® Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 62 Ustanovitelji: obC. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčič ?■ Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 14. 8. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Na Sori. — še pol meseca brez skrbi, zato izkoristimo tole presneto poletno vročino. — Foto: F. Perdan KRANJ Prodajalna DEKOR — KRANJ Koroška c. 35 vam nudi v času od 5. do 20. avgusta 5°/0 popusta za pohištvo NA ZALOGI IMAMO: spalnice, dnevne sobe, kuhinjske elemente Marles, fotelje, kuhinjske stole in mize ter ostalo kosovno pohištvo. Nudimo potrošniško posojilo do 10.000 din in brezplačno dostavo blaga na dom. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST Za obisk se priporoča KOKRA — DEKOR KRANJ Žšrovski vrh skriva v sebi dovolj urana 5. stran »Ponosen sem, da sem graničar« Hm 2. stran Od leve proti desni: Konstantin Ncčov, Veljko Zulič, Peter Pulko in Gvido Stikovič ■n »L. I XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII. MH Sejem je popolnoma uspel Rast zasebne obrti Najprej nekaj podatkov. 21. gorenjski sejem v Kranju je do vključno četrtka, 12. avgusta, že videlo 82.000 ljudi, dosežen promet pa znaša 8,5 milijona dinarjev, kar je že več od lanskega celotnega izkupička. Torej, sejem bo rekorden, čeprav ga je za nami šele dobra polovica. Na sejmu je največje zanimanje za manjše kmetijske stroje, gospodinjske stroje, stanovanjsko opremo in tekstilne izdelke, čeprav se tudi ostali proizvajalci ne morejo pritoževati. Opaža pa se, da na sejmu manjka gradbenih strojev in opreme, pomanjkljiva pa je tudi ponudba usnjenih izdelkov. Bolj skopo in premalo organizirano je zastopan gorenjski turizem. To vprašanje bo moralo dobiti v prihodnje vidnejše mesto na sejmu, saj ta največja gorenjska gospodarska prireditev ni zanimiva le za domačine, temveč tudi za tujce. Za mnenje o letošnjem sejmu smo prosili tudi direktorja sejma, Lojzeta Okorna.. »Sejem je popolnoma uspel in bomo to, kar smo pričakovali, tudi dosegli. Precej nevšečnosti še vedno povzroča razdrobljenost sejma. Marsikdo zaide v tekstilno šolo, kjer sejma ni, zelo lahko pa obiskovalci najdejo delavski dom, ki je v središču mesta. Novo sejmišče v Savskem logu pa ljudje teže odkrijejo. Vendar, ko ga enkrat obiščejo se celo tisti, ki so doslej voljni. Promet je porastel in tudi sejemske površine so se povečale. Seveda pa kupci še vedno iščejo stvari, ki bi na sejmu morale biti, jih pa ni. Razstavljale! so v glavnem zadovoljni in so nekateri že rezervirali prostor za prihodnje leto in to večje površine. To velja predvsem za zunanje sejemske površine. Zanimajo se celo tisti, ki so doslej gledali sejem le »od strani«, razstavljali pa niso. Radi bi se vključili v sejem in zato že sprašujejo po prostorih. Seveda pa je urejevanje sejma povezano tudi z določenimi komunalnimi problemi. Pospešeno bo treba graditi obvoznico, urediti Lenardičev klanec, staro savsko cesto, priključek na novo cesto in seveda rešiti problem lesenega mostu prek Save. Dela na sejmišču nameravamo nadaljevati in dokončati začeto. Urediti nameravamo tudi halo, ki bi jo lahko uporabljali tudi za druge prireditve. Tekstilno šolo smo letos popolnoma izključili iz sejma, prihodnje leto pa nameravamo še šolo Simona Jenka. Spomladi, ko bo nekakšen specializirani sejem kmetijske opreme, bi radi dobili še prostor pri zimskem kopališču, kjer je sedaj Luna park. S tem bi se zunanje površine močno povečale. Sejem je naletel na odmev tudi v tujini. Obiskali so ga že številni tujci, in to v večjem številu kot lani. Razen tega prihajajo predstavniki gospodarstva in oblasti z domovine in tujine: konzularni predstavniki, predstavniki zbornic itd., danes (petek), pa pričakujemo obisk predstavnikov Furlanije in Julijske krajine. Mnogo pomembnih gostov pa prihaja nenajavljenih.