LETO XIV
TEVILKA 134
JULIJ 1986
Nova asfaltna cesta je za Nlževec In Zabočevo velika pridobitev
Zabočevljani zadovoljni z novo cesto
»Asfaltna cesta v Zabočevo in Niževec je ena največjih pridobitev na našem koncu. Je dokaz dobrega sodelovanja med krajevno skupnostjo in organizacijami združenega dela in nenazadnje tudi dokaz složnosti krajanov pri zbiranju sredstev in pri prostovoljnem delu,« je ob otvoritvi asfaltne ceste skozi Zabočevo poudaril predsednik gradbenega odbora Vinko Košir.
Tudi predsednik občinske skupščine Herman Bole je v nagovoru ob otvoritvi pohvalil delav-
nost krajanov te male vasice. Prizadevanjem krajanov so prisluhnili tako na SKOCES kot tudi na Gozdnem gospodarstvu in so skupaj vodili dela. Znatna denarna sredstva pa so prispevali GG TOZD Gozdarstvo 4.190.000 dinarjev, GG TOK Gozdarstvo 3.140.000 dinarjev, SKOCES , 5.200.000 dinarjev, LIKO 600.000 dinarjev, Fe-nolit 1.200.000 dinarjev, KS Borovnica 160.000 dinarjev. Krajani sami pa so poleg prostovoljnega dela prispevali še 1.760.000 dinarjev v Zabočevem in 1.000.000 dinarjev v Niževcu.
Rezervoarja na Logu in v Borovnici zabetonirana
Kakšen mesec dni zakasnitve je pri gradnji novih rezervoarjev na Logu in v Borovnici (nad Bregom). Temu so vzrok najprej pomisleki Komunalnega podjetja o višini rezervoarjev, nato pa še težave pri izkopu. Pri izkopu za rezervoar na Logu je izvajalec naletel na kaverne — brezna pod ležiščem rezervoarja, zato so morali dodatno preveriti temeljenje in ojačati tla. Zdaj sta rezervoarja že zabetonirana.
Za rezervoar na Bregu pa Komunalno podjetje predlaga še dodaten cevovod, kar narekuje še dodatna dela in delno spremembo projekta. Strokovnjaki so staknili glave in se odločili, da bodo v strminah vgrajene drugače cevi kot na ravnem. Položili bodo prožnejše cevi, ki ne bi smele pokati, tako kot so pri rezervoarju na Verdu.
Ob gradnji obeh rezervoarjev pa že tečejo priprave za rekonstrukcijo cevovoda na Stari Vrhniki. Na Zavodu za načrtovanje predvidevajo, da bodo dela stekla že avgusta. Septembra pa naj bi že začeli z gradnjo »visokih con« v Dragomeru. Za reze-voarja v Podlipi in Ligojni pa pripravljajo vso potrebno tehnično dokumentacijo.
Zasnove investicijskega programa za gradnjo druge faze, ki je nedvomno tehnično in finančno zahtevnejša od prve, kažejo v tem trenutku, da bodo vsi, ki jim je bilo »obljubljeno«, da dobijo vodo z drugo fazo, to vodo tudi dobili. Ne pričakujejo bistvenih zamud pri dokončanju druge faze, v nevarnosti pa so nekateri vodni objekti na Lazah in Partizanskem klancu. Za gradnjo teh objektov se bo potrebno s krajani dogovoriti o gradnji sekundarnega omrežja, ki ni financirano iz samoprispevka.
Izvršni svet o obrtni dejavnosti
Ko je Izvršni svet na eni rednih junijskih sej obravnaval poročilo o stanju obrtne dejavnosti v občini, so ugotovili, da se je število obrtnikov v obdobju 1979—1985 o večalo za 163 oziroma za 85 odstotkov, število zaposlenih pri obrtnikih pa za 213 oziroma za 139 odstotkov. Porast števila zaposlenih po posameznih dejavnostih pa je različen In je največji pri predelavi kovinskih Izdelkov, predelavi lesa in pri predelavi plastičnih mas. Povečalo se je zaposlovanje pri obrtnikih in je zdaj na enega obrtnika zaposlen en delavec. Kljub porastu števila zaposlenih v obrti pa so še vedno dokajšnja odstopanja od načrtovanih v srednjeročnem planu.
Govorili so tudi o obrtni coni. Lani se je začel postopek za pridobivanje zemljišč za obrtno cono na Vrhniki, lokacije za obrtne cone v drugih krajevnih skupnostih pa so še vedno nedoločene zaradi neizdelane urbanistične dokumentacije.
»Ali bo obrtniška cona vedno samo na papirju?« se je vprašal Peter Kobal. Poudaril je, da se moramo v občini dogovoriti, kako naj obrtniška cona zaživi in da mora biti iniciativa tudi družbena in ne prepuščena samo obrtniku. Zanimivo je bilo tudi razmišljanje Jožeta Čudna, ali ne bi mogli iz obrti razviti neko novo dejavnost oziroma gospodarsko panogo.
Melioracija Podlipske doline je v polnem teku
V lanskem letu pričeta hidromelioracija Podlipske doline — II. faza (169ha) je v polnem teku. V jeseni 1985 so bili narejeni glavni odvodni in melioracijski kanali In del drenažnega sistema pod Staro Vrhniko na površini 24ha. Spomladi 1986 pa je izvajalec del — to je SCT iz Ljubljane — pričel z urejevanjem Podlipske doline severno od ceste v Podlipo in sicer kompleks 145 ha. Trenutno delujejo glavne melioracijske jarke, VGP Hidrotehnik pa na tem delu čisti in ureja bregove Podlipš-čice. V drugi polovici julija bodo delavci SCT pričeli s polaganjem drenaž, tako da bodo v prvih jesenskih mesecih vsa hidromelioracijska dela na kompleksu 169 ha končana.
V septembru bo SO Vrhnika izdala odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na teh 169 ha. Podlipske doline, ki zajema 4 katastrske občine in sicer k. o. Vel. Ligojna, k. o. Stara Vrhnika, k. o. Podlipa in k. o. Žažar. Navedeno komasacijsko območje se nahaja v treh krajevnih skupnostih in sicer KS Ligojna, KS Podlipa in KS Stara Vrhnika.
Trenutno je v tem kompleksu povprečna parcela velika 0,43 ha, z hidromelioracijskimi deli pa so se že obstoječe parcele delile na dva ali več kosov, kar kaže na nujnost izvedbe komasacije. Računamo, da se bodo parcele s komasacijo povečale najmanj za 2,5 krat, tako da bodo nove parcele merile v povprečju 1 ha.
V prvi fazi postopka bo potrebno preko javne razprave dopolniti in uskladiti idejno zasnovo oboda in ureditve komasacijskega območja in po strokovni ugotovitvi zato usposobljenih agronomov sprejeti vrednotenje vseh kmetijskih zemljišč v komasaciji. Iz-
kušnje iz prejšnje komasacije pod Veliko in Malo Li-gojno so pokazale, da so se komasacijski udeleženci premalo zavedali odgovornosti pri dajanju pripomb, na idejno zasnovo in zlasti na vrednotenje kmetijskih zemljišč, kajti s tem, ko komasacijska komisija in upravni organ skupščine občine ugotovita, da je javna razprava idejne zasnove in vrednotenja zemljišč končana, v skladu z zakonom ni več možno spreminjati odločitev. Zato opozarjamo vse komasacijske udeležence, da aktivno sodelujejo v postopku, da dajo pripombe na idejno zasnovo in zlasti na vrednotenje, saj bo komasacijska komisija s pomočjo agronomov vse pripombe preverila na terenu in ob drugačni ugotovitvi izdala ustrezno odločbo.
Ker je postopek komasacije dolgotrajen, bo predlog nove razdelitve zemljišč znan šele v prvih spomladanskih mesecih 1987, ko bodo udeleženci komasacije lahko pričeli z obdelavo na novo urejenih površinah z novo posestno razdelitvijo kmetijskih zemljišč.
Zaradi občutljivosti urejanja kmetijskih zemljišč je iz strani članov melioracijskega in komasacijskega odbora in iz strani investitorja, to je KZ Vrhnika potrebno več sodelovanja in skupnega reševanja problemov na terenu, saj pogosto prihaja do nesporazumov zaradi slabega medsebojnega obveščanja. Nekateri kmetje imajo v komasacijskem območju večino svojih zemljišč. Da ne bi prišlo do prevelikega izpada kmetijske proizvodnje iz teh krajevnih skupnosti, mora KZ Vrhnika kot investitor zagotoviti prednost pri nabavi krmil in pivskih tropin za najbolj prizadete tržno usmerjene kmetije.
K. V.
Podoba Podlipske doline se spreminja
Kopalna sezona na vrhuncu
Kopalna sezona se je začela z otvoritvijo vrhniškega bazena, ki je bil tudi letos obnovljen z dokončno asfaltno prevleko. Prevleka naj bi zaščitila razpadanje obstoječe betonske ploščadi in pronicanje vode v spodnje prostore (garderobe, bife, skladišče).
Z obnovitvijo vodovoda, sanitarij, kanalizacije ter prepleskanjem bazena In spodnjih prostorov je Telesna kultura vložila v te prostore blizu 5,000.000,- din.
Bazen bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina je minimalna in znaša:
— celodnevna karta za odrasle 200 din
— celodnevna karta za otroke od 7. do 15. leta 100 din
— celodnevna karta za otroke od 3. do 7. leta 50 din
Naprodaj pa so tudi mesečne karte, katerih cene so naslednje:
— mesečna karta za odrasle
— mesečna karta za otroke
1.500 din 800 din
Pod bazenom obratuje bife, ki je namenjen predvsem kopalcem, zato so tudi cene temu primerne.
Osebje, ki upravlja z bazenom In skrbi za nemoteno obratovanje, sporoča občanom, naj se držijo pravil o koriščenju bazena in skupaj z njimi poskušajo ohraniti bazen v čim boljšem stanju za naslednja leta.
Prvi blok v novi stanovanjski soseski Vrtnarija ima že streho. V njem je devetintrideset stanovanj in skupna kotlovnica za pet blokov. Vseljiv bo že decembra letos. Investitor je Samoupravna stanovanjska skupnost, soinvestitorji pa so še organizacije združenega dela iz naše občine in nekaj etažnih lastnikov. Za stanovanja bo izkoriščeno tudi podstrešje. Cena kvadratnega metra stanovanja pa bo s predvidenimi podražitvami 192.000 dinarjev. Sicer pa bo v tej novi soseski devet stanovanjskih blokov, predvidena je tudi trgovina, otroški vrtec in dom krajevne skupnosti.
Srečanje kurirjev
Občinska konferenca SZDL in Skupnost borcev in aktivistov IV. brigade NDV partizanskih kurirjev sta organizirala srečanje partizanskih kurirjev, vezistov in aktivistov iz naše občine. Ob tej priliki so prejeli tudi knjigo Rada Zakonjška »Partizanski kurirji«, v kateri je avtor priklical v spomin prav vsako od 152 kurirskih postaj v Sloveniji in s toplo besedo priklical iz anonimnosti mnogoštevilne kurirje. Na fotografiji: Predsednik občinske konference SZDL Jože Perpar Izroča knjigo Maksu Knafeljcu.
Komunalno podjetje obvešča, da dne 22.7. 1986 smeti ne bomo pobirali. Odvažali jih bomo po urniku v sredo in četrtek, 23. in 24. 7.1986.
Mladi so z zanimanjem spremljali predavanja
Tudi delitev hrane Je bila »po vojaško«
Obrambno usposabljanje izvenšolske mladine
Tudi letos Je v naši občini potekalo obrambno usposabljanje mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Izvedli smo ga v obliki 16-dnevnega taborjenja, v Centru obrambne vzgoje Dolgi deli pri Pokojlšču. Udeležilo se ga je 27 mladink in mladincev.
Poveljnik tabora rez. p.por. Janez Čerin in hkrati tudi predsednik OK ZSMS Vrhnika je na splošno zadovoljstvo uspešno vodil usposabljanje, kar so nam potrdili tudi zadovoljni obrazi in vzpodbudne besede obveznikov—mladincev ob slovesu.
Usposabljanje je potekalo po programu Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, popestrili pa smo ga z dodatnimi aktualnimi in razvedrilnimi temami. Mladi so tako imeli poleg obrambne in samozaščitne problematike možnost spoznati tudi različne veščine in dejavnosti športnih in drugih organizacij, ki so posebnega pomena za SLO in DS (taborniki, planinci, radioamaterji, lovci, strelci).
Počitnice so za mnoge dijake in študente tudi čas, da si prislužijo kakšen dinar za ne ravno poceni študentsko življenje. Zato ima Boris, ki vodi pred dobrim mesecem dni ustanovljeni Študentski servis na Vrhniki (sedež imajo na OK ZSMS Vrhnika, Cankarjev trg 8) polne roke dela. Veliko jih pride povprašat za delo. Mladi radi delajo oziroma morajo si zaslužiti svoj denar. Zato je servis dobrodošla novost v naši občini.
Druge coklarske igre brez meja
V nedeljo, 1. 6. 1986, so Imeli Borovničanl priložnost sodelovati in se zabavati na 2. coklarsklh Igrah brez meja, ki jih je s pomočjo Pizzerlje Čebela — letošnjega pokrovitelja iger — pripravilo OO ZSMS Borovnica. Kljub slabemu vremenu so številni plakati privabili precejšnje število gledalcev In tudi udeležba ekip ni bila slaba. »Šaljlvcl«, Mali — veliki — srednji z Vrhnike, ekipa Zaplane, FS Bistra In šerpa team z gostjo — plesno skupino »Aurora«, so nadobudno vijugali s samokolnlco, tekali z zavezanimi nogami, podirali keglje, streljali na gol... Lahko bi rekli, da Je nedeljsko popoldne preplavila radost mladosti, ki je bila poplačana z okusnimi nagradami (plzza, sok, sladoled) Pizzerlje Čebela, ki je poskrbela tudi za tehnično Izvedbo iger.
Zanimive, predvsem pa napete igre, ki sta jih vodila Matjaž in Karli, naša slavna sodnika, je popestrila poskočna glasba in »mini bife« na prostem.
Pravzaprav so igre nastale kot pester zaključek Mladinske športne olimpiade 86', zato so bile podeljene — iz rok Janeza Čerina — najuspešnejšim ekipam iz občine zaslužene diplome. Mladi smo letos tekmovali v streljanju, kegljanju, košarki in nogometu. Hkrati so bili podeljeni tudi srebrni znaki ZSMS najaktivnejšim mladincem v občini.
Za ugodje vseh nas je bilo prav gotovo dobro poskrbljeno in mislim, da ni bilo nikomur od obiskovalcev žal postati nekaj minut ob šolskem igrišču ter se sprostiti ob ponujeni vedrini.
MAJA MAKOVEC
Kolektiv Mantove je 4. julija slavil 23-letnlco nove Mantove. Ob tej priliki so »olepšali« lokal, pripravili degustacijo, učenci osnovnih šol pa v lokalu razstavljajo slike. Na krajši slovesnosti so se s sliko stare Mantove poslovili od dosedanjega direktorja Slavka Česna.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem članom omenjenih društev in organizacij ter še posebej predstavnikom obeh vojnih pošt z Vrhnike, ki so sodelovali in nam veliko pomagali pri izvedbi usposabljanja.
Mladi so izdali tudi svoje glasilo Drobci, kamor so nekateri prelili svoja doživetja, občutke in vtise o tem, za njih novem načinu življenja. Posebno globoko se jim je vtisnilo v spomin streljanje z vojaško puško M-48 na strelišču pod Dolinskim mostom v Borovnici.
Usposabljanje smo zaključili s kratko kulturno prireditvijo, ki so se je udeležili tudi družbenopolitični delavci občine in predstavniki vojne pošte z Vrhnike. Predsednik sveta za SLO in DS inž. Herman Bole pa je udeležencem usposabljanja podelil priznanja, najboljšemu mladincu in mladinki ter najboljšemu strelcu pa še diplome.
Poleg rez. p.por. Janeza Čerina sta usposabljanje vodila tudi dva desetarja iz V.P. 5312, ki smo ju ob koncu nagradili s knjigo OLO.
Komisija za delovna razmerja osnovne šole Ivan Cankar Vrhnika
objavlja prosta dela dveh snažilk za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, in sicer:
1 snažilka na Tržaški c. 13, pričetek del 1. 9. 1986 1. snažilka na Tržaški c. 2, pričetek del 1. 8. 1986
Prijave pošljite na osnovno šolo Ivan Cankar Vrhnika v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Na koncu Kurirske poti, čez Hribskl potok so delavci Komunalnega podjetja odstranili dotrajan lesen most in zgradili novega, trdnejšega, betonskega.
Preventivno delovanje
Statistika kaže, da je bilo preteklo leto dokaj črno v dolgi zgodovini borbe z elementarnimi nesrečami. Ognjeni zublji so zahtevali 140 človeških življenj, na stotine hektarov kvalitetnega gozda so pogoltnili plameni, veliko ljudi je ostalo brez delovnih mest in imetja, čeprav se je na desettisoče ljudi s pomočjo tehničnih in finančnih sredstev trudilo, da bi bilo požarov manj in s tem škoda manjša.
Pomoč JLA nam je v borbi z ognjem že dobro znana. Poleg posebej usposobljenih enot za hitro in pravočasno gašenje požarov je velikega pomena tudi preventivno delovanje. Zato smo odgovore o načinu in sistemu preventivnega delovanja poiskali v enoti Rifata Šehoviča. Posebno zato, ker je ta enota opremljena s sredstvi, ki so lahko povzročitelj požara. Zato so tu norme zaščite in preventive zelo stroge.
Kaj pa, če kljub vsej previdnosti do požara le pride? Odgovor smo hitro dobili na vadbenem prostoru gasilske enote, ki ji poveljuje starešina Slavko Babic. Prav v času našega obiska so preizkušali pridobljeno znanje, vadili na gasilski črpalki »Rosenbauer«, skrajševali čase za posamezne operacije gašenja in na koncu tudi z umetno peno pogasili simulirani požar, mi pa smo se s peresom in kamero pridružili skupini protipožarne enote.
»Požaru ne smemo dovoliti, da pokaže »roge«,« pravi starešina
Slavko Babic, tehnik in najbolj kvalificiran za požarno preventivo v enoti. »Še zlasti je pomembno odpraviti vzroke požara in nevarnosti zanj. Če odpravimo to, potem smo odpravili tudi nevarnost požara.« Naloga enote protipožarne zaščite je predvsem preventivno delovanje. Dežurstva, nadzorovanje kriznih »točk«, stalno preverjanje hidrantov in ostale protipožarne opreme, načrti alarmiranja in vez z ostalimi sorodnimi strukturami na območju, na katerem so elementi, ki so vsak dan prisotni pri protipožarni zaščiti.
Da bi pokazali svojo pripravljenost, so izvedli vajo ob simuliranem požaru. Spremljamo kratke ukaze: »Požar! Lokacija!... Začetni! Z dvema curkoma!...« Vsak ve za svojo nalogo. Vojaki Dragan Stanimirović je strojnik — »Rosenbauerica« teče. Mehdija Dedlić (vodni 1) in Slaviša Radojevič (vodni 2) sta že pritrdila cevi na razdelilnico. Kurir Slavko Ko-vačič spremlja komandirja, da bi lahko hitro in pravočasno prenesel ukaze. Curek vode in sintetične pene je pokril nekaj deset kvadratnih metrov požara. S fotografskim fotoaparatom smo uspeli zabeležiti nekaj zanimivih slik, nekaterih pa ni bilo mogoče »ujeti«. Na koncu, ko so vojaki zvijali in zlagali cevi, smo se pritožili Slavku Babicu, da so nekateri detalji zaradi hitrosti izvedbe vaje ostali nezabeleženi. Naš razgovor so slišali tudi ostali iz enote in dejali: »Naj vsak svoje delo opravlja, kot najbolje zna in more!« In prav imajo!
M. A.
-
V SPOMIN
Janez Hribar-Gustelj
16. maja letos smo se na borovniškem pokopališču poslovili od prvoborca in nosilca partizanske spomenice 1941 — Janeza Hribarja-Gusteljna. »
Rodil se je 18. 1. 1918 v Želimljah v številni kmečki družini, ki je imela premalo zemlje za preživljanje. Ko mu je bilo sedem let, mu je umrla mati, pri trinajstih pa je izgubil še očeta. Mladoletni otroci so dobili skrbnika, ki je njihovo zemljo dal v najem drugim —sami pa so morali zapustiti rodni krov in oditi s trebuhom za kruhom. Življenje mu že v rani mladosti ni prizanašalo, spoznal je krivičnost in izkoriščanje tedanje družbe. Ker se je približevala vojna, je upal, da se bodo socialne razmere spremenile. Ko je sovražnik zasedel naše kraje in je bila ustanovljena OF, je v njej takoj našel svoje mesto. Hodil je na njene sestanke, prebiral Slovenski poročevalec, pričel zbirati po vaseh orožje in hrano, nabiral ljudi za partizane ter prenašal razna poročila. Januarja 1942je bil izdan, aretiran in 35 dni zaprt. Poprihoduiz zapora je takoj nadaljeval z delom v OF. Maja 1942 je odšel v partizane v Notranjski odred. Kmalu nato so ga dodelili v vojaško delavnico za orožarja. Tam je bil vodja delavnice do italijanske ofenzive. Takrat je delovalna črti Mačkovec —Rute —Sodražica —Nova Štifta —Travna gora — Jelenov žleb —Glažuta —Mrzel. Sodeloval je tudi v borbi v Jelenovem žlebu. Po končani ofenzivi je do avgusta 1943 opravljal iste posle kot pred njo. Jeseni leta 1943je bil sprejet v partijo. Zaradi bolezni so ga dodelili na teren Okrožnemu odboru OF Ribnica, ta pa ga je določil za skeretarja rajona Rob in bil sekretar celice. Ko je bilo več rajonov združenih, je prišel v okraj Velike Lašče, kjer je bil član okrajnega komiteja ter odgovoren za gospodarstvo. Tudi v bitki za Turjak je sodeloval. Nadomeščal je tudi sekretarja komiteja Velike Lašče, po njegovi vrnitvi pa je postal njegov pomočnik.
Po osvoboditvi je bil zaposlen nekaj časa na Okrajnem ljudskem odboru Grosuplje na notranji upravi, bil je tudi član komiteja ZK. Nekaj časa je bil upravnik invalidske avtomehanike. Nazadnje je bil zaposlen v Narodni banki, kjer je bil tudi zaposlen. Po činu je bil poročnik.
Življenjska pot ga je privedla leta 1950 v Borovnico, kjer sije ustvaril dom in dmžino. Po vojni je aktivno delal v družbenopolitičnih organizacijah, dokler mu tega ni preprečila bolezen. Za svoje delo med NOB in po njej je prejel partizansko spomenico 1941 in osem odlikovanj.
Zglednega borca in pridnega družbenopolitičnega delavca bomo ohranili v najlepšem spominu.
KO ZZB NOV Borovnica
Dušan Mulej
Prehodil je pestro in bogato življenjsko pot. Z Dunaja, kjer se je 29. aprila 1912 rodil, ga je pot pripeljala v Logatec in kot mladenič je že bil v vrstah Sokola. Po končani gozdarski šoli v Mariboru je služboval v Planini pri Sevnici, in nato v Kočevju, kjer ga je doletela okupacija naše dežele. Kmalu, že leta 1941, se je sreča s partizani in odtlej spoznaval vso veličino Osvobodilne fronte. V razgovorih s člani Partije sije pridobil prva najosnovnejša spoznanja marxizma in tako je ob stalnih stikih s partizani politično dozoreval.
Leta 1942 je že organiziral delo in gradil partizansko bolnišnico v Jelendolu na Kočevskem. Ob Roški ofenzivi je bilo njegovo domovanje sredi kočevskih gozdov požgano, zato se je moral umakniti v Stražo pri Novem mestu, kjer je dočakal kapitulacijo Italijanov.
Borec je postal v Levstikovi brigadi, vrsto naprednih spoznanj mu je dalo življenje in borba v Cankarjevi brigadi. Kot kurir Komande mesta Novo mesto ter Komande Dolenjskega vojnega področja in kot obveščevalec pri Komandi mesta Grosuplje sije pridobil tudi mnogo političnih izkušenj. Vse to ga je oblikovalo in preoblikovalo, da je povabilo za vstop v Partijo sprejel z veseljem in kot posebno čast.
S prvo slovensko vlado je iz Vipave prišel v svobodno Ljubljano. Veselju v svobodni domovini so kmalu sledile nove delovne naloge in vse je vestno opravljal. Nekaj let je opravljal pomembne dolžnosti na najvišjih republiških organih in bil poslanec za gozdarstvo v zvezni skupščini. Nato so sledile nove dolžnosti. V Novem mestu, kjer je bil direktor Gozdnega gospodarstva, je poleg zahtevnih službenih opravil imel tudi vrsto družbenopolitičnih funkcij. Dvanajst let je bil tudi predsednik letalskega kluba v Novem mestu.
Življenjska pot ga je spet zanesla v Logatec in iz Klija, kjer je bil direktor, je odšel v zaslužen pokoj.
Na Vrhniki si je ustvaril dom in se takoj vključil v družbenopolitično delo. Navajen aktivizma je vrsto let do pred časa, ko mu je to delo onemogočila bolezen, vestno opravljal vrsto dolžnosti. Bil je sekretar OO ZK: V občinski konferenci SZDL je opravljal sekretarske naloge. Ko so se oblikovale samoupravne interesne skupnosti, je bil spet med prvimi, ki so orali ledino, saj je bil prvi tajnik Stanovanjske skupnosti.
Vse življenje je pošteno delal in zmagoval, zdaj pa kljub veliki volji do življenja samo enkrat ni mogel zmagati. Bolezen in kruta usoda ga je odtrgala od nas. Z nami pa so ostali sadovi njegovega ustvarjanja.
Socialistična republika Slovenije OBČINA VRHNIKA Kadrovska služba
Delovna skupnost upravnih organov OBČINE VRHNIKA
objavlja
prosta dela in naloge
1. PLANERJA
Pogoja:
— VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali tehnične smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
2. OSKRBNIKA STAVBE
Pogoja:
— IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe
— 1 leto delovnih izkušenj
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje, določene z zakonom, družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Vrhnika ter samoupravnimi splošnimi akti.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih izkušenj pošljite v 8. dneh po razpisu na naslov:
OBČINA VRHNIKA Kadrovska služba Tržaška 1
Lesarji in usnjarji s kolesom po Sloveniji
Vrhniški kolesarji (10 Llkovcev in 8 IUV-jevcev) smo v času od 20. do 26. junija prekolesarill slovensko kolesarsko transverzalo v dolžini 1.000 km.
Po večmesečnih pripravah, ko smo pripravili vse potrebno za tako Pot (predvsem kolesa in nabrali kondicijo), so se v petek, 20. 6. na pot podali luvejevci v rdečih majicah. Lipovci smo slinasto pospremili njihov Start, saj bi se najraje zapodili za njimi. Toda nameravali smo, jih ujeti, saj v načrtu nismo imeli ovinkov na Pokljuko in Kope.
Naslednji dan, v soboto, 21. 6. smo tudi Likovci (Peter, Lenč, Blaž, Miran, Tine, Tone, Marjan, Bogdan, Vojc in Jaka) startali in zagrizli v vrh-
obračati. »Feltne« pa so kar žarele. Ko smo misjili, da smo srečno prišli doli, pa je na predzadnji serpentini spodneslo Tineta. Se dobro, da je imel čelado (edini)! Sprednje kolo je šlo k vragu. Tabular pa tudi »za paradajz privezat« ni bil več dober. Zamenjali smo kolo, pa naprej, v Či-čare, kjer smo prespali v Likovih garsonjerah.
Ponedeljkovo jutro ni obetalo nič dobrega. Ko smo navsezgodaj »spokali«, smo takoj zajahali kolesa, da bi pred dežjem prišli čimdlje. Do osmih smo čez Jesenice in Begunje prikolesarili do Brezij, ko se je ulilo. Kakšno uro nas je zadržalo. Medtem smo se podprli. In že spet smo vrteli pedale preko Kranja do Kamnika, kjer nas je pred Stolom že čakalo
Še kar čili Likovci po tisoč kilometrih
niški klanec iz čez Kačje ride v Postojno, kjer smo se udeležili sloven-sne otvoritve Unilesovih športnih iger, kjer so sodelovali tudi Likovci. Nadaljevali smo naprej proti Senožečam in Kozini in že smo drveli mimo Črnega kala proti Kopru, kjer smo bili že pred poldnem. Po krajšem postanku smo nadaljevali proti Škofijam, kjer smo se ustavili pri Ti-netovi sestri, ki nam je pripravila kosilo. Ko smo se podprli še s pivom, smo odrinili naprej v Italijo. Carinik je samo preveril, če smo »ta pravi« in že smo vrteli pedale. V popoldanski pripeki smo le s težavo rinili v hud klanec proti Bazovici, kjer smo prestopili mejo in skozi Sežano, Dutov-Ije in Branik proti večeru prispeli v Novo Gorico. Prvi dan in 190 km je bilo za nami in odpravili smo se spat. Toda ko smo začeli postavljati šotor, smo ugotovili, da manjka platno. Peter je bentil na Lenča, kje je pustil platno, toda nič ni pomagalo. Nekateri so šli spat v hotel, drugi pa smo se spravili v spalne vreče in polegli ob kombiju.
V nedeljo navsezgodaj nas je zbudil receptor Kos. Zbudili smo še naše hotelske goste, poslali ekonoma naprej, da pripravi »fruštek«, zajahali kolesa in krenili proti Tolminu. Po kaki uri smo dohiteli kuharja, kj nas je že čakal s čajem in trdo kuhanimi jajci, tako da jih je nekdo tri kar pod nogo. Nato nas je pot vodila naprej proti Bovcu in Trenti in kolona se je zaradi vse hujših klancev začela trgati. V Trenti so najhitrejši že oddremal kake pol ure, ko je prisopihal zadnji. No, čakal nas je še najhujši del. Vršič — 24 km in 1.000 m vzpona, 26 serpentin do vrha in 24 navzdol — kar krepko nas je zdelalo. pa ne samo klanec, temveč tudi sonce, ki jei neusmiljeno žgalo. Do štirih smo vsi le prisopihali do Tičari-kjer je blaženo pihljalo. Še spust do Kranjske gore. Toda kakšen! Že Pred Mihovim domom nam je obračalo tabularje, tako da smo jih morali
platno za šotor, ki smo ga pogrešali v soboto. Po malici smo nadaljevali skozi Tuhinjsko dolino. Na klancu je rekla »pss« in že je bilo trebazame-njati tabular. Klanec defektov! Malo naprej smo nudili prvo pomoč stoen-ki, ob kateri so nemočno stale nune. »Boglonaj!« Pa smo šli naprej. Do Vranskega oziroma Prekope, kjer smo pri Petrovem sinu opravili s kosilom in prespali opoldansko vročino. Proti večeru smo preko Titovega Velenja prispeli do Slovenj Gradca. V krajevni skupnosti Pameče, ki ima navezane stike z Vrhniko, so nas vsi »ta glavni« pričakali z muziko in nas pogostili. Prespali smo v gasilskem domu.
Zjutraj nas je zbudil vonj po kavi, ki so nam jo pripravili naši gostitelji. Spet je deževalo in ko smo v Slovenj Gradcu vedrili, smo pred motelom izvohali luvejevsko stoenko, njihovi lastniki pa so kar spali. Tako smo sami krenili dalje čez Dravograd do Maribora, kjer smo pred opoldnevom ujeli našega kuharja, ki nas je čakal s kosilom, potem pa smo malo zadremali, da bi pretolkli opoldansko vročino. Ko smo se odpravili naprej, so se izza ovinka pripodili luvejevci, zaškripale so »bremze« in že smo bili skupaj. Vozili smo skupaj do Murske Sobote, kjer so luvejevci prespali, mi pa naprej do Križevcev, k Petrovi sošolki, ki nas je pogostila in kjer smo prvič in tudi zadnjič postavili šotor. Ker smo bili precej zgodni, so nas povabili na ogled Slavičeve kmetije z dirkalnimi konji. Ko smo se odpravljali spat, so nas našli z žalostno novico, da je Tinetu umrla mati. V Murski smo poiskali še Janeza in zjuraj sta nas v Ljutomeru zapustila. Do Ptuja smo še sledili njun avtobus, potem pa smo mi zavili proti Rogaški Slatini, kjer smo si privoščili kosilo. Ko smo se odpravljali dalje, so se pripodililuvejevci. Toda mi smo morali dalje, za ta dan. smo planirali etapo do Novega mesta (200 km), oni pa le do Podčetrtka. Ko smo
premagali hud vzpon pred Bizelj-skim, smo —kot bi mignil —pridrveli na Dolenjsko, v Brežice. Potem po ravnem ni bilo več težko, kljub hudi vročini. Preko Kostanjevice in Šentjerneja smo prispeli do Mokrega polja pri Novem mestu, kjer nas je mati Turkovega Toneta pričakala s pravim dolenjskim sadjevcev in cvičkom, obilnim narezkom in svežo posteljo pod kozolcem.
Zjutraj smo vstali že pred peto, saj smo nameravati biti na Vrhniki pred drugo uro. Toda pot je bila še dolga. Skozi Novo mesto smo vozili v največjem vrvežu ob pol šestih, v Straži smo bili pred šesto. Preko Soteske do Dvora je bilo »luštno«. Potem pa se je pričel vzpon na Kočevski rog, ki nas je krepko zdelal in v Kočevju so se že oglašali dvomljivci, ki so dvomili o našem prihodu na Vrhniko do druge ure. Toda ko smo se podprli, je šlo, kot bi nam kolo podku-ril. V eni uri smo prekolesarili 35 km do Velikih Lašč, do doma pa le še 50km, ura>pa pol enajstih. Ko smo premagali vzpon do Turjaka, je letelo proti Škofljici preko 70 na uro, tako da tudi avtomobili niso prehitevali naše kolone. Pred Igom pa grd ma-kedam in že je počilo. Eden je menjal, drugi pa smo v bližnji gostilni gasili žejo. Potem pa naprej, skozi Borovnico do Bistre, kjer nas je pričakal naš ekonom z osvežilnim napitkom. Ura pa ena. V gosjem redu smo nadaljevali do Vrhnike, »kropit« k Tinetu, potem pa do cilja pred Likom, kjer so nas pričakali sodelavci, ki so silili v nas z vprašanji: Kako je šlo? Kaj pa ta zadnja? ipd. Vsi smo ugotavljali, da je šlo bolje kot smo pričakovali. Res je bilo včasih na-' porno, da bi najraje vrgel kolo stran in s prvim avtobusom šel domov. Toda veliko več je bilo veselih, prijetnih spominov s poti in vsi smo si bili edini, da bi šli še enkrat. Le Peter je malo ponergal.    JAKOB SUSMAN
Previsne stene v Ospu
Osp je prijazna vasica nedaleč od Kopra, ki slavi po dobrem vinu in po previsnih stenah, l.e-te so pokazale svojo očarljivost ob podoru stropa velike jame. Vpliv nekdanje jame je ostal predvsem v kapnikih, ki krasijo steno, ter breznu, ki se začne ob vznožju sten in se nadaljuje globoko v notranjost. Iz tega brezna ob deževju priteče voda, tako da se je do vstopa v nekatere smeri potrebno pripeljati s splavom.
Stene Ospa so za alpiniste zanimive posebno v času, ko v Alpah za plezanje še ni ugodnih razmer.
Tudi člani AO Vrhnika smo v zadnjem času pogosto obiskovali Osp. Rado Kovačič, Stojan Rus, Marko Lončar, Janez  Rozmane, Bojan Otoničar,  Janko   Verbič, Milena Oblak in Mojca Oblak smo preplezali naslednje smeri: Goba (V+, A2) — 4 člani Stara (V, A2) — 5 članov Tržaška (A 2) — 2 člana Medo (V) — 2 člana Žaga (V+) —4 člani Muha (VII) — 4 člani Italijanska (VII) — 2 člana Steber spominov (A2, V) — 2 člana
Leteča Meri (A2, V) — 2 člana Sedaj pripeka v Ospu že precej huda vročina, ki utruja in žeja plezalce. Po poletni osamljenosti bo jeseni spet deležen veliko obiskovalcev.
MOJCA OBLAK
Izlet za skupine Doma JLA
Skupina Doma JLA so svoje delo v prvem polletju uspešno zaključile. Zdaj so na vrsti poletne počitnice jn čas priprav za še bolj angažirano delo v zadnji tretjini leta. V prvih petih mesecih tega leta so skupine Doma JLA dosegle lepe uspehe pri svojem amaterskem delu.
Za te uspehe so bile vse skupine nagrajene z enodnevnim brezplačnim izletom. Na izletu, ki je bil 31. maja, se jim je pridružil še dekliški zbor, plesna skupina Aurora in vojaški orkester vojašnice I. Cankar. Obiskali so graničarje v Hrvatinih in Lipico. Za graničarje, šolarje in mladino so na OS Dekani in Ko-
zina pripravili krajši kulturni program. Izletniki so bili z izletom in obiski zelo zadovoljni.
Kdor enkrat postane član katere od skupin Doma JLA, jo težko zapusti. Upamo, da bo septembra število članov posameznih skupin še večje. Vse, ki radi recitirajo, pojejo, plešejo, ki imajo radi nastope in izlete, skratka tiste, ki imajo radi družbo, vabimo, da se po počitnicah vključijo v eno od skupin Doma JLA. Do takrat pa vsem, še zlasti članom skupin Doma JLA, želimo lepe in prijetne počitniške dni.
B. B.
Za ljubitelje alpinizma — zapis o taboru v Paklenici
Ko sem se pred prvomajskimi prazniki, težko otovorjena z nahrbtnikom, potila proti avtobusni postaji, me je marsikdo pobaral, kam sem namenjena. Moj skopi odgovor, da grem v Paklenico plezat, očitno ni nikogar zadovoljil, saj so vsi samo začudeno pogledali, rekli pa nič... Tako mi je prišlo na misel, da vam predstavim to enkratno alpinistično bazo.
KAKO PRIDEŠ V PAKLENICO?
Pot sezačnev Ljubljani, kjerkupiš avtobusno karto, sedeš na avtobus za Zadar in premišljuješ, kako bo minilo sedem ur vožnje do Stari-grada. Če imaš prijetno družbo ali pa če ti uspe, da zaspiš, se kmalu znajdeš na starigrajski bencinski črpalki. Od tam nadaljuješ pot peš, najprej kakih dvesto metrov naravnost po Jadranski magistrali, potem pa zaviješ levo skozi vas Marasovići (1 km) do parkirišča na vhodu v Veliko Paklenico (3,5km). Od tod vodi pešpot, ki se prebija čez Klance, stisnjene med čudovitimi stenami, ki so ponekod visoke do 400m. Pot vodi po samem dnu kanjona okrog pol ure, ko pa doseže višino 27.0m, se pod Anica kukom, najvišjo steno Velebita soteska nenadoma razširi in vstopi v Anića luko, malo zeleno poljano, kjer običajno taborijo alpinisti. Od tod dalje je Paklenica vse bolj domača. Pot se ob vodovodu kako uro postopoma vzpenja in nas na koncu pripelje do Borisovega doma.
MALA PAKLENICA
Je približno3km od Velike. Kot poveže ime, je manjša in krajša, zato pa teže prehodna, bolj strma, brez vode in strahotno divja. Zato tudi ni tako priljubljena med obiskovalci in je ostala za tiste redke posameznike, ki jim ni žal truda, da se spoprimejo s peklenskim kaosom, ki tam vlada.
Velika in Mala Paklenica z najbližjo okolico, na površini 3617 hektarov, sta bili 19. oktobra 1949. leta proglašeni za narodni park.
PLANIN AR J EN JE
Planinci obiskujejo Paklenico običajno zaradi vzponov na velebitske vrhove. Te vzpone jim znatno olajšujeta Borisov dom v V. Paklenici in dom pod Šti-rovcem, ki sta med seboj oddaljena približno pet ur hoje. Obe koči sta poleg pomembne pešpoti iz Like v Primorje.
Paklenica je področje dela PD PAKLENICA iz Zadra, ki zelo vestno oskrbuje svoj dom in markacije okoli njega. Borisov dom je idealna baza za izlete v bližnjo in daljnjo okolico in zlasti poleti ga obišče mnogo tujih turistov, ki letujejo na obali.
ALPINIZEM
Obe Paklenici skrivata precej sten, ki so zanimive z alpinističnega stališča. Med njimi je tudi znani Anica kuk, ki s svojo prostranostjo, številnimi problemi in previsi priteguje pozornost plezalcev. V njegovi steni so bili opravljeni najtežji plezalski vzponi v Hrvatski, zadnje čase pa je postala tudi območje za tehnično plezanje. Danes je Paklenica eno najbogatejših in najbolj zanimivih plezalnih področij pri nas. Njegova posebna vrednost so dostopnost in ugodnepodnebne razmere, ki pozimi omogočajo vzpone v poletnih razmerah, kar je v alpskih deželah edinstven primer.
Ob vznožju Anića kuka je Anića luka, ki je prikladna plezalska baza. Tu zadnjih 25 let vsakega 1. maja pripravijo mednarodno srečanje alpinistov. Tedaj se tu zbere na stotine alpinistov, ki tu taborijo, si izmenjujejo izkušnje in plezajo v okoliških stenah. Alpinistične možnosti so bile tu odkrite 1938. leta, ko je prvi poskus s smrtjo končal D. Brahm, alpinist iz Zagreba. Plezalna doba pa se je začela leta 1961 in od tedaj je bilo opravljenih mnogo prvenstvenih vzponov. Kakor se na prvi pogled zdi, da so rešeni že vsi problemi, pa plezalci vsako leto najdejo še težje smeri.
._ MOJCA ŠAJN.
Kolesarski izpit
Učenci 3. razreda smo pridno obiskovali kolesarski tečaj.
»Seznanili ste se s prometnimi znaki in prometnimi predpisi tako dobro, da bi lahko sedel za volan, ne samo na kolo!« mi je rekel očka.
To znanje smo uporabili pri praktični vožnji s kolesom. Joj, kolikokrat smo prevozili ovinek, križišče, nakazovali smer v levo, desno, pogledali naprej, levo...!
Naš trud in potrpljenje naših tova-rišic razredničark ni bil zaman.
Vsi učenci smo testiranje in praktično vožnjo uspešno končali.
Veseli smo sprejeli »vozniške« izkaznice — potrdilo, da smemo sami brez spremstva starejših s kolesom na cesto.
Kljub izpitu in izkaznici v žepu pa moramo vedno in povsod upoštevati geslo: NA CESTI NISI SAM!
Željko Spalevič
Moja prva
vožnja s kolesom
Ko sem bila majhna in sem znala komaj hoditi, sem velikokrat gledala sosedovo Ireno, ki se je vesela in nasmejana vozila po cesti in to s svojim kolesom. Takrat še nisem vedela, kje dobiš tako lepo kolo, da te vozi naokrog. A že čez nekaj let se je tudi meni nasmehnila sreča.
Mamica me je večkrat vprašala, če si želim kakšno igračo, jaz pa sem ji vedno odgovorila, da si želim lepo kolo. Kolo sem dobila res za 6. rojstni dan. Ko sem se skobacala prvič na kolo, sploh nisem vedela, kako naj se peljem. Poskusila sem krmiliti, vendar me kolo ni hotelo ubogati in že sem se znašla na tleh. Bilo je veliko solz, na pomoč je prišla mama, nato pa še bratec. Oba sta me tolažila in vzpodbujala, da sem ponovno splezala na kolo. Z bratovo pomočjo sem se naučila voziti s kolesom in bila sem presrečna. Ko sem mislila, da res že dobro vozim kolo, sem se hotela pobahati pred domačimi. S kolesom sem zdirjala po klancu navzdol, v tistem trenutku sem pozabila pritisniti na zavoro in kolo je kar samo zakrmililo tja v kup peska. Tam sem jokajoč čakala, da mi kdo prihiti na pomoč. Bratec, ki je bil vedno dober z menoj, mi je tudi takrat priskočil na pomoč. Kolo se je odrgnilo, luč se je pokvarila in tudi na mojih kolenih so bile praske. Zelo sem bila užaljena, ker se mi je zgodila taka nesreča. Še dobro, da moj stric Jože zna popraviti vse. Popravil in pobarval mi je kolo, da se je zopet svetilo kot novo.
Sabina Merlak
Učenci s tovarišico pri pregledu koles
Po 5. členu Pravilnika o podeljevanju plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika delavcem na področju vzgoje in izobraževanja v občini Vrhnika Odbor za podeljevanje
RAZPISUJE
Plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za leto 1986
I. V letu 1986 bo po sklepu skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika podeljenih 5 plaket.
II. Plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika bodo podeljene za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju. Za plaketo lahko kandidirajo posamezni zaslužni delavci ali skupine delavcev, ki so dosegli izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja terdruge izredne rezultate, ki so bili doseženi z delom v vzgojno-izobraževalnih, vzgojno-varstvenih in drugih organizacijah združenega dela, z organiziranjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli ter pri oblikovanju učnih sredstev.
Za plaketo lahko kandidirajo tudi organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbene organizacije in društva (v nadaljevanju: kandidati), ki so na področju vzgoje in izobraževanja dosegli izredne uspehe in so rezultat kolektivnega dela na področju občine Vrhnika.
III. Kandidate za podelitev Plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika lahko predlagajo:
— Krajevne skupnosti,
— Organizacije združenega dela gospodarskih in družbenih dejavnosti,
— Samoupravne interesne skupnosti,
— Družbeno-politične skupnosti in organizacije,
— Društva in družbene organizacije,
— Zavod SR Slovenije za šolstvo, OE Ljubljana. Predlogu za podelitev plakete je treba predložiti:
1. Podrobno utemeljitev predloga;
2. Življenjepis s podrobnimi podatki iz življenja in dela kandidata;
3. Mnenje KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. Predlogu so lahko priložena tudi dodatna mnenja oziroma priporočila drugih organizacij, dništev ter priznanih strokovnjakov.
IV. Odbor bo upošteval le tiste predloge, ki bodo odposlani do vključno 20. septembra 1986 v zaprti kuverti na naslov: OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VRHNIKA
VRHNIKA, Cesta 6. maja 1, z oznako »Razpis plakete OIS Vrhnika«.
V. Svečana podelitev Plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika bo v začetku decembra 1986 ob Dnevu prosvetnih delavcev.
ODBOR ZA PODELJEVANJE PLAKETE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI VRHNIKA
A
PREJELI SMO
Zadnjič o vodi?
»Naš časopis« štev. 129, januar 1986 prinaša članek pod naslovom Odpraviti vzroke za pokanje cevi. Na članek posredujem sledeče: Občan, ki mu niso dobro poznane razmere, kako na Vrhniki že dve štiriletni mandatni dobi rešujemo vodooskrbo, meni, ko je prebral naslov članka, da gre tu za cevi, ki so tu že od leta 1904, ko je po njih pritekla na Vrhniko iz zajetja v Stajah prva pitna voda. Vendar temu ni tako.
Gre za novi, po najsodobnejši metodi in znanju strokovnjakov zgrajen vodovod na barju ali — bolj strokovno povedano — Borovniški vršaj, iz katerega je uradno v omrežje in potrošnikom pritekla voda 25. novembra 1983. Po predhodnih zagotovilih občanom (pred uvedbo referenduma) naj bi bila voda zdrava, čista, pitna — uporabna brez kloriranja, ozonira-nja, torej brez čiščenja s čistilnimi napravami. Načrtovalci so predhodno ugotovili in razlagali občanom, da voda do vodnjakov potuje 74 let in da ni nikakršne bojazni, da bi kdo lahko ogrožal ali zastrupljal vodo, čeprav so analize opozarjale na previdnost. Kdor je prebral zaključno poročilo o gradnji I. faze sanacije vodooskrbe v občini Vrhnika-vodovod »Borovniški vršaj« in predlog zaščite vodozbirnega območja »Borovniški vršaj« (vrednost zaščite 13 milijard), kot je bilo objavljeno v delegatski prilogi »Naš časopis« štev. 55/85 november, in ga primerjal s programom, kije bil predložen občanom, je ugotovil popolen neuspeh: da gre za obračun z dveletno zamudo, da so zaradi oporečnosti vode polni dve leti opravljali razna popravila in nepredvidena dodatna dela pod naslovom »vmesna faza«.
Dodatna dela in odstranjevanje napak, ki so trajala (in še trajajo) vse tja od 25. novembra 1983, ki jim tudi sedaj še ni videti konca, so pogoltnili že več sredstev, kot jih je bilo vloženih v gradnjo I. faze vodovoda iz Borovniškega vršaja. Avtor v uvodu članka navaja, daje kljub začetnim težavam prva faza sanacije oskrbe z vodo pokazala, daje bila odločitev po zajemu podtalnice iz Borovniškega vršaja pravilna. V nadaljevanju pa članek kritično navaja mnoge napake, ki spodbijajo izjave o pravilni izbiri zajetja vode za potrebe Vrhnike iz Borovniškega vršaja.
Iz poročil je razvidno, da je I. faza končana in da je tudi garancijska doba potekla. Sedaj je na potezi Komunalno podjetje, da prevzame vodovod v upravljanje, le-ta pa tega noče prevzeti, kar dokazuje, da novi vodovod ne ustreza pogojem. Zadeva je povsem razumljiva, saj seje pri reševanju in odstranjevanju napak, ki so se pojavljale od otvoritve vodovoda 25. novembra 1983, zvrstilo veliko prekinitev, ki so ogrožale denarni sklad in krajane s preskrbo zdrave pitne vode.
Pri iskanju vzrokov za pokanje cevi je upoštevati naslednje:
— položene cevi po barju med zajetjem vode na Borovniškem vršaju in dolomitskim masivom nad Verdom, kjer je zgrajen vodohram, so načrtovalci zanemarili naravne zakonitosti terena in premalo ali nič mislili na to, kaj se bo v praksi dogajalo z objekti, ki so bili zgrajeni po barju, to so cevovod, razni jaški in zajetja. Spričo močvirnatega terena se objekti po barju glede njihove lastne teže poljubno pogrezajo ter povzročajo pritisk na cevovod v takšni meri, da povzroča lomljenje cevovoda
— zelo vprašljiva je tudi izvedba cevovoda na kraju, kjer cevovod pride iz zamočvirjenega terena na masivni teren, ki se z velikim naklonom dviguje proti vodohramu. Prevelik premer tlačnega cevovoda (propustnost 1701/sek.) in velika lastna teža neprestano deluje na drsenje cevovoda od vodohrama proti barju, predvsem še, če posamezne cevi niso v zadostni meri ali celo nič zasidrane v dolomit, ki bi preprečeval drsenje.
Po takoimenovani vmesni fazi, ki naj bi odstranila napravljene napake in težave glede oporečnosti in izdatnosti vodnega vira na Borovniškem vršaju, so izvajalci gradbenih del vse tja od otvoritve vodovoda z raznimi posegi opravljali razna dela, kot n.pr. odstranjevanje železa v vodi s klorom, čiščenje vodnjakov in izpiranje glavnega cevovoda, zamenjava cevi v vodnjaku, poglabljanje vodnjaka VD-1, izločitev vodnjaka VB-4 in končno vrtanje novega vodnjaka VB-5 in še in še bi lahko našteval, vendar brez pravega uspeha.
Z gradnjo novega vodnjaka VB-5, ki sega v globino nekaj nad 60 m, torej pod dno vršaja, se je razlika med potopno črpalko v vodnjaku VB-5 in vodohramom na Verdu zvišala nad 110m vodnega stebra. Ker ni nihče upošteval dejstev, da se tlak v cevovodu pri izklopu črpalk, ko je vodni hram napolnjen, najmanj podvoji in da se v cevovodu porajajo sunki preko 20 atmosfer pritiska, ker ni nihče poskrbel, da bi se tlačni cevovod opremil z blažilci, se pač dogaja, da povratni udarci povzročajo posedanje in pokanje cevovoda saj je povsem razumljivo, da plastične cevi takega premera, kot je, in takšnega režima ne prenesejo.
Zelo pozno, najmanj po desetih lomih cevovoda, je nekdo le ugotovil, da se v tlačnem cevovodu dogaja nekaj nenormalnega. Da bi preprečili pokanje cevovoda, črpalke iz Borovniškega vršaja črpajo vodo tako rekoč »NON-STOP« v vodohram nad Verdom, od tam pa odvečna voda, ki jo spremlja ogromen strošek, odteka po odtočni cevi v Ljubijo.
Čeprav avtor članka trdi, da je bila odločitev o zajemu podtalnice iz Borovniškega vršaja pravilna (kar ni točno), se načrtovalci ne morejo izogniti odgovornosti in krivde za neuspeh, ker niso v samem začetku dovolj strokovno in natačno upoštevali analiz o oporečnosti vode iz vrtin oz. iz vodnjakov, ki se nahajajo v neposredni blizini tovarne Fenolit — nešteto analiz o preiskavi vode je bilo negativnih. Tako je analiza štev. 240-1834/81 z dne 13. 5. 1981 narekovala naslednje mnenje in oceno:
Citiram: »Vzorec kemično ni primeren glede na vsebnost žveplovega vodika, ki daje vodi karakterističen vonj po razkrojenih beljakovinskih spojinah žvepla, presežene koncentracije skupnih fenolnih snovi, ter preseženo stopnjo obarvanosti in motnosti.«
V izogib odgovornosti je slišati glasove, da je omenjena analiza nepoznana in celo lažnjiva. Naj na kraju omenim, da je bila analiza prebrana na razpravi 4. 3. 1982 in 5. 5. 1982.
Načrtovalci so bili pravočasno opozorjeni na velike in neizogibne možnosti onesnaževanja vode, a so bili gluhi na sleherno pripombo. V programu zaščite vodozbirnega področja »Borovniški vršaj« je navedena ogromna paleta onesnaževalcev. Med njimi so na prvem mestu Fenolit, železnica in cesta, po kateri prevažajo fenole. Le-ti pa so obstojali mnogo prej, preden se je nekdo zelo neodgovorno odločil za zajem pitne vode za celotno občino na tako izpostavljenem področju, kot je prav Borovniški vršaj. Da je temu tako, dokazuje postavka v zaščiti, ki prepoveduje širjenje proizvodnje v Fenolitu in celo njegovega obstoja, ter ukrepi, ki so bili storjeni v času od otvoritve vodovoda.
Tovariški pozdravi
Franc Okrajšek, delegat skupščine KS Vrhnika-Center
Pojasnila k pisariji Franca Okrajška o vodovodu Borovniški vršaj
Vodovod Borovniški vršaj je bil zgrajen 1983. leta in 13. januarja 1984 prenesen v upravljanje Komunalnega podjetja. V času od 5. novembra
1983 do 13. januarja 1984 je vodovod poskusno obratoval, po tem datumu pa redno in od takrat dalje je tekel tudi garancijski rok. Tako je bil plačnik vseh okvar, ki so nastale na glavnem cevovodu v času od 13.1.
1984 do 13.1.1986, teh pa je bilo 12, izvajalec del in ne občani Vrhnike. Od tega datuma dalje pa so nastopile še 3 okvare, kijih je odpravilo Komunalno podjetje s tem, da je začasno nosilo stroške montažnih del in materiala, stroške izkopa pa izvajalec — VGP Ljubljana.
Plačnik odpravljanja teh napak bo znan po razsodbi arbitražne komisije, ki proučuje vzroke in s tem v zvezi odgovornosti za okvare.
Vmesna faza, ki se je izvajala v letu 1985, ni bila v nikakršni povezavi z odstranjevanjem napak na Borovniškem vršaju, saj so tu rekonstruirali stari cevovod po Robovi cesti, ki je predstavljal ozko grlo za napajanje naselij proti Ljubljani ter izgradnjo popolnoma novega vodnjaka VB 5 za zajemanje dodatnih količin vode. Kot je bilo že neštetokrat povedano, sta bili črpališči VD 1 in VB 3 zgrajeno na poskusnih vodnjakih in ne na eks-pioatacijskih, kot bi praviloma morali biti.
Tudi glede dimenzij cevovodov smo dolžni pojasnila, da takšnih objektov ne gradimo za danes do jutri, pač pa za dobo 40 do 50 let. Zato je potrebno pri projektiranju to upoštevati in izbrati takšne dimenzije, da bodo sposobne nemoteno oskrbovati porabnike tudi po preteku tega časa. Kar zadeva pritiske v ceveh in vodne udare, naj povemo, da je Komunalno podjetje v februarju 1986 naročilo pri ZRMK meritve fizikalnih veličin. Tako se je tudi v praksi in ne samo računsko ugotovilo, kakšni so pritiski v cevovodih. Ugotovljeno je bilo sledeče: pri normalnem pretoku 45 |/sek. je tlak v cevovodu 6,32 bar, v primeru vklopov in izklopov črpalk pa so se maksimalni tlaki dvignili največ do 9,72 bar, kar je še vse v mejah dopustnih pritiskov.
Ugotavljamo, daje slika obratovanja vodovoda nekoliko drugačna, kot je prikazana v trditvah tov. Okrajška in da so razmere po vklopu Borovniškega vršaja na vodovodni sistem bistveno boljše kot poprej iz tehničnega in iz higienskega pogleda.
Komunalno podjetje Vrhnika
Geološki zavod Ljubljana je na osnovi raziskav, opravljenih v letih 1977 do 1980 na vršaju Borovniščice, ugotovil, da je mogoče iz starejšega prodnega zasipa pod neprepustnimi barjanskimi plastmi zajeti zadostne količine podtalnice, ki bi nadomestila močno onesnaženo vodo kraških izvirov Primčev studenec in Pako.
Rezultate teh raziskav so na sejah samoupravnih organov SKIS Vrhnika večkrat obravnavali. Teh sej se je udeleževal tudi nosilec raziskav, inž. Zvone Mencej, ki je moral zaradi številnih pripomb tov. Okrajška in določenega kroga občanov, ki so ga podpirali, rezultate raziskav večkrat ustno in pismeno pojasnjevati in je zaradi tega SKIC Vrhnika sprejetje sanacijskega programa oskrbe s pitno vodo večkrat odložil. SO Vrhnike je dala rezultate raziskav in predlog sanacije za oskrbo s pitno vodo, ki ga je izdelal Geološki zavod, v revizijo Institutu za raziskovanje krasa Postojna. Institut je izdelal Oceno sanacijskega programa in predlog rešitve oskrbe z vodo v občini Vrhnika (avtor P. Habič). v njej je Institut za kras zajem vode iz vršaja odsvetoval in namesto tega predlagal zajem vode enega od izvirov Bistre kot »najčistejših kraških izvirov«. Tov. Okrajšek je kot član IO SKIS zagovarjal oskrbo Vrhnike s pitno vodo z zajemom vseh izvirov v zaplaninskem pokrovu in z rekonstrukcijo cevovoda.
Kljub temu je Občinska skupščina v novembru leta 1981 sprejela sanacijski program oskrbe s pitno vodo, ki je predvideval zajem vode v vršaju Borovniščice.
Dela na izgradnji novega vodovoda so se pričela v septembru 1982. Poskusno obratovanje je pričelo 15.11.1983 v času izredno hude suše. Huda suša v novembru in decembru leta 1983 je pokazala, daje bila odločitev, da se zajame pitna voda v vršaju Borovniščice, pravilna. Na Vrhniki je bila takrat poraba vode ok. 35 I na sekundo, iz zajetij v zaplaninskem pokrovu pa je je takrat pritekalo v vodovodno omrežje vsega 3—5 litrov na sekundo!! Potok, ki ga tvori izvir Lintvern (pri Starem mlinu) je popolnoma presušil. O tem se je prepričal tudi tov. Okrajšek, ki je nekaj let pred tem skoraj uspel prepričati odgovorne, da bi zgradili cevovod in zajetje vode v Starem mlinu. Ta investicija je bila takrat ocenjena na 400 SM.
Poudarjamo, da je bila v času hude suše v letih 1983 in 1984 Vrhnika ena redkih občin, ki ni imela problemov z oskrbo s pitno vodo potrošnikov na glavnem vodovodnem sistemu.
• •" •»i
/O Gospodarska banka Ljubljana
Delovna skupnost Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana širi mrežo svojih poslovnih enot v Ljubljani, da bi občanom zagotovila boljše storitve.
Da bi dosegli zastavljeni načrt želimo USPOSOBITI NOVE SODELAVCE s smislom za delo z ljudmi in odgovornim odnosom do dela za opravljanje del in nalog pri poslovanju z občani.
Omogočamo opravljanje PRIPRAVNIŠTVA SREDNJEŠOLCEM DRUŽBOSLOVNE SMERI po privlačnih programih, ki usposabljajo pripravnika za delo z občani, poglabljajo njegovo knjigovodsko znanje in mu dajejo sposobnosti za delo z modernimi birotehničnimi pripomočki.
Nudimo vam zanimivo delo, pripravniško nagrado v višini določeni s samoupravnim aktom, možnosti usposabljanja v poklicu, pridobitev višje stopnje izobrazbe in pomoč pri reševanju potreb vašega standarda.
Za podrobnejše informacije se oglasite pri nas osebno ali pokličite po telefonu (061) 442-466. Z veseljem vas bomo seznanili z vsem.
PISNE PRIJAVE SPREJEMAMO NA NASLOV: LJUBLJANSKA BANKA, GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA, SLUŽBA ZA KADROVSKE ZADEVE, ŠMARTINSKA CESTA 132, 61000 LJUBLJANA.
Po vključitvi vodnjaka VD-1 se je pojavil problem povečane koncentracije železa v vodi, ki so ga občutili predvsem v Borovnici. Podobne probleme imajo tudi na drugih področjih v Jugoslaviji in v svetu. Rešujejo jih z dragimi čistilnimi napravami ali pa z obarjanjem železa v samem sloju, kar pa tudi zahteva ogromna sredstva. Geološki zavod je ta problem razmeroma hitro rešil na povsem nov način in sicertako, da je izločil gornje vodonosne plasti, ki so imele vodo s preveliko vsebnostjo železa. Raziskave v ta namen in sanacijo vodnjaka VD-1 je financirala OVS Ljubljanica-Sava, ki je bila zainteresirana za uspešno rešitev tega problema, ki se je kasneje pojavil tudi na vršaju Želimeljščice in v osrednjem delu Barja.
Po izdelavi novega eksplotacijskega vodnjaka (VD-3 je raziskovalni vodnjak z manjšim premerom) sta vodovodna sistema Vrhnike in Borovnice pridobila dodatnih 451 na sekundozdrave pitne vode. V letu 1986 je OVS Ljubljanica-Sava v celoti financirala izdelavo še enega vodnjaka (VB-6). Črpalni poskus je pokazal, da je v vršaju vsaj 801 na sekundo zdrave pitne vode, kar bo zadostovalo za daljše obdobje.
Kljub jasnim dokazom in kljub temu, da je bilo celo v času hude suše leta 1985 iz vršaja občasno črpano celo 60 I na sekundo vode z zelo majhnim znižanjem vodne gladine, tov. Okrajšek nadaljuje z dopisi raznim forumom, da vode v vršaju ni in da raziskovalci zavajajo ljudi in odgovorne.
Se nekaj pojasnil glede zaščite novega vodovoda:
Raziskovalci in načrtovalci novega vodovoda so se že od vsega začetka zavedali, da je potrebno podtalnico vršaja (kot vsako zajetje) zaščititi. Večje možnosti za onesnaženje bi nastopile pri črpanju več kot 80 I na sekundo podtalnice. Zato so tudi pravočasno izdelali zaščitne pasove zajetij in pripravili ukrepe za zavarovanje. Kljub temu je predvidena tudi izdelava enostavne čistilne naprave, da bi tako tudi v primeru kakršnega koli onesnaženja podtalnice vršaja občanom zagotovili zdravo pitno vodo. Pripominjamo, daje zaradi ugodnih hidrogeoloških razmer podtalnica v vršaju Borovniščice znatno manj izpostavljena možnosti onesnaženja, kot na primer podtalnice v prodnih zasipih na drugih področjih Slovenije. Če bi za oskrbo s pitno vodo zajeli izvir Bistre, bi bili stroški zaščitnih ukrepov nekajkrat večji kot tisti, ki so predvideni za zaščito podtalnice v vršaju Borovnišnice. Potrebna bi bila seveda tudi takojšnja gradnja čistilne naprave. Vodnega vira, ki ga ne bi bilo potrebno ščititi, v Sloveniji ni, še najmanj na kraškem področju v občini Vrhnika. Verjetno ga ne pozna niti tov. Okrajšek.
Odgovor na vprašanje, zakaj pokajo vodovodne cevi novega vodovoda, so dali strokovnjaki, ki so za to pristojni. Čudimo se, da se tov. Okrajšek muči tudi s tem problemom. Veljalo bi ga spomniti na tisto »... le čevlje sodi naj kopitar«. Žal podatki, kijih navaja, kot že tolikokrat prej, tudi tokrat ne držijo. Navaja 110 m visok vodni stolpec tako, da sešteva višini med koto vodohrana in dnom vodnjaka, čeprav — o tem smo prepričani — ve, da črpalka ni vgrajena na dno vodnjaka. Naj mu postrežemo z natančnimi podatki: v vodnjaku VB-3 je črpalka potopljena v globino 8 m in črpa vodo (25 I na sekundo) iz globine 6m. V vodnjaku VB-5 je črpalka vgrajena v globino 9 m in črpa vodo iz globine 6,50 m. Najvišja kota v vodohranu je okoli 55m nad ustjem vodnjakov. Glede na to je vodni stolpec visok le okoli 61 m (in ne 110 m), kar je manj, kot je v projektu predvideno.
Na koncu naj dodamo, da smo že preveč časa porabili za pojasnjevanje in odgovarjanje tov.Okrajšku, da se je zaradi takšnih pojasnjevanj in tolmačenj tov. Okrajšku in določenemu krogu ljudi na Vrhniki, ki so ga iz določenih razlogov podpirali, dolgo odlašalo z izgradnjo novega vodovoda. Materialne in politične posledice tega na Vrhniki pa naj ocenijo tisti, ki bi to morali že davno storiti.
Geološki zavod Ljubljana TOZD GGG področje za hidrogeologijo
Mnenje o kvaliteti vode iz Borovniškega vršaja
Dne 15. novemora 1983 sta bilavključena v vodovodni sistem Vrhnika Borovnica vodnjaka VD 1 in VB 3 — Borovniški vršaj, ki sta nadomestila oporečna kraška vodna vira: zajetje Primčev studenec in Pako, ki sta bila glavna povzročitelja hidričnih epidemij na vrhniškem oziroma borovniškem vodovodnem območju. Od takrat dalje izvajamo sistematično higiensko kontrolo kvalitete vode iz Borovniškega vršaja.
Prve preiskave podtalnice Borovniškega vršaja, pred eksploatacijo vode za potrošnjo, so pokazale, da je le-ta dobre higienske kvalitete. Po enomesečnem koriščenju vode iz vodnjakov VB 3 in VD 1 se je pokazala povečana koncentracija železa v vodnjaku VD 1. Zaradi slednjega je bila izvedena zahtevna sanacija vodnjaka VD 1, s katero je bil izpuščen vo-donostnik s preveliko koncentracijo železa. Tako sta imela oba vodnjaka ponovno higiensko neoporečno pitno vodo.
V letu 198~5 je bil izdelan in vključen v oskrbo s pitno vodo še vodnjak VB 5 — Borovniški vršaj.
Vse dosedanje preiskave vzorcev vode iz vodnjakov VB 3, VB 5 in VD 1 po sanaciji v letu 1984 so pokazale, da je voda bakteriološko in sanitarno kemično neoporečna. Vodo še dodatno sistematično kontroliramo glede na vsebnost železa in fenolov. Po dosedanjih preiskavah so te snovi pod dopustnimi mejami za pitno vodo.
Voda iz vodnjakov VD 1, VB 3 in VB 5 je prirodno takšne kvalitete, da je pitna, ne da bi jo bilo potrebno kondicioniratl.
Če bo podtalnica Borovniškega vršaja primerno varovana na območju varstvenih pasov in če zaradi posebnih nesreč ne bo prišlo do onesnaženja le-te, jo bo mogoče koristiti brez kondicioniranja tudi v prihodnje.
Naša služba skupaj s sanitarno inšpekcijo sproti opozarja upravljalca vodovoda in pristojne občinske službe, da morajo ukreniti vse za zaščito podtalnice. V tem smislu je že izdelan program za sanacijo na območju varstvenih pasov in prioriteta ukrepov. V zvezi z varovanjem vodnih virov bi omenili, da praktično ni vodnega vira, ki ga ne bi bilo mogoče onesnažiti. Ravno zaradi tega je nujna zaščita vsakega vodnega vira, namenjenega za pitno vodo, z določitvijo varstvenih pasov. Zatečena stanja na območju varstvenih pasov ie potrebno sanirati.
Vodovod tehnično še ni preurejen tako, da bi ga napajali samo neoporečni vodni viri — vodnjaki na Borovniškem vršanju in ker jezaradi okvar in sanacijskih posegov omogočeno onesnaževanjevode vomrežju, smo predlagali začasno preventivno kloriranje vode v celotnem sistemu, do 0,2 mg CI/1 vode.
Pri pregledih na terenu ugotavljamo, da mnogi uporabniki še vedno ne vedo, kakšno vodo dobivajo iz Borovniškega vršaja. Mnogi mislijo, da je le-ta onesnažena in oporečna. Ker je s člankom tov. Okrajška izražen tudi javni dvom o kvaliteti vode, menimo, da mora biti informiranost občanov boljša in da jih je potrebno seznanjati z dejanskim stanjem.
Za zdravstveno službo oziroma zaščito zdravja ljudi je pridobitev zdrave pitne vode iz vodnjakov na Borovniškem vršanju izjemnega pomena. Ne smemo pozabiti, koliko problemov in škodeza zdravje jebilov času obratovanja Primčevega studenca na območju vrhniškega vodovoda. Pojavljale so se hude hidrične epidemije in cela vrsta obolenj, vzročno povezanih z oporečno vodo. Vse to je terjalo mnogo bolniških dni in povzročilo veliko finančno in tudi nepopravljivo zdravstveno škodo.
Sedaj z zadovoljstvom ugotavljamo, da od vključitve vodnjakov na Borovniškem vršanju v vodopreskrbo nismo imeli na tem območju nobene hidrične epidemije in da se jezaradi oskrbe z ustrezno pitno vodo razrešila cela vrsta higiensko-epidemioloških problemov.
Mnenje sestavila: višji sanitarni tehnik Danica Kopriva.
Odgovorna za medicinsko delo: dr. Desimira Markič, specialist epidemiologije
Vodja higiene: dr. Mojca Petrič
Direktor: dipl. oec. Ferdo Šešek
Spored vrhniškega kina
17.7. četrtek ob 20.30,19.7. sobota ob 20.30 — KRČMA ZABLODELIH — Italijanski erotični. Režija: Marlo Sole. V gl. vi.: Marcella Petri, Carlo de Mejo, Paola Montenero, Andrea Aurell.
Morbidna zgodba o Adell, ki se je po končanem šolanju pri nunah zaposlila v krčmi, ki jo vodi nekdanja lastnica javne hiše. V tej gostilni čudnega slovesa se dogaja vsakovrstne razvratno-sti, dokler toka dogodkov ne prekine lepi gost Glordano, ki najame sobo...
19.7. sobota ob 18.00,20.7. nedelja ob 20.30 — KRUTA DEŽELA — amer. barvni. Režija: David Green. V gl. vi.: lan Michael Vincent, Kim Baslnger.
Ljubezenska zgodba o mladem paru v Teksasu. Fant dela v tovarni, dekle pa je telefonlstka, ki sanja, da bo zapustila provincialno. zaspano mestece, polno zaostalosti, neumnih tradicij in pijanih kavbojev. Ko se jima ponudi priložnost, mora fant odločiti...
20. 7. nedelja ob 18.00, 21. 7. ponedeljek 19.30 — NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO — ameriški. Režija: Steven Splelberg. V gl. vi.: John Belushl, Dan Ackrovd, Toshlro Mlfune Nancy Allen, Robert Stack, VVarren Oates.
V začetku 1941. leta se je pred Hollywoodom pojavila japonska podmornica. Napad na mesto sanj bi Imel neznanski propagandni učinek. Skomine so neznankse, kljub prepričevanju nemškega svetovalca, da takšen napad ne bi bil smotrn. Američani so še pod vtisom Pearl Harbourja, ko mrzlično organizirajo teritorialno obrambo v tradiciji najboljših nemih burlesk In hrupnih hollywoodsklh komedij.
22.7. torek ob 19.30,26.7. sobota ob 20.30,27.7. nedelja ob 18.00 — HOKUS-POKUS — ameriški. Režija: Sydney Poltlers. V gl. vi.: Gene VVIIder, Gllda Radner. Rlchard VVIdmark.
FIlmi, v katerih glavni junak, nič hudega sluteč, postane osrednja tarča In nazadnje junak nevarne mednarodne spletke, so vedno privlačni, posebno še, če je v glavni vlogi dober komik. 24. 7. četrtek ob 20.30,26.7. sobota ob 18.00,27. 7. nedel|a ob 20.30 — NAVAHO GROM
— amer. barvni CS. Režija: Larry Ludman. V gl. vi.: Mark Gregory, Bo Svenson, Ralmund Harmstorf.
Mladi Navaho Indijanec se vrne v rezervat, kjer živi le še njegov stoletni ded. V rezervatu je vel ko gradbišče, kjer delavci pokopališče Indijanskih prednikov uporabljajo kot stranišče. Očitno je nekdo dal dovoljenje za gradnjo na ozemlju, kjer tega ne bi smeli dovoliti. Navaho Grom vzame pravico v svoje roke po zgledu Ramboja.
28. 7. ponedeljek ob 19.30, 29. 7. torek ob 19.30 — PREVARANT, HITREJŠI OD POLI-f;,N — avstralski. Režija: Claud Whathman. V gl. vi.: John Hargreaves, Judy Daviš, Denis Mlller.
Prebrisani bančni vlomilec se ne brani lepih deklet In sentimentalnih romanc, če pa je treba, nastopa tudi kot slepec, da bi si olajšal položaj pred sodiščem.
BD/Ll'* ek ob 2030' 2- 8- sobo,a ob 18-°°' 3- 8- nedelja ob 20.30 — BOJEVNIKI oHONXA — Italijanski. Režija: Renato Castelarl. V gl. vi.: Vlc Morrovv, Fred Wllllamson, Mark Turner.
Bronx je zloglasna četrt, v kateri hoče policija vzpostavi« red In varnost. Začne se prava vojna s podzemljem. • 2. 8. sobota ob 20.30 — ?
3 8^nedelja ob 18C0, 4. 8. ponedeljek 19.30 — ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE — ju-gos Režlia: Ra|ko Grilc. V gl. VI.: Mlodrag Manojlovlć, Mira Furlan. p ™" srn0 vam že najavili" februar, pa ga takrat nismo dobili, ker še nI bil podnaslovljen. rjeostavlia usodo moža, ki se po treh letih zapora (ujeli so ga, ker je nespretno hotel z otroško pištolo oropati pošto) vrne domov. Dve ženski bosta zanj usodni In znova bo moral v zapor.
5.8. torek ob 19.30,9.8. sobota ob 20.30 — SREČEN PRAZNIK — francoski. Režija: Geor-ges Lautner. V gl. vi.: Jean Paul Belmondo, Sophle Marceau, Marle Laforet.
Belmondo se tokrat predstavlja kot nepopravljiv zapeljlvec, ki ga zaloti žena z 18-letnlm dekletom. Da bi se nekako izvlekel, ženo prepričuje, da je to njegova hčer iz neke mladostne pustolovščine. To prepričevanje pa je silno naporno In vodi junaka v vrsto neprlllk In akrobatskih podvigov v okolju Ažurne obale, jaht In Rolls Rovcev.
m/L ce,rtek 00 20-30' 9- 8- sobo,a ob 18°0. 10. 8. nedelja ob 20.30 — SUPERZMEDA NORE MISIJE—hongkoškl. Režija: Erlc Tsang. V gl. vi.: Carl Mak, Samuel Hul, Sylvla Chong.
Slavni newyorškl detektiv Kojak pride v Hongkong, da najde ukradene diamante. V Koja-kovo preiskavo se-vpletata še člkaška In hongkoška mafija. Sledijo divje scene z najboljšimi oaSlader'',n s Pokopališčem razbitih avtomobilov. To je prvi film Iz znane serije MAD MIS-aK)N, ki smo jih gledali tudi v našem kinu pod naslovi NORA MISIJA (2), VOHUN V ULICI BOND (3) prihodnje leto pa bodo odkupili m četrtega (AS v V ROKAVU).
12-1' Ned»|la ob 18.00,11. 8. Ponedeljek 19.00. • 12.8. torek ob 19.30—BEG S PADALOM — ameriški. Režija: ROGER SPOTTISVVOODE. v. gl. vi.: Treat VVIIIIams, Katheryn Harrold, Robert Duvall.
Trije vietnamski povratniki nimajo nikakršnih predsodkov. Eden ukrade 200.000 dolarjev, druga dva ga zasledujetga, a morata priznati, da je njun nekdanji sobojevnik bdj prebrisan, film je posnet po resničnem dogodku, o katerem so pisali časopisi tudi pri nas. Iznajdljivi tat je namreč ugrabil avlon In odskočll neznano kje. Za njim se je Izgubila vsaka sled. Režiser Spot-llsvvood, ki ga poznamo po odličnem filmu PLAMEN NIKARAGUE, je ustvaril 1981 mojstrovino, ki jo zaradi Izjemne vrednosti ponavljamo (zelo priporočamo)
'4.8. četrtek ob 20.30,16.8. sobota ob 18.00,17.8. nedelja ob 20.30—PAR — NEPAR — Italljansko-amerlškl. Režija: Serglo Corbuccl. V gl. vi.: Bud Spencer, Terence MIH. t cuđ lei"u fllmu s° 113 novo odkupili licenco In zagotovili nove koplje. (Podobno kot VRNITEV MOŽA TRINITA). Tokrat je režiser svoja junaka izkoristil za dovolj duhovito parodijo na kockanje In druge Igre na srečo v okolju Divjega zahoda. Brez spektakularnih pretepov, po katerih slovita Bud In Terrence, seveda ne gre.
16.8. sobota ob 20.30,19.8. torek ob 19.30 — SUROVA ODISEJA (CHOSS COUNTRV) — ameriški. Režija: Paul Lynch. V gl. vi.: Logan N. Danfort, Nina Axelrod, B. Carver.
Kriminalka, kjer je poudarek na precej nazornem uprizarjanju nasilja in spolnosti. Film bi naj bil napel, akcijski, pa je žal scenarij preveč nedodelan, s posameznimi liki vred. SKUPNI PROGRAMSKI SVET tlim ocenjuje z oceno SOGLAŠA (3) ter da je primeren za gledalce nad 12 let.
17. 8. nedelja ob 18.00,18. 8. ponedeljek 19. 30 — GREYSTOKE — LEGENDA O TARZANU — angleški. Režija: Hyu Hudson. V gl. vi.: Ralph Rlchardson, lan Holm, James Fox.
Izjemno pretehtana filmska priredba najbolj znanega romana Edgarja Rlceja Borrougha o Tarzanu, kralju džungle, ki ga je avtor napisal prvega Iz obsežne serije Tarzanoy. Niti približno ne gre za akcijski film, kakršne smo glodali z Johnvjem VVeissmulerjem v glavni vlogi. Po ža-nrskl opredelitvi bi morali film označiti kot »biografski«. Tak je bil namreč Hudsonov odnos do predstavitve otroka In nato moža, ki je zrasel v džungli kot sin opice. Njegovo srečanje s civilizacijo ga prepriča, da je njegovo mesto v džungli. FIlm je bil deležen številnih priznanj, predvajali sp ga tudi na FESTU 85. PRIPOROČAMO
21. 8. četrtek ob 20.30, 23. 8. sobota ob 18.00, 24. 8. nedelja ob 20.30 — GROZLJIVI VIKEND (PETEK, 13.. 3. del) — ameriški. Režija: Steve Miner. V gl. vi.: Dana Kimmel, Paul Krotka, Rlchard Brooker.
Skupina mladih se utabori na zapuščenem posestvu za konec tedna. Eden za drugim postanejo žrtve pošasti — morilca, ki smo ga spoznali že v prvih dveh filmih iz serije PETEK, 13. 23.8. sobota ob 20.30,24.8. nedelja ob 18.00,25.8. ponedeljek 19.30 — NOČNA IZMENA
— ameriški. Režija: Ron Hovvard. V gl. vi.: Henry VVInkler, Michael Keaton, Shelley Long Kako razbiti monotonijo dolgočasnega nočnega dežuranja v mestni mrtvašnici? Uslužbenca nočne Izmene ugotovita, da tudi kurbe dežurajo ponoči, pa skleneta, da bosta poskusila »združevati delovno silo In sredstva«. Po krivici zapostavljena komedija zasluži pozornost, zato PRIPOROČAMO
26. 8. torek ob 19.30, 30. 8. sobota ob 18.00 — ?
28.8. četrtek ob 20.30.31.8. nedelja ob 18.00 — NEPREMAGLJIVI WU DANG — kitajski. Režija: Sun Sna. V gl. vi.: Lin Quan, Zhao Changjun. Ll Yuwen.
Kitajski nedeljenl filmski kadri So se v hogkošklh filmskih študijih naučili filmske obrti in se v matični domovini spoprijeli z zvrstjo karate žanra. Menda jim gre kar od rok, zato bo srečanje š tem filmom prav zanimivo. ."■«uuon«.aiijBb
30. 8. sobota ob 20.30, 1. 9. ponedeljek 19.30 — ?
31.8. nedelja ob 20.30,2,9, torek ob 19.30—ODDALJENA PROSTRANSTVA—angleško Indijski. Režija: Peter Duffell. V gl. vi.: BenCross. Ammylrvlng, Omar Sharlff, Chrlstopher Lee.
FIlm je posnet po romanu M. M. Kaya. Za ljubezensko zgodbo med britanskim oficirjem In Indijsko princeso se vrstijo spopadi In Izdaje, prevare In maščevanja ter vedno prisotna nestrpnost med britansko manjšino In Indijskimi plemeni. Zelo šlrokopotezno zastavljen, razkošen film.
Zivžav navdušil najmlajše
Tudi letos je bil ŽIV-ŽAV. Vreme? Čudovito! Pred nedeljo dež, po nedelji dež, nedelja pa... No, kar v redu.
Veliko dela. Še več veselja ob risanju, petju, plesu, izdelovanju piščali, zmajev, pa vetrnice so bile lepe.
Aviončki so bili enkratni!
Taborniki, lovci, ribiči so pripravili svojevrstne zaposlitve za živžavarje. Cankarjeva knjižnica je izpeljala akcijo, najstarejšo razglednico Vrhnike«.
Kolesarji so bili sicer blatni, ko so zaključili tekmovanje, fantov na hoduljah pa blato ni doseglo.
Nadja Strajnarjeva je imela veliko dela, da je povedala vse, kar sodi na tako prireditev, Igorja Somraka, ki je izdeloval tudi lesene obeske z vžganimi imeni obiskovalcev, pa je ob izvajanju lutkovne igrice prekinila profesionalna točnost ansambla GU-GU.
Iskali smo novo ime prireditve in najboljše predloge nagradili.
Najprimernejši predlog: VESELI MLIN. Akcija še ni zaključena, zato vas vabimo: razmišljajte naprej in predloge pošljite Društvu prijateljev mladine Vrhnika.
Veseli bomo tudi vseh izvirnih predlogov za izvedbo naslednjega ŽIV-ŽAVA.
Društvo prijateljev mladine pa ŽIV-ŽAVA ne bi izpeljalo, če ne bi priskočili na pomoč še:
Industrija usnja Vrhnika, LIKO, Vzgojno-varstvena organizacija, Zveza kulturnih organizacij, Mlečna restavracija in trgovina, Kovinarska, Fenolit, Cankarjeva založba, KolinskaTOZD Vino-cet, Roman Krdič — fotokopirnica, Krajevna skupnost Stara Vrhnika, Mlini Bistra, Samoupravna stanovanjska skupnost, Občinski komite ZK, Občinski sindikalni svet, Gostilna Kavčič, ŽITO Pekarna, Občinski odbor rdečega križa in prizadevni posamezniki.
tmem
■■uimji im—niiiwniirmiiiTnniii11 iim'i 111 m .i....;ij---t-«——■
Konferenca ZKO Vrhnika
V juniju je bila 7. konferenca Zveze kulturnih organizacij Vrhnika. Od 18 skupin in društev je bilo prisotnih 12 predstavnikov; od vabljenih gostov sta bila prisotna Vojko Stopar, tajnik ZKO Slovenije, in Dragica Pelan, tajnica občinske kulturne skupnosti.
Delegati so v razpravi nanizali vrsto problemov, ki nastajajo in spremljajo posamezne skupine in društva. Razmišljanja so navrgla osrednje teme konference: neorganiziranost društva v Borovnici, ki ga skupine preraščajo, in mlačnost posameznikov, ki svoje funkcije puščajo na pol poti, načrtnost in usklajenost ureditve kulturnih prostorov v Borovnici in na Vrhniki, delovanje strokovnih odborov, medobčinsko sodelovanje in razmišljanje o pomenu in uveljavljanju filmske dejavnosti.
PredstavnikZKO Slovenije je pozdravil konferenco in sezahvalil za dobro organizacijo republiškega srečanja pionirskih in mladinskih skupin Slovenije, ki je bilo letos maja na Vrhniki.
M. R.
Nastop pred prazno dvorano
V OŠ. Ivan Cankar je bil v ponedeljek ob 19. uri koncert MPZ Ivan Cankar.
Pevci so bili lahko po pravici razočarani, vsi tisti, ki pa niso prišli na prireditev, pa so in bodo prikrajšani za pisan repertoar dobro izvedenih pesmi do naslednjega koncerta.
Sprašujete, zakaj so bili pevci razočarani? Dvorana je bila skoraj prazna, le nekaj tovarišic učiteljic in zelo malo staršev je prišlo reševat ugled Vrhničanov.
Mislim da zbor, ki je zastopal Vrhniko v Zagorju, Cankarjevem domu v Ljubljani in še kje, le zasluži malo več pozornosti. Med petjem takorekoč prazni dvorani je šlo marsikateremu pevcu na smeh, saj se je zdelo, da to ni nastop, ampak pevske vaje. Morda je slabemu obisku kriva tudi nezadostna obveščenost o prireditvi, vendar to nikakor ne more in ne sme biti opravičilo.
Nehote se mi vsiljuje misel, da bi bilo na vrtu gostilne Mantova precej več poslušalcev.
»Vrhnika, prečuden kraj,« je zapisal Cankar in popolnoma se strinjam z njim.
ŠPELA BURNIK, OŠ Ivan Cankar
Mladi so s svojim nastopom osvežili prijeten majski večer
Ali je kaj lepšega, tako krhkega In hkrati močnega In s takšnim poletom, kot je mladost? Pravijo, da mladost, lepota In ljubezen vedno hodijo skupaj.
. V polni dvorani Doma JLA je bila 23. maja prireditev, posvečena dnevu mladosti. Z mladostno razigranostjo, s plesom, pesmijo, šalo, z novimi poznanstvi in prijateljstvi so mladi obeležili svoj praznik. Mladostna svežina, entuzijazem in zrelost so povezovali posamezne točke. Navedimo te skupine, ki so jih gledalci večkrat pozdravili z burnim aplavzom: skupina za ritmično gimnastiko z Oš I. Cankar, plesna skupina Medeja, folklorna skupina OŠ I. Cankar, otroški pevski zbor in recitatorji iz Doma JLA, dekliški pevski zbor, učenci glasbene šole, vojaški orkester vojašnice I. Cankar. S te prireditve so veliko vtisov odnesli sodelujoči — ustvarjalci programa in številni obiskovalci.
B. B.
Srečanje plesnih skupin
Vzačetku junija je bilo v CD na Vrhniki 2. občinsko srečanje plesnih skupin; udeležile so se ga: 2 skupini iz VVZ pod vodstvom Erike Slatnar in Nataše Gunstek, ritmični krožek in skupina za izrazni ples OS I. Cankar pod vodstvom Mete Mohar, plesna skupina učenk OŠ I. Korošec iz Borovnice »Blue apple«, plesna skupina »Mala Medeja« in plesna skupina »Medeja« pod vodstvom Tatjane Jerebic ter plesna skupina »Aurora« iz Borovnice pod vodstvom Maje Makovec. Program je vodila Mirjam Suhadolnik.
Večinoma so skupine pripravile za gledalce zanimiv program znanih uspešnic. Želeli smo, da bi srečanje obiskal tudi strokovni delavecZKO Slovenije in tako kaj več povedal o prizadevanjih naših plesnih skupin. Kljub odsotnosti (iz opravičenih razlogov) lahko zapišemo, da je srečanje mladih plesalcev izzvenelo prijetno, z očitno željo in prizadevanji skupin (posebno tistih, katerih mentorji se vključujejo v seminarje in druge izobraževalne oblike), da bi se približale plesnemu izrazu — izpovedi. Na srečanju je sodelovala tudi plesna skupina iz OŠ Logatec pod vodstvom Katje Hren. Za prvo predstavitev lahko rečemo, da je bila vzpodbudna in obeta razvoj plesne dejavnosti tudi v sosednjem Logatcu.
M. R.
Dvosobno stanovanje na Vrhniki ali na relaciji Ljubljana—Vrhnika išče profesorica. Lahko neopremljeno. Ponudbe na telefon 322-609, med 21. in 22. uro razen sobote.
fin:
vi:
štruiram angleščino in francoščino. Tel. 752-141 od 21,—22. ure
ŽELEZOKRIVSTVO
Izvajam vsa železokrivska dela s svojim ali vašim materialom preklade, itd. z navadnim železom COLO ali ČBR 40—50. Plačilo je možno tudi z naročilnico.
J
- nosilci, stebri,
tel
Srečko Brus Kalce 21 a 61370 Logatec v službi 741-484
Združeni pihalni orkestri iz Cerknega, Goriških Brd In Vrhnika
Srečanje pihalnih orkestrov
V nedeljo,'22. junija je bilo na prostoru pred Domom JLA srečanje pihalnih orkestrov iz Cerknega, Goriških Brd in z Vrhnike. Najprej je vsak orkester zaigral po tri skladbe, potem pa smo slišali še šest skladb združenih orkestrov. Dve prijetni popoldanski uri sta hitro minili in škoda je, da ni bilo poslušalcev še več.
Srečanje na Vrhniki je bilo za te tri godbe že drugo letos. Prvič
so zaigrali skupaj v Goriških BMi h, tretjič pa prvo julijsko soboto v Cerknem. Namen srečanjje sodelovanje med orkestri in člani vseh treh godb želijo, da bi ti trikratni nastopi postali tradicionalni.
Taka tradicionalna srečanja so prav gotovo dobrodošla, saj pomenijo vzpodbudo za še boljše delo v orkestru. Lahko pa so; tudi primer za iskanje stikov še pri drugih skupinah in na drugih področjih našega življenja in dela.
D. G.
DRUGI MEMORIAL ROBERTA TRAMPUŽA
Dren občinski prvak v nogometu
Občinska nogometna liga se je končala brez zapletov, ki se običajno dogajajo v jugoslovanskem nogometu.
V sezoni 1985/86 je tekmovalo osem ekip. Največjo vnemo za osvojitev naslova občinskega prvaka pa je pokazala ekipa Drena, ki je tudi prvič osvojila ta naslov.
Rezultati zadnjega kola in preloženih tekem:
Preložene tekme
Dren: Borovnica Usnjar: Dragomer Log : Usnjar
Lestvica po XIV. kolu:
XIV. kolo
Dragomer: Log Fenolit: Dren St. Vrhnika: Borovnica Usnjar vet.: IUV
1:3 2:3 0:3 2:1
DREN
DRAGOMER BOROVNICA FENOLIT USNJAR IUV
7. LOG
8. ST. VRHNIKA
14 10
14 14 14 14 14 14 14
3:0 3:0 4:6
1 23 +29 3 18 +6
16 +4 14 +10
6 14 +1
1 10
-5
-19
-19
Memorialna tekma Papežu
Drugi memorial Roberta Trampuža je tudi letos privabil celotno jugoslovansko kolesarsko elito z reprezentanti na čelu. Pavlic, Glivar, Smole, Šebenik — nekateri so bili prejšnji dan na tekmi za Veliko nagrado Dola, drugi pa še na tekmi po Avstriji — so iz spoštovanja do svojega športnega prijatelja prišli na Vrhniko in s tem dali še svoj pečat spominu na tragično umrlega mladega reprezentanta. Med sodelujočimi so bili v vseh treh disciplinah tudi manjši klubi, kot so Bled, Grosuplje, Idrija, Valjevo, Varaždin, ki so svoje predstavnike poslali predvsem zato, da se ti kaj nauče, da pomerijo moči z našimi najboljšimi kolesarji in da s svojim sodelovanjem počastijo enega naših najboljših in najperspektivnejših kolesarjev.
Pri mlajših mladincih smo videli veliko tekmo. Izenačena borba obetavnih začetnikov, pri katerih so bili za odtenek boljši Velkavrh, Eržen in Dimitri-jevič, je pokazala, da nam ni treba skrbeti za prihodnost kolesarstva. Še zlasti ne zato, ker se tudi v manjših klubih razvijajo vrhunski mladi kolesarji, s čimer se samo povečuje konkurenca.
Starejši mladinci so izpolnili pričakovanja. Vendar pa so bili vseeno za razred zase Ječnik, Bonča in Primužič. Bonča je prav na tej tekmi želel premagati balkanskega prvaka med mladinci Bončo iz
Partizanu deveti turnir
Tradicionalni, že deveti turnir v malem nogometu, ki ga vsako leto organizirajo navijači naših najpopularnejših ekip (Partizan, Crvena zvezda, Dinamo, Hajduk), je tudi letos zbudil veliko zanimanje med ljubitelji nogometa na Vrhniki. Še zlasti zato, ker sta do zdaj »mrtvi tek« tekla »Partizan« in »Hajduk« s po štirimi prvimi mesti. Letošnji turnir bi moral dati odgovor na vprašanje, komu bo pripadel deveti pokal.
Po zanimivih in dobrih tekmah je 1. mesto pripadlo ekipi »Partizana«. Beri-šević, Pavlovič, Cvetanovski, Drndarski, Petkovšek, Vujič, Rapičin Džinič so najprej premagali »Crveno zvezdo« (3:1), v finalu pa še ekipo »Hajduka«.
Rezultati: »Hajduk« —-» Dinamo« 1:0, »Partizan« — »Crvena zvezda« 3:1. Za 3. mesto: »Dinamo« —»Crvena Zvezda« 0:8. Za 1. mesto: »Partizan« — »Hajduk« 1:0.
M. ARSIĆ
Tretji memorialni turnir
Člani R. S. »ŽABA« iz Bistre so tudi letos priredili v počastitev sodelavcev Mirka Golica in Toneta Trčka v nedeljo, 22. 6.1986 tretji tradicionalni turnir v malem nogometu za prehodni pokal. Sodelovalo je sedem ekip iz Vrhnike, z Verda in Borovnice.
Vrstni red je naslednji:
1. Fenolit, 2. Coklarji, 3. Dol, 4. R. S. »Žaba«, 5. Mladost, 6. Marinčič, 7. Picollo
Najboljši igralec je bil Ivo Mršič, najboljši strelec Štefan Žukelj in najboljši vratar Miro Brkič.
DUŠAN MIKLOŠIČ
Zmaga naših upokojencev
Na balinarskih igriščih Društva upokojencev Vrhnika jebiloživahno. Marljivi delavci so spet priredili lepo uspeli balinarski turnir, na njem pa so sodelovali upokojenci Dragomerja, Notranjih goric, Zirov, Logatca, Begunj in Vrhnike. Kot vedno je tudi tokrat prisostvovalo veliko število gledalcev, ki so bodrili svoje. Domači igralci so se izkazali z dobro organizirano igro in se brez težav uvrstili v finale. V igri za zmago z dobrimi balinarji Begunj so vodi li že 10:0. Tedaj pa so se naši gostje zbrali in igrali na vso moč. Izbijali so jim krogle iz igre in se nevarno približali rezultatu na 9—10. V zadnjih dveh igrah, pa so domači igrali najbolje in zasluženo zmagali.
Rezultati: 1. Vrhnika, 2. Begunje, 3. Notranje gorice, 4. Žiri. Na koncu pa je sledilo še dodatno tekmovanje bližarjev in izbijalcev krogel, kjer je sodelovalo preko 40 tekmovalcev iz vrst balinarjev in publike. V zanimivi igri bližarjev je zmagal tekmovalec upokojencev Tine Bradeško z Vrhnike. V zbijanju krogel pa je presenetljivo zmagal Janez Smrtnik z Vrhnike.
Takih prireditev si še želimo, so dejali gledalci ob koncu tekmovanja.
KAREL ŠTIRN
Mlajša pionirka 524cm v daljino
V lepem vremenu In na dobro pripravljenih atletskih tekmovalličlh Je bilo tudi letos vsakoletno prvenstvo osnovne iole Ivan Cankar na Vrhniki.
Okoli 700 učencev In učenk je merilo svoje atletske sposobnosti v 7 atletskih disciplinah. Tekmovanje je potekalo brez težav In bi bilo lahko vzor marsikateri večji atletski prireditvi. Prav ti pogoji pa so prav gotovo tudi imeli vpliv na številne dobre rezultate.
Neverjetno razpoloženi so bili tokrat skakalci v daljino, zlasti mlajše pionirke, pri katerih sta kar dve presegli 5-metrsko znamko. Šprlnterka KAJA ROGEL je tokrat nastopila v skoku v daljino in dosegla izvrstnih 524cm. Nič slabša ni bila MOJCA MLINAR s 508cm in leto mlajša mala ALENKA BIKAR s 470cm. Zelo dober je bil tudi KLEMEN ŠIROK, še ciciban, ki je skočil 459 cm.
Pri starejših pionirjih se je odlikoval SIMON JAPEU v skoku v višino s 180 cm.
Izvrsten je bil tudi tek na 600 m za starejše pionirke, kjer je zmagala BRIGITA BUH z 1,45,1 pred MOJCO KALlC z 1,47,8.
Ostali boljši rezultati:
mlajši pionirji: 60m: 8,6 Japelj; višina Drašler In Kunstelj 150cm; mlajše pionirke: 600m: M. Kalič 1,55; višina; Rajer 130cm, 100m: Mlinar 13,7; starejši pionirji: 100 m: Kavčič 12,7; 300m: Drašler 54,0, Kogovšek 43,1; daljina: B. Ko-govšek 545cm. DRAŠLER LUKA
Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju
Tekmovanje bo posamezno in ekipno. Za ekipo štejejo trije najboljši rezultati. Tekmovanje bo 27. 8. 1986 ob 18.00 uri. V slučaju slabega vremena bo tekmovanje preloženo.
ŠD PARTIZAN VRHNIKA ZTKO VRHNIKA
Tečaj plavanja
Obveščamo vse občane, da bo od 11.8. do 16.8.1986 tečaj za neplavalce in sicer za otroke do 12. leta od 9.00 do 10.00 ure ter za odrasle od 17.30 do 19.00 ure.
Prijave sprejema ZTKO Vrhnika, tel. 751 -484 do 5. 8. 1986.
Trim plavanje
Občani, ki tekmujete za trim priznanje ZTKO, lahko pridete na trim plavanje 11. 8. in 18. 8. 1986 ob 18.00 uri.
Idrije. Vozila sta skupaj, v finišu pa je Ječnik imel več moči za zmago.
Blizu 4000 Vrhničanov in njihovih gostov je uživalo v vrhunski predstavi članov. Petindvajset krogov -— točkovali so vsakega petega in še celotno memorialno tekmo — je bilo poseben izziv za vsakega tekmovalca. Lanskoletni zmagovalec Robi Šebenik je želel še eno »krono«. Sandiju Papežu pa je v bogati zbirki trofej manjkal pokal, posvečen njegovemu športnemu prijatelju in sotekmovalcu. V boj se je vmešal še mladi Novomeščan Smole. Na koncu je v kriteriju zmagal Jože Smole, veliki pokal pa si je priboril Sandi Papež v finišu zadnjega kroga.
Na koncu tekme so zmagovalcem podelili priznanja in nagrade, veliki memorialni pokal pa je Sandiju Papežu izročil oče Roberta Trampuža. Še nekaj besed o organizaciji. Lahko bi služila za primer. Vendar taka vrhunska prireditey ne sme ostati samo skrb kolesarske sekcije Partizan in KK Rog iz Ljubljane. Postati mora v pravem pomenu besede naša, vrhniška. Ne samo zato, ker tekmujejo tu, na Vrhniki in ker na njej sodelujejo naši najboljši kolesarji, pač pa je to lahko le majhna oddolžitev za vse, kar je dosegel naš mladi sokrajan, za vse odrekanje in za vsa veselja, ki nam jih je prinesel z velikih kolesarskih tekmovanj doma in po svetu. Robi je to zaslužil. M A
Dolomiti zmagali tudi v drugem kolu
V drugem kolu slovenske lige—Zahod v streljanju na gll naste golobe, ki je bilo 8. junija na strelišču v Panovcu pri Novi gorici so naši strelci že drugič zapored zmagali. V ekipni konkurenci so zadeli 257 golobov in drugouvrščeno Ilirsko Bistrico premagali za 7 golobov, tretje uvrščeno Svobodo Iz Senožeč pa za 9 golobov.
Med posamezniki je zmagal Bokavšek s 93 golobi pred Miličem (Svoboda) z 88 golobi in Kersnikom (Olimpija).
Vrstni red po drugem kolu:
1. Dolomit 14 točk (533 golobov)
2. 4. junij Ilirska Bistrica 10 točk (505)
3. Svoboda Senožeče 10 točk (503)
4. Olimpija 8 točk (499)
5. Nova Gorica 6 točk (492)
6. Jože Lacko — Lenart 4 točke (445)
7. Partizan Krško 2 točke (250)
Vrstni red med posamezniki:
1. Bokavšek (Dolomiti) 185 golobov, 2. Kersnik (Olimpija) 175,3. Tomažič (Dolomiti) 175,4. Skubic (Dolomiti) 173, 5. Piciga (Svoboda) 171 golobov itd.
Odprto občinsko prvenstvo
29. 6.1986 je OSZ Vrhnika v Matjaževki v Verdu organizirala odprto občinsko prvenstvo v streljanju z MK serijsko puško v disciplini 20 leže v počastitev 4. julija — Dneva borca. Ker je bilo tekmovanje odprtega značaja, je bilo pričakovati večjo udeležbo, vendar se je prvenstva udeležilo 16 članov in dva mladinca. Tekmovanje je bilo v sončnem vremenu, za dobro jedačo pa je poskrbel naš kuhar Andraž Semič.
REZULTATI ČLANI:
1. Šinigoj — 182 krogov
2. Lampreht — 174 krogov
5. R. Dobrovoljc — 161 krogov
6. Rus, 7. Podlipec, 8. Sevšek, 9. Krašovec, 10. Stare, 11. Grobin, 12. Molk, 13. Zalovič, 14. Jereb, 15. Stojan Rus, 16. Kovač
MLADINCI:
1. Rodošek — 137 krogov 2. Dobrovoljc ml. — 97 krogov
LAMPREHT
Skodlar ■ Sum ina ■
172 krogov 168 krogov
KLJUB POLETNI VROČINI SO BOROVNICAM S SMUČARSKIMI SKOKI
Skakalci ne mirujejo
Skoki v Borovnici nimajo kakšne posebne tradicije, čeprav je v preteklosti bilo nekaj skakalcev iz tega kraja. Koje že kazalo, da bo skakanje povsem zamrlo, se nas je zbralo nekaj, ki so nas privlačile skakalnice. Pričeli smo leta 1975, naslednje leto sva se s Tonetom Debevcem včlanila v Smučarski skakalni kljub Logatec, tam začela aktivno skakati, se udeleževati tekem, pridobivati izkušnje. Potem smo se lotili bivše 20-metrske borovniške skakalnice, jo iz leta v leto povečevali in izboljševali ter na njej leta 1979 s pomočjo SSK Logatec izvedli nadvse uspešno in izredno obiskano tekmovanje. Zmagal je Vinko Merlak iz Logatca z novim rekordom skakalnice — 28,5 m. Skakalnico smo po tem še povečali, leseno zaletišče močno podaljšali in na naslednji tekmi leta 1981 je sedaj že bivši državni reprezentant Marjan Urlavčič iz Logatca skočil rekordnih 34 m. Že takrat smo razmišljali, kako bi skakanje nadaljevali z mladimi in začelo seje, ko se je v Borovnico preselil Jože Demšar, bivši državni reprezentant in s 164 m tudi rekorder v smučarskih poletih. Spoprijateljili smo še in se povezali s TVD Partizan Borovnica. Predsednik Niko Stražišar je s povezavo z OŠ pridobil peščico mladih fantov, željnih skakanja, ki se jim je kmalu pridružilo še nekaj korenjakov. Pričeli smo s suhimi treningi v telovadnici, kjer so se fantje začeli učiti skakalnih prvin (počep, odskok, let, doskok itd.). Pozimi je novopečenim skakalcem TVD kupil skakalne smuči in pričeli so skakati na »kuclju« iz snega, ko pa so bili že »prekaljeni skakalci«, smo jih peljali v Logatec na večjo, pravo skakalnico. Spomladi smo se povezali s skakalnim klu-
bom Elektrotehna Ilirija iz Ljubljane in pričeli skakati na njihovi plastični skakalnici. Že na prvi tekmi na plastiki 21.6.86, kije štela za pokal Elektrotehne, so naši najmlajši dosegli lep uspeh. V kunkurenci mlajših pionirjev do 9 let je Damjan Cerk v konkurenci 31 skakalcev dosegel 10.mesto, imeniten pa je bil tudi 7-, letni Dare Stepanovič na 11. mestu.
Trenutno imamo v Borovnici 12 mladih skakalcev, od tega pet zelo nadarjenih in ker imamo zagnane trenerje (Debevc, Demšar, Mihevc), se lahko ob ustrezni pomoči odgovornih za šport, staršev in ljubiteljev skokov nadejamo v prihodnosti tudi vrhunskih rezultatov.
Naj omenim še to, daje letos za napredek skakanja v Sloveniji ustanovljena tako imenovana »planiška skakalna šola« in vsi trenerji bodo delali po enotnem programu s pomočjo Smučarske zveze Slovenije. Torej, kader imamo, skakalce imamo, pomoč Smučarske zveze imamo, potrebujemo le še več opreme in skakalne objekte ter družbeno pomoč. Jeseni načrtujemo obnovo lesenega zaletišča 35-metrske skakalnice, pa tudi povečali jo bomo na 40 metrov, ter izgradnjo nove 15-metrske skakalnice, za katero upam, da bo v bližnji prihodnosti dobila plastično prevleko, kar bi še bolj razmahnilo razvoj skakanja pri nas.
Ob začetku šolskega leta bo ponovno vpis v začetni oziroma nadaljevalni skakalni tečaj.
BRANE MIHEVC
Najboljši strelci z MK puško
Občinsko prvenstvo z MK puško
Dne 7. 6. 1986 je OZS Vrhnika na prirejenem strelišču v1 Matjaževkl organizirala občinsko prvenstvo v streljanju z MK serijsko puško za vse kategorije. Tekmovanja so se udeležili člani in mladinci obeh SD, Vrhnika In Dragomer-Lukovica. Tekmovali smo v trostavu, člani 3 x 20 In mladinci 3x10 (leže, stoje, kleče).
REZULTATI:
Mladinci: 3 x 10:1. Aleš Sumina 170 krogov, 2. Marjan Oblak
170, 3. Bruno Jesenovec 144, 4. Kralj 140, 5. Dušan Radošek 127, 6. Žarko Nagode 103 kroge.
Ekipno mladinci: 1. SD Dragomer-Lukovica 484 krogov, 2. SD Vrhnika 390 krogov
Člani: 3 x 20:1. Bojan Lampreht 431 krogov, 2. Mladen Sumina 405,3. Srečko Skodlar 400,4. Vinko Božič 372, 5. Boris Šinigoj 336, 6. Bračun 311 krogov.
Ekipno: 1. ŠD Vrhnika 1167 krogov, 2. SD Dragomer-Lukovica iooo Krogov.
B. LAMPREHT
JULIJ 1986
NAŠ ČASOPIS
7
t--
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VRHNIKA RAZPISUJE
za šolsko leto 1986/87 naslednje kadrovske štipendije
— 5 štipendij za študij na PA — razredni pouk
— 1 štipendijo za študij na PA — gospodinjstvo
— 1 štipendijo za študij na PA — glasbena vzgoja
— 1 štipendijo za študij na Srednji glasbeni šoli — oddelek za klavir.
Prosilci morajo predložiti prijavo za štipendijo na obrazcu SPN-1, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o vpisu.
Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1986.
Kandidati naj prijave z dokumenti pošljejo ali se osebno zglasijo na naslov: DS Skupne strokovne službe SIS občine Vrhnika, Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika, Vrhnika, Cesta 6. maja 1.
Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. %____S
SEZNAM DEFICITARNIH POKLICEV V OBČINI VRHNIKA ZA LETO 1986
gozdar
obdelovalec lesa
Poštni manipulant
gradbinec II
lesar
bolničar
mesar
mlekar
sir ar
lesar širokega profila oblikovalec kovin Preoblik. in spajalec kovin elektrikar elektronik elektrotehnik elektronik kemijski tehnik strojni tehnik
kuhar natakar
Izdelovalec usnja I izdelovalec usnja II Prodajalec
Seznam deficitarnih poklicev v Ljubljanski regiji za leto 1986
delavec v rastlin, proizvodnji "lesar gozdar
"Obdelovalec lesa
Pridobiv. in predelava kovin
Pomočnik upravlj. energ. naprav
Poštni manipulant
Pomočnik tekstilnega mehanika
Pleskar antikorozist
gradbinec I
Prometno transport, manipulant kuharski pomočnik bolniški strežnik lesar
tekstilni kemik fekstilni mehanik izdeloval, delov obutve bolničar zivilec
lesar širokega profila rudar
kalupar livar metalurg ključavničar klepar
monter upr. energ. naprav energetski strojnik kemijski procesničar tekstilni konfekcionar strojnik gradbene mehan. dimnikar
Prometno transp. odpravnik
Razpis štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1986/87
Samoupravni organi za štipendiranje v občini Vrhnika razpisujejo štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležencev usmerjenem izobraževanju.
Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1985 ni presegal 55 % povprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1985, to je 30.232 din. Sveti vzgojno-izobraževalnih organizacij lahko predlagajo za štipendijo iz združenih sredstev učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka občanov. Pri kandidatih iz kmečkih družin, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva, se upošteva ugotovljen katastrski dohodek za leto 1985.
Prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev bodo imeli kandidati:
— ki so vključeni v izobraževanje v proizvodnotehničnih usmeritvah, oz. v usmeritvah, ki so bile opredeljene kot deficitarne v občini;
— ki se izobražujejo za kmetijske poklice;
— iz družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati;
— z boljšim učnim uspehom;
— katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi. -
Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oz. dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev občine Vrhnika bodo podeljene sele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, razpisane v občini.
Kandidati izpolnijo vloge na obrazcu SPN-1 »Vlogaza uveljavljanje socialno-varstvenih pravic«, ki ga dobijo v knjigarnah. Vlogi je potrebno priložiti še:
— potrdilo o vpisu v šolo;
■~ overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo visokošolske organizacije o opravljenih izpitih;
— izjavo OZD, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena;
— izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije;
— potrdilo o neto osebnih dohodkih staršev v letu 1985 (tudi potrdilo o dohodkih iz dela po pogodbi);
— potrdilo o katasterskem dohodku;
— potrdilo o skupnem gospodinjstvu;
— kandidati za razlike h kadrovskim štipendijam pa morajo priložiti še fotokopijo pogodbe o kadrovski štipendiji;
— kandidati, ki jih predlagajo sveti vzgojno-izobraževalnih organizacij iz skupine posebno nadarjenih, morajo predložiti še potrdilo davčne uprave, da ožji družinski člani v preteklem letu niso plačali davka od skupnega dohodka obča-
, KANDIDATI ZA ŠTIPENDIJE [Z ZDRUŽENIH SREDSTEV ALI RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM MORAJO ODDATI VSO ZAHTEVANO DOKUMENTACIJO DO 5. SEPTEMBRA I986, KAR VELJA TUDI ZA PROSILCE, KI SO TO OBLIKO ŠTIPENDIJE ŽE PREJEMALI. Vloge bodo rešene do 30. septembra 1986. PO 5, SEPTEMBRU 1986 PRIJAV NE BOMO VEČ SPREJEMALI, razen v naslednjih primerih:
— da se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in dokumentacije ni mogel predložiti do roka;
— da se je prosilec naknadno vpisal v šolo (v tem primeru odda dokumentacijo do 15 dni po vpisu);
— da prosilec za razliko h kadrovski štipendiji do roka še ni dobil obvestila o podelitvi kadrovske štipendije;
— da prosilec nima opravljenih vseh izpitov za vpis v naslednji letnik (v tem primeru mora do roka oddati vso preostalo dokumentacijo);
— da je prišlo do zakasnitve zaradi izjemnih okoliščin, kar mora prosilec utemeljiti pismeno.
Izpolnjene vloge naj kandidati oddajo osebno strokovni službi samoupravnih organov za štipendiranje v občini, katere sedež je na Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Vrhnika, Na Klisu A-2.
inž. strojništva dipl. inž. strojništva inž. lesarstva dipl. inž. lesarstva ekonomist dipl. ekonomist
PU za mat. naravoslov. predm.
inž. elektrotehnike
dipl. inž. elektrotehnike
dipl. inž. kemije
dipl. inž. kemijske tehnologije
SEZNAM SUFICITARNIH POKLICEV V OBČINI VRHNIKA ZA LETO 1986
kozmetik frizer
gradbeni tehnik komercialni tehnik socialni delavec vzgojitelj predšolskih otrok dipl. psiholog dipl. pedagog dipl. sociolog dipl. anglist
kuhar natakar
rudarski tehnik metalurški tehnik strojni tehnik elektrotehnik energetik elektrotehnik elektronik programerski tehnik kemijski tehnik obutveni tehnik prometno transp. tehnik ekonomski tehnik in/, strojništva inž. elektrotehnike inž. računalništva ekonomist
PU za matemal. naravoslov. predm.
PU za vzgojne predmete
glasbeni učitelj
dipl. inž. gozdarstva
dipl. inž. lesarstva
dipl. inž. rudarstva
dipl. inž. strojništva
dipl. inž. elektrotehnike
dipl. inž. računalništva
dipl. inž. kemijske tehnologije
dipl. inž. gradbeništva
dipl. inž. matematike
dipl. inž. fizike
dipl. ekonomist
dipl. organizator dela
dipl. programerski inž.
Razpis štipendij iz Titovega sklada SR Slovenije
V šolskem letu 1986787 sklad razpisuje: 1.145 štipendij za mlade delavce, ki:
— se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu in za podiplomski študij ali specializacijo;
— imajo najmanj 21eti delovne dobe in niso starejši od 35 let;
— so dosegli nadpovprečne delovne uspehe v svojih delovnih okoljih;
— so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
2.122 štipendij za učence in študente, ki:
— so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje;'
— dosegajo nadpovprečne učne uspehe — v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj povprečno oceno 8;
— so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
3. 20 štipendij za mlade delavce ter otroke delavcev na začasnem delu v tujini,
ki:
— so aktivni v društvih in klubih naših delavcev v tujini;
— so dosegli primerne delovne in učne uspehe;
— se bodo redno vključili v usmerjeno izobraževanje v domovini;
— so državljani SFRJ;
— so včlanjeni v Titov sklad Jugoslavije v tujini. Postopek za podelitev štipendij:
Za štipendijo Titovega sklada SRS za mlade delavce praviloma evidentirajo in predlagajo kandidate do 31. avgusta 1986:
— samoupravni organi OZD in DS, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS v OZD ali DS.
Za učenec in študente do 30. junija 1986:
— sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občini.
Za mlade delavce ter učence in študente, otroke delavcev na začasnem delu v tujini do 30. junija 1986:
— vodstva klubov in društev naših delavcev na začasnem delu v tujini po posvetovanju z našimi konzularnimi predstavništvi v tujini in učitelji slovenskega dopolnilnega pouka.
Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevni skupnosti in organizacijah ZD. Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati:
— utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata;
— kadrovski interes oz. zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega or-
§ana v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem šti-uju;
— za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravljajo;
— za ot roke delavcev potrdilo o delih in nalogah staršev ter potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov;
— izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo' Titovega sklada SRS.
Izbira kandidatov:
O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS za občino Vrhnika razpravlja in odloča odbor za štipendiranje občine Vrhnika:
— za mlade delavce do 30. septembra 1986;
— za otroke delavcev do 10. septembra 1986.
V občini Vrhnika lahko podelimo 1 štipendijo za mlade delavce in 1 štipendijo za učence in študente.
Prednostni kriteriji pri izbiri štipendistov:
1. Pri mladih delavcih imajo prednost kandidati, ki:
— izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in'se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri osnovne dejavnosti;
— dosegajo dobre rezultate na delovnoproizvodnih tekmovanjih ali so inovatorji.
2. Pri učencih in študentih imajo prednost kandidati, ki:
— se izobražujejo za proizvodnotehnične oz. deficitarne poklice;
— so otroci delavcev v neposredni materialni proizvodnji;
— so v slabšem družbenoekonomskem položaju; ,
— so udeleženci mladinskih delovnih akcij ali raziskovalnih taborov. Kandidati izpolnijo vloge na obrazcu SPN-1 »Vloga za uveljavljanje socialno-
varstvenih pravic«, ki ga dobijo v knjigarnah. Izpolnjene vloge z ustreznimi prilogami naj kandidati oddajo osebno strokovni službi samoupravnih organov za štipendiranje v občini, katere sedež je na Samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje Vrhnika, Na Klisu A-2.
Seznam suficitarnih poklicev v Ljubljanski regiji za leto 1986
frizer
veterinarski tehnik
aranžerski tehnik
industrijski oblikovalec
fotograf
zobotehnik
višji upravni delavec
predmetni učit. slovenskega j.
predmet, učit. zgodovine
predmet, učit. telesne vzgoje
socialni delavec
dipl. veterinar
prof. slovenskega jezika
prof. angleškega jezika
prof. primerjalne knjiž.
prof. filozofije
prof. telesne vzgoje
dipl. zgodovinar
dipl. politolog
dipl. inž. arhitekture
dipl. psiholog
dipl. pedagog
dipl. sociolog
ZAHVALA
Tiho, kakor je živela, se je od nas poslovila v 88. letu starosti naša sestra in teta
Ivana Rot
iz Pakega št. 2 pri Borovnici
Pokopali smo jo v sredo, 28. 5. 1986 na pokopališču v Borovnici. Ob tej priložnosti se najprej zahvaljujemo dr. Petrovčiču in sestrama za obiske in nego na domu v času njene dolge bolezni. Prav tako hvala osebju
Doma upokojencev Vrhnika za 14-dncvno nego. Nadalje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebna hvala velja kolektivu LIKO Vrhnika, katerega upokojenka
je bila, za prečudovit venec. Posebej se lepo zahvaljujemo dobrim sosedom iz Zvirka za nesebično pomoč.
Prisrčna hvala tudi gospodu župniku iz Borovnice za lep pogrebni obred. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
* Brat Jakob v imenu sorodstva
ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta
Franca Telbana
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in učencem 4. a, ki ste mu poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
žena Francka, sin Janez, hči Zdenka in Francka z družino
ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
Ivane Suhadolnik
rojene Vihtelič, s Stare Vrhnike 4
se zahvaljujemo za pomoč in izrečeno sožalje vsem sorodnikom, znancem in sodelavcem. Domu upokojencev. Društvu upokojencev, Krajevni skupnosti Stara Vrhnika, Župnijskemu uradu za po, slovilne besede in vaščanom, še posebej pa Francu Potrebuježu za izredno uslugo. Vsi njeni
ZAHVALA ob tragični izgubi naših dveh fantov
Ivana in Jožeta Brenčiča
iz Zaplane
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč. Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, krajevni skupnosti Zaplana, Gasilskemu društvu Zaplana, mladincem, Industriji usnja Vrhnika, g. župniku za opravljen obred. Zahvala pogumnim fantom zaščitne enote milice. Vsem, ki ste ju pospremili na poslednji poti in darovali cvetje, nam izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali, še enkrat hvala.
Ata, mama, brata, sestri in ostalo sorodstvo
ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta
Antona Gutnika
z Verda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in izkazano pomoč. Zahvaljujem se dr. Ljubi Prebil za njen trud. Posebna zahvala sosedu Gor-njaku ter ostalim sosedom Kučarjeve ulice za vsestranskopomoč. Iskrena hvala tov. Poglajenu za besede slovesa, delovni organizaciji
Integral Viator ter društvu ŽŠAM Notranjske. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji .  ' poti.
Žalujoči: sin Anton
ZAHVALA ob smrti našega dragega
Janeza Hribarja-Gusteljna
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, Hinkovim in Bojanovim sodelavcem, soborcem in krajanom za izraze sožalja, poklonjeno
cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Naša zahvala velja tudi dr. Premrovu, sestri Bredi in ostalemu osebju Golnika ter dr. Petrovčiču iz Borovnice za pomoč, ki so mu jo nudili v času bolezni.
Posebej se še zahvaljujemo RO ZZB NOV Slovenije, vsem družbenopolitičnim organizacijam in društvom občine Vrhnika in KS Borovnica, Službi družbenega knjigovodstva Ljubljana, OO ZZB NOV Ljubljana Vič- Rudnik
in KO ZZB NOV Želimlje. Iskrena zahvala Garnizonu JLA na Vrhniki za častno spremstvo, godbi z Vrhnike in pevcem DPD Svoboda iz Borovnice in članom častne straže ob njegovi žari.
Tudi za poslednje poslovilne besede govornikov tov. Ocepka, tovarišice Jelke iz njegovega rojstnega kraja Želimlje in tov. Sivki se zahvaljujemo. Najlepša hvala tudi KO ZZB NOV Borovnica in KKZK Borovnica, zlasti pa tov. Nikolavčiču za nesebično pomoč in organizacijo pogreba. Še enkrat hvala za vse! Žalujoča žena in sinova z družinama
V SPOMIN
13. julija 1986 bo minilo žalostno leto dni, odkar je nehalo biti srce našega zlatega, nepozabnega moža, ata, tasta, brata, strica in starega ata
ŠTEFANA CARJA
Spomin nate bo ostal vedno živ in tudi čas, ki beži, ne bo izbrisal
solza in bolečine. Hvala vsem, ki za trenutek postojite ob njegovem preranem grobu in se ga spominjate.
Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi.
ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta
MATIJE KRŽMANCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in nam pomagali v teh težkih dneh. Še posebej pa se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Drenov grič—Lesno brdo, OO ZZB Vrhnika, Društvu upokojencev Vrhnika, pevcem z Vrhnike in g. dekanu.
Njegovi
Ob boleči izgubi našega dragega
ERNESTA DEČMANA
s Klisa S -V 5
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k poslednjemu počitku in mu darovali cvetje. Še posebej pa velja zahvala sostanovalcem iz bloka S-5 za nesebično pomoč v težkih trenutkih.
Žena Ida z družino
Za dan vstaje — 22. julij
vas vabimo na
tradicionalno srečanje občanov Vrhnike
Srečanje bo tudi tokrat v Razorski dolini 22. julija.
Dopoldne bo strelsko tekmovanje za »Kraguljev memo-rial«. Popoldne pa bo tovariško srečanje.
Za zabavo in prehrano bodo poskrbeli lovci z lovskimi specialitetatmi.
Na zaključni prireditvi so otroci prejeli »zajčka s ščetko«.
Uspešni otroški zobozdravniki
»Kar se Janezek nauči, to Janez zna!« Ta rek velja tudi za naše malčke. V tem primeru jih to nauči prizadevno osebje otroškega zobozdravstvenega dispanzerja. Celotno načrtno zobozdravstveno preventivo, ki praktično ni zgrešila našega nobenega vrtičkarja in šolarja so ob koncu šolskega leta zaključili še s prireditvijo, kjer so otrokom podelili nalepke in priznanja za vestno obiskovanje zobozdravnika in redno čiščenje zobkov.
Učenci so za to priliko napisali tudi nekaj prisrčnih pesmic.
Moj ponos, zobje za pet
Zdravi zobje so zelo pomembni za človekovo zdravje. Brez zob bi človek pri bogato obloženi mizi ostal lačen. Le kako bi brez zob zagrizel v sladka jabolka, ki jih imam najrajši?
Zato moramo za svoje zobe skrbeti, da ostanejo čim dlje zdravi. Zelo pomembno je redno umivanje zob. Velikokrat krtačka žalostno čaka v lončku v kopalnici. Po večkratnem maminem opozarjanju jo vzamemo v roke. Ker neradi hodimo k zobozdravniku, ga obiščemo le takrat, ko nas boli zob. Zobe moramo redno kontrolirati, še predno se pojavi bolečina.
Za naše zobe z veliko skrbjo skrbi asistentka Zdravstvenega doma Vrhnika tov. Majda Kopač. Požrtvovalno redno kontrolira naše zobe. Ko pride v razred, se jo razveselimo. Vedno nam pomagaz nasveti. Skupaj z zobozdravnico štrumbergerjevo sta nam pripravili enourno predavanje o higieni zob. Predavanje je bilo popestreno z barvnimi diapozitivi. Vse to je pripomoglo, da smo letos dosegli velik uspeh v tekmovanju v higieni zob v občini Vrhnika. Deli mo si 1. mesto s 3. f razredom OŠ Ivan Cankar. Letos smo prvič začeli s to akcijo in potrudili se bomo, da bomo še več pozornosti posvetili našim zobem.
IGOR REPAC, 3. d OŠ Ivan Cankar Vrhnika
Jakec
Nekoč živel je Jakec,
ki zobne ščetke ni imel,
se v zobku luknjica mu naredila,
brž k zobarju je pohitel.
Popravljen hitro je bil zobek
in Jakec bil je ves vesel.
BARBARA TURK, 3.1
Jakec — sladkosned
Nekoč je Jakec živel,
ki zobne ščetke prav nič ni rad imel,
bombone je oboževal,
se naskrivaj s čokolado je basal.
Čokolada črna slast, a zobem nastavlja past.
Zobozdravnik ni bav bav, Jakec pa se ga je bal.
Prišla je noč, z njo bolečine,
ko čn/iček zobku je vzel sklenine.
Je Jakec tulil na vso moč: oj, pridi doktor na pomoč.
Zobozdravnik je res prišel in s kleščami je zobek vzel.
Jakec ni bil preveč nesrečen, saj zobek bil je mlečen.
SAŠA SUHADOLNIK, 3. f
Katkini zobki
Včeraj sem videla Katko,
ki zobke si umivala s ščetko.
Beli zobki so se bleščali,
iz ust so se smehljali.
Bolj se zobki bleščijo,
manj pri zobozdravniku bolijo.
Ker Katkini zobki so lepi in zdravi,
manjkrat se Katka k zobozdravniku '
odpravi.
TANJA KODERMAN, 3. f
Steklarstvo Danilo Kralj
Na Stari cesti 17 je nova steklarska delavnica. Izdelujemo ogledala in nudimo vse zasteklitve.
Se priporočam!
Cenjene stranke!
UOKVIRJAMO
slike, gobeline, diplome. Izdelujemo paspartuje in kasiramo (od 17. do 19. ure).
Bojan Novak, Tržaška c. 60, Vrhnika, tel. 751-077 Se priporočamo!
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrh-, nika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 — Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravi-' ca, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega idavka.
Hišni svet »Pri Upi«
Voljčeva 1/2
Honorarno zaposlimo kurjača za kurjenje centralne kurjave na premog — zaposlitev je za kurilno sezono.
Intereseneti, javite se pri hišnem svetu (tov. Borič).
Iščemo primeren prostor na Vrhniki za
»Boutique«
Oglasite se na telefon 752-314 (popoldan).
Letna šola v naravi Valovine 1986
Letošnjo šolo v naravi so organizirali v Valovinah od 8.6. do 18. 6. 1986. V šoli so sodelovali vsi učenci 4. razredov osnovnih
gimnazije. Delo, ki sta ga opravljali, se je njima štelo kot praksa.
Kader je bil zelo kvaliteten, saj je med vaditelji bilo 10 učiteljev tele-
Načrtovano snov (primorski svet, življenje ob morju, v morju, morje —vir hrane, onesnaževanje morja, pomen morja v prometu, zdravilne rastline ob morju, prva pomoč pred piki in ugrizi strupenih živali na morju in v njem, ladjedelništvo, Rimljani v Puli in v Istri) so v celoti predelali in utrdili. Sproti so učenci reševali učne liste, pisali dnevnike in sestavke o zanimivih dogodkih, spremljali redno delo skupine učencev, ki je merila temperaturo zraka in morske vode, slikali motive v kampu in ob morju in računali izdatke ter ostanek skupnega denarja.
šol vrhniške občine. Poleg učencev 4. razreda so letos prvič bili tudi otroci male šole v naravi.
Šole v naravi se je letos udeležilo 427 otrok, od tega 135 predšolskih. Učence je spremljalo 12 razredničark in 14 vzgojiteljic, 32 vaditeljev plavanja, vodja šole v naravi, zdravnik in pedagoški vodja.
V tej skupni številki je vštetih 14 otrok ŠPP in razredničarka. Sodelovali sta tudi 2 dijakinji pedagoške
sne vzgoje, 20 rep. vaditeljev plavanja in 2 vaditelja brez izpita z dolgoletno prakso poučevanja plavanja. Testiranje znanja plavanja smo opravili takoj po prihodu v naselje. Pokazalo je, da smo imeli med učenci 4. razr. v občini 57 neplavalcev, 98 polplavalcev in 127 plavalcev. Za neplavalce smo šteli tiste učence, ki niso znali plavati oziroma se niso upali vleči na vodo. Večina teh otrok je bila prvič na
Z vlakom v Valovine
Nedelja, 8. 6. — težko pričakovan dan. Zjutraj smo se na Verdu poslovili od staršev in se odpeljali z vlakom proti Puli. Vožnja je bila udobna in zanimiva. Opazovali smo kraško pokrajino, borove gozdove in kraška naselja.
Kar brž smo bili v Puli in v Valovinah. Tu nas je pozdravilo slikovito počitniško naselje, toplo sonce in morje.
Razporedili smo se po sobah in uredili garderobo.
Najtežje sem ta dan pričkovala preskus plavanja. Tovariši so ugotovili, da sem plavalka z minusom.
Zvečer smo se še igrali in težko sem zaspala.
Bojanca
Prvo srečanje z našim tovarišem
V ponedeljek, 9. 6. zjutraj sem dobila tovariša za plavanje. Zelo je zanimiv in prijazen. Všeč mi je, ker nam v vodi daje težke naloge. Z njim se veliko pogovarjamo in se zabavamo. Ne pusti nas predolgo v vodi.
Polona
Nekaj plavalcev je dobilo tovariša Vinka Bizjaka. Med njimi sem tudi jaz. Tovariš je zelo dober. Poznali smo ga že od prej. Takrat je bil še Vine, zdaj je za nas tovariš.
Že prvi dan smo trenirali žabco in tovariš je ugotovil, da z nogami še ne delamo prav.
Naš tovariš je »super«. Skupina »Brkati somi« pa še bolj. Trikrat hura za največjega soma in vse brkate some!
Irena
Po pouku in dopoldanski malici smo se razdelili v skupine. Poklicana sem bila k tovarišu Andreju Koščaku. Takoj smo z njim odšli na plažo. V naši skupini smo same deklice. Učimo se pravilno plavati žabo, skakati na glavo in kravi. V vodi nas tovariš ne pusti predolgo, ker bi se lahko prehladili. Naš tovariš se mi zdi zelo prijazen.
Urška
V nedeljo za nas nI bilo počitka. Po prihodu v Valovine smo si nadeli kopalke in vzeli brisače. Tovarišica nas je odpeljala k morju. Po preskusu plavanja smo bili razdeljeni v skupine. S sošolcem Tomažem sva v skupini, ki jo vodi tov. Drago. Je zelo prijazen tovariš.
Edvard
Čolni so vabljivi
V zalivu, kjer se mi kopamo, je zasidranih mnogo čolnov. Večkrat si zaželimo, da bi se z njimi vozili ali vsaj sedeli v njih. Včeraj se nam je želja izpolnila. Tovariš nam je dovolil,da smo šli na čoln. Nekaterim se je to zlahka posrečilo, drugim smo morali pomagati. Prvi je zlezel na čoln Bojan, potem pa je pomagal tudi drugim. Ker je bil čoln v precej globSki vodi, se nekateri niso upali priplavati do njega.
Morali so zbrati ves pogum. Potem smo skakali s čolna. Bilo je zabavno. Ker smo skakali na noge, se nam je tovariš smejal. Tiste, ki so skočili na glavo, je pohvalil.
spela
Na plesu
Ko sem slišal za to novico, sem bil kar malo razburjen. Ples! Kako bo to?
Ko smo prišli v Stojo, so nam postregli s sokom. Kmalu nam je začela v ušesa udarjati živahna glasba. V začetku nisem plesal. Potem sem se le odločil. Plesal sem z nekotovarišico. Odplesala sva dve zelo živahni skladbi.
TOMAŽ
Ko je orkester Amadeus stopil na oder, smo začeli močno ploskati. Prijetno vzdušje so ustvarjale raznobarvne luči. Plesali smo, dokler je igral orkester. To je bil za nas zelo prijeten večer. Ob 22. uri smo se vrnili iz Stoje.-
Jernej
Nestrpno sem čakal in premišljeval, s kom bom plesal. Prišli smo na teraso. Ko je orkester pričel igrati, smo se zakadili proti plesišču, Vrteli smo se, skakali in uživali ob dobri glasbi.
še dolgo v noč sem mislil na ples in rad bi, da bi še šli plesal
Vito
Zelo lepo oblečeni smo se odpravili v Stojo. Tovariš nam je prej posodil malo parfuma. Ko smo prišli v Stojo, smo nestrpno čakali na orkester. Plesal sem s punco. Zelo sem bil žalosten, ko smo se morali vrniti v naselje.
Andrej
Obisk Arene
Minilo je skoraj dve tisočletji, ko so Rimljani zidali amfiteatre. Tak stoji tudi v Puli. Je šesti po velikosti. V soboto smo si ga šli ogledat.
Tovarišica nam je razložila zanimivosti. Čudila sem se. da so se Rimljani ob bojevanju in prelivanju krvi najbolj zabavali. Mateja. Ana
morju ali celo na plavališču. Pol-plavalci so bili tisti, ki so bili plovni, so znali nekaj plavalnih gibov in s tem preplavati nekaj metrov.
Plavalci pa so preplavali določeno razdaljo (25 m) v pravilni tehniki plavanja.
Glede na znanje smo učence razdelili na 32 skupin, ki so štele od 7 do 13 učencev. Pripravili smo progo 50 m, jo z balončki označili na vsakih 10 metrov. Tako so lahko vaditelji testirali učence vsak dan in videli učenčev napredek.
Na zadnjem testiranju, ki je bilo predzadnji dan, pa so rezultati naslednji:
27 učencev ni osvojilo bronaste značke
128 učencev je osvojilo bronaste značke
209 učencev je osvojilo srebrno značko
145 učencev je osvojilo zlato značko
Bronasta značka pomeni, da učenec preplava 25 m razdaljo.
Srebrno značko dobi učenec, ki plava v eni izmed plavalnih tehnik neprekinjeno 10 minut.
Zlato značko osvoji učenec, ki preplava razdaljo 50 m v 70 sek. (dečki) oz. v 75 sek. deklice.
V malo šolo v naravi je prišlo: 101 — neplavalec 30 — polplavalec
4 — plavalci Ob zadnjem testiranju so dosegli:
66 — bronastih značk 44 — srebrnih značk
28 — zlatih značk
Veliko otrok pa se je navadilo na vodo in doseglo plovnost. Delovni dan šole v naravi je potekal takole: vstajanje, umivanje, pospravljanje do 7.30,koje bil zajtrk
za prvo skupino. Po zajtrku pouk do dopoldanske malice, po malici kopanje do 12.30.
Popoldanski počitek do 15. ure, kopanje, popoldanska malica in zopet kopanje. Večerja za prvo skupino (vrtec) ob 18.30, ostale skupine so se zvrstile do 19.15.
Po večerji so bile organizirane razredne ure, vsak drugi dan pa sprehod, ki so ga vodili vaditelji. Skupina učencev je skrbela za merjenje višine vode, temperature zraka in vode. Vse to so učenci s tovarišico vnašali v razpredelnico na stenčasu. V času šole v naravi so si učenci ogledali vojaške ladje, areno, mesto Pulo in vozili s turistično ladjo do Brionov. Pripravili so jim dvakrat ples v kampu Stoja. S plesom so bili učenci zelo zadovoljni.
Otroci so se lahko igrali različne igrice, saj so imeli dosti rekvizitov kot so: žoge, perjanice, mini tenis, namizni tenis, balinčke, šah in karte. Organizirano so tekmovali med štirimi ognji (medrazredno tekmovanje).
Za tovariše, ki so sodelovali v šoli v naravi, so na stenčasu objavljali razpored dela za vsak dan.
Razstavo o šoli v naravi bodo pripravili v septembru na vseh treh šolah. Istočasno bodo imeli prve sestanke s starši, jim povedali o življenju v šoli, se dogovorili z njimi za naslednjo šolo v naravi.
Z nastanitvijo v Valovinah so lahko zelo zadovoljni. Povedati je treba, da so se z vodjo kuhinje dogovorili za jedilnik, ki se ga je držal. Hrane je bilo dovolj, bila je zelo okusna in kalorična. Organizirana je bila samopostrežna delitev hrane (tudi za predšolske otroke).
RAFAEL JAKLIČ
vir "i
Naključno smo Izbrali nekaj fotografij izmed mnogih, ki so tudi v letošnji šoli v naravi ostale v prijetnem spominu.
V.
PRODAJA
VRSTNE HIŠ
NA VRHNIKI ZGRAJENE DO III« GRADBENE FAZE* VSE INFORMACIJE DAJE IN SPREJEMA NAROČILA KOMERCIALNI ODDELEK LJUBLJANA. DVORŽAKO-VA 5/1
tel. 321-381, 321-347
QWWmYMJBJNH£
J