n=1342) 80 70 60 s50 'N 940 o oao 10 Glavna zunanja vzroka debelosti, ki pomembno pospešuje kronične bolezni, sta nepravilna prehrana in nezadostna telesna dejavnost' Več kot polovica ljudije predebelĺh; prednjačĺjo moški in to Že v mladĺ in srednjiŽivljenskidobi (S|ika 9). 50,7 40,4 29p 33,8 33;4 19 80 70 60 ;ł so 'N 940 o O30 20 ĺ0 Slika 9' STANJE PREHRANJENOST| (BMl) 'delež preiskovancev s 95% lZ v vzorcih CIND! 90/91 in 96/97 35,6 36,8 42,9 40,6 20,5 21;6 podhranjeni U CIN D I 90/91 (n=1692) 4. z U'KLAJEN2 AKcIJo DRŽAVE rN sIRoKE TER SPREMEMBo PREHRÁNS KEGA vzoRcA LJUD| LAHK) P1MEMBN) ZMANJšAM) zBol-EvNosrrN UMRt-JtVosT zARAĐt sRiNo Žltulu BoLEzNl _ PRIMER USPEHA SEYERNE KARELIJE, FINSKA Preventiva in izvajanje prehranSke politike na nivoju drŽave se izplača in to dokazujejo pozitivne izkušnje iz razlićnih delov sveta. Pomemben primer je finski projekt Severna Karelija. Gre za enega najbolje organiziranih in najuspešnejših preventivnih programov nasploh. Projekt je bil v Začetku zastavljen za preprečevanje bolezni srca in oŽilja in je bil omejen na demonstracijsko regijo Severno Karelijo' Kasneje So ga zaradi uspešnosti razširili še na preprečevanje drugih nenaleZljiVih bolezni (raka, sladkorne bolezni...) in na promocijo zdravja, predvsem med otroki in mladostniki' V kratkem času je prerasel meje Severne Karelije in se razširil na območje celotne Finske. Kako je projekt potekal in kje so Vzroki za njegovo uspešnost? Smrtnost moških zaradi bolezni srca in oŽilja je v finski pokrajini Severni Kareliji leta 1970 dosegla najvišjo stopnjo na svetu. Leta 1972so prebivalci te pokrajine naslovili na finsko vlado peticijo, v kateri so zahtevali takojšnje Ukrepanje. Sile so zdruŽili vlada in finski lnštitut za varovanje zdravja (KTL)' politiki in strokovnjaki na drŽavni in lokalni ravni, ob široki podpori prebivalstva Severne Karelije. Preventivo in intervencije so izvajale in še izvajajo druŽbene organizacije in društva ter prebivalci sami. nornalno prehranjeni rnejno Prekonerno prekonerno prehranjeni prehranjeni n C|NDl 96ĺ97 (ll=1342) 20 DrŽava je imela posluh za priporočila strokovnjakov in je bĺla pripravljena poseči po koľenitih spremembah na vseh ravneh; na področju kmetijstva, prehrambene industrije, politike cen, izobrażevanja itd. Ljudi )e z izobra- Ževanjem usposobila in jim z dostopnostjo omogočila zdrav izbor prehrane, kije na Finskem cenejši od nezdravega. V kmetijstvu so se preusmerili v pridelavo jagodičevja in drugih vrst sadja in zelenjave ter zmanjšali poudarek na Živinoreji' ki je bila do zać'etka projekta glavna finska kmetijska panoga' Ponudba in potrošnja masla, ki je predstavljalo narodno jed, se je postopno močno zmanjšala' nadomestila ga je zdľava margarina, na trŽišču se je pojavilo mleko in mlečni izdelki z minimalno vsebnostjo maščob (do 0.1%). Prebivalce preko sredstev javnega obveščanja še vedno sistematično ozaveščajo o zdravi prehrani in zdravem načinu Življenja. Preko gospodinjskega zdruŽenja Mańta ucijo gospodinje po vaseh in mestih izbirati in pripravljati zdravo hrano. otroke v šoli ne le učijo o zdravi prehrani in zdravem načĺnu Žĺvljenja, ampak jim zdrav obrok hrane dvakrat dnevno tudi ponudijo. Malico in kosilo regresira vsakemu finskemu šolarju drżava. Številni programi zdravega načina