« Prav tako smo izvedeli, da je tudi modna revija v avli kranjske občinske skupščine dobro obiskana. J. Košnjek S hitrim razvojem gospodarstva, družbenega in osebnega standarda, raste tudi pomen in potreba za razvojem obrti. Poleg obstoječe zakonodaje na ta razvoj bistveno vpliva občinska politika, ki uravnava davčno politiko na tem področju, čeprav so le redkokje zadovoljni z razvojem obrti, skoraj povsod je premalo storitvenih obrtnikov (instalaterjev za vodovod, plinsko napeljavo, centralno kurjavo, parketarjev, pečarjev, steklarjev, kovačev, kleparjev itd.), so v kamniški občini v zadnjem desetletju le zabeležili ugodno rast obrti. Pred desetimi leti je bilo v občini samo 228 obrtnikov, pred petimi leti 235 in lani 320 obrtnikov. V tem obdobju se je znatno skrčilo število obrtnih delavnic, ker so nekateri obrtniki izpolnili pogoje za starostno upokojitev. Samo lani je bilo pretežno iz tega razloga odjavljenih 49 obrtnih delavnic. Kljub upadanju števila o-brtnikov pa v občini ugotavljajo precejšnje povečanje obsega obrtne dejavnosti. Ustanavljajo se nove obrtne delavnice, predvsem proizvodnega značaja, ki ustvarjajo velik ekonomski učinek. Obrt- na proizvodnja je ekonomsko privlačnejša za obrtnike, ker lahko z modernimi delovnimi napravami proizvajajo in zaslužijo več kot na star klasičen način. V občini so zabeležili tudi znaten porast zasebnega avto-prevozništva. J. Vidic Svet osnovne šole A. T. LINHARTA Radovljica razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA za razredni pouk na zunanjem oddelku za Gorenjskem Pogoji: višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Vloge pošljite na Svet osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. IVIL-A »Ponosen sem, da sem graničar« Graničarska karavla v Ja-vorniškem Rovtu nad Jesenicami. Po slabi makadamski cesti se vije pot z Javornika pri Jesenicah v Javorniški Rovt, hribovsko naselje z nekaj sto prebivalci, po gričih raztresenimi kmetijami in z lepo obiskano in privlačno izletniško točko planinskega doma na Pristavi. Prav ob koncu poti stoji graničarska karavla, skrita v drevju in obdana z visokimi Karavankami. Ob njej leži jezerce s kristalno čisto zeleno modro vodo. Popolna slika gorske idiličnosti, ki očara in prevzame že ob prvem pogledu. Potloba te širne ravnine, obogatene z gorskim jezerom in drugimi lepotami radodarne narave je vredna najobčutljivejšega li-rično-pesniškega peresa. Zatorej ni čudno, da karav-lo v Javorniškem rovtu štejejo med najlepše karavle v Sloveniji, po legi in njeni okolici. Ob pogledu na visoko vzravnano postavo in enakomerne korake vedno budnih in pripravljenih stražarjev, ob pogledu na okolico, se ti zazdi, da je v vsem tem neka sim- bolika, simbol naše lepe slovenske zemlje, zaupane v varstvo ponosnih stražarjev ob meji. Tu se domovina predstavlja v prelestnih lepotah in morda je prav zaradi tega v srcih, mislih in bese dah teh graničarjev v Javorniškem Rovtu še več ponosa, zavesti in odgovornosti. Pravzaprav so graničarji tisti vojaki naše armade, ki morajo biti vsako uro vsako minuto najbolj pripravljeni, najbolj pazljivi, najbolj vzdržljivi. Vsak dan morajo oditi v patrulje, morda celo vsakih nekaj ur, stalno pa morajo biti v Karavankah nad njimi prisotni, navzoči. Poleg precejšnje fizične vzdržljivosti morajo biti dobro izurjeni. V nedeljo, 15. avgusta, bodo praznovali svoj dan, dan graničarjev. SODELOVANJE MED KARAVLAM I Desetar Veljko Zulič iz Pu-Ija, 27 let, je že pet mesecev na karavli v Javorniškem Rovtu: »Dan vojaka-graničar-ja se začne zgodaj zjutraj in konča pozno ponoči. Vsak dan posebej je naporen, utrujajoč vse dotlej, dokler se nc navadiš. Vendar sem vesel in srečen, da sem graničar, še posebno, ker sem tu, na tej karavli. Okolica je zares prečudovita. Res da nam je včasih hudo in težko ob naporih pri opravljanju naše dolžnosti, a je vzdušje v karavli prijateljsko, domače. Dobro se razumemo med seboj, si pomagamo. V prostem času poslušamo radio, gramofon, gledamo televizijo. Večkrat prirejamo tudi tekmovanja z ostalimi karavlami tu okoli, predvsem v športu in šahu. Ob raznih večjih praznikih nas obiščejo predstavniki družbenih organizacij z Jesenic in tudi otroci z osnovne šole na Koroški Beli. Sodelo vali smo tudi v proslavi na Pristavi ob dnevu mladosti. »PONOSEN SEM, DA SEM GRANIČAR« Simpatični Gvido Stikovič, iz Pulja, 20 let, pet mesecev graničar: »2e tedaj, ko sem zvedel, da bom vojaške dni preživel ob meji, sem bil vesel in srečen, kajti meni se zdi posebna čast, da si lahko graničar. Čast zaradi tega, ker ti je kot graničarju zaupana pomembna in odgovorna na- loga in dolžnost, ki je niti ni tako lahko dobro opravljati. Še posebno pa mi je všeč ta kotiček ob vznožju Karavank, kajti ne moreš si niti zamišljati lepšega kraja. Nasploh mi je Slovenija v vsakem pogledu všeč in me je že ob prihodu presenetila z lepotami gora in planin ter prijaznostjo in ustrcžljivostjo njenih ljudi.« TREBA JE VZTRAJATI Konstantin Nečov, Makedonec iz Bitole, 24 let, v civilu profesor telovadbe, v vojaški suknji šest mesecev: »Presenečen sem nad Javor-niškim Rovtom, nad lepotami in morda zato čutim še večjo odgovornost, da domovino v vsakem trenutku branim in obvarujem. Biti graničar ni lahko, biti dober graničar pa še težje. Treba je napeti vse sile, dati od sebe vse moči. Večkrat stisniti zobe in vztrajati. Prav gotovo ni prijetni) gaziti visoki sneg, niti hoditi in opazovati v nevihtah, nalivih in mračnih nočeh. Prav zato, ker so mi zaupali odgovorno nalogo, prav zaradi tega, ker sem graničar, nosim vojaško obleko s spoštovanjem in ponosom. Ljudje iz okolice, prebivalci iz vasi so prijazni, vedno nam pomagajo in z nami souVh i jejo. Mi jim seveda po svojih močeh vračamo, kadarkoli le moremo. V prostem času igramo šah, odbojko in nogomet, zvečer pa gledamo televizijo in poslušamo radio. Med nami ni prepirov, živimo v prijateljstvu in zato še z večjim poletom opravljamo včasih dokaj naporne dolžnosti.« TOVARIŠTVO Peter Pulko, 20 let, iz Maribora, je v karavli že pet mesecev: »Strinjam se s tovariši, ki pravijo, da med nami ni nerazumevanja. To je po mojem tudi porok za lažje Premagovanje vseh težav, ki se kdajpakdaj pojavijo, za premagovanje naporov sleherno ga dne.« Menda šele po vseh teh izjavah, vseh teh besedah, zares občutiš in zveš, kako zelo je njihovo delo odgovorno. In ti čuvarji naših meja opravljajo svoje dolžnosti za vestno, zanosno in vztrajno. Njihove besede niso odsev naučene vzgoje, so odsev resničnega mišljenja vsakega posameznika. Sicer ne bi bilo čutiti tega vsak hip, v vsaki misli in \ vsakem stavku. Dolžnosti opravljajo z vso voljo in močjo za brezskrben vsakdanjik slehernega izmed nas. V tej visoko vzravnani drži, v trdnem koraku, v budnih očeh, v vsaki kretnji in v vsaki misli pa je še nekaj več — ponos. Ponos našega vojaka, .i graničarja. D. Scdej Odločili smo 10-urni delovni dan V začetku leta se je podjetje Kroj iz škofje Loke preselilo v nove prostore na Trato. Spomladi so v novo tovarno preselili tudi proizvodnjo iz obrata v Gorenji vasi. V izpraznjene Prostore se je vselil obrat šeširja. K šeširju je odšlo tudi 15 kvalificiranih krojačev. Raje so menjali službo in ostali v domačem kraju. Plan za leto 1971 pa je bil narejen za 220 zaposlenih. Prav tako so že sklenjene pogodbe s trgovskimi Podjetji za prodajo jesensko-zimske konfekcije. Kolektiv Kroja se je znašel pred vprašanjem: ali poiskati sodelavce zunaj Podjetja ali podaljšati delovni čas. Na zboru delovne skupnosti so se odločili, da bodo delali od 5. do 15. ure. Delavci in Vodstvo podjetja so tudi sklenili pogodbo, da se nadure plačajo 150-odstotno. gorenjska kreditna banka KRANJ BLED RADOVLJICA JESENICE TRŽIČ ŠKOFJA LOKA ŽELEZNIKI Pred nekaj dnevi smo se v Kroju pogovarjali s člani kolektiva. Je novi delovni čas Prenaporen? So možne druge rešitve? So zadovoljni z osebnimi dohodki? Vera Savli, 33 let, je doma « Škofje Loke. Je kvalificirana šivilja. »Ko smo se maja odločili *a deseturni delovni dan, nismo vedeli, da bo tako naporno. Vstajam ob pol štirih, se pripravim za službo, skuham zajtrk za sinčka, leto in Pol je star, ga preoblečem. Se sreča, da stanujem pri sestri, ki skrbi zanj, ko sem v službi. Sicer ne vem, kam bi ga dala v varstvo. V vrtec ne sprejemajo otrok tako zgodaj Sedaj poleti nas v delavnici *are huda vročina. Zato smo se odločili, da bomo dokler bo tako vroče, delale le do *o je devet ur.« dveh, to je devet ur.« »Mislim, da smo delavci v konfekcijskih podjetjih še vedno preslabo plaćani. Kot kvalificirana šivilja sem prejšnji hiesec s presežki norme in nadurami zaslužila 132 din. fces so za nas to najbolj »suhi« meseci, zato upamo, da Oo jeseni bolje. Namensko varčujem /a stanovanje. 600 **in vplačujem mesečno. Za-*° moram, čeprav težko, de-kti nadure.« Tat jana Kopina, 26 let, je doma iz Zirov. Je priučena šivilja. »Delam le osem ur dnevno. Zirov namreč nimam avtobusne zveze tako zgodaj. Ker začnem uro kasneje, moram °olj pohiteti. Prej sem delala v Modnih oblačilih v Žirch In *noram reči, da tu zaslužim veliko bolje. Do 1300 din dobim mesečno. Mislim pa, da nikjer v nobeni tovarni ni tako vroče kot tu. Kaj pomaga sodobna tehnologija, če pa zaradi vročine ne moreš delati. Gregi Slavko, 24 let, je kvalificiran krojač. Doma je iz Medvod. »Delam v likalnici. Tu je vedno vroče, ker likamo pod paro. Ke pa je še zunaj pritiskala vročina, se je temperatura v prostoru dvignila skoraj na 40 stopinj C. že osem ur delati v vročini je težko, kaj šele devet ali deset. Zaradi težkih delovnih pogojev imamo nekaj višjo