'ta Oldest Sloven® Daily in Ohio fost Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI -= Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ^ XXII, — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (gREDA) OCTOBER 4, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 231 DD Bvala, državljani in državljanke! ^sem slovenskim državljanom in državljankam, ki . Vcerajšnjih volitvah glasovali zame, se tem potom je 2ahvaljujern za njih podporo. Enako tudi vsem L 118 kampanjskim delavcem in delavkam, ki so j Zadnjih tednov žrtvovali čas in denar in lojalno ij-g'ovalj 2 menoj v da bi 23. warda dobila pro- ieSa, delavsko čutečega zastopnika v mestni zbor JSmo sicer zmagali, toda ako se upošteva, da je j. pirvai resna bitka, smo izvojevali lep uspeh. 935 ln volilk v wardi je manifestiralo za idejo pro-zastopstva, kar je v danih razmerah krasno asti Še vpričo dejstva, da nismo imeli na svoji ake politične mašine, niti nismo razpolagali s V Midland Steel tovarni bo najbrže danes dosežen mir in grozeča stavka poravnana Policija pa je pripravljena za vse slučajnosti. — Iz De-troita bo prispel neki višji uradnik CIO avtne organizacije. -—-* CLEVELAND. — V informi- j I PRIJATELJSTVO BOLGA- ranih krogih je bilo sinoči na- Nmi sredstvi, ki so na razpolago mašinskim kan- Me ^krat—hvala vam vsem skupaj! Vodili smo po-načelen boj za napredek 23. warde, in vsak tak lorj ^rej ali slej roditi sadove. Vatro J. Grill % Nbrž ne bo igrala vloge posredo-e Za mir, ker nima upanja na uspeh y.: atn e v'dijo v Chamberlainovem govoru nobenih iz-Za skorajšnji mir. — V Berlinu zasledujejo debato v ameriškem senatu. ! 3' ^tobra. — Kan- | danjih nemško - ruskih mirovnih to njegovi pomočni-! prizadevanj. V Italiji si ljudje Proučevali go-! resnično žele miru, ker so mne-|Uj e^a premierja v l nja, da bi dolgotrajna vojna i g0v' Očisti so razbra-1 pritirala Evropo v boljševizem, ko^v0la' da Anglija ne toda pravijo, da se Italija ne t Haci^u- Vo-ine- i sme vmešavati v zadevo, ki je že ' tiujj8 ' oblastniki bud- v naprej obsojena v izjalovitev j0 debato glede a- (mirovno prizadevanje). ralnostne postave Poročilo iz Rima naznanja, da Mr t Pan Senatu, kakor tu-, se Mussolini strinja s sklicanjem l^ston konference, konference sedmih sil, in sicer ailih 21 ameriških j Zedinjenih držav, Nemčije, Ru-% j sije, Anglije, Francije, Italije i porol-i ^ naspro-, in Turčije. V Rimu stavijo na m ■ -^a 0^a' Associated ! Zedinjene države edino upanje, k j a Vsa znamenja ; češ, da bi mogle samo Zedinjene -— vsaj za- države pregovoriti Anglijo in proč od se-1 Francijo, da končata vojno. I^0 Nitti pravi, da Italija ne ,l||r 0 Nitti---------------------HP 6 stopiti ob strani Nemčije v vojno Italijo v največjo nevarnost v njeni tl1' Zmagovita Nemčija bi pomenila R o smrt Italije. %'^tobra. __ li '' bivš:u"ra- - Fran- ^l.IU v Franciji, je kalija ne mo- S le da ostati nevtralna, eV Hi , leP6 % d/ 0 kIS V voj- >Čii i ^ teži, hl Vlaela nad ^4^1 k • povedano, da bo stavka v Mid- ! j land Steel tovarni dances porav- i i nana. i James F. Dewey in David T. : ' Roadley, federalna posredoval-1 ; ca, se bosta sestala danes popoldne z E. J. Kulasom.j predsed-j nikom družbe, in nekim neime- I ! novanim višjim uradnikom CIO ! avtne organizacije, k| bo pri- : spel semkaj iz Detroit^. Pričakuje se, da bo na tej se- ; ji podpisan delavski |ontrakt. Medtem pa je policij&i načel- | nik Matowitz pripravil vse po- j trebno za vse eventualnpsti. Mq-! biliziral je policijo ter -preklical i vse proste dneve policije na za-1 padni strani mesta. ? Unija zahteva, da jo družba j prizna za edino agencijo pri po- i Hitlerjevi načrti za gajan;iih' flje'p^agojenjepiač | raznim delom, plačane pocitni- nadaljevanje ce in vzpostavitev Mačka Chee- RIJE IN RUSIJE SOFIJA, Bolgarija 4. oktobra. — Bolgarski kralj Boris je poslal po načelniku bolgarske misije, ki je odpotovala v Moskvo, sovjetskim velikašem dvajset funtov cigaret, ki so napolnjene z najfinejšim bolgarskim tobakom. Cigarete so zavite v troje zavojev, čigar vsak nosi kraljev lastnoročni podpis. En zavoj je namenjen za darilo Stalinu, drugi premierju Molotovu, tretji pa maršalu Vorošilo-vu, komisarju vojne in vrhovnemu poveljniku sovjetske vojske. vojne ka, predsednika unije. Pred tovarno ni bilo nobenih izgredov, dasi je moralo enajst o---- ■_ " -----J Hitlerjeve načrte je odnesel avtomobilov, ki so pripeljali de-Ciano v Rim, kjer jih je lavce na delo, peljati skozi vr- predložil Mussoliniju. BERLIN, 3. oktobra — Kan-celar Hitler je pričel pripravlja sto piketov. NERAZUMLJIVO ZAVEZNIŠTVO STOCKHOLM, 4. oktobra. — Sovjetska Rusija je uvedla prizadevanja, da vzame v najem norveške ladje, s katerimi bi nadaljevala svojo trgovino z Veliko Britanijo, in se je istočasno pričela pogajati za dosego enakega sporazuma s Švedsko in Dansko. Sovjetska vlada hoče namreč tudi za časa vojne nadaljevati s svojo trgovino z zavezniškimi silami preko subarktničnih voda, da se izogne nemški mornariški blokadi v Baltiku. (Torej blokadi svojih zaveznikov Nemcev, ki žele kolikor mogoče ohrometi angleško in francosko pomorsko trgovino). Rusija potrebuje norveške in ostale ladje v glavnem za transportacijo lesa Angliji in Franciji. Norveška je že sprejela rusko ponudbo, švedska in Danska pa se še nista tozadevno odločili. SMRT KARDINALA MUNDELEINA CHICAGO, 2. oktobra. — Tukaj je nenadoma umrl kardinal George Mundelein, katerega so našli mrtvega v njegovi postelji. Pokojni kardinal je avtorizi-ral za nedeljo posebno poslanico, v kateri se poziva katoliča- BURTON JE Z LAHKOTO PORAZU SVOJE PROTIKANDIDATE ---- ^ i Burtonova zmaga je posledica razdora v demokratski stranki. CLEVELAND. — Pri vce-*" rajšnjih primarnih volitvah je dobil izmed petih županskih kandidatov dosedanji župan Harold H. Burton, republikanec, ogromno večino glasov, in sicer 99,581. John E. 0'Donnell, tudi Pri vhodu na 106. cesti je bilo vrženih na cesto več pesti o- f f""" t"'t-----j" i strih žebljičev, kater*? jši so pi-jne, naj stoje trano ou strani ti svoj načrt za prihodnjo fazo keti pomagali pobirati polici- [ predsednika Roosevelta v njego-vojne. Nacistični krogi pravi-1 stom. —------------- — današnja ^ii»r^an 0 kon" in Francije, Siia ^imer, da hi ' ^aj bi bila Italija za cela stoletja upropa-ščena. "Nemčija, ki bi imela po vojni nad .100 milijonov prebivalcev, zvezana z Rusijo, ki jih i-ma nad 200 milijonov, bi tvorila za Italijo veliko večjo nevarnost kakor pa za Francijo. "Ko bi enkrat premagala Turčijo, ne bi mogel Rusiji nihče preprečiti zavzetje Carigrada, nakar bi izrabljala Dardane-le kot svojo široko cesto v Azijo in v Sredozemlje. Na drugi strani pa bi bilo nemogoče preprečiti Nemčiji kot naslednici Avstrije doseči Sredozemlje. — Torej kakšna bi bila v tem slučaju usoda Italije?" jo, da je Hitler zaupal svoj na črt italijanskemu ministru Cia-1 nu; ta načrt je sledeč: "MIROVNA OFENZIVA," s katero hoče prisiliti Anglijo in Francijo, da končata vojno pod njegovimi in Stalinovimi pogoji- "VOJAŠKA AKCIJA" v slučaju, če se mirovna ofenziva izjalovi. REORGANIZACIJA vzhodne Evrope v soglasju z Rusijo in Italijo, kar bo rezultat razdelitve Poljske. Vsi policisti, ki