Kakšna skrb za človekovo okolje
Zgrozili smo se...
Resnično zgrozili smo se, ko smo v Ljub-ljani na zasedanju predsedništva Jugoslo-vanske zveze za varstvo in izboljšanje okolja. pogledali odkrito v oči enemu izmed najres-nejših problemov našega nadaljnjega razvoja —  naglemu  poslabšanju  človekovega  okolja.
Samo nekaj dejstev!
V     zimskih     dneh     je     onečiščenost     in zastrupljenost   zraka   pri   nas   dvignjena   tu in  tam  tudi  do  alarmne  nevarnosti  1.  stop-nje. Nečiste zračne mase, ki se vale iz Med-vod   s   severozahodnim  zračnim   tokom   (ve-trom)  nad  Savo,  dim  in  saje  iz toplarne v Mostah   in   iz   tisočev   individualnih   kurišč, strupeni   izpušni   plini   nenehne   reke   avto-mobilov itd. nam dan za dnem zastrupljajo ozračje v taki meri, da npr. lipe ob Celovški cesti že v mesecu juliju zgubljajo svoje li-ste ter gole preteče opozarjajo,  kam plove-mo.
Brez čiste vode ni življenja
V   SR   Sloveniji   spuščamo   dnevno   okrog 1.200 ton umazanije v naše vodotoke, ki ne-varno ogrožajo vse življenje,  zlasti v nizkih" vodah   v   sušnih   obdobjih.   (Posebno   vpijoč je primer industrijskih odplak iz Ilirske Bi-strice v reko Reko!) Industrija usnja v Yrh-niki   npr.   do   skrajnosti   ogroža   vodo   Bistre s svojimi strupenimi odpadnimi snovmi. Uma-zane  vodne  mase,  ki  jih  dan  za  dnem  vali Sava,   nam   kritično   prizadevajo   ljubljansko podtalnico. K temu prihajajo depoji odpad-kov v bivših gramoznicah itd.
To pa še ni vse! Tovarna Lek v Duplici je npr. »spravila« v zemljo okrog 700 kg ži-vega srebra. Tu so še pesticidi, ki jih v kmetijstvu uporabljajo za kemično uničeva-nje  in  zatiranje  bolezni  ter  škodljivcev  itd.
Zlasti je ogrožena rodovitna zemlja
Nečisto ozračje in zastrupljena voda nam ogrožata rodovitno zemljo, pridelana hrana pa posredno tudi naše zdravje. K temu do-dajmo še, da je po planu predvideno, da v prihodnjih letih žrtvujemo še 8.000 ha plod-ne zemije za urbanizacijo (razne novograd-nje). Ze sedaj pa se lahko »pobahamo«, da imamo Slovenci najnižje povprečje plodne zemlje   na   enega   prebivalca   v   vsej   Evropi.
K vsemu temu moramo dodati še stalno naraščajoči hrup, ki para živce ter prispeva svoje tudi k večjim obolelostim, manjši pro-izvodnosti dela; kakor tudi k številnim dru-gim posledicam.
Še bi lahko naštevali številne druge večje vire onesnaženja človekovega okolja, ven-dar se tokrat zadovoljimo samo z navede-nimi  primeri.
Kaj bomo storili?
Strupeni plini, kisline, lugi, katranske smole, težke kovine, radioaktivni. in drugi strupeni odpadki nam zastrupljajo dan za dnem ozračje in vode ter uničujejo plodnost in rodovitnost zemlje. Uničujejo postopno tudi vse življenje na naši zemlji. Ali bomo še dalje brezbrižno gledali to uničevanje?
Predsednik mestne skupščine dr. Marjan Rožič je 11. januarja letos na posebnem po-svetovanju vseh dejavnikov, ki so odgovorni za onesnaževanje okolja oz. ki so zainteresi-rani za vai-stvo človekovega okolja na šir-šem ljubljanskem območju, skupno z dru-gimi poudarjal nujnost splošne mobilizacije vseh za izbol.išanje obstoječih razmer.
V  ta namen se že oblikuje okvirni sana-ci.iski    program    najraznovrstnejših    nujnih .
ukrepov za varstvo in izboljšanje človeko-vega okolja v Ljubljani in njeni širši oko-lici.
To je zadeva slehernega izmed nas!
Ob zaključku posvetovanja je bilo med drugim poudarjeno dejstvo, da varstvo oko-lja ni problem le strokovnih kadrov in orga-nizacij, temveč je to eden izmed " najbolj kritičnih problemov, s katerim se moramo spopasti  prav  vsi  brez  izjeme.
Vsi bi se morali zavedati nevarnosti, ki nam preti z nenehnim uničevanjem našega okolja. Vsi bi morali sodelovati pri varstvu ckolja. Na tem področju imajo pomembno nalogo delavski sveti l.jubljanskih proizvod-nih in prometnih organizacij. Zlasti pa bi morali pri varstvu okolja sodelovati občani, hišni sveti, krajevne skupnosti, šole s pionir-skimi in mlsdinskimi organizacijami itd.
V Ljubljani 12.000 novozasajenih dreves
Vsejugoslovanska akcija »v vsaki KS 88 dreves za tovariša Tita« ima tudi na ob-močju naše občine, kakor tudi vse Ljubljane izredni ekološki pomen. To namreč pomeni na območju naše občine 2.600, a na območju vse Ljubljane celo 12.000 novozasajenih dre-ves. To pa je že »ogromna tovarna za pro-izvodnjo čistega zraka«.
Tudi iz tega vidika bi morali to akcijo povsod, v vsaki KS, čimprej omasoviti in uresničiti. Slediti bi morali primeru KS Drav-lje ter brez odlašan.ia povsod pristopiti k —  množični  saditvi  dreves.
Pavle Šegula
VABILO PEVCEM
Moški pevski zbor ZZB Karol Pa-hor, Ljubljana, Derčeva 1 vabi v svoje vrste vse, ki jih veseli zborovsko petje. V svojem programu gojimo predvsem partizanske in narodne pesmi.
Vsa podrobnejša po.jasnila boste do-bili na pevskih vajah, ki so vsak po-nedeljek in četrtek od 19. do 21. ure na osnovni šoli Riharda Jakopiča, Der-čeva 1 — pevska soba, III. nadstropje.
Vabljeni!