Življenja so našli svoje mesto med osnovnošolci in srednješolcĺ. Zadnjih deset let so usmerili svoje sile tudi v akcijo za prenehanje kajenja in v spodł:ujanje prebivalstva k redn i telesn i dejavnosti. V Severni Kareliji se je v 20-ih letih' od leta 1972 do leta1995, zniŻala smrtnost zaradi bolezni srca in oŽilja med aktivnim moškim prebivalstvom za 680/o, za koronarno boleznijo pa za 73o/o' Prav tako se je zniŽala umrljivost zaradi raka (za 45%), posebno umrljivost zaradi pljučnega raka (za 71%), kar sĺ:vpada zizrazitim padcem prisotnih dejavnikov tveganja za kronične bolezni. V letih od 1972-97 se je močno zniŽala srednja vrednost krvnega holesterola prĺ ljudeh, kar predstavlja bistveno zmanjšanje tveganja za bolezni srca in oŽilja. DeleŽ kadilcev se je pri moških srednjĺh let zmanjšal od 53% na 31% (a,5) (slika 10). Slika 10: Sprememba dejavnikov tveganja v Severni Kareliji v ietih 1972-1997 (starost 30-59 let ) Leta Moški Zenske Kajenje o/ /o S-holesterol mmol/l Krvnitlak mmHg Kajenje o/ /o S-holesterol mmol/l Krvni tlak mmHg 1972 52 6.9 149t92 10 6.8 153192 1977 44 6.5 143t89 10 6.4 141ĺ86 1982 36 6.3 145ĺ87 '15 6.1 141ĺ85 1987 36 6.3 144ĺ88 16 6.0 139/83 1992 32 5.9 142ĺ85 17 5.6 '135/80 1997 31 5.7 140t88 16 5.6 'ĺ33/80 21 ZniŽanje zbolevnosti in umrljivostizaradi boleznisrca in oŽilja na nivoju celotne drŻave je s S_letnim zamikom sledilo spremembam v Severni Kareliji (4'5) (Slika I 1). Slika 11 Coľonary heaľt dĺsease moľtality in all Finland anđ in the pľovince of Noľth Kaľelia 1969-t9r5 (men, aged,35-64) 800 700 600 500 400 300 200 100 o o o o o ŕl +) dÚ € l{ o a I I I I I { --> I of North Karelia Project extension of the Pľoject nationally \ \ I I I I I I \ \ \ \ AlI Finlanđ -657o North Karelia -737o \ I I I I t I I lł 1/\ t \ \ 69 71 73 75 77 79 8L 83 85 87 89 91 93 95 Year National Publlc H€alt tnstitute _ KTL l997 22 Finski preventivni program predstavlja dober vzgled, ki nas lahko prepriča, da je preprečevanje bolezni moŽno in lahko tudi zelo uspešno. Koristi od nje imajo seveda ljudje sami in dolgoročno predvsem drŽava, ki lahko tako bistveno zmanjša stroške zdravljenja in vseh ostalih posledic zgodnjega zbolevanja in umiranja zaradi kroničnih bolezni (5). 5. WHo PREHRA/vsr(Á KoNFERENoAV sLoVENIJl NAMENJENA lzDELAvl AKctJsKEGA NAčRTAzA PREHRAN? zA DRŽAVE Jv EvRo P E _ s LovEN lJ A P oTR EB U J E ĹÁ s INo N AC I o N ALN o PREHRÁ'VSKo PoLlTlKo Slovenija je bila od 1.-3.6. 2000 na Brdu pri Kranju gostiteljica Prehranske konference, katere namen je bila izdelava akcijskega načrta za prehrano za drŽave JV Evrope. organizator konference je bila ob sodelovanju Ministrstva za zdravstvo RS, urada SZO v Sloveniji in CINDI Slovenija Svetovna zdravstvena organizacija' Konferenca je potekala v obliki učnih delavnic in je bila namenjena predvsem strokovnjakom ministrstev. Namen delavnic v sestavi drŽav JV Evrope je bil: 1. oblikovanje prehranske politike glede na naravne danosti in geografsko- ekonomsko lego drŽav JV Evrope, 2. promocija trajnostnega razvoja v JV Evropi kot tudi regionalnih povezav v zv ezi z izvajanjem prehranskih prioritet, 3. izboljšati veščĺne za medsektorsko sodelovanje v smeri razvoja prehranske politike, 4. ustanoviti JV evropsko mreŽo za hrano in prehrano. Konference se je udeleŽilo 35 predstavnikov iz B drŽav JV Evrope. lz Slovenije so se konference udeleŽili predstavniki večine za prehransko politiko odgovornih ministrstev. lmenovana skupina lahko predstavlja osnovno medsektorsko, vladno delovno telo, ki bo začelo z aktivnostmi razvoja prehranske polltike. KAKŠNE So ZAKoNSKE osNovE z^ RAZVoJ PREHRANSKE PoLlTlKE V SLOVENIJI? V Slovenijije bil v začetku junija sprejet in v uradnem listu 13.6.2000 objavljen (6) Zakon o zdravstveni ustreznosti Živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. V skladu z odloki omenjenega dokumenta je vlada republike Slovenije ustanovi Urad za prehrano, namenjen spremljanju problematike na področju prehrane v Sloveniji. Urad RS za prehrano bo medvladno telo na področju hrane in prehranjevanja. 23 Urad RS za prehranoizvaia naslednje naloge: - spremlja prehranske navade populacije, - pripravi predlog nacionalnega programa za vodenje prehranske politike, _ koordinira dejavnosti ministrstev na področju izvajanja prehranske politke, - usmerja prebivalce v zdrave prehranske navade, - predlaga metode za izvaianie nacionalnega spremljania v zvezi z zdravo in higiensko neoporečno hrano, - koordinira mednarodno sodelovanje in dejavnosti na področju prehrane, - izvĄa druge naloge, doloóene s strani slovenske vlade. Pri Ministrstvu za zdravstvo bo moral biti ustanovljen tudi Svet za živila in prehrano, kot strokovno in posvetovalno telo na področju doktrinarnih, metodoloških in strokovnih nalog v zvezi z vodenjem prehranske politike ter zdravstvene problematike, Vezane na Živila in prehrano. Svet za Živila in prehrano naj bi sestavljali strokovnjaki s podroója zdravstva, kmetijstva, Živilstva, veterine, zaščite potrošnikov, vzgoje in izobraievanja in varstúa ter zaščite okolja. V nacionalnem programu Republike Slovenije Zdravje za vse do leta 2OO4ie naveden cilj - sprememba prehranskih vzorcev, ki so zdravju škodljivi. Da bo ta cilj doseŽen, je treba neprestano opozarjati ljudi na pomen zdrave uravnoteŽene prehrane in uresničevati naslednje aktivnosti: - ozaveščanje populacije o načelih zdrave, uravnoteŽene prehrane in uveljavljanje zdravih prehranskih navad z vidika pravilne izbire Živil in biološke sestave hrane, - organiziranje stalnega spremljanja prehranskih navad za proučevanje zdiavstvenih in statističnih podatkov o zbolevnosti in umrljivosti, ki so direktno ali indirektno vezani na prehranske vzorce in kvaliteto prehrane, - ocenitev prehranskega stanja, še posebej v rizičnih skupinah populacije, - udeleŽba pri oblikovanju nacionalne prehranske politike' - usmerjanje populacije k zdravemu načinu prehranjevanja, - ustanovitev zgoraj imenovanih teles (Urad in Svet). ZAKLJUCKIIN RAZPRAVA 1. Slovenci pogosteje zbolevamo in umiramo za boleznimi srca in oŽilja, cerebrovaskularnimi boleznimi, rakom in drugimi kroničnimi boleznimi kot prebivalci drŽav EU. 24 2. Slovenci se nezdravo prehranjujemo, jemo preveč kalorično hrano, veliko preveč skupnih maščob, preveč nasičenih maščob, premalo polnozrnatih škrobnih Živil, sadja, zelenjave in balastnih snovi. lmamo nezdrav reŽim prehrane in nezdrave načine priprave hrane. 3. Slovenci imamo visok nivo in neugoden trend dejavnikov tvegaĄa za srčno Žilne in druge kronične bolezni. Nezdrava prehrana pomembmo pogojuje in pospešuje dejavnike tveganja za te bolezni 4. Slovenija potrebuje lastno strategijo nacionalne prehranske politike, s katero bo na vseh ravneh sistematično uvedla ukrepe za zboljšanje prehrane Slovencev. Ti ukrepi morajo ljudem zagotavljati zadostne količine varne in zdrave hrane, torej zajemajo celotno prehrambeno verigo: od pridelave ali uvoza hrane do njenega uživanja, torej tudi sistematično izobraŽevanje in ozaveščanje prebivalcev o zdravem prehranjevanju. 5. Prehranjevanje je osnovni steber človekovega Življenja, zdravja in razvoja skozi vse Življenje. Zdrava prehrana in ustrezna hrana sta ključna dejavnika za preŽivet1e, rast, mentalni razvoj, delovanje in učinkovitost, zdravje in dobro počutje od najzgodnejšega fetalnega razvoja, preko rojstva, obdobja dojenčka, otroka, pubertete in naprej v odraslo dobo in starost. Dostop do varne zdrave hrane je osnovna človekova pravica, zapisana v dokumentu SZo ,,Zdravje za vse v 21. stoletju". 6. DrŻava je najbolj odgovorna za zdravstveno stanje populacije vseh socialnih skupin. Morala bi se zavedati povezave med spremembami v prehrani in posledĺčnimi spremembami v zdravju njene populacije ter z njim povezanimi ekonomskimi učinki. Zalo bi morala zagotavljati svojim drŽavljanom zadostne količine zdrave in varne hrane in si prizadevati za nji hove zdr av e prehranjevalne vzorce. 7. Vsaka drŽava mora oblikovati lastno prehransko politiko političnih, kulturnih, socialnih in ekonomskĺh okoliščĺn, zdravstvenih problemov, vezanih na hrano ĺn prehrano in ciljnih skupin prebivalcev ter danosti, povezanih z domačo pridelavo in uvozom hrane' 8. Učinkovita prehranska politika potrebuje multisektorski in multidis- ciplinarni pristop, koordinirano delovanje različnih ministrstev, ki vključujejo celotno prehrambeno verigo. Večji poudarek mora biti na zdravju pri oblikovanju kmetijske, ekonomske, uvoznolizvozne in izobraŽevalne politike. ,,Zdravje Za Vse v 21. stoletju" navaja, da so vsi sektorji odgovorni za dosego boljšega zdravja. 9. MoŽen način za integriran medsektorski pristop je ustanovitev medvladnega telesa npr. medsektorski urad za prehrano ali vzpostavitev mehanizmov, ki omogočajo boljše sodelovanje med različnimi ministrstvi. V Sloveniji daje zakonsko osnovo takemu delovanju Urad za prehrano in Svet za Živila in prehrano. 25 LITERATURA: 1. Zdravje v Sloveniji. Mnistrstvo za zdravstvo. lnštitut za varovanje zdravja republike Slovenije. Ljubljana 1 999 2. Koch V. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja. Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, oddelek za Živilstvo, 1997 3. Gradišek A, Šoln D, Tršan V, Zakotnik Maucec J, Prešeren N, Kovač M, Cakš T, Bulc M, Gabrovšek S, Milohnoja lrĺ. Štuoija dejavnikov tveganja za nastanek kronicnih nenalezljivih bolezni v Ljubljani' Zdrav Var 1992',31:71-77 ' 4. Jousilahti P, Tuomilehto J, Korhonen HJ, Vartiainen E, Puska P, Nissinen A. Trends in cardiovascular disease risk factor clustering in eastern Finland: results of 15 year follow-up of the North Karelia Project. Preventive Medicine 1994; 23: 6- 14. 5. Puska P, Tuomilehto J, Nissinen A, Vartiainen E. The North Karelia Project: 20 yerar results and experiences. National Public Health lnstitute, KTL, Helsinki 1995 6. Ur. L Republike Slovenije, Št. sz, ĺs'o.z000, Str. 6949-6955. 26