Leto XXII.
Narofinina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din),za*/• leta 80 din, za ‘/< leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo
Številka 104.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TOL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-flL Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poStnl hranilnici v Ljubljani St. 11.053.
IzhajaTsak p°nedc,je^’
sredo in petek
Liubliana, ponedeljek 18. septembra 1939
posamezni MA VCffCf števHki dln ■ 9U
Vseh nas se tiče
Kakor smo že poročali, se je ustanovila v Beogradu posebna komisija, ki naj pripravi potrebne zakonske predloge, da bi dobila Slovenija podoben položaj ko banovina Hrvatska. Tudi v Ljubljani deluje v ta namn posebna komisija.
Uipamo zato tudi, da to mnenje pri odločujočih politikih ne bo prodrlo, ker ga tudi ne bi bilo mogoče zagovarjati.
Pri tej priliki pa moramo prav krepko opozoriti še na neko drugo stvar. Kakšen bo bodoči položaj Slovenije, kako bo ona urejena, to se tiče prav vseh Slovencev in zato je tudi edino pravilno, če se omogoči vsaj do neke mere sodelovanje vseh Slovencev pri izdelavi novih predlogov za uveljavljenje nove uredbe o dravski banovini. Zlasti pa se preureditev položaja dravske banovine tiče vseh gospodarskih slojev, ker bo napredek Slovenije odvisen predvsem od tega, kako se bo moglo v novem položaju razvijati gospodarstvo Slovenije.
Vsa čast pravnikom, ki izdelujejo nove predloge, toda izkušnja uči, da so včasih pravniki mnogo preveč pod vplivom teorij in da bi bili zakoni dostikrat mnogo boljši, če bi bili zaslišani tudi zastopniki gospodarskih organizacij. Saj smo že neštetokrat videli, kako so se morali komaj izdani zakoni zopet spremeniti, ker niso zadosti upoštevali gospodarskih vprašanj. Nikdar ne bi imeli te kompliciranosti v naših zakonskih predpisih, če bi se vedno pred njih izdajo zaslišali tudi naši gospodarski ljudje.
Zlasti pa je potrebno, da se zaslišijo tudi gospodarski ljudje, kadar gre za tako eminentno gospodarska in finančna vprašanja, kakor pri določitvi novega položaja dravske banovine. Ta vprašanja so tako obsežna in segajo v takšne podrobnosti, da je nemogoče, da bi jih kdo v celoti obvladal, če kje, je tu potrebno konstruktivno sodelovanje vseh, ki so o teh vprašanjih poučeni.
Pri tem bi opozorili še na nekaj. V Zagrebu se delo za organizacijo banovine Hrvatske zelo uspešno razvija. To pa predvsem zato, ker se to delo opravlja složno, ker se je hrvatska javnost v dolgoletnem boju za enakopravnost hrvatskega naroda tako' zedinila, da je bila absolutno pripravljena za veliko nalogo, pred katero je bila postavljena s sklenitvijo sporazuma.
V Sloveniji mi takšne enotnosti javnosti nimamo in zato je tembolj potrebno, da se v velikem
Dobave
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 26. septembra ponudbe za dobavo raznih barv, laka, prahu za avtogeno varjenje, raznih ščetk, metel, steklenega papirja in platna i. dr.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 27. septembra ponudbe za dobavo vijakov za les, stekla ^ ° i kita, laka, krede, agregata za. eiektr. varjenje, električnega ročnega svedra, okrogle jeklene vrvi, opeke in pocinkane pločevine.
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 28. septembra ponudbe za dobavo ca 20.000 kilogramov riza.
Vsak trgovec mora biti naroinik »Trgovskega lista"
vprašanju, ki se tiče nas vseh, najde neka možnost za skupno delo. <
Nikakor ne navajamo teh opozoril iz kakega nezaupanja do kogar koli, temveč le iz objektiv-
nih razlogov, ker je pravilno samo načelo, da o vprašanjih, ki se tičejo vseh, odločajo tudi vsi. Pa tudi previdnost zahteva takšno postopanje, ker se more sicer zgoditi, da bodo prezrti prav važni.
interesi, zlasti pa važni gospodarski interesi. Ta nevarnost je tem večja, ker se proces birokratizacije nevarno širi, birokratizacija pa še nikdar ni bila v korist gospodarskemu poletu dežele.
Dr. Henrik Steska:
Kompetenca banovine Hrvatske
Značaj avtonomnega ozemlja v državi zavisi v prvi vrsti od kompetence, ki mu gre, torej od razmejitve javne oblasti med celoto in avtonomnimi deli, nadalje pa tudi od tega, ali more celota proti volji avtonomnega dela kompetenco tega dela okrniti. Da se bo v smislu sporazuma državnopravni položaj Hrvatske pozneje z ustavno odredbo tako zajamčil, da se ne bo mogel izpremeniti brez pristanka Hrvatske, to je bilo že omenjeno ter preidem na kompetenco Hrvatske.
V pristojnost banovine Hrvatske preidejo:
1. posli kmetijstva, trgovine, obrti in industrije, gozdov, rudnikov in gradb, dalje posli prosvete, potem posli socialne politike in ljudskega zdravja pa telesne vzgoje, nadalje posli notranje uprave v ožjem smislu in končno še posli pravosodja. Pri tem ni razlike, gre li za zakonodajne ali uredbodajne posle ali za izvrševanje predpisov po upravi ali sodstvu.
2. Vrh tega pa je Hrvatska tudi pristojna za vse posle, ki niso gori našteti, a spadajo po sedaj veljavnih predpisih v pristojnost banovin.
Državnim organom (tu niso mišljena le državna oblastva, nego organi državnih oblasti, torej organi zakonodajne upravne in sodne oblasti države) ostanejo ostali posli. Taki posli so zadeve, ki se nanašajo na zunanje odnose države, na vojsko in vojno mornarico, na pošto, telegraf in telefon, na železnice, pomorstvo in rečno brodar stvo. Toda tudi še nekateri posli onih vej javnega življenja, kateri spadajo načeloma v kompetenco banovine Hrvatske, so zastran njih vsedržavnega pomena pridržani državi in to bodisi zakonodajni, bodisi izvršilni oblasti ali pa obema:
a) izmed notranjih zadev so to skrb za državno varnost in policijska poročevalna služba ter ukrepi za zagotovitev javnega reda in miru (toda celotna neposredna policijska služba v Hr-vatski je podrejena banu), dalje državljanstvo (z omejitvijo, da je za podeljevanje državljanstva vob-če banovina pristojna), potem vsi verski posli, končno zakonodaja o osnovnih načelih krajevne samouprave;
b) glede rudarstva ostane državi rudarska zakonodaja kakor tudi uprava državnih rudarskih podjetij; rudarska policija z vštetim podeljevanjem rudarskih koncesij pa pripada seveda banovini, toda pri podeljevanju takih rudarskih koncesij, ki zanimajo državno obrambo, postopa banovina sporazumno z vojaško upravo ter odloča ministrski svet, ako se ne bi sporazumeli;
c) zavoljo enotnosti carinskega in trgovinskega območja se pridržujejo državi vsi posli glede zunanje trgovine in trgovine med banovino in ostalimi deli države,
dalje zakonodaja o merah in ute-žih, o zaščiti industrijske svojine, o privatnem zavarovanju in zavarovalnih družbah; iz istega razloga ostane državi navzlic načelni dodelitvi vsega pravosodja banovini Hrvatski vendar zakonodaja o obligacijskem pravu, o trgovinskem, meničnem in čekovnem pravu, o stečajnem pravu, o pomorskem pravu kakor tudi o avtorskem pravu;
č) iz veje javnega prometa in javnih gradb ne pripadejo državi le železnice, pomorsko in rečno brodarstvo in pa pošte, telegraf in telefon nego tudi gradnja in vzdrževanje drugih državnih prometnih sredstev in ostalih državnih objektov, ki so posebno pomembni za občne državne interese;
d) splošna načela vodnega prava postavlja država;
e) v prosvetni' veji predpisuje država z zakonom osnovna načela prosvetne politike;
f) tudi v grani socialne politike postavlja država obča načela delavskega prava in socialnega zavarovanja;
g) v kolikor ne gre za vzajemno pravno pomoč v izvenspornih stvareh, ki se vrši direktno po sodiščih, pripadajo posli mednarodnega pravnega prometa državi;
h) dasi pripada banovini Hrvatski vse kazensko pravo, pa vendar izda država predpise o kaznih za kršitev predpisov o stvareh iz pristojnosti države;
i) da se državna obramba zavaruje, ima vojaška uprava tudi potrebni vpliv v stvareh proizvodnje in prometa.
Kolikšna bo finančna samostal-nost banovine Hrvatske, se bo določilo s posebnimi uredbami, vsekakor pa je Hrvatska samostojna v pobiranju določenih dohodkov in v opravljanju izdatkov. Ena uredba bo določila vire, oblike in vrste banovinskih dohodkov, druga pa rešila vprašanje pripadnosti in razdelitve državnih fondov, imovine in dolgov. Do te ureditve se prenesejo iz državnega proračuna 1939./40. ustrezni krediti na bana, ki mu gre popolna na-kazovalna pravica.
Ministrski svet more poleg doslej omenjenih poslov prenesti še drugo posle od državnih oblastev in ustanov na banovino; gre tu nedvomno zgolj za posle državne uprave, ne pa za zakonodajo.
Nujna posledica te obsežne kompetence hrvatske banovine je, da ban v vseh stvareh svojega delokroga dokončno odloča in da ni nikakršnega pravnega leka na ministrstvo, pač pa je ob zakonskih pogojih možna še tožba na upravno sodišče v Zagrebu in izjemoma pa na redna sodišča. V stvareh iz pristojnosti banovine Hrvatske odloča upravno sodišče odslej dokončno in ne bo več pritožbe od upravnega sodišča na državni svet. Tudi preidejo glede teh stvari na upravno sodišče v
Zagrebu vse tiste pristojnosti državnega sveta, ki so mu določene s posebnimi predpisi (n. pr. po zakonu o mestnih občinah).
Ker uživa Hrvatska finančno samostalnost, bo v vseh stvareh iz pristojnosti hrvatske banovine opravljalo računsko kontrolo posebno računsko sodišče v Zagrebu in ne več glavna kontrola v Beogradu. Tudi to računsko sodišče bo samostojno in dokončno odločalo.
Uredba o banovini Hrvatski vsebuje tudi določbe o kazenski in imovinski odgovornosti hrvatskega bana. Obtoževati ga moreta zaradi prekršitve ustave in zakonov, storjene v službeni dolžnosti, kralj in pa hrvatski sabor, soditi pa posebno sodišče, sestavljeno iz predsednika in treh svetnikov stola sedmorice oddelka A in pa treh sodnikov upravnega sodišča v Zagrebu. Za škodo, ki jo stori ban državljanom z nepravilnim opravljanjem službe, pa je različno od dosedanjih predpisov v ustavi od-
govorna le banovina in le-tej šele je odgovoren ban.
Ob takšni razmejitvi kompetenc med državno in banovinsko oblastjo je seveda še treba posebnih pravnih institutov, ki jamčijo, da ne država, ne banovina ne prekoračijo medsebojne meje in da banovinska oblastva ne kršijo občih državnih interesov. V ta namen se bo s kraljevo uredbo ustanovilo ustavno sodišče, ki bo presojalo ustavnost zakonov in odločalo spore o pristojnosti med državo in banovino Hrvatsko. Nadalje sme predsednik ministrskega sveta ali od njega pooblaščeni organ vložiti tožbo na upravno sodišče v Zagrebu, ako misli, da je bil z aktom bana ali drugega banovinskega oblastva, ki je dokončno rešilo predmet, prekršen državni ali banovinski zakon na škodo občih državnih interesov. Obsežnejši bo nadzor nad banovino v tistih stvareh, v katerih pripada državi zakonodaja, izvrševanje pa banovinskim oblastvom. Tu sme osrednje državno oblastvo izdajati banovini obča navodila za uporabo teh zakonov in po svojih organih tudi nadzirati izvrševanje takih zakonov ter zahtevati odpravo nepravilnosti. Ob nesoglasju med državo in banovino odloča o sporu že omenjeno ustavno sodišče.
Končno bodi še omenjeno, da se predpisi uredbe o banovini Hrvatski morejo s kraljevimi uredbami razširiti tudi na ostala ozemlja naše države in da je takšno razširitev zlasti za Slovenijo v kratkem pričakovati.
Izda naj te amnestija tudi
za davine
V naši državi so amnestije postale že reden pojav. Tako se vsako leto izda za narodni praznik amnestija za novinarje. Še bolj pogoste in redne so že leta amnestije za vse obsodbe zaradi gozdnih prestopkov. Ponovno so bili amnestirani tudi prestopki predpisov carinskega, taksnega in trošarinsikega zakona. Zlasti številne so bile amnestije v času vo-livnega boja in marsikatera stranka si je skušala zagotoviti naklonjenost kmetskih volivcev z raznimi amnestijami. Vse te amnestije so se izdajale za skoraj vse stanove, le en stan teh ni bil nikdar deležen. Ta stan je trgovski. Za njega je veljala vedno vsa strogost zakona in celo tam, kjer nikakor ni bila umestna.
Tako je znano, da se zgode prestopki po davčnih zakonih večinoma iz nevednosti, ne pa iz koristoljubja. Davčnih predpisov je vedno več, hkrati pa so tudi vedno bolj komplicirani, da res ni čudno, če jih vsak davkoplačevalec ne pozna. Tako se dostikrat zgodi, da je davkoplačevalec kriv, ko se tega niti ne zaveda. Ker pa ne-poznanje zakonskih določb ne opravičuje pred kaznijo, se izrekajo potem kazni. Te kazni so sicer formalno utemeljene, dejansko pa pomenijo veliko krivico, ker je njih zadnji vzrok ne slaba volja davkoplačevalca, temveč prevelika kompliciranost in preveliko število naših zakonskih predpisov. Zato> bi bilo samo pravično in prav, če bi se tudi ti prestopki enkrat amnestirali.
Zato predlagamo in prosimo odločujoče činitelje, da upoštevajo naslednji predlog:
Izda naj se splošna davčni amnestija za vse prestopke, kaz nive po določilih zakona o ne posrednih davkih, zakona t splošnem davku na poslovni promet in zakonu o skupnem davku na poslovni promet.
Pa še na eno možnost moramc opozoriti. Nekateri davčni zavezanci, ki so bili poklicani k orož nim vajam, so prišli v najtežji gospodarski položaj. Nekateri sc morali celo zapreti svoj obrat Jasno je, da zaradi tega tudi nc morejo zadostiti svojim dolžnostim. Zato je treba njim njih go spodarski položaj olajšati in jili obvarovati pred gospodarskim polomom. Predlagamo zato, da se davčnim zavezancem, ki so morali zaradi vpoklica k vojakom zapreti svoj obrat, odloži izterjava davčnih zaostankov.
Ta predlog je tako pravičen in utemeljen, da se njegov sprejem priporoča sam od sebe. Upamo zato, da bo ta predlog tudi uresničen in da se bo tudi trgovcem vsaj enkrat dalo nekaj pravice.
Število zavarovancev se j v avgustu povečalo
Po izkazu OUZD se je letos št vilo zavarovancev v avgustu dvij nilo za 1949 na 108.401, t. j. s 3985 več ko lani. Lani se je št' vilo zavarovancev dvignilo v a’ gustu samo za 502.
Povprečna zavarovana dnevu mezda se je dvignila od 24-92 n 25-11 din. Kljub zvišanju pa i bila za 0-24 din manjša ko v a-gustu lani. Skupna dnevna zav: rovana mezda je narasla za 75 t soč na 2,732.000 din.
Rdeta voiska vkorakala na Polisko
V nedeljo ob 3. zjutraj je Molotov povabil k sebi poljskega poslanika in mu izročil noto, ki pravi v glavnem:
Poljska je izgubila vsa svoja industrijska in kulturna središča in poljska državna oblast ne kaže več znakov življenja. Poljska država je prenehala obstojati in s tem je izgubil tudi nenapadalni pakt med Rusijo in Poljsko svojo veljavo. Rusija ne more ostati več nevtralna, ne more pa biti tudi ravnodušna do usode Ukrajincev in Belorusov, ki so ji sorodni po krvi in jeziku. Zato je dobila sovjetska vojska nalog, da vkoraka ob 4. zjutraj na Poljsko. Vlada bo storila potrebne ukrepe, da reši poljski narod vojne.
Poljski poslanik ni hotel vzeti te‘note na znanje in je protestiral proti kršitvi nenapadalnega pakta.
Molotov je nadalje obvestil vse poslanike držav, ki so akreditirani v Moskvi, o sovjetski noti poljskemu poslaniku ter dostavil, da bo Rusija do vseh teh držav nevtralna.
Hkrati je izdal Molotov proglas na prebivalstvo Rusije. Osnovne misli proglasa so iste ko v noti poljskemu poslaniku.
Istočasno so ruske čete prekoračile na mnogih mestih poljsko mejo in takoj prvi dan prodrle 60 km daleč. Rusi poročajo, da bodo še danes napredovale do Lvova in Brest-Litovska ter se tam sestale z nemško vojsko.
Poljska vojska se je ponekod ruski vojski uprla, seveda pa ni govora, da bi jo mogla zaustaviti.
Poljska vlada je zaprosila romunsko vlado za pomoč na podlagi sklenjene zveze med obema državama. Te pomoči pa Romunija ne bo dala.
Poljska vlada in predsednik republike ter vsi tuji diplomati so se umaknili v Romunijo.
Vest o vkorakanju ruske vojske na Poljsko je napravila po vsem svetu silen vtis ter vzbudila velikansko presenečenje. Švicarski listi trde, da je bilo vkorakanje ruske vojske na Poljsko dogovorjeno že avgusta meseca med Stalinom in Ribbentropom. Takrat da je bila med obema tudi dogovorjena razdelitev Poljske.
Večina listov je mnenja, da more imeti vkorakanje rdeče vojske na Poljsko najdalekosežnejše posledice.
sadne pošiljke znižati na 1 din za kilogram. Od državne trošarine pa se oprošča žganje, ki ima več ko 45°/o alkohola.
Izvoz jabolk v Nemčijo
Prizad je izdal okrožnico, v kateri sporoča, da velja od 25. sep-
Slovenski gospodarski
Malo odgovora in poia$nila ^Sloveniji"
Devize za uvoz blaga do 28. avgusta
Finančni minister je podpisal naslednji odlok:
1. Pooblašča se Narodna banka, da more za račun države odkupovati angleške funte in francoske franke, ki izvirajo iz izvoza v ne-klirinške države do vključno 28. avgusta po tečajih, ki so veljali za ti valuti dne 25. avgusta.
2. Uvozniki blaga iz neklirin-ških držav, ki je bilo uvoženo do zaključno 28. avgusta 1939. po fakturah, ki se glase na angleške funte in francoske franke, morejo urediti svoje obveznosti do tujine z nabavo potrebnih deviz po Narodni banki po tečajih, ki so veljali dne 25. avgusta 1939
3. Devizna direkcija NB se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvedbo tega odloka.
Ukrepi za saniranje sadjarstva
Gospodarsko finančni komitet ministrov je izdal sklep o ukrepih za pospeševanje sadjarstva. Po tem sklepu se otvarja kredit 20 milijonov din za odkup suhih češ pelj! Češplje bo odkupoval Prizad Nadalje je predviden kredit 5 milijonov din za predelovanje sadja Prevoznina na železnicah se za
tembra dalje nemška carina za sveža nepakirana jabolka 2 marki namesto 4-5 marke ko dosedaj. Zato pa odpade po 25. septembru izvozna premija za jabolka. Nemški uvozniki morajo nadoknaditi 2 marki za vsakih 10 kg jabolk, kupljenih po 15 mark franko nemško-jugoslovanska meja ali
kupljenih po 16‘50 marke franko madžarsko-nemška meja. Zaradi velikih vpoklicov v Nemčiji je reducirano število nemških tvrdk za uvoz svežega sadja iz Jugoslavije na 11 tvrdk. Od teh sta 2 v Berlinu, 2 v Miinchenu, po ena v Leipzigu, Breslau, Bremenu, Kol-nu, Dresdenu in na Dunaju.
»Slovenija« je vzela pod svoj kritični nož naš uvodnik »Tudi naše zahteve«, v katerem smo razpravljali o hrvatskem gospodarskem programu, kakor je naveden v spomenici hrvatskih gospodarskih ljudi. »Sloveniji« ni všeč, ker smo pripomnili, da bi bilo mnogo bolje, če bi zahtevali hrvatski gospodarski krogi prepoved kroš-njarstva v vsej državi, kakor pa da so zahtevali takšno prepoved le za banovino Hrvatsko. Dejali smo nadalje, da je sicer stališče hrvatskih gospodarskih krogov razumljivo, da pa ni tako daljnovidno, kakor je stališče, ki izvira iz solidarnosti vseh gospodarskih stanov. V boljše umevanje našega stališča moramo še poudariti, da smo označili zahteve hrvatskih gospodarskih krogov tudi kot naše slovenske zahteve in da torej nismo s svojimi izvajanji prav nič prišli v nasprotje s hrvatskimi gospodarskimi ljudmi.
Prišli smo le v nasprotje s »Slovenijo«, in sicer po njeni lastni nerodnosti, ker je premalo pozorno prečitala spomenico hrvatskih gospodarskih ljudi. »Slovenija« nam namreč očita, da si nismo na jasnem glede bistva avtonomije, ker smo pričakovali od Hrvatov, da zahtevajo prepoved krošnjar-stva v vsej državi. Kajti če bi Hrvatje to storili, modruje naprej »Slovenija«, bi dali pobudo za novo okrepitev centralizma. »Slovenija«. pa je mnenja, da je tudi s praktičnega stališča naša zahteva napačna, kajti prepoved kroš-njarstva le na Hrvatskem bodo Hrvatje takoj dosegli, dočim prepoved za vso državo bog vedi kdaj. Zato nam svetuje »Slovenija«, naj ne dajemo Hrvatom jalovih nasvetov, temveč naj raje povemo slovenski gospodarski načrt. Tega pa da si ne upamo povedati, ker da smo vedno cincali med avtonomizmom in centralizmom.
Predvsem moramo »Sloveniji« povedati, da mi sploh nismo da-ali Hrvatom prav nobenih nasvetov, kako si naj urede svoje življenje doma. To si je »Slovenija« v svojem kritičnem zanosu gladko izmislila. Mi smo samo označili svoje stališče do hrvatskih zahtev, ki se nikakor ne tičejo le samo-hrvatskih zahtev, temveč v znatni meri tudi zadev, ki se tičejo vse države. Da samo nekaj takih zahtev naštejemo: Tako zahteva spomenica revizijo obrtnega zakona, ki velja za vso državo, revizijo uredbe o posebnem obrambnem prispevku in uredbe o sanitetnem fondu, odpravo Prizada, ureditev izvoza in uvoza, revizijo socialne zakonodaje, izda naj se komentar k carinski tarifi, imenujejo naj se trg. atašeji pri naših zastopstvih v tujini, predpišejo naj se maksimalni ceniki mestnih in banovinskih trošarin za vso državo, revidirajo naj se pravice udeležbe pri licitacijah, skliče naj se konferenca za spopolnitev železniškega prometa, revidira naj se železniška tarifa, napravi naj se načrt za javna dela, občinam in mestom naj se izdajo natančna navodila za sestavo proračunov, predpiše naj se, da ne sme biti niti eno mesto izven rajona banovine (kar je danem edino Beograd); itd. itd. Vse to so zahteve, ki se tičejo vse države, nekatere pa celo direktno posegajo v zadeve drugih banovin, kakor zahteva glede Beograda.
Ali je po vseh teh dejstvih treba še posebej ugotoviti, kako vise
Ali bo morda »Slovenija« še Hrvatom očitala, da si niso na jasnem glede bistva avtonomije, ko pa zahtevajo stvari, ki »ne spadajo v njih področje«? Ali je morda »Slovenija« ves sporazum zaspala, da ne ve, da ostanejo tudi še po sporazumu železnice, trgovina, zunanja politika, vojska in deloma finance še skupne?
Da se vrnemo konkretno na našo zahtevo. Če zahtevajo hrvatski gospodarski krogi revizijo obrtnega zakona, bi prav tako Lahko zahtevali prepoved kroš-njarstva v vsej državi, ker bo novi obrtni zakon najbrže itak prepovedal krošnjarstvo. Iz naše pripombe, da bi se morala zahtevati prepoved krošnjarstva za vso državo ne pa le za banovino Hrvatsko, skonstruirati trditev, da si nismo glede avtonomije na jasnem in da pomagamo centralizmu zopet do veljave, je mojstrovina »Slovenije«, ki res zasluži občudovanje zaradi svoje neverjetne drznosti. Samo da je tudi čisto proč od resnice.
Kar se tiče slovenskega gospodarskega načrta še posebej, moramo povedati, da smo že ponovno
povedali smernice, na katerih mora biti zgrajen, in da ga je socialno - ekonomski institut začel tudi konkretno izdelovati. Ni pa naša krivda, če odločilni politični krogi v Sloveniji, ki edini morejo ta program izvesti, nimajo smisla za ta program. Tudi ta očitek »Slovenije« je čisto deplasiran.
Že celo neresen pa je očitek »Slovenije«, da mi cincamo med avtonomizmom in centralizmom. Vedno smo se odločno postavili proti centralizmu in neredko je tudi »Slovenija« z odobravanjem ponatisnila naša izvajanja. Nismo pa šli v vseli zahtevah tako daleč ko »Slovenija«, ki je v svojem radikalizmu dostikrat izgubila smisel za realnost. Ravno sedaj doseženi sporazum v državi pa je dal prav našemu stališču, ker se pač v politiki ne da vse doseči naenkrat. Že celo pa je v današnjih časih radikalizem v teh vprašanjih ne le nevaren, temveč bi mogel biti tudi usoden.
Za slovenski gospodarski načrt pa vodimo mi že skozi leta borbo in jo bomo tudi nadaljevali ter smo prepričani, da bomo tudi pripomogli k njegovi izvedbi.
Sko raives izvoz pod državno
Kontrolo opravila devizna direkciia Narodne banke
sadje zniža za 50°/o, da bi se s tem povečala potrošnja sadja v državi. _
Poštni minister more poštnino za'vsa vprašanja »Slovenije« v zraku?
Te dni se je na pristojnih mestih mnogo razpravljalo o ureditvi našega izvoza. Nova ureditev je postala potrebna iz raznih razlogov. Na eni strani je postalo nujno, da se napravijo v državi potrebne zaloge živil in drugih predmetov, da bi se preprečil dvig cen, ki je sicer neizogiben, kadar je svet v vojni. Na drugi strani pa je pridelek nekaterih proizvodov bil tako majhen, da se ne bi mogel niti najmanjši del teh predmetov izvoziti, ne da bi bila v nevarnosti redna preskrba prebivalstva s temi predmeti. To velja zlasti za koruzo in fižol, ki sta oba za prehrano prebivalstva velike važnosti.
Kot rezultat teh posvetovanj o novi ureditvi izvoza je bil sklep, da se stavi pod državno kontrolo skoraj ves naš izvoz. Izdan je bil seznam predmetov, ki pridejo pod kontrolo, hkrati pa je izdala devizna direkcija pri Narodni banki naslednje pojasnilo:
»Z ozirom na sedanjo mednarodno situacijo ter naglo otež-kočanje zunanje trgovine je postalo potrebno, da se uvede kontrola nad večino naših izvoznih predmetov, da bi se na eni strani zagotovila preskrba prebivalstva z najvažnejšimi predmeti, na drugi strani pa omogočila redna trgovina z drugimi državami, čeprav v zmanjšanem obsegu. Po vzoru mnogih drugih držav, ki so že davno uvedle kontrolo nad svojim izvozom in svojo zunanjo trgovino, je morala tudi naša država rešiti to vprašanje.
Na svoji seji dne 14. septembra je devizni odbor na podlagi utemeljenega predloga izvoznega ko-miteta sklenil, da se izdela seznam izvoznih predmetov, ki pridejo pod kontrolo. Za te predmete bodo v bodoče izdajali pooblaščeni zavodi izvozna dovoljenja le proti predhodnemu pooblastilu devizne direkcije Narodne banke. Ta lista je bila danes določena ter vsebuje
poleg določenega števila novih predmetov tudi vse one predmete, ki so bili že prej predmet raznih okrožnic Narodne banke oz. devizne direkcije, da se je z njimi uredil plačilni promet s tujino. V seznam pa niso bili vneseni predmeti, katerih izvoz je bil že dosedaj pod kontrolo Prizada oz. Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, kakor velja to za pšenico, živino, živalske proizvode in drugo, kateri predmeti ostanejo še nadalje pod kontrolo obeh imenovanih ustanov.«
Na koncu tega sporočila se zagotavlja, da se bo kontrola v praksi izvajala tako, da bo to v skladu s potrebami države in da ne bo nikakih neljubih motenj v dosedanjih trgovinskih odnosih naše države z drugimi državami.
Nato sledi seznam, ki obsega 17 raznih vrst proizvodov, in sicer: 1. kmetijske proizvode, 2. živinorejske, 3. gozdarske in lesne, 4. proizvode kmetijskih panog industrije, 5. prsti, zemlje in kamna, 6. rude, žlindre in pepela, 7. iz-kopke (fosili) za gorivo, 8. mine ralna olja, smole in drugo, 9. raz ne predelave, 10. kemične lekar niške proizvode, 11. rastlinska in živalska prediva, material in izdelke, 12. ustrojene kože in krzno in izdelke iz usnja, 13. kavčuk in gutaperko, 14. lesene izdelke,
15. papir in papirnate izdelke,
16. kovine in izdelke iz njih,
17. stroje, orodje in aparate.
Politične vesti
Italijanski listi javljajo, da se vodijo med Italijo, Jugoslavijo in Grčijo pogajanja za zagotovitev miru na Balkanu.
Bolgarska vlada je izdala oficial-no sporočilo, da ostane v sedanji vojni popolnoma nevtralna.
Turški zunanji minister Sara-dzogla odpotuje v Moskvo, da dobi avtentične vesti o ruskih namerah glede Turčije.
pisati navdušene članke o turško-ruskem prijateljstvu. Listi nagla-šajo, da bo to prijateljstvo bistveno pripomoglo k obnovi miru.
Nemška gospodarska misija pride ta teden v Bukarešto, da se zlasti dogovori o romunskih dobavah nafte in olja.
Romunsko poslaništvo v Rimu je pozvalo vse romunske državljane, da se vrnejo v Romunijo.
Grški vojni minister je demobiliziral letnik 1937.
Boji na zapadni fronti so po francoskih poročilih že stopili v drugo fazo ter je prišlo do prvih bojev med obema armadama, dočim so bile dosedaj le bitke med predstražami ter topovski boji. Na mnogih krajih so Nemci začeli protiofenzivo, vendar pa francoska poročila naglašajo, da te protiofenzive niso bile uspešne. Boji se vodijo že tik pred Siegfriedovo črto. Nekateri pariški listi trde, da je Saar-briicken že čisto obkoljen in da so v mesto tudi že vkorakale francoske patrulje, da pa bodo Francozi poročali o zavzetju mesta šele potem, ko bo mesto trdno v njihovih rokah. Francoska poročila naglašajo, da se vodijo boji samo na nemškem ozemlju. Nemška poročila pa pravijo, da je bilo več francoskih napadov odbitih in da. so imele pri tem francoske čete velike izgube.
Francozi poročajo, da so izvedli Nemci, velik napad na planoto v saarski kotlini. Napada se je udeležilo 6 nemških divizij. Francozi da so pustili priti Nemce blizu, nato pa jih s koncentričnim ognjem odbili. V nedeljo ni bilo bojev na zapadni fronti. — Francosko vrhovno poveljstvo poroča, da so francoske čete mestoma prodrle 20 km globoko na nemško ozemlje.
Nemški listi so začeli obširneje razpravljati o novi ureditvi Evrope, zlasti na vzhodu Evrope po likvidaciji poljske vojske. Po nekaterih vesteh bi Poljska sploh izginila, po drugih bi dobila podobno stališče kakor češka. Tudi o velikosti nove Poljske si niso nemški listi edini. Pač pa so soglasni o tem, da si bosta Nemčija in Rusija razdelile Poljsko.
Boji na poljskih bojiščih se nadaljujejo z vso trdovratnostjo. Poljaki poročajo, da so nemško prodiranje ustavili, dočim poročajo Nemci o novih uspehih. Tako poročajo, da so zasedli mesto Prze-mysl. Vojski v Varšavi so dali Nemci dvanajsturni rok, da se vda, ker bodo sicer Nemci Varšavo popolnoma razdejali. Pustili bodo samo še dvanajsturni rok, da se prebivalstvo evakuira, nakar bi se začel splošen bombardma na vse mesto. V predmestju Praga se vodijo ogorčene borbe med Nemci in Poljaki. Tudi v trdnjavi Brest Litovsk se bijejo še silni boji. Nekateri poslaniki so se vrnili na Poljsko. Tudi poljska vlada se je vrnila z romunske meje bolj v notranjost Poljske.
Nemci nadaljujejo prodiranje v Poljsko. Zavzeli so Brest-Litovsk, Lublin in druga mesta. Poročajo tudi, da so presekali poljsko armado in ji odrezali odstop v Romunijo.
Romunska vlada je izdala navodila glede poljskih beguncev. Otrokom in ranjencem bo dala Romunija zatočišče. Politične osebe se bodo morale nastaniti v določenih krajih ter prenehati z vsakim političnim delovanjem. Vojska se razoroži in namesti v posebnih taboriščih, kjer mora ostati do konca vojne. Izdani so tudi potrebni zdravstveni predpisi, da ee ne zanesejo v Romunijo kakšne bolezni.
Italijanski listi poročajo, da bo v kratkem sklican nemški rajhstag, ker Nemčija upa, da_ bo vojna na Poljskem kmalu končana.	„
V ameriški javnosti se je začel velik boj ali naj ostane Amerika sc nadalje nevtralna ali naj spremeni sedanji zakon o nevtralnosti v korist Francije in Anglije, ali pa naj stopi v vojno ob strani obeh _ za-padnih demokracij. Polkovnik Lindbergh se je baje izjavil proti vstopu Amerike v vojno.
Panameriška konferenca je sklicana v Panami. Konferenca bo sklepala o naslednjih vprašanjih. ukrepi za zagotovitev nevtralnosti ameriških držav in za zaščito tr govine, določitev ukrepov, da se prepreči vmešan je ameriškega kontinenta v evropsko vojno mukrP za varnost plovbe, trgovinehn W
Med R J in so se ustavile
vse* sovražnosti na mongolski in
mandžurski meji. Japonske in.sovjetske čete ostanejo na mestih, ki so jih zasedle dne 16. septembra. Ujeti vojaki se medsebojno zamenjajo. Po likvidaciji obmejnih sporov med Rusijo in Japonsko pa se bo sklenil med obema državama nenapadalni pakt, podoben, kako je bil sklenjen med Nemčijo m Rusijo Rusija Ima s tem svoje vzhodne meje zavarovane Japonska pa bo mogla sedaj poslati svoje čete z Mandžurije na Kitajsko m nadaljevati zavojevanje Kitajske.
Denarstvo
Vloge v beograjskih bankah se vračajo
Iz Beograda se poroča, da je nastal v bankah zopet normalni položaj. Dviganje vlog do 5000 din je zelo majhno in skoraj ni večje ko v normalnih časih.
Tudi v vsej državi se je položaj zboljšal. Vseh hranilnih vlog v državi je za okoli 11 milijard, din. Od tega odpade na blokirane vloge okoli 3’5 milijarde din. V zadnjih sedmih dneh je bilo po vesteh iz bančnih krogov dvignjeno v vsej državi skupno vlog za 250 do 300 milijonov din, kar znaša od vseh vlog le okoli 3’8%.
Vlagatelji pri Državni hipotekarni banki niso samo nehali dvigati vlog, temveč so jih začeli tudi vračati. Tako je samo centrala v Beogradu prejela v ponedeljek 2 milijona din novih vlog. Podobna poročila pa prihajajo tudi od vseh podružnic banke v državi. Tudi vlagatelji Poštne hranilnice so se popolnoma pomirili. Pri zasebnih bankah v Beogradu je položaj še bolj ugoden. Tako je neka velika banka v Beogradu, ki ima za okoli 100 milijonov din vlog, izplačala v petek saino 18.000 din vlog, odpovedanih pa je dobila vlog za 160.000 din. Iz tega se vidi, da so se vlagatelji popolnoma pomirili in da bodo mogli naši denarni zavodi delovati zopet normalno.
Tečaji nazadujejo še nadalje
Beograjska borza se je dolgo upirala vojni psihozi in tečaji vrednostnih papirjev so ostali na borzi nespremenjeni ali pa zelo neznatno padli tudi v najtežjih dneh. Vse pa kaže, da je splošni padec papirjev na tujih borzah vplival tudi na beograjsko borzo iu ponudba drž. vrednostnih papirjev je bila velika. Javna roka je večinoma ponujene papirje kupila. kljub temu pa so tečaji znatneje nazadovali, kakor kaže na-
slednja tabela:	8.9.	15. 9.
2'5% vojna škoda	444 —	420’—
7% investicijsko	96’—	95’—
4% agrarne	59 —	58’-
6% begluške	82'50	77'25
6% dalmatin. agr.	79 —	73'50
6% gozdne	77 —	73’50
7% Blair	91 —	88’—
8% Blair	97 —	91’—
7% Seligman	96 —	100’—
7% stabilizacijsko	95-	95’—
Tečaji so torej prav različni in logičnosti jim ni mogoče očitati. Rentabilnost državnih vrednostnih papirjev je zato silno različna ter znaša: vojne škode 5'95%, investicijskega posojila 7'37, 4% agrarnih obveznic 6’90%, 6% begluških 7'76, 6% gozdnih 8'16%, 7% Blair 7'95 in 8% Blaira 879%.
Padec funta in fr. franka na curiški borzi
V petek je angleški funt na curiški borzi močno nazadoval. Padel je od 17 75 na 17. Istočasno je občutno nazadoval tudi francoski frank, in sicer od 10'05 na 975. Belgijski frank pa je nazadoval od 76 na 75’87. Nasprotno pa je ameriški dolar zabeležil skok od 443'50 na 444, dočim je ostal tečaj Amsterdama z 235 25 neizpreonenjen.
Posledica padca funta v Curihu se je pokazala tudi na borzi v Beogradu. v svobodnem prometu je nazadoval tečaj funta od 220'12 na 210 58, francoski frank pa je nazadoval od 124’63 na 12077. Nazadovali pa so tudi tečaji drugih, tako Ženeve od 1240'13 na 123873, Bruslja od 942‘49 na 939’82 in Amsterdama od 2917'40 na 2904'09.
Tečaj klirinške marke je ostal neiapremenjen na 14’30, prav tako je ostal neizpremenjen tudi dolarski intervencionistični tečaj 55 din.
Angleški valutni položaj
Obtok bankovcev v Angliji stalno narašča. V zadnjem tednu avgusta se je zvišal za 21-5, v prvem tednu septembra za 20 in v 2. tednu za 3-5 milijona funtov, da je dosegel rekordno višino 553 milijonov funtov. Denarni obtok je večji ko lani za 75 milijonov funtov. Poleg tega so bili proglašeni kot zakonito plačilno sredstvo poštni čeki. Koliko je teh, ni znano. Obtok bankovcev se je v tej veliki meri povečal predvsem zaradi evakuacije prebivalstva iz velikih mest. Pričakujejo, da bo po evakuaciji nazadoval. Na drugi strani pa bodo narasli stroški za vojno in se bo morda zaradi tega obtok bankovcev še nadalje večal.
Anglija je ustavila nakup fun-
»Neue Zurcher Zeitung« je objavila naslednje poročilo iz Pariza:
Na zaupanju v vojaško in gospodarsko obrambno sposobnost države sloneča preusmeritev proizvajalnega in razdelilnega aparata zelo napreduje v Franciji. Ta prehod olajšujejo ne samo skrbni ukrepi oblasti, ki so neprimerno bolj temeljiti in dalekosežni kakor pred 25 leti, temveč tudi disciplinirano in mirno ponašanje francoskega prebivalstva. V Parizu ni niti navala na trgovine z živili in na bencinske črpalke niti se ne opaža širjenje še iz zadnje vojne v spominu ostalega kopičenja blaga. V kolikor bi še grozila nevarnost trenutne motnje razdelitve blaga zaradi" večjega povpraševanja kot posledica mobilizacije ter evakuacije, se država temu prilagoduje pod najbolj ugodnimi pogoji. Državna poseganja v omejitev oz. racioniranje potrošnje se niso izkazala kot potrebna. Tudi pripravljanje zasebnih živilskih zalog oz. previdnostna zapora posameznih živil sta tudi odveč. Svobodna preskrba prebivalstva z vsemi za življenje važnimi predmeti se na noben način ne moti s postavitvijo neke lestvice za potrebe, kakor so bile v nekaterih državah s prisilnim deviznim gospodarstvom znane že pred pričetkom vojne.
*
Neka nevarnost pa bi mogla nastati, da dobi v dobi preusmeritve v trgovini špekulacija na dvig cen neki pomen. V tem oziru je vlada upravičena zahtevati od trgovine disciplino, ki ustreza oni potrošnikov. Za neupravičen dvig prodajnih cen so bile napovedane najstrožje kazni. Med drugim se predvideva zaprtje trgovin in odvzem obrtnega lista. Osrednje in lokalne oblasti za nadzorstvo nad cenami skrbe za to, da izostane vsako navijanje cen zlasti v onih krajih, kjer je povpraševanje zaradi evakuacijskih ukrepov posebno naraslo. Strokovna zveza francoske detajlne trgovine zahteva od svojih članov najstrožjo disciplino glede cen ter podpira vse ukrepe centralnih oblasti. Na podlagi nove uredbe gospodarskega ministrstva se prepoveduje vstavitev novega nepoklicnega posredovalca med proizvajalcem oz. legalnim trgovcem ter konsumenti.
*
Oskrba Francije z živili je zaradi materialne priprave ter zagotovljene zveze z dobavnimi deželami organizirana na način, ki zelo olajšuje prehod normalnega gospodarstva v vojno gospodarstvo. Gospodarstvo z živili temelji v Franciji v mirnem času večinoma na samopreskrbi. Na podlagi poročila, ki je bilo objavljeno na zadnji letni skupščini strokovne zveze francoske trgovine z živili,
tov v tujini. V Londonu ne dajejo več dolarjev ali drugih deviz za zlato, ki ga ponujajo ne v Angliji stalno živeči ponudniki. Ker so zaradi izbruha vojne stroški za zavarovanje in transport denarnih pošiljk silno narasli, prodajajo tuji lastniki zlata raje angleškemu deviznemu fondu tudi po nižji ceni zlato, kakor pa da bi ga pošiljali v tujino. Izkupiček pa morejo transferirati samo s prodajo na svobodnih deviznih trgih. To je eden razlogov, da je funt nazadoval.
Angleška banka daje devize samo še za uradno dovoljene namene, zlasti za predvojne obveznosti in za komercialne potrebe. Nič pa ne bi bilo presenetljivo, če bi izdala angleška vlada nove devizne omejitve.
znaša normalna potrošnja na živilih v Franciji po teži okoli 20 milijonov ton na leto. Od tega odpada na kruh in močnate izdelke 5,6 milijona ton, 0,9 milijona na sladkor, 1,7 na meso, 1,6 na surovo maslo in sir, 0,27 na olja in masti, 7,7 na zelenjavo in sočivja (od tega 4,8 milijona ton na krompir), 1,5 na sadje in 0,3 milijona ton na kolonialne predmete. Letna potrošnja pijač pa znaša 135 milijonov hi, in sicer 65 milijonov hi vina, 46 mleka, 14 do 15 piva, 7 do 8 milijonov lil jabolčnika. Kako velika je samopreskrba Francije z živili, dokazuje že to, da krije Francija povprečno na leto le 2,6% svoje potrošnje z nabavami v tujini. Najvišje uvozne kvote odpadejo na posušeno sadje 76,3%, kavo 70%, čaj 57%, masti 26%, ribje konser-ve 16% itd. Upoštevati pa je treba še to, da bi se mogel velik del potrebščin kriti z dovozom iz francoskih kolonij. Za kruh, meso, vino. mleko in mlečne izdelke je tem manj nevarnosti, da se ne bi mogle potrebe na njih popolnoma kriti, ker se bodo mogli ti predmeti sedaj nabaviti v vsej Franciji, dočim je bilo to v zadnji vojni popolnoma drugače. Ce bi se potreba uvoza drugih predmetov (n. pr. mesnih konserv), ki so zlasti za vojaško prehrano važni, pokazala v večji meri, potem daje gospodarstvo zapadnih demokracij
Minister za trgovino in industrijo dr. Andres je sprejel v svojem kabinetu novinarje ter jim dal nekatere podatke o gospodarskih namerah in ukrepih vlade. Pri tem je poudaril željo vlade, da bi bila javnost natančno informirana o delu vlade. V nevezanem razgovoru je dal minister nekatere zelo zanimive podatke. Med drugim je dejal:
Vojno stanje, v katerem je danes Evropa, je ustvarilo za vse države in tudi za nevtralne novo situacijo, zlasti v gospodarskem pogledu. Mednarodni trgovinski odnošaji — tudi med nevtralnimi državami — so zadeli na razne težkoče. Proizvodnja vojskujočih držav se vedno bolj prilaga vojnemu gospodarstvu. Pa tudi prometne razmere otežkočajo trgovino. Zato so tudi nevtralne države prisiljene, da izdajo nekatere posebne ukrepe, da zmanjšajo izvoz in uvoz nekaterih predmetov. Predvsem pa da morajo gledati na to, da povečajo lastno proizvodnjo. Zunanja trgovina se mora skratka prilagoditi drugim či-
Imenovan je bil novi upravni odbor Hranilnice banovine Hrvat-ske. Za predsednika hranilnice je imenovan dr. Krnjevič, glavni tajnik HSS. V upravnem odboru je tudi več trgovcev, tako Alojz Prpič, Martin Jakovac in Zvonko Polič.
Promet na ljubljanski borzi je
znašal pretekli teden 12,12 milijona din. Na zagrebški borzi je znašal 12,78, na beograjski pa 21,78 milijona din.
Tečaj gdanskcga goldinarja so določili Nemci na 70 pfenigov. Do konca tega meseca pa morajo priti vsi gdanski bankovci iz prometa.
Španska vlada je sklenila, da razpiše notranje posojilo v višini 2 milijard pezet. Notranje posojilo je postalo potrebno, ker ni danes zaradi vojne misliti na zunanje posojilo.
Zaradi sporazuma med Rusijo in Japonsko so se dvignili tečaji papirjev na tokijski borzi. Posebno so napredovali tečaji petrolejskih družb na Sahalinu.
na morjih jamstvo, da se bodo mogli ti predmeti dobiti.
*
Uradno sporočilo pravi, da je preskrba Francije z živili zajamčena, pa naj se zgodi kar koli. Zaloge pšenice ne delajo nikakih skrbi, ker je poleg sedanje žetve, ki se s pomočjo raznih pomožnih moči hitro spravlja v skladišča, še na razpolago 18 milijonov stotov iz prejšnje žetve. V nekaterih tujih listih objavljene vesti o dozdevnih nakupih Francije v Argentini se tu odločno demantirajo. Pri sedanjem stanju pšenične oskrbe Francije to tudi ne bi imelo smisla. Prav tako so zaloge krmil in ovsa zadostno bogate. Kar se tiče sladkornih zalog je treba opozoriti na to, da je bil premajhni pridelek sladkorne pese v lanskem letu izhodišče za boso sladkorne cene v Franciji. Z uporabo zalog pa se more ta primanjkljaj kriti, dočim bo dala letošnja letina sladkorne pese presežek. Nalaganje majhnih zalog priporočajo oblasti samo za surovo maslo, ker se pričakuje, da se bodo na zimo cene za surovo maslo dvignile.
Za gospodarsko mobilizacijo glede oskrbe prebivalstva z živili ustanovljeno provizorično tajništvo se bo sedaj spremenilo v stalni urad za preskrbo prebivalstva z živili. V zvezi s tem je bilo ustanovljeno generalno tajništvo pri kmetijskem ministrstvu za preskrbo prebivalstva z živili.
niteljem gospodarske politike, zlasti deviznim in valutnim. O vsem tem že razpravlja koordinacijski odbor, v najkrajšem času pa se bo ustanovila direkcija za zunanjo trgovino, ki bo urejala vso našo zunanjo trgovino.
Predvsem je potrebno, da se poveča naša domača proizvodnja. Se vedno je polno predmetov, ki jih doma ne izdelujemo, čeprav bi jih mogli. Nekatere nismo izdelovali, ker je bila njih proizvodnja premalo rentabilna. Danes pa je položaj drugačen in vprašanje rentabilnosti proizvodnje je stopilo na drugo mesto, zlasti še z ozirom na težkoče pri uvozu teh predmetov. Da se bo mogla proizvodnja povečati, je potrebno predvsem ustvariti ugodne kreditne pogoje za industrijo, da se bodo mogle nove industrije ustanoviti. Sklep vlade, da nič ne stori, kar bi moglo ovirati našo gospodarsko delavnost, je bila v gospodarskih krogih zelo dobro sprejeta. Potrebno pa je, da tudi banke, in ne samo zasebne, pravilno razu-
mejo svojo nalogo in da ne zmanjšajo kredite gospodarstvu.
Ni danes na svetu države, ki bi izvajala deflacijsko politiko. Pri nas je ta tembolj napačna, ker bi povzročila samo tezavracijo denarja, ki pomeni naj večjo nevarnost za gospodarstvo. Ni danes poglavitno vprašanje denarja, temveč proizvodnje.
V kolikor so utemeljene pritožbe gospodarskih krogov, da nekatere denarne ustanove zmanjšujejo ali celo odpovedujejo kredite produktivnim gospodarskim podjetjem, se mora reči, da to prav gotovo ni v intenciji vlade. Na takšne primere je treba takoj opozoriti pristojne kroge, ki bodo gotovo storili potrebne korake, da ne bo trpela naša proizvodnja škodo.
Uredba o izplačevanju vlog se
je izkazala kot potrebna in ni potrebno, da bi se spremenila.
Zemljepisni položaj je takšen, da v doglednem času ni nevarnosti za naš uvoz. Zato dosedaj niso bile potrebne nikake omejitve potrošnje. Računati pa moramo s tem, da se bo naš izvoz zmanjšal. S tem pa se bo zmanjšal tudi naš uvoz. Zato se bo morala za nekatere predmete zmanjšati potrošnja, zlasti potrošnja bencina za zasebne avtomobile.
Proti ločenim zbornicam
Trgovinski minister je nadalje izjavil, da je predsedništvo industrijske zbornice v Zagrebu odstopilo in da je namesto predsednika Arka imenoval za predsednika zagrebškega industrialca Cekuša. V najkrajšem času bodo nove volitve v zagrebško industrijsko zbornico. Pričakuje se, da bo nova industrijska zbornica zopet sklenila združitev s trgovinsko zbornico, ker je treba, da se gospodarski ljudje čim bolj združujejo, ne pa ločijo.
Končno je omenil trgovinski minister, da je treba dati gospodarskim ustanovam čim večjo avtonomijo, da sami rešujejo svoja vprašanja in sami volijo svoje zastopnike.
Zunanja trgovina
Izvoz fižola in koruze je prepovedan tako v klirinške ko neklirin-ske države, ker bi bila sicer v nevarnosti prehrana domačega prebivalstva.
Blagovni promet med Nemčijo in Jugoslavijo je zopet normalen, ker je železniški promet zopet obnovljen. Jugoslovanski izvozniki naj se pred odpremo vsake pošiljke obrnejo za informacije na gen, zastopstvo nemških železnic v Beogradu (»Generalvertretung der Deut-schen Reichsbahnen«, Kralja Aleksandra 2a, poštni predal 714.)
Naš_ izvoz prašičev v Nemčijo in Slovaško se je po izbruhu vojne ustavil. Sedaj pa se bo zopet obnovil ter bomo izvažali prašiče na Slovaško in na Dunaj.
Nemčija namerava naročiti večje količine bombaža v Sovjetski Rusiji. Dosedaj je kupovala Nemčija v Rusiji le neznatne količine bombaža.
Madžarsko-romunska trgovinska pogodba je bila podpisana. Z njo se ureja tudi plačilni promet med obema državama.
Neka turška komisija je nakupila na Madžarskem 700 čistokrvnih konj, ki jih je plačevala povprečno po 1100 pengov. Tudi neka iranska komisija je nakupila na Madžarskem okoli 100 konj.
Francija je nakupila v Romuniji velike količine živil po cenah, ki so za 40% višje kakor pa jih je plačevala prej.
Na trgu z juto je nastala velika hosa, ker je indijska vlada naročila pri tvornicah 60 milijonov vreč za pesek in 2 milijona jardov jute.
Ameriške pomorske zavarovalnice so zopet začele zavarovati italijanske parnike po običajni tarifi. Zavarovanje nemških parnikov so ameriške zavarovalnice sploh odklonile, za italijanske pa so prej zahtevale posebno takso. Ta je sedaj odpravljena.
Argentinska vlada je naročila nadaljnjih 30 motornih vagonov pri tvrdki Ganz v Budapešti, in sicer brez licitacije. Z novimi vagoni bo imela Argentina, ki polagoma elektrificira svoje železnice, v prometu nad 150 motornih vagonov.
Organizacija vojnega gospodarstva v Franciji
Poročilo	švicarsk
Gospodarski načrti in ukrepi
izjava trgovinskega ministra dr. Andresa
Dobave - licitacije
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 28. septembra ponudbe za dobavo amerikan platna, palic iz bronce za avtogeno varjenje, elektrod za električno varjenje, električnih žarnic, železne in cinkove pločevine, ter amonijaka; 2. oktobra jeklene vrvi, raznih vijakov, admiralskega sidra, jeklene vrvi, Škarij, pil, kladiv, kravje kože ter lanene in konopljene jadrenine.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 26. septembra ponudbe za dobavo nosilca iz litega železa; 27. septembra jelovega jamskega lesa, krampov, zgrtal, rudarskih želez in raznih lopat.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 30. septembra ponudbe za dobavo 20.000 kg fižola; do 3. oktobra raznih krogličnih ležajev, mrež iz pletene žice, žel. rešet idr.; do 4. oktobra za razno okovje za pohištvo; dne 6. oktobra bo pismena licitacija za dobavo belih in pisanih krp za čiščenje.
Strojna šola mornarice, Boka Kotorska, sprejema do 2. oktobra ponudbe za dobavo jelovih, boro' vih, bukovih, jesenovih in hrastovih desk.
Pomorska obalska komanda v Splitu sprejema do 26. oktobra ponudbe za dobavo raznih nadpisov na emajliranih ploščah.
Zakai so padle cene pšenic/
Pričakuje se dvig cen
LICITACIJE
Dne 22. septembra bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena licitacija za napravo lesenih okvirjev za okna in drugih del na popravilu vojnega objekta v Slov. Bistrici.
Dne 23. septembra bo pri Vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo raznih plutovinastih zamaškov in lončkov za mast; dne 26. septembra bo licitacija za dobavo amerikan platna.
Dne 25. septembra bo pri Upravi zavoda »Obiličevo«, Kruševac-Obi-ličevo, licitacija za dobavo motor-kompresorja.
Dne 30. septembra bo pri »Mornariški izvidniški komandi« v Šibeniku licitacija za dobavo raznega kuhinjskega orodja.
Dne 3. oktobra bo pri ekonom, oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo cina, cinka, svinca in cinkove pločevine; 5. oktobra za dobavo ban-daž; 6. oktobra za dobavo bakrenih plošč in omotačev; 9. oktobra za dobavo cina v zameno za stare bandaže; 10. oktobra za dobavo je klenih cevi; 11. oktobra za dobavo regulatorjev in razvodnih tabel za vagonsko električno razsvetljavo; 12. oktobra za dobavo Instalacijskega električnega materiala; 13, oktobra pa za dobavo pocinkane pločevine v zameno za stari cink.
Dne 28. septembra se vrši pri za vodu »Obiličevo«, Kruševac-Obili čevo, licitacija za dobavo aluminijastih in železnih kotlov; 3. okto bra za dobavo instalacije muflov ske peči za sulfat in solno kislino 10. oktobra za dobavo kompletne instalacije za nitroglicerin.
Dne 14. oktobra bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu lici tacija za dobavo 5.000 m3 jelovih hlodov.
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje vdrugič dobavo 5.500 talilnih patron (varoval) in 3000 raztržnih žaric z direktno pogodbo na dan 30. septembra t. 1. Pogoji se' lahko vpo-gledajo ali kupijo po din 10'— v pisarni direkcije.
Izdelava zimske obleke. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za izdelavo 680 zimskih hlač, 100 bluz, 100 kap in 85 plaščev. Licitacija bo dne 7. oktobra t. 1. ob 11. uri v pisarni ekonomnega odseka, Sv. Jakoba trg štev. 2. Pogoji po din 30'— v pisarni podpisane direkcije.
Dne 22. septembra bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za napravo podu, stropa in omar za barake v Dravljah.
Dne 22. septembra bo v inten-danturi štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo 91.900 kg svinjske masti.
Dne 19. septembra bo pri Vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo lanenega plat na, vrvice ter sukanca; 22.septembra amerikanskega platna; 29.septembra morske trave.
Dne 25. septembra bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo gutaperke; 26. septembra trakastega železa; 27. septembra parafina.
Dne 27. septembra bo pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu licitacija za dobavo raznih vi jakov, matic, zakovic in žebljev.
(Predmetni oglasi so interesentom v pisarni Zbornice za TOI Ljubljani na vpogled.)
V beograjskih krogih se takole razlaga situacija na našem pšeničnem trgu:
Padec cen na našem trgu je dal povod za razne komentarje. Resnica je, da se je pretekli teden prodajala pšenica pri nas v nekaterih krajih izpod 100 din za stot, dočim se je istočasno na mednarodnih trgih cena pšenice podvojila. Na pristojnih mestih zagotavljajo, da je sedanja situacija le prehodna in da se mora pričakovati dvig cen.
Sedanja situacija ni nastala nepričakovano. Pristojni činitelji so letos določili žitni režim ter določili ceno, ne da bi predhodno koga vprašali, kakšne posledice bo imel ta režim. Odkupna cena je bila določena na 165 din baza Tisa, t. j. na 5 din više kakor lansko leto, oz. za 25 din više, kakor je bila cena naše pšenice doma pred samim začetkom žetve. To se je storilo v trenutku, ko je znašala izvozna pariteta proti tečajem liverpoolske borze 54 din za metrski stot, ko se je vedelo, da so dosegle zaloge svetovne pšenice takšno količino, kakršno statistiki in zgodovina sploh ne pomnijo in ko se je vedelo, da prihaja po lanski rekordni žetvi še ena rekordna žetev.
Lansko žetev v naši državi je ocenilo kmetijsko ministrstvo na 303.000 vagonov. Letošnja žetev se ceni na 286.000 vagonov. Če se računa, da znašajo potrebe za seme okoli 40.000 vagonov, za prehrano prebivalstva (15 milijonov ljudi po 130 kg) 195.000 vagonov, potem se vidi, kako velik presežek pše^ niče ostane za izvoz.
Pri določevanju cene se je na^ pravila še ena napaka. Pri določevanju cene bi se moralo iti z najnižje točke k višji, da bi bila cena tem višja, čim kasneje bi se prodala pšenica. Ta sistem bi zavlekel velike ponudbe. Napaka je bila tudi to, da se je v času objavljenja intervencijskih cen reklo, da so te cene predvidene samo za začetek, da bi se pomagalo socialno najšibkejšim kmetovalcem.
Vise to je moralo povzročiti velikansko ponudbo pšenice na našem trgu. Za taksno ponudbo pa naša dežela ni bila niti najmanj pripravljena. Znano je, v kakšnih razmerah je naša organizacija za sprejem blaga. Na eni strani manjka prikladnih prostorov za nameščcnje prevzetega blaga, na drugi strani pa manjka potrebni vozni park. Tako se je dogodilo, da je moral Prizad v teku samo šestih tednov nakupiti 35.000 va gonov, dočim se je druga leta , tem času odkupilo največ 5 do 10 tisoč vagonov. Ta velik nakup je še bolj otežkočil rešitev vprašanja kako vskladiščiti vse to blago.
Treba je opozoriti samo na šte vilo razpoložljivih vlačilcev. Na vsej Donavi je približno 1500 vla čilcev. Od tega služi 250 vlačilcev za notranjo potrebo obdonavskih dTŽav. 250 vlačilcev se potrebuje za prevoz drugega blaga (rud, lesa kosovnega blaga in podobno), okoli 10% vlačilcev je stalno v popra vilu, da je skupno na razpolago le 850 vlačilcev. Od teh 850 vlačilcev so (Madžari že takoj v začetku naročili 350 vlačilcev, Romuni 230, Bolgari 50, da je ostalo za Jugoslavijo samo 200 vlačilcev, dočim bi potrebovali za naše blago nad 400 vlačilcev.
Ko so pristojni spoznali, v kako težki situaciji so, so sklenili, da najprej razbremene trg z izvozom ter so zato prodali v Nemčijo 12.750 vagonov pšenice. Ko so prišli znani resni politični dogodki in ko je stopila v veljavo uredba o rezervah živil, se je skušalo doseči, da bi se vsa pšenica, ki je bila Prizadu na razpolago in ki se še ni izvozila, uporabila za te rezerve. V resnici se je tudi velik
del preostankov rezerviral deloma vojsko, deloma pa za civilno prebivalstvo, kakor je to bilo zamišljeno že lansko leto, letos pa tudi urejeno z omenjeno uredbo. Razume se, da se tudi te količine ne morejo prevzeti z onim tempom, ki bi bil v današnjih razmerah potreben. Zato je izdalo trgovinsko ministrstvo naredbo, s katero so bili zavezani vsi, ki so prodali pšenico Prizadu, da to pšenico hranijo za Prizad, da bi se ria ta način omogočilo postopno plasiranje Prizadu prodane pšeni-in da bi se ta zagotovila za notranji trg.
Previsoka cena pšenice v začetku kampanje je imela dvojne posledice. Na eni strani je preplašila proizvajalce in jih nagnala, da so se sikušali čimprej rešiti pšenice. Kupci pa so se vzdrževali nakupov, ker so bili prepričani, da bodo cene pšenici padle. Proizvajalci so torej silili s prodajo, kupci pa so nakupe odlašali. Špekulacija ni našla nikakega povoda, da računa z dvigom cen ter je zato delala za beso. Mlini, ki v normalnih časih kupijo v prvih treh mesecih po žetvi po 30.000 vagonov, niso kupili letos niti primeroma takšne količine. Vsekakor je vplivala tudi relativno ugodna žetev v tako imenovanih pasivnih krajih, kjer je konsum zato tudi pokazal posebno zanimanje za nakup pšenice.
Nastala je torej situacija velike ponudbe z istočasno majhnim povpraševanjem. Državna interven-
cijska ustanova je ostala sama na trgu in vse je padlo na njo. Najhujše pa je to, da ta ustanova sploh ni imela možnosti, da vse to blago prevzame, ker ni imela zadostnih prometnih sredstev. Ker se je blago plačevalo na podlagi prevoznih dokumentov, so kupci prenehali z nadaljnjimi nakupi, ker niso mogli likvidirati niti svojih prejšnjih. Samo naravno je bilo, če so proizvajalci reagirali na to s še večjimi ponudbami. Tako so nastale velike razlike med cenami, ki jih plačuje Prizad, in onimi, ki jih dejansko dobe kmetovalci.
Poleg vseh napak, ki so bile storjene, pa se more vendarle reči, da je bil glavni vpliv za naval ponudbe psihološke narave. Proizvajalci so pri tem s svojo nervoznostjo najbolj škodovali samim sebi. Ce pa se je sedaj grešilo, ni treba, da bi se še v bodoče. Danes so razmere na svetu takšne, da ni nobene nevarnosti, da bi cene pše nici padle. To se vidi tudi že na tečajih tujih borz. Paritetni tečaj proti njujorški borzi je znašal v petek že 113'78 din. Pri takšnem položaju se je treba vprašati, od kje prihaja vpliv za pospešeno prodajo pšenice. Kdo ima interes na tem, da se pšenica neumno meče na trg? Res je seveda, da so imeli svoj vpliv tudi dogodki po svetu na naš razvoj. Verjetno je, da se bo sedaj nakup in odkup blaga vršil pri nas na drug način kakor pa dosedaj. Vendar ta sprememba ne daje nobenega povoda za padanje cen.
wehra knez Starhemberg, ki se
mudi v Nici, je poslal Daladieru pismo, v katerem ga prosi za dovoljenje, da začne organizirati avstrijsko legijo proti Nemčiji.
Švicarska in nizozemska vlada sta protestirale v Berlinu, ker se pregledujejo poštne pošiljke iz obeh držav, namenjene v severne države.
Najbolj moderna slovaška tekstilna tovarna pri Ružomberku, ki pripada Mautnerjevemu koncernu, je pogorela, škoda znaša več ko pet milijonov slovaških kron.
Na Južnem Tirolskem je bilo v letu 1937. 12 industrijskih podjetij, danes pa jih je 20. število v teh tovarnah zaposlenih delavcev se je zvišalo od 1800 na 3000. Do konca tega leta se namerava odpreti še 10 novih tovarn, v katerih bi bilo zaposlenih 2500 delavcev. Zasebni kapital je angažiran v teh podjetjih z 200 milijoni lir.
Industrijska konferenca
Zaradi mnogih težkoč, e katerimi se mora v zadnjem času boriti naša industrija, je sklicala beograjska industrijska zbornica za sredo širšo konferenco z naslednjih dnevnim redom:
1. Oskrbovanje industrije s surovinami.
2. Kreditiranje industrije.
3. Vprašanje delovnih moči.
4. Slučajnosti.
Doma in po svetu
Dr. Maček se je vrnil v Zagreb
ter imel daljšo konferenco z banom dr. šubašičem in podbanom dr. Krbekom. Nato je sprejel novinarje ter jim izjavil, da dela sedaj predvsem na to, da se prenesejo kompetence ministrstev na banovino Hrvatsko. Ne bo trajalo dolgo, ko bo to delo dokončano.
Vprašan, kakšno je njegovo sta lišče, da se izda podobna uredba kakor za banovino Hrvatsko tudi za dravsko banovino, je dejal dr, Maček, da nima nič proti temu in da je po njegovem mnenju to čisto naravna stvar.
O delu vlade je izjavil dr. Maček:
V vladi je atmosfera prisrčnega sodelovanja, zlasti pa se utrjujejo vsak dan bolj njegovi odnošaji s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem. Izjavil je nadalje, da ga redno obiskujejo tudi razni opo-zicionalni srbski voditelji, ki so še danes v opoziciji. Zvezo z njimi bo ohranil še nadalje.
»Hrvatski dnevnik« poroča, da so bili te dni sklenjeni med Hrvati in predsednikom vlade še nekateri ustni sporazumi o nekaterih zelo važnih vprašanjih, ki v prvotnem sporazumu niso bili predvideni. Sklenjeni so bili brez vseh težav.
Minister dr. Krek je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone I. stopnje.	.	.
Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Purič je bil sprejet od Dala-diera.
Glasilo JRZ »Samouprava« ne
bo več dnevnik, temveč bo izhajala samo dvakrat na teden.
Vodstvo HSS je začelo sklicevati po deželi številne sestanke, da bodo njeni pristaši pravilno informirani o razvoju političnih dogodkov in da se napravi konec razširjanju raznih vzburljivih in neresničnih vesti.
Starosta Ljubljanskega Sokola Bogomil Kajzelj je umrl v Ljub-ljan po težki in zelo mučni bolezni. Pokojnik je bil sila idealen nacio-nalist in navdušen Sokol, ki si je zaradi svojega idealizma pridobil spoštovanje tudi pri nasprotnikih. Kot sin uglednega ljubljanskega trgovca in kot podravnatelj Ljubljanske kreditne banke je bil cenjen tudi v gospodarskih krogin. Idealnemu nacionalistu ter zasiu -nemu gospodarskemu delavcu dooi ohranjen topel spomin!	.
Na tehnični fakulteti v Ljubljani je z odlokom prosvetnega ministra ustanovljen laboratorij za tehnično mikrobiologijo. Laboratorij je po
sebno važen tudi za živilsko industrijo.
Z velikimi svečanostmi je bila v nedeljo izročena prometu 42 km dolga ozkotirna proga Ustiprača— Foča v Bosni.
Upravnik mesta Beograda Je odredil, da radijski zvočniki ne smejo javno prenašati radijskih emisij. Odredba je postala potrebna, da se varuje nevtralnost naše države.
Bat’a bo zgradil še lastno tovarno za cement. Dovoljenje za njo je že dobil. Postavil je bo severno od Beograda ob Donavi, kjer so velika ležišča cementnega laporja. Tovarno bo v kratkem začel zidati. Tako se Bat’a pri nas širi in širi in vsa jugoslovanska javnost, predvsem pa vsi naši listi s celostranskimi inserati Bate, pa mu navdušeno ploskajo.
V Mladenovcu je bila v soboto otvorjena mednarodna razstava živine.
V Drvarju je pogorela velika to tarna za celulozo, škoda znaša 2 milijona din. Nekatere objekte tovarne so mogli rešiti.
Kardinal Hlond je prišel v Bukarešto. Nastanil se je v tamkajšnji nadškofiji.
Prvi brzovlak je privozil iz Ber lina v Gdansk.
Varšava je bila v nedeljo straho vito bombardirana. Prišlo je do pogajanj med nemškim in poljskim poveljstvom za evakuacijo prebivalstva Varšave.
Sovjetska unija je priznala Slovaško.
»Bremen« se je zatekla v sovjetsko pristanišče Murmansk.
Mobilizacija v francoskih kolonijah je končana, že sedaj je bilo mobiliziranih več ljudi iz kolonij kakor ves čas svetovne vojne.
Angleške vojne ladje strogo izvajajo blokado. Z nizozemskega parnika »New Amsterdam« so Angleži odvedli vse nemške državljane. V angleških pristaniščih čaka okoli 170 nizozemskih in belgijskih ladij na pregled po angleških ladjah.
Na francoskem minonoscu »Plu tonu«, ki je polagal mine v Casablanci, je eksplodirala mina, nakar so eksplodirale po vrsti vse druge mine. Minonosec je zletel v zrak, a tudi v mestu je povzročila eksplozija težke posledice. 400 ljudi je bilo ubitih.
Angleško pomožno vojno ladjo »Davara« je potopila nemška P041" momica s streli iz topa. Se več drugih angleških parnikov so po-
Konec mednarodnih
kartelov?
Strokovni listi nevtralnih držav mnogo razpravljajo o usodi mednarodnih 'kartelov zaradi sedanje vojne. Smatrajo za zelo neverjetno, da bi se mogli ti karteli ohraniti. Dva važna kartela sta tudi dejansko že prenehala veljati, in sicer kartel jekla in kartel azota. Kartel živega srebra je nejasen in ni izključeno, da se sedanji, med Italijo in Španijo sklenjeni, razbije. Kartel koksa teoretično še obstoji, dejansko pa ga je vojna uničila, kakor je tudi prenehal poljski kartel koksa. Kartel bakra in svinca nimata nobenih klavzul za primer vojne. Verjetno je, da bo večina mednarodnih kartelov v Evropi prenehala.
Sejmi
20. septembra: v Ljubljani, Starem trgu pri Ložu, Celju, Ptuju, Trbovljah, Sv. Vidu pri Gro-belnem, Dobrovniku, Zabu-kovju pri Sevnici.
21. septembra: v Škocjanu, Šmi-helu-Stopičah, v Ribnici, Tuhinju, Dobrni, Dravogradu, Laškem, Podčetrtku, Podsredi, Št. liju pri Velenju, Turnišču.
^Niol|jWjana^
Ponedeljek 18. septembra. 12.00:
češke pesmi in skladbe (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Zastrupljeni a v obratih in obrtih (dr Joža Herfort) — 18.20: Plošče
— 18.40: O namenih društva Rdečega križa — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Zanimivosti — 19.40: Nac. ura — 20.00: Domača zabava. Sodelujejo: Kmečki trlo, Fantje na vasi in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Iz slovanskih oper (plošče).
Torek 19. septembra. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Šramel »škrjan-ček« — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Stanovanjsko vprašanje (gdč. Zlata Pirnatova) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Deset minut zabave
— 19.40: Najstarejši kulturno-zgo-dovinski spomeniki mesta Zagreba
20.00: Koncert na dveh harmonikah (brata Goloba) — 20.45: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — zz.io.
barva, plesira In kemično s nuli obleke, klobnke itd. Skrobi in gvetlolika »rajee, ovratnike in manšete. Pere, snši. monga in
Že v 24 urah
 o—	r-------- ;	i	lika	domače	perilo
SS rSSii?' tovarna J O S. R EIC H
nemških^podmornic.^^ ^ prišU I Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8
V angleške vojašnice novi rekruti, ki so stan 20 in 21 let. Bivši vodja avstrijskega Heim-1
Telefon št 22-72.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«
, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d . d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.