so bili določeni za Isužbo pred to tovarno, bodo morali delati najmanj po deset ur na dan. Včeraj je bilo v tovarni in v njeni okolici 66 policistov, devet policistov na mo-tociklib, devet seržantov, pet poročnikov in en kapitan. I vem prizadevanju, da se prepreči zaplet Zedinjenih držav v sedanjo vojno. LETAKI NAD BERLINOM LONDON, 2. oktobra. — Si-nočnjo noč so poleteli nad Berlin zopet angleški letalci, ki so ! odvrgli v mesto več milijonov j letakov, pozivajoč nemške ljudi, i naj strmoglavijo Hitlerja in njegovo gango, pa bo kmalu dosežen- mir. Letalci so prileteli Kultura Hoover pravi, da Anglija in Francija 1 . . j nad mesto popolnoma nepriča-ne bOSta premagani kovano in so protiletalske ba-__Sterije otvorili nanje ogenj, ko Bivši predsednik je mnenja, iso že 0Pravili svo-ie del0. te* 86 J I yicivqi nrnfi svmi hA 7.1 K^ITAN ZAVRAČA NEMŠKE LAŽI SKUPNA PEVSKA VAJA Skupna vaja vseh pevcev in pevk Združenih mladinskih pevskih zborov se vrši v soboto, dne 7. oktobra ob 10. uri dopoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vaja se vrši dopoldne ker je popoldan oddana dvorana drugim. Važno je, da so vsi pevci in pevke točno novzoči. — Pevovodja. VAJA Danes ob 8. zvečer se vrši vaja pev. zbora "Zarja" na odru Slov. Nar. doma. Vsi člani so prošeni, da so gotovo navzoči. % s ^ški letalci 4 HgS3 nedav- k-V -.'Wtelentll Ik,"* sp0 ladja nemškem poročilu, da so bile poškodovane po bombah nemških letal. gost . ha v' .ki ga je Oavljeno v Povratek iz domovine Včeraj se je s parnikom Vul-cania povrnila iz Jugoslavije Miss Vera Murn, ki je imela vozni listek za tja in nazaj za parnik Bremen. Ker je vsled vojnih razmer plovba nemških pamikov prekinjena, se je povrnila nazaj z italijanskim parnikom in je vsa srečna in vesela, da se zopet nahaja v Ameriki. Vse potrebno za potovanje ji je preskrbela potniška tvrd-ka Steve F. Pirnat Co. Anton Barilar umrl V Carrick, Pa., v predmestju Pittsburgha, Pa., je umrl sinoči po laljši bolezni tudi med cleve-landskimi Slovenci poznani napredni rojak Anton Barilar. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne. Pokojni zapušča ženo, sina Antona in hčer Heleno, poročena Zaitz, ki živi v Clevelan-du. Prizadeti družini naše so-žalje, pokojnemu pa bodi ohranjen blag spomin! Zabavni večer Članice šivalnega kluba s St. Clair Ave., vljudno vabijo vse prijatelje in znance na zabavni večer, katerega priredijo v soboto dne 7. oktobra v Slov. nar. domu, soba št. 1. Pričetek ob 8. uri zvečer. da je mnogo znakov, iz katerih se ne more predvidevati nemške zmage. NEW YORK, 3. oktobra. — Bivši predsednik Herbert Hoover je mnenja, da Anglija in Francija ne moreta biti premagani. Mr. Hoover je dejal časnikarju Roy W. Howardu: "Vojna traja doslej komaj mesec dni, toda glavni činitelji se že kažejo Na morju znaša an-gleško-francoska moč približno 2,500,000 ton proti 500,000 tonam Nemčije. bi se res udeležila vojne, zelo neznatno mornarico. Italija pa ima približno 600,000 ton. V prvih tridesetih dneh so že Angleži zapodili Nemce z vseh svetovnih morij. Italiji bi se zgodilo isto, če se pridruži Nemčiji, kar se pa zdi danes neverjetno. Priznavam, da se to pomorsko silo lahko poškoduje, ne more se je pa uničiti s pod-morniki ali letali." obrnili nazaj proti svoji bazi, kjer so brez najmanjših izgub zopet pristali. V 23. VARD1 BO VOLITEV MED NOVAKOM IN KO-VAČIČEM; V 32. MED VEHOVCEM IN AREZONE-JEM Butala bo vodil vpi-sovalno kampanjo Volilna kampanja za prihod-, njega councilmana v 23. vardi republikanec, jih je dobil 46,517. ^ vseh znamenjih sodeč, Williani E. Dixon, demokrat, ' g^rajno zanimiva. Pri včerajš-35,3751 Adam J. Dam m, demo-1 njih primarnih volitvah sta sicer prodrla John Novak in Ed-komunistinja, pa je dobila 3,228 war(j Kovačič, toda kot nam je krat, 9,847; Mrs. Yetta Land, glasov. i danes sporočil predsednik kam- 10. varda. Edward L. Pucel, demokrat, ki ni imel protikandi data. i U.CU1CO DJJU1UV11 pi ivc*.*i* Glasovanje za councilmanske i panjskega odbora, ki je deloval kandidate pa je izpadlo po posa- - ^volitev Ralph Butale, ki je meznih vardah, kjer prihajajo primarnih volitvah dosegel v poštev slovenski kondidatje,1 četrto mest0j bo g^ala z vo-sledeče: V 2. vardi sta nominha- |^no nadaljeval, in sicer na Howard Ernst, republikanec, ^ ^ način, da se bo volilce urin demokrat George Travnikar. da njegovo ime vpišejo na glasovnico, ali pa da prilepijo nanjo tiskano ime. . , Vpisovalne kampanje so si-23. varda — John M. Novak, jcer precej težavne, ampak zgo-demokrat in Edvin J. Kovačič, 'dilo se je že, da so kandidati z neodvisni demokrat. njimi prodrli. 32. varda. Anton Vehovec, Izjava, katero nam je poslal demokrat, in Carmen Arezone, John Arthur Alich kot predsed-tudi demokrat. i nik Butalovega kampanjskega V 23. vardi je bilo sledeče so- j odbora, se glasi: razmerje med oddanim številom - "Kot odgovor na ljudsko za-glasov: Novak 1,728; Kovačič i htevo i/vsled čuta državljanske 1,554; Grill 935; Butala 679; odgovornosti, se je Ralph R. Bu-Kennick 586; Leustig 299: in tala odločil kandidirati za coun-Margetich 85. cilmana v 23. vardi pri novem- V 32. vardi. kjer je kandidi- berskih volitvah. V ta namen se ralo več Slovencev.. pa je bilo b" „vodlla vp.sovalna kampa-oddanih sledeče število glasov; j n.ia' Arezone 1,938; Vehovec 1,901; * Dorrington 1,,429; Ruhlman 1,-197; Reid 1,046; Poznik 1,033; McGroarty 676; Lokar 295; Ca-vlovic 159 in Sheahen 74. 16 ANGLEŠKIH LETAL: CEV UBITIH LONDON, 2. oktobra. — Angleško ministrstvo letalstva poroča, da je bilo izza pričetka vojne 16 angleških letalcev u-bitih, sedem ranjenih, trije pogrešani, pet pa jih je najbrže padlo v nemško ujetništvo. Nemci pripravljajo napad v severovzhodno Alzacijo Vlaki dovažajo noč in dan vojaštvo v te kraje. — Med vojnimi zalogami je tUdi mnogo pontonov. Balincarska tekma Ženski odsek Slov. del. doma Rusija ima, če na Waterloo Rd. priredi v nedeljo balincarsko tekmo v novih prostorih. Nastopile bodo tudi iz Clevelanda in Euclida. Tekma se prične ob 1. uri popoldne. Občinstvo je vabljeno, da se u-deleži. Čas pogreba Pogreb Adama Biličiča se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 uri iz A. Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda ter v cerkev sv. Pavla na E. 40th St. Slowikovski v akciji Danes se vrši boj med 310 funtov težkim poljskim junakom Slowikowskim in Orville Brownom in Kansasa. Slowi-kowski je zmagal do sedaj v 403 zaporednih bojih. Prireditev bo nocoj v Central Armory. Poleg teh nastopijo še drugi borci. BRUSELJ, 4. oktobra (sreda). — Oficijelno belgijsko poročilo naznanja, da se je dvanajst belgijskih vojakov prepeljalo v avtomobilih preko meje v Belgijo, kjer so bili razoro-ženi in internirani. BASEL, Švica, 3. oktobra. — Iz šilih ojačenj nemških garni-zij ob gornjem Renu, severno od Basla, in iz misteriozne nočne aktivnosti ob reki, se sodi, da pripravljajo Nemci napad na severovzhodno Alzacijo. Vojaški vlaki, ki so doslej vozili skozi Baden, privažajo Nov grob Nagloma je preminila Helena Predovich, rojena Bratnick, v starosti 58 let, rodom Hrvatica. Bivala je v Ameriki nad 30 let. Bila je članica društva Zrinski Frankopan, št. 403 HBZ. Poleg žalujočega soproga Petra zapušča sinove Petra, Marka, Johna, Dana, Emila in Nicka in tri hčere. Anno, por. Koroko-rich, Mary, Martho in brata v Coloradu in dve sestri v starem kraju. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, 3983 East 86th St., v petek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Nikola na E. 35th St., pod vodstvom L. Ferfolia. Naše sožal je! Žalostna vest Mrs. Frances Gorse, 1320 E. 40th St., je prejela žalostno vest iz stare domovine, da je preminil njen brat Anton Podobnik, doma iz vasi Trzin, št. 126, pri Domžalah na Gorenjskem. Star je bil 26 let. Pokojnik zapušča tudi sestro Mary, poročeno Hribar v Argentini. Naše sožalje. Žalostna vest Mrs. Milka Planine, 15810 Parkgrove Ave., je prejela brzojavko, da ji je v ponedeljek v Kansas City, Mo., umrl brat John Svasnik, star 51 let. Tam zapušča ženo in tri otroke. Rojen je bil v vasi Trava, št. 17, kjer zapušča mater in sestro. Bodi mu ohranjen blag spomin. Pogreb V torek popoldne so našli sedaj v te kraje tisoče vojakov, i mrtva na njih domu Antona Ko-ki izsopajo v Črnem gozdu. Med i lenca in njegovo hčerko Rose, vojno opremo, ki prihaja iz av-; staro 9 let. Pogreb oskrbuje J. strijskih in čeških tovaren sem-! Žele in Sinovi pogrebni zavod, kaj, so tudi veliki pontoni. i Več bomo poročali prihodnjič. SODNIKI NA MESTU ZLOČINA Na okrajnem sodišču se vrši pred tremi sodniki obravnava proti 19-letnemu Williamu Law-rensonu, ki je 27. junija do smrti pobil 29-letnega Chesterja McHenry Baileyja, nočnega delavca v neki garaži, nakar je, izropal blagajno. Zločinec se je odločil, da ga ne bo sodila porota ter se je izročil milosti treh sodnikov, ki bodo odločili o njegovi kaznL Včeraj so se omenjeni sodniki, in sicer Srank S. Day, Frank J. Merrick in Frederick P. Wal-ther podali na mesto zločina, v Cleveland Club garažo, 2134 E. 107. cesta, kje so si ogledali stanje položaja. Zločinec je obtožen umora po prvem redu, za kar določa zakon smrtno kazen. ČrRAN 2 ENAKOPRAVNOST 4. ok# UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »enakopravnost« | urednikova posta Owned and Published by XH* AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................16.50 sa 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl za celo leto.................$6.00 «a 6 mesecev....................$3.25: za 3 mesece......................$2.00 Sa Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50 iB 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Jutno Ameriko In druge inozemske države: * celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; tntered as Second Class Matter April 26th, XrilS nt the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. OB PETLETNICI MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV IN KONCERT PRED VAŽNO ODLOČITVIJO Oswald Garrison Villard, znani ameriški časnikar, /e'poslal clevelandskemu listu "Press" sledeči članek: Nobena vlada v moderni zgodovini ni stala še pred bolj grozno odločitvijo kakor stojita vladi Anglije in Francije z ozirom na rusko-nemško ponudbo miru. Ako odgovorita z ne in se vojna nadaljuje, bo žrtvo-vanih milijone življenj, Anglija in Francija bosta skoro popolnoma uničeni, dolgoletni krvavi vojni bo sledila ekonomska destrukcija Evrope. Brezdvomno, da bi taka vojna izpremenila značaj vseh držav na evropskem kontinentu. Na drugi strani pa pomeni mir popolno zmago diktatorjev in Hitlerjevo ter Stalinovo nadvlado nad vso Evropo, kakor tudi razširjenje boljševiških doktrin in stalno Hitlerjevo vlado v Nemčiji. Vse male nevtralne severne države bodo odvisne od milosti Hitlerja, ki se prav gotovo ne bo dolgo zadovoljeval z njihovim statusom neodvisnih držav. Vse to bi dalje pomenilo, redukcijo Velike Britanije in Francije do stopnje držav druge vrste. To bi pomenilo njihovo popolno in dokončno ponižanje. To bi pomenilo zlom britskega imperija. Hkratu pa bi seveda tudi pomenilo rešitev milijonov človeških življenj, preprečilo bi neizmerno trpljenje človeštva in ohranilo bi nešteto mest in njihovih prebivalcev. Odgovornost, ki leži zdaj na besedici "da" ali "ne," je tako ogromna, da mora vsak sočustvovati z vladami zaveznikov. Še včeraj je angleška vlada izjavila, da ne odneha in da bo Anglija nadaljevala z bojem, ne glede za riziko. Takih misli o še vedno zlasti Winston Churchill in njegovi pristaši, ki bodo rekli^ da Hitlerjeve besede ničesar ne pomenijo in da Hitler potepta sklenjene pogodbe v trenutku, ko se mu zdi to primerno in prav. Angleški konservativci so brezdvomno zaprepaščeni nad silnim povečanjem in razširjenjem boljševiške moči. Znano je, da so v izbiranju med dvojnim zlom dajali prednost Hitlerju pred Stalinom. Zdaj imajo na svojih rokah oba. Sovjetska zastava ne bo plapolala samo nad Estonijo, temveč nad vsemi baltiškimi državami, in prav tako se je Hitler uklonil ruski prednosti na Balkanu. Zdi se, da namerava Stalin vzpostaviti vso nekdanjo carsko Rusijo ter da misli uresničiti tudi ruske sanje o oblasti nad Carigradom. Rumuniji grozi takojšnja izguba Besarabije. Londonski oficijelni krogi dvomijo o resnosti rusko-nemških dogovorov, ako zavezniki,nadaljujejo z vojno. Oni mislijo, da bo vzelo dolgo časa, preden more Rusija res učinkovito pomagati Nemčiji z dobavami raznih surovin, in prav tako dvomijo, d^ bi bila možna kooperacija sovjetskih in nemških čet na zapadu, ker si tako Hitler kakor Stalin želita, da pridejo njune čete čim manj v stik. Hitler se boji komunizma, Stalin pa se boji učinka, ki bi ga imel boljši nemški standard življenja na sovjetske čete. Toda rusko letalsko ojačenje Nemčije na za padni fronti, bi imelo težke posledice. Hitler, ki je naredil zase v vseh ozirih najslabšo kupčijo, ima zdaj neprestano silno rusko armado na svojem boku. Zdaj mora deliti vse z nekdaj smrtno osovraženimi boljševiki. V V V Dvoje važnih vprašanj je zdaj pred obličjem zaveznikov, ko je vzpostavitev Poljske nemogoča, dokler ni popolnoma poražena velika sovjetska armada. Prvič, ali moreta vladi Anglije in Francije držati še nadalje svoje narode v bojni vrsti? Znano je, da je ves angleški narod stal trdno za svojo vlado, toda v zadnjem času poročajo nekateri angleški tedniki, da so njihova uredništva poplavljena z vprašanji njihovih naročnikov, zakaj se prav za prav vojna nadaljuje, ko je vendar Poljska definitivno izgubljena. In možno je, da bo že prihodnji teden izmed najvplivnejših izmed teh listov zahteval, da se nemudoma konča vojno. Angleško delavstvo se morda tudi prične pomišljati, in prav tako se utegnejo ustrašiti angleški finančniki velikih bremen vojnih budžetov. Šest reči je, ki jih Gospod sovraži, a najbolj sovraži onega, ki med brati razprtije trosi. (Knjiga pregovorov.) Tekom petih let, obstoja mladinskih pevskih zborov, se je vsakdo lahko prepričal, da so mladinski zbori stopali strogo po začrtani poti, po narodni poti, na kateri so zrli pred sabo en in edini cilj in ta je: slovenska beseda in slovenska melodija. Vodstvo, odbori in starši teh mladinskih pevskih zborov, so verno spremljali, tekom petih let, nadebudni naraščaj, po narodni poti, ne glede na žrtve, ne glede na ovire in ne glede na kamenja, ki se je trkljalo na to pot. Pogledali so, od kod to kamenje, si zapomnili, stopili preko njega, a nazaj ga niso vrgli nikoli, kajti dobro so se zavedali svoje naloge. Predobro so se zavedali, da boj vedno škoduje narodu, če se bojujejo bratje. Vedno so želeli le sloge. Ni jim manjkalo poguma, da se bore, če potrebno, za to narodno svetinjo, za naraščaj. A ker jim tudi ni manjkalo razsodnosti, so molčali in delali. Nikoli niso med brati trosili razprtije. Vodstvo, odbori in starši, niso nikoli izvajali preziranja. naj bo otrok staršev takih ali takih. Naj imajo starši prepričanje tako ali tako. Naj so bogati ali revni. Pridi sin in hčerka v naše vrste, saj si otrok slovenske matere, ter se navžij slovenske besede in slovenske melodije, ki je zapisana za vse, brez razlike. To je bilo geslo tem skupinam. Govori sedaj, kdor misli, da smo narodno grešili. Naraščaj je po vzpodbudi staršev in odborov zvesto sledil vodstvu, se ga tekom petih let, v narodni bratski ljubezni oklepal, kot ov-čice svojega pastirja, ter pri tem črpal narodne zaklade, da jih brani ko že nas ne bo. Govori sedaj, kdor misli, da je to kak greh?! Ali celo narodni greh. Šepetanje ne velja. Naj se beseda zglasi! Stotine nerazvitih, narodnih cvetov, je črpalo rast pri teh ustanovah, da se enkrat razvije v bujno cvetje, ki bo krasilo narodno polje. Stotine staršev se je trudilo, da se ohrani beseda in pesem materinska. Nešteto članov odbora in reprezen-tantov je izgubljalo čas in denar, žrtvovalo večer za večerom, za obstoj teh ustanov, kjer se razvija to popje. Stotine prijateljev in zavednih Slovencev, je spremljalo, ta "narodov up in nada" na pohodu k cilju. In da je vse to ironija? Da je vse to nepotrebno ? Govori sedaj, kdor misli, da je bilo to nepotrebno. Govori glasno, šepetanje ne velja! Govori, kdor misli, da smo celih pet let mlatili prazno slamo. Govori in pokaži ga, kdo je oni, ki je vse te mnogobrojne vrste začaral, da delajo za prazno in nepotrebno stvar, samo zato, da se eden preživi s tem. Govori glasno, šepetanje ne velja! Govori oni, ki mu je vsak red in disciplina pretežka, če se je še kje na svetu doseglo kaj brez reda? Poglej v nebeško vsemir-je in videl boš, kako se planeti vrte eden okoli drugega, po strogem naravnem zakonu. Sicer bi se, če bi ne bilo reda, trkali eden v drugega, da bi še bolj grmelo na naši obli, kot grmi sedaj. Pojdi na kolodvor in opazuj, kaj bi bilo z vlaki, če ne bi bilo reda*. Pojdi v šolo in opazuj, kakšen bi bil pouk, če ne bi bilo reda. A tu, kot da je trud vodstva, ža boljši uspeh, nepotreben, ter obsojanja vreden. Tako šepetanje je z vprašanji napolnilo, tekom teh let mojo dušo. A poleg tega imam zavest, da smo vršili tekom petih let, tako vi člani odborov, kakor starši, veliko, lepo in koristno narodno misijo, ki upam, ne bo brez sadu. Koliki so bili uspehi, tekom teh pet let, to prepuščam v oceno zavednim Slovencem. Sedaj pa nekoliko o koncertu, mladinski pevski zbori, proslavijo petletni obstoj s koncertom. Tekom teh let so zbori izvajali različne programe, v katerih so bile povečini upletene klasične pesmi. Izvajali so ti zbori, spevoigre, igre, božičnice, Miklavževe večere. V počast materinskim dnevom, oziroma materam, je bilo le par manjših primerov.) Ne, da se ni na to mislilo, ovire so bile v tem, ker je materinski dan pozno v sezoni, ki vsakega bolj vleče v prosto naravo, kakor v dvorano. Da se materam vsaj nekoliko oddolžimo, so zastopniki in odbor, u-krenili, da se posveti petletnico mladinskih pevskih zborov, v počast materam. Saj so pa tudi matere one, ki resnično podpirajo tri vogale, te ustanove. Naša slovenska mati je skromna, a trdna in nepremagljiva narodnjakinja. Tudi program koncerta, bo skromen. Ves povezan v venec, ki so ga spletale naše matere, babice in prababice. V pretežni večini bo zastopana narodna pesem. Tista pesem, ki je izšla iz naroda, naših mater in očetov. Izbral sem različne narodne pesmi. Ene sem uvrstil v program, radi lepega in bogatega napeva, ene radi pomembnega besedila in zopet druge, iz raz nih razlogov. Uvrstil sem \ program pesmi, ki so bilfe zapisane v različnih krajih naše stare domovine. Tako sem vzel dve, zelo pomembni, ki jih je ' zapisal profesor Bajuk, v Begunjah. Zapel mu jih je posestnik Matija Rožanec, po domače Klemen, roj 1. 1827 v Begunjah pri Cerknici, umrl 1. 1910, star j 83 let. Mož ni imel prilike, da ' bi hodil v šolo in ni znal ne bra-* ti ne pisati. A imel je dober spo-Imin, da je znal na pamet 10,000 | verzov, najmanj rečeno. I Ena je pripovedna pesem: — I "Kesanje", ki začenja: | Kak bilo je veselo, j ko dnarce sem imel. i Vse k meni je hitelo, ko v družbo sem prišel. | Al' zdaj, al' zdaj, ko vse je proč, nobeden ne pozna me več. e, t. c. Druga je zelo lepa v melodi-i ji in tudi v besedah: "Lovska". Prebivam na višavi samoti al' puščavi. Le to me veseli, da nikol mi dolgčas ni. e. t. c. To pesem je pok. Matija Rožanec slišal v mladosti v gostilni Hrenovi v Begunjah. Pel jo je tedanji župnik Rakiški, ki je prišel iz Rakitne dol med ljudi. ' Pesmi je Bajuk zapisal v dialektu, kakršen je tam, a da ne I bi otroke preveč motilo, sem jih 1 zapisal v slovnici. j Tudi iz Menšije sem jih u-. vrstil par. , Uvrstil sem v program tudi nekaj zdravic, vedoč, da zdra-i vice opevajo le "Rujno vince" i a da se ohrani tudi ta del narod-I nega zaklada, sem meneč, da to ; ne bo škodovalo mladi duši, pač ; pa jim bo, v poznejšem življenju i v veselem razpoloženju, privrelo iz duše, kot lep spomin na matere, očete in na nas. Na veselo svidenje na koncertu ! Z narodnim pozdravom: Louis Šeme ga za radio program, kar bo v. nedeljo 22. oktobra na WGAR.' Take bodo te aktivnosti, kar bo še drugega bi"; napovedano 1 pravočasno, pisali bodo eden in; drugi, kar bo pomagalo, da se | bo krila vsa naša aktivnost od vseh strani. Pazite na Jankovi-cheve dopise, kajti on ima vedno kaj izrednega. Za Slovensko zadružno zvezo Joseph A. Siskovich, tajnik ŠKRAT Dalje so tud znaki, da bodo vplivne skupine, ki se zavzemajo za mir, izjavile, da je vsak mir boljši kakoi tako strašno klanje. Drugo važno vprašanje je, ali zavezniški armadni in mornariški strokovnjaki sploh upajo na zmago, in če ne mislijo, da bosta obe armadi na zapadni fronti obtičali za silnimi obrambnimi linijami. In kje je vlada, ki bi zahtevala od svojih vojakov, da bi umirali v brezupni vojni, ko so vojaški poveljniki že izprevideli, da je zmaga nemogoča ali mogoča šele po dolgih letih strašnega kljanja in milijonskih žrtev? O odgovoru na mirovne predloge bo odločeval francoski premier Daladier. Ako bo on rekel, da je trebs vojno končati, se Anglija sama ne bo mogla dalje bojevati. V Londonu vlada mnenje, da Francoz je niso take trdno odločeni za nadaljevanje vojne kakor Angleži. Tc naziranje je morda zmotno, toda zdaj se bo videlo, ah so Francozje pripravljeni nadaljevati vojno v zavesti, da mir s Hitlerjem ne bi bil mir, temveč samo premirje. Zadružni mesec Oktober je namenjen največjim zadružnim aktivnostim. Proglašen je za zadružni mesec. Vse zadruge širom dežele so sedaj v polni akciji za širjenje zadružne ideje, pridobivanje novega članstva in odjemalcev. Po narodnosti, kjer so take skupine, so tudi primerne prireditve v soglasju z narodnostnim udejstvovanjem in navadami ob kaki prireditvi. Slovenska zadružna zveza, katera je lani praznovala 25-let-nico želi tudi letos izkazati svojo hvaležnost' za naklonjenost /sem delničarjem in odjemalcem. Danes, ko se vse obrača la bolje glede dela in businessa, le lahko pove, da smo kljub crizi zadnjih par let na prometu zgubili le 16 procent v najslabših mesecih in vse kaže,, da bomo v tem ali drugem mesecu že maki z najboljšim mesecom eta 1937, ko je bilo malo "pro-speritete" med nami. Ako pri-nerjam naše številke z onimi irivatnih trgovcev in verižnih rgovin in ostalih zadrug po de-seli vidimo, da so drugi zgubili lo 50 odst. na businessu v tem •asu. Da ni bilo tega pri zadrugi gre zasluga lojalnim odjemalcem in delničarjem. Program za ta mesec je nekako tale: Velika razprodaja :el teden od 23. do 28. oktobra, la zadnjo soboto 28. oktobra pa adružni ples in večerja v Slovenskem društvenem domu na lecher Ave v Euclidu —- vse za )0c. Kdor je kdaj bil na kateri-ubotfi prireditvi ve, da bo do-oro postrežen in dobil bo najboljše za jed. Tudi pisalo se bo orecej in glede oglasov boste či-tali, ne samo v naših uslužnih lokalnih dnevnikih, to pot bono tudi dali oglas v Scoop, na 'taterega vas prosimo, da opozo* rite vaše prijatelje in znance ned Amerikanci. Umevno je, da bomo spet imeli nekaj posebne- Sanje o ruskem medvedu Bolj ko človek grunta Rusijo, manj ve, kaj bo storila in kaj ima v načrtih. Toliko vemo, da je Rusija potegnila Adolfa kakor ga ni doslej še nihče nobeden. Samo v Poljsko poglejmo: Revež Adolf je v potu svojega obraza kopal poljski krompir, Stalin pa je hodil za njim ter pobiral krompir v svoj žakelj. Prav tako mu je zmešal račune v Rumuniji. Baš ko so rumun-ski Hitlerjevi plačanci tako lepo dovršili svojo predigro ter u-bili rumunskega premierja in je že Hitler zagrabil največjo kanglo, da se napoti ž njo po olje v Rumunijo, kjer je hotel narediti svoj znani "mir in red", kakor v Avstriji in Češkoslovaški, pa se ti pojavi ob ru-munski meji ruska armada, rekoč: v Rumuniji pa že ne boš županil! Koncem konca se bodo morda res uresničile sanje tistih generalov, ki so v sanjah videli, kako se bo uredil svet. Stvar je taka: V nekem letovišču je naneslo, da so se na jutranjem sprehodu srečali in sestali štirje možje: Hitler, Muso, Beck in Stalin. Ker so bili še tešč, se odpravijo v bližnjo oštarijo na šilce slivovke, ki je prijala vsem, razen Hitlerju, ki si je naročil glaž kislega mleka. Beseda da besedo in tako pridejo končno na sanje. Pa pravi Beck: "Sinoči se mi je sanjalo, da sem videl leteti velikega poljskega belega orla, čigar krila so zasenčila vso Poljsko, vzhodno Prusijo in velik del Rusije. To pomeni, da bo Poljska še mogočna dežela." Za njim se oglasi gobezdavi Taljan Muso, ki hoče imeti povsod prvo besedo, pa pravi: — "Meni se je pa sanjalo, da sem videl velikansko taljansko zastavo, ki je ponosno plapolala nad vso Italijo, Jugoslavijo, nad Abesinijo, Tunizijo, Korziko, Albanijo in nad Egiptom. Kaj pravite k temu, možje?" je vprašal Mussolini, stisnil šilce jugoslovanske slivovke ter se zadovoljno obliznil ob misli, da bo dežela, kjer kuhajo ta okusni božji dar kmalu v njegovi oblasti. "Hergott, dass is' ^ je zarežal Hitler ter st namrdnil. Meni se je \o, da je pod nemško (čelado, ki ima sulic tičala vsa Nemčija srednja in vzhodna , Francija in Italija i" ^ del Rusije. Na, vaSS'. dazu, — Himmeldom6 Možje so obmolk#. videli, kakšna usodah če se izpolnijo HitM' Vsi so že povedali samo Stalin je mole ■ šanje, če se je tudi % sanjalo, si je Stal'11 j po, se odhrkal, si 01 na katerih je visel" slivovke, in dejal • "Ja, ja, ja, tudi "J nekaj sanjalo, Pa ^ ne vem prav ra2^^ njah sem namreč gromnega medveda kar prilezel iz svoj ga brloga, kjer je P Ko je prišel na ^ mežikati z očmi. ^ jen sončne svetlo ^ parkrat pošteno leno pretegnil in preko stepe, da do 1 zob. In kaj zag1^ belega orla, ki j® (I tal pod nebom-svojo ogromno šap1^ za rep, mu zavije orla ni bilo več ,11»= Nato jo prične pa ga nenadoma j lesno potrebo, ka j že dolge mesece, ^ i logu. Ampak ka^_ j bo nekaj pripra^ zagleda namreč iz katere je še kible si ni ^ j. me torej čelado. J ^ lico v zemljo. Pa ^ kiblo. Udobno t0 kiblo in se v pik® A odpadkov, ki 50 ^ v H dolge zime nabi"8 telesu. Do tu vse dobr' pa zdaj? Gleda nega papirja veste, kako neP ^ i tega papirja Pr'te ^ izvršujejo te v ' / la. Ttkrat pa ^ f polajočo kakor nalašč, ci zgrabi plapolaj0 ^ snaži, zadovolj11 ^ gleda, kako ^ ^ napoti preko s birsko tajgo-" Stalin da po svojih je bil med tem 11 Muso je dobil '' J vo, Hitlerju pa 1 , f ližolč in je ^ ^ njem izdihnit vs, »j. je 'n »c Zakrajsek 1 Hoi"6,, A nrrrrm PRAV GOTOVO Ali vam lahko postrežemo za majhno sVU'0,ted1' '' aša postrežba za vsakogar, Dejstva, da je naša razmere, se ne more preveč povdarjati. S. -m. » m "L oktobra, 1939. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Konj in motor v moderni vojni Francoski general Pagezy se bavi v nekem članku s perečim vprašanjem uporabe konj in strojev v moderni vojni. Vprašanje, da-li naj vojska še obdrži konje ali jih popolnoma kamenja z motornimi vozili, je 'k predmet živahnih diskusij v vojaških krogih. Stvorih sta tu, kakor v vseh stvareh, dve ronti, fronta starih, konservativcev, ki so hoteli konja obdrži, in mladih, ki vedo za ne-e Pomanjkljivosti konja in so ^ljubljeni v motor. Zadnja svetovna vojna je po-Polnoma spremenila položaj kar Se tiče konj. Francozi, pravi ge-Deral Pegazy, so šli v vojno te-^ s precejšnjim nepoznanjem %%kov modernega ognja, šli so k P^adnimi čepicami, oklopi, °Pji in sabljami. V prvem do-^ u z ognjem iz strojnih pušk 0 Padle vse iluzije kakor hiše ^ ePenke. Umrl je spomin na ^ danje slavne konjenice. — 0]na puška ustvarja, pred r J pas mrtvih, ki ga ne mo-j,6 prebiti, ne človek, ne % niti ne avtomobil — če ni avtomobil. % "najvažnejši del konje-k a 1 kakor se je izrazil Jean floU oux> konj ki je spremljal najstarejših časov v to/f0 bitko kot pravi bojni iDgl118'. j® izgubil svoje častno in 0 in so ga degradirali na a manj slavno, toda isto Svq0 ^or^stno vlogo prenašalca ga 3e^av gospodarja in njegove-v t|0ro2ja iz zaledja do vhoda je Z8 Pehotncga ognja, ki mu Pit ar'es grožnjo smrti za- 0^av>OSOben ^ v zaledju 0" dolge proge na kakrš- ozemlju in to vlogo je 1 svetovni vojni tudi potior 0^rav^a^ sredi najhujših §avpl0V ln Pomanjkanja. O nje- j z avtomobilom potoval na ko-i nju iz Pariza v Marseille? Motor je omogočil Italiji, da je v nekoliko mesecih obvladala tako ogromen prostor, ka-| kršen je Abesinija. Motor je o-mogočil Nemcem nagle vpade v Avstrijo, Češkoslovaško in j Albanijo. Razvojna pot motorja gre naprej. V sedanji vojni bomo prisostvovali brez dvoma še nesluteni uporabi stroja. Kakšen zaključek iz vsega te-|ga? General Pegazy pravi na-ivzlic vsemu, čeprav priznava i prednost motorizaciji, da nikakor ne gre še zapostavljati konja. Čas še ni prišel, da bi ga lahko zavrgli, posebno pa ne za tista ozemlja in za tiste posebne naloge in težkoče, za katere motor ni primeren. V mehkem, neodpornem ozemlju konj vse-kako prekaša motorno vozilo. Tako bi bilo n. pr. na Poljskem, od koder smo v zadnjih dneh večkrat brali, da je poljska konjenica z uspehom nadvladala nemške motorizirane oddelke. Za sedaj sta potrebna pod določenimi pogoji torej še konj in motor. | Omeniti moram tudi ostale vo-! ditelje in tudi dobre starše, da tako skupno držijo ter skupno delujejo in žrtvujejo. Cenjeno občinstvo torej 8. oktobra vabim vse, da se udeležite tega pomembnega koncerta, ter da daste priznanje tem sotrudnikom, da napolnite dvorano do zadnjega kotička in posebno, da. priznate to našo mla- dino, ki tako ljubko prepevajo našo milo donečo pesem. Torej spodbujajmo našo generacijo do našega slovenskega jezika tukaj v svobodni deželi, ker onstran morja ne morejo. Mi lahko držimo našo mladino še za vbodoče v slovenskem duhu. Na svidenje v nedeljo! Mary Klun Iz stare domovine Urednikova pošta . 2a., I nastane povsem narav- ^ se Pr^e^ ^as' % s st POPolnoma nadome- % |e aricijo ima to vpraša-'ftia^086^3110 ozadje. Ta deže-bogato omrežje ^ kaž Ces^ 'n te ceste, kak )r /k niso primerne za ko- i6 ^hisv119^ j® Pretrd' škodu-h ^kle>.lm "ogam, je skliz^k . Mh6 ne dobe poceni, pri-^ bodo adl[ve, konji na njem ^ bj t)0lnie'i dovoljno opore, , t fiksnih cestah vlekli ;jtornaV',,,'e. Nasprotno so za h-v .Vozila baš takšne ce- ' ,1:iislii'mernej®c- Kdo bi da' ^ na to, da bi namesto Združeni koncert Da, jesen je že tu. Dolgočasni dnevi in večeri so vlažni ter hladni. Zakaj se dolgočasit doma ter premišljevat o lepem preteklem poletju, ter lepi naravi, ko smo se hladili v prosti naravi. Vsaj jesen je tudi lepa, o-glejmo si veselega kmetovalca kako z veseljem in ponosom spravlja svoj pridelek. Tako smo tudi mi lahko ponosni in veseli na naše delo in trud, da lahko pokažemo v javnosti in sicer naše združene zbore, kateri bodo obhajali svojo petletnico in sicer s koncertom, katerega bodo posvečali svojim materam, zakar moramo pač dati vse priznanje gospodu Šemetu, njihovemu pevo-vodji. V dobi petih let se je jako dosti napredovalo. Gospod Šeme je pred petimi leti priredil prvi koncert in sicer z Slavčki. Prvo njih petje se je razneslo po celem Clevelandu na levo in desno v vzhodno in zahodno stran mesta, povsod so se vstanovili mladinski zbori. Tako g. Šeme, to je vaše delo, da imamo v Clevelandu šest zborov in upam, da ste lahko ponosen na vaše delo. Dosti polen ste že dobili pod noge od ene strani in druge strani; junaško ste vse prenesli in kot dober pevovodja bodete imeli že peti nastop z mlad. zbori in sicer 8. oktobra v SND na St. Clair Ave. Največje priznanje naši vrli tajnici Ančki Traven, ona je neumorna delavka, ter vse žrtvuje za Skupne Mladinske zbore. POROČILO ROBERT F. BLACK A Novo vrstni ribolov V Kaštelanskem zalivu so se pričeli poizkusi z novim izumom ribiča Dinka Lepeša. V njegovi napravi lahko stoje trije ali štirje ribiči, nakar se potapljalnica, ki je hermetično zaprta, spusti v morje. Okrog naprave je posebna mreža, ki se avtomatično raz-pne, čim se zbere zadosti rib okoli luči, ki privablja ribe. Potapljaška naprava je privezana na posebno pomožno ladjo, na kateri je sesalka zraka in dinamo za oskrbo z električno lučjo. Za poizkuse je Lepeš dobil podporo ministrstva za poljedelstvo in ministrstva za promet. Dosedanji poizkusi še niso dali ugodnih rezultatov, ker v zalivu ni mnogo rib. RINK. tiste, evetle, zdrave krasne oči so čudovita last. Murine očisti, ln lajša ter Je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care all Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago i o [OBOI Smrt bogataša V svoji vili blizu šmarjeških toplic pri Novem mestu je nedavno umrl zasebnik in rezervni poročnik Alojzij Zaje, star 50 let. Mož je bil na glasu, da je kot nekdanji lastnik šmarjeških toplic velik bogataš, kar je tudi bil. Kljub velikemu premoženja pa je živel le sam zase, ker je bil svet, po njegovih nazorih, skrajno pokvarjen. To njegovo naziranje je temeljilo na dejstvu, da je mnogim strankam razposodil velike vsote denarja, ki ga nikakor ni mogel več izterjati. Samo dvema strankama v Ljubljani je baje posodil četrt milijona dinarjev. V večnih bojih za njegove pravice ga je nenadoma dohitela smrt. Ravnokar je izšla... velepomembna knjiga I the slovenes: a social history" O O spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar i O Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu ® rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. Robert F. Black, predsednik | White Motor družbe, v njih ve-i likem celi strani obsegajočem oglasu, ki je bil priobčen v torek v našem listu, priporoča razmotrivanje, kako je bil v drugih mestih rešen problem pre-jvažanja ljudi, da se reši zmeš-! njavo clevelandske poulične železnice o privilegijah. S povdarkom, da "Cleveland potrebuje moderno transporta-cijo sedaj, ne šele čez pet let", I Mr. Black povdarja, da "nihče nima koristi od zavlačevanja; ne delavci pri poulični železnici, ne | vozniki, ki imajo v glavnem samo dvoje interesov v zadevi: nizka pristojbina za vožnjo, in .pa dobro poslugo." i j Govoreč v imenu 2500 upo-i slencev pri White Motor družbi, posebno "ker ima sebične in simpatične interese v zadevi". Mr. Black povdarja, da je lokalna pocestna družba ena izmed redkih v deželi, ki je preživela depresijo brez reorganizacije in da je ena izmed jako redkih", ki je zmožna podvzeti resnično modernizacijo programa z gotovino, ki jo imajo na roki. Najmanj $2,000,000 se lahko takoj porabi za novo moderno opremo", pravi Mr. Black. i "The Cleveland Railway druž-i ba, kot vsaka druga prevozna družba v Ameriki, ne uživa že dolgo več prevoznega monopola, kot ga je pred 20. leti, pred-no so prišli v rabo privatni avtomobili. Danes je skoraj 300,000 pri-, vatnih avtomobilov in taxijev j v Cuyahoga County in vsak je tekmec prevozni pocestni družbi." "V vsakem mestu, kjer so nastali zapletljaji glede privi-: legijev, se je našlo izhod. Edino vprašanje je tukaj, koliko ' časa se bo zapravilo v procesu in kako dolgo bo ljudem odvzeta | še moderna transportacija." Odkar je Mr. Black prišel v I Cleveland, pred petimi leti, kot | predsednik najstarejše in največje uposlovalnice delavcev, je Mr. Black pokazal v več slučajih zmožnost misliti o ljudskih interesih in je v tem oziru bil deležen podpore od cleveland-skih listov. VSE KARKOLI potrebuje'se oJ zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v va-' še polno zadovoljstvo pri dr. ■ Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 o d o Knjiga je vezana stane $1 O 8 Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue b :o -sras- ITI tX' •Ti iT« T /' Get acq tainted with this new woeder Metal that cooks better, permanently " —»sins its gleaming lustre, won't stain, east or darken, deans easier, lasts longer / ^ end safeguards health. Try it in your \ own kitchen—it's the best demonstra-tioa you can make of the economy and raiam ot this beautiful cooking war*. " SEE it today at / ' ) >C3HCSC3C5C5C3HSaEaE Oglašajte v — "Enakopravnosti" # m 6e v^0,^ Vitanju knjig. Naslednje knjige imamo TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET tujine:- i v 4 preženemc dolgčas se največkrat za-^en ^ halogi: L A | | i # i # w iTi ht Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem oktisu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 ijl $ mmzmvssasz mTfmTifi TPWrgE mrrrurivfTrr novica... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom---- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmorc 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 SSL PFK&Ri ENAKOPRAVNOST S. oktobn--, VERIDICUS 31 VERA IN LJUBEZEN GOSPODA SVETLINA Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih Prišla sva mimo cele patra Mariofila in zaslišala ječanje, ki nama je rezalo v dušo. To ječanje je bilo slično tuljenju ranjene zveri — tužno, zategnjeno, brezkončno . . . Često sem ga posetil. Mariofil se je posušil, da ga je že samo okostje in duša. Uživa le nekaj kapelj mrzlega čaja. Ne govori, navadno miži, le včasih od bolečin zaškrta z zobmi, ječi in se zvija kakor bi ga lomila bož-jast. Stopila sva k njemu. Bledo-zelen je, obraz že sam skelet, vse telo suho, da ga pod odejo skoraj ni opaziti. Spoznal me je. "Zdaj pojdem ... za Vido . . za hčerko in sinčkom . . . Morda že danes . . . Zbogom! Srečen!" Hotel je dvigniti desnico, da bi mi jo podal v slovo, a od slabosti mu je omahnila. Prijel sem jo in bila je mrzla kot led. Spačil je obraz, strašna bolest ga je zvila in začel je ječati kakor bi se mu trgal drob iz telesa. Nesrečnik! Iz raja je bil pahnjen v pekel. A zakaj? čemu? Božja previdnost — zagonetka. Hipoma je izgubil ženo in dva o-troka in končno mu izžre rak drobovje ob živem telesu. In vendar je bil Mariofil blag, pošten, marljiv mož, vzor zakonca in očeta, vzor redovnika. — Brez krivde je in tako trpi . . . Zakaj ? — Jaz pa sem se vrnil v svojo celo, potrt od sramu in očitanja samemu sebi. Prijatelj Mariofil je že deset let razpet na križu in ne more umreti: jaz pa sanjarim o ženski in sem hotel bojazljivo pobegniti pred njo! Kako smešno je moje hrepenenje, kako zeleno moje razmišljanje vzpričo prijateljeve tragedije! Nikoli se nisem brigal za ženske in izkušnjave doslej sploh nisem poznal. Mar sem propadel naenkrat? Ne, ne, bolan sem. Prav ima Benedikt: preveč sedim — premalo se gibljem. Prej sem bil primoran ure in ure hoditi, plezati v gore, u-pehati se. Zdaj se mi je zgostila kri. Odtod vse sanjarenje, bolno, otroško. Poslej hočem poslušati Benedikta, pa postiti se, vzdržati se vsakršne opojne pijače, jesti le za potrebo. In še nocoj hočem spati na golih tleh. Zmagam ali srcu kakor s planin drčeča la- Hrano mu je prinašal brat iz kuhinje. A skoraj vsak dan sta se dolgo pogajala skozi zaprte in zabarikadirane duri, preden mu jih je Hipolit odprl. Ko smo zvedeli, da love blaz-nika, smo hiteli v drevored. Videli smo Hipolita, kako je tekal med njivami, se spotikal, padal in zopet vstajal ter drvel dalje. Naenkrat je izginil. Egidij in Virgilij sta ga skušala zajeti ter sta tekla za njim od dveh nasprotnih strani. Hipoma smo zaslišali kričanje kmetic. Nekaj jih je bežalo, nekaj pa jih ni prenehalo vpiti. Krikov nismo razumeli. Kasneje smo zvedeli, da je pater Hipolit napadel kmetice na njivah, jih mlatil s spleteno vrvjo in kričal: "Hudič, hudič!" Letal je z njive na njivo, pretepal ženske, jih lovil, metal po tleh in neprestano kričal: "Hudič! Hudič!" Jokaje in kriče so se razpršile kmetice, Hipalit pa jim je bil za petami, dokler ga nista zgrabila Egidij in Virgilij. S strašno močjo se je ruval ž njima. Naenkrat je prebledel in se onesveščen zgrudil. In v bož-jasti se je premetaval, bil z glavo ob zemljo, noge in roke pa so mu igrale po tleh kakor pod e-lektričnim tokom. Postal je v o-brazu ves višnjev in iz ust je tiščal pene. Patra sta ga prinesla v samostan in ga položila v njegovi celici na postelj. Zvečer so ga morali v prisilnem jopiču na vozu ' v družbi treh bratov odpeljati na postajo v T. in še ponoči v blaznico. Ko se je namreč v celi prebudil, je bil jedva uro čisto top. Nenadoma je planil, pobil steklo na oknu, zrinil vse pohištvo pred duri in kričal neprestano: "A-j page, Sananas!" Vrtnar Egidij mi je pravil, da je bil pater Hipolit pred leti zaporedoma kaznovan z najtežji-mimi samostanskimi kaznimi zaradi razuzdanosti z raznimi kmeticami. Potem se je spoko-ril postal tih in plah se postil in često bičal do krvi. Zadnji dve leti pa je postal melanholik in ga je metalo božje. Iz blaznice se pač ne vrne nikoli več. Bog me ne posluša več. Ure in ure preklečim in molim, toda hrepenenje narašča v mojem poginem: a vdam se ne. Bog bodi z menoj. Pater Hipolit je danes popoldne utekel iz samostana. Patra Egidij in Virgilij sta ga videla, kako je bežal preko vrta in drevoreda ter je izginil v polju. Tekel je, kakor bi ga nosil veter, kričal in vihtel nekaj v roki. Prijor je ukazal, naj ga ujameta in privedeta nazaj v samostan, Oči vidno je zblaznel. Že dolgo se je plazil le ponoči po hodnikih, se drsal tesno ob stenah, da jih je ogulil in bil vedno ves bel od beleža in ometa. vina. Kako naj rešim svojo dušo? Trpim neznosno. Čemu te misli, ki me obletavajo kakor neugnan roj mušic? Povsod le Micika! Podnevi klečim pred sliko Madone in naenkrat spoznam, da me vleče k nji, ker ima Miciki tako strašno podobne oči in usta! In ponoči, v sanjah vidim le njo — le njo. Igram na klavirju, a nervozen sem, dokler ne začnem "Trista-na in Izolde". Vsak dan begam po okolici, preko polja, po hribih. Zares mi je laže v svobodni naravi, pod svetlim solncem, sredi buj- Velika razprodaja od 5. do 15. oktobra Hamilton Beach Mixer, preje 23.75 sedaj Cloth hampers, preje 1.25 sedaj __ _______ _ Felt water strip 25 ft. ______________________ Blow torch, preje 4.25, sedaj________+____ White toilet seats, preje 2.25, sedaj___________ Hot water furnace coil, preje 79c, sedaj _______ Mnogo drugih stvari po zelo znižanih cenah kovic hardware 17218 GROVEWOOD AVE. 19.75 nega zelenja in cvetja, nego v zatohlem zidovju. A kadar se vrnem, me naskoči znova hrepenenje: videti jo! Dopovedujem si, da moja želja vendar ni grešna. Saj si ne želim ničesar, prav ničesar, kakor le videti jo, slišati njen glas, bivati samo kratek čas v njeni bližini. To ni greh. Samo prijateljstvo, hvaležnost, doba, polna skupnih bridkosti, spomini na strašna leta gonje iz kraja v kraj me vežejo nanjo. Nič drugega. Poželenja ni v meni ... ne, ni ga ... ne sme ga biti! Sama čista, nesebična ljubezen bratov-ska do najblažje sestre. Tako razmišljam, a zdrznem se: "lažem, lažem!" Svojo desnico držim od sebe in jo ogledujem: kako se je doteknila Mici-kinega telesa v Zalesju tistega popoldne, ko mi je prinašala v kaplani jo prvič obed —!• Kri mi polje po žilah kakor razbeljeno železo: zopet čutim skozi njeno krilo njeno nogo! — zopet čutim njene boke, da se pritiskajo name! / Gnus, strah, greh! >Cam padam, kako se pogrezam? V življenjepise in samoizpo-vedi svetnikov in svetnic se pogrezam ter iščem v njih vzpod-buje, ohrabrenja in utehe. Toda vsi in vse so trpele ter so se borile proti skušnjavam. V puščavah niso imeli miru in celo sv. Benedikt, naš patron, se je za-ril pred njimi v rožnat grm, ki ga je trgal s svojimi trni in mu sekal krvave rane. A kam naj zbežim jaz? S čim naj ukrotim svojo kri? — Danes smo položili Mariofila v samostansko grobnico. Preden so zaprli in zabili njegovo krsto, sem ga posetil zadnjič, ■— Kaj je ostalo po vsem njegovem, najponosnejših nad bogatem življenju? Kupček bledih koščic. In kaj mu je prineslo? Hipec sreče, a dolgo verigo grozne nesreče, obupa in bolečin. A-li je sploh vredno živeti tako življenje ? In vendar! On je užil vsaj hipec blaženstva ob svoji Vidi, s svojo hčerko ... Jaz pa? Kaj sem užil doslej ? Vse moje življenje je sama skrb, beda, odrekanje. Izvzemši svojo prvo, o-troško mladost, nisem imel potem jasnega, mirnega trenutka samo zase. Moja sreča je bila pač le v prinašanju tolažbe in vzpodbude drugim. Bil sem kakor divje drevo, ki nudi sence in kuriva drugim, samo pa o-staja brez cvetja in sadu ter izpostavlja svoj vrh streli in viharju, da ostajajo drugi na varnem . . . Mariofil je objemal ženo in je bil vsaj par let cel človek: mož in oče. Jaz sem imel le par bledih prijateljstev, ljubil sem pač očeta in brata, a še ta ljubezen je omejevana po njih nizki kulturi in civilizaciji, da smo si v bistvu vendarle skoraj tujci. Še nikoli nisem poljubil in objel ženske, ki bi ljubila mene: — vse, kar vem o ljubezni, sem le čital ali slišal v spovednici. Slepec sem, ki jeclja o solncu, a hrepeni, da bi izpregledal. Mariofil, počivaj mimo! Ugasnil je tvoj pogled, ki je nekdaj videl raj in ga gleda zdaj znova, moje oči pa so slepe in ostanejo slepe. Tema za menoj, tema pred menoj! Nesrečnik sem, ki zavida celo tebe, mrtvi prijatelj! In še z večjo pravico se vprašujem: Je-li vredno živeti tako življenje? Usoda, držiš me trdo za roko m me vlačiš kakor otroka kamor hočeš. Moj upor je bil zaman, — moj upor se je izpre-menil celo v hvaležnost. Kakor lahka bilka sem, ki plava po reki usode . . . plavam, plavam . , , kam ? — — Zopet sem se izprehajal. Hodil sem popoldne tri ure — čez hrib in plan. Kako se je zgodilo? Sam Bog ve! Naenkrat sem stal pred vilo v Logu. Kdaj sem zašel tja? Kdo me je zanesel prav na to pot? Ko sem se zavedel, kje sem, pa bi bil najraje pobegnil. Okna so bila v prvem nadstropju odprta, čul sem ženske glasove . . vroče me je obšlo: gospa Glo-waoka je torej že tukaj in z njo Grčarjeva. In ona, ona tudi! Hotel sem se skriti, urno oditi mimo vrta. Tam je stal velik rdeč dežnik, pod njim spleteni stoli, na enem je sedela dama. V naročju je imela ročno delo, a glavo si je naslonila na roko in zamišljena Je strmela predse. "Mlada Grčarica je," sem pomislil in pospešil korak. Tedaj sem začul vzklik. Ozrl sem se — dama je hitela tri, štiri korake proti vrtni ograji — tišče si obe roki na svoje prsi je obstala in strmela vame. V nemem prepadenju sva se gledala. Zardevala, pobledevala sva, kolena so se nama tresla, a bila sva nepopisno srečna. Saj ne vem, kako sem dospel na vrt. Samo tega se spominjam da sva se držala za ,roko in oba hkratu vzklikala: "Vi- Vi?!" Bila je ona, Micika. Mlada, sveža in krasna. Nekdanja moja življenska tovarišica, preprosto, napol kmetiško dekle, pa je postala prava mestna gospodična. "Kako ste se izpremenili! In vendar — " sem za jecljal. "Samo navidez. Ostala sem ista, ki sem bila nekdaj," je odgovorila. "Vesel sem, da vas vidim po tolikem času." "Jaz sem srečna, nepopisno srečna!" je dejala. A takoj se je popravila: "Gospod Grčar vas je prav danes hotel posetiti; komaj čaka, da vas vidi . . Hitim ga poklicat . . . Izvolite nekoliko sesti — ?" Odhitela je v vilo, jaz pa sem strmel za njo kakor v snu. Njene mile srnje oči, njena vitka, a vendar polna postava, njene e-nergične, a mehke kretnje . . . ah, vse mi je bilo tako znano, tako prijetno, kakor bi bil vse to gledal vsak dan ... In saj sem resnično vse njeno bitje videl vsak dan — vedno živeje, vedno plastične je pred seboj! Zdaj sem strmel za njo, a zdelo se mi je, da se nisva ločila nikoli. Vedno je bila ob meni, čim več časa in prostorno čim dalje sva bila narazen, tem bližje in tem telesneje sva se videla in čutila. In prihitel je prijatelj Grčar, nato gospa Glowacka z mlado gospo Grčarjevo, sedeli smo pod dežnikom ter govorili. Imeli smo si povedati toliko, in čas je hitel, da ga nismo niti opazili. Tudi Micika je prihajala, posedala, me molče opazovala in vedno znova odhitela v vilo. O-čividno je bila razburjena. — 1 Končno nas je poklicala k večerji. Prestrašil sem se. Resnično, solnce se je že bližalo obzorju. A skupna večerna molitev in večerja v samostanu? — Urno i sem vstal in se hotel posloviti. Opravičeval sem se, da ne vedo, kje sem ... da bodo vznemirjeni... Toda gospa Grčarjeva in Micika me nista pustili, češ, da je večerja prav zaradi mene posebej pripravljena, gospa Glowacka me je jokaje prosila, naj ostanem, da ji kaj povem o rajnem Ivanu, p. Angeliku, prijatelj Grčar pa me je z rahlo si-|lo vlekel v vilo, češ: "Imamo te in zdaj te ne izpustimo ! Po večerji te z vozom potegnemo do samostana, kjer lahko rečeš, da si potolažil če- tvero žalostnih duš!" še na pragu sem se branil i' prosil, naj mi dovolijo oditi. ^ me je izpustil Grčar, tedaj Pa f rekla ona: "Prosim, ostani16 gospod Janko!" — in ostal s® Nisem mogel drugače. Kakor j-ona izgovorila "gospod in me pri tem pogledala, — ^ bilo bi neusmiljeno, odreči j"'' (Dalje sledi.) "ifi se Delo išče Ženska srednje starosti ^ dobiti delo. Je pripravna za f hišna dela in ostane lahko ^ noč. Pokličite KEntnore 0^ W ali pa naslovite na P-. 25422 Chardon Rd., Euclid, 53KJSaKSSJKSSSSSSSSSWStSC awwws«*30015 ten ALI VAŠ RADIO DOB0 DELUJE? Strokovnjaško povp#-' Ijanje radio aparatov. P0- kličite ENdicott 3880 * približni račun. Vse ^e'0 garantirano. ACME HARDWARE 7002 St. Clair Ave- OGLAŠAJTE V - — "ENAKOPRA ^eXSt3eX3t3t3tXX3tX3eS36aeXXX3tXXXSeX3tS6$X3t3tSOtX3MXXS6XXSS3 GROZDJE lepo Kakor vsako leto tako imam tudi letos prav grozdje. Prodajam ga na tone ali pa mošt na S1 Grozdje lahko vidite ako pridite na Davis $" Perry, Ohio. KRIST MANDEL 15704 WATERLOO RD. wssssssassssosssss***^ let h *el Ki % S h Mi A.Malnar CEMENT WORK ENdicott 4371 1001 E. 74th St. RECITE MI: MOŽ ZA VAŠE POHIŠTVO Steve Trebeč Jr. pohištvo ih posteljniha PREPROGE, KARPETI in PEČI na lahka mesečna odplačila vas stane manj KUPITE DIREKTNO OD STEVE TREBEČ, JR. furniture mart inc. Vzamemo vaše staro pohištvo v zameno 15428 WATERLOO RD. v Collimooodu, nasproti S. D. D. ODPRTO VSAK DAN OD 9. DO 6. Odprto zvečer v ponedeljek, četrtek in soboto do 9. N n Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku... cankarjev glasnik mesečnik za leposlovje in pouk ima.sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja posije en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. Trgovci in obrtniki Sedaj je čas, da si naročite vaše koledarje za j h: Ki • Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarje^ vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno ^ vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše v^0 e predno naročite navadne, slabe koledarje od o družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bil1 klonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat JJjjJ sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno d0 Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 531 ^ j[ ^ zastopnik pride k Vam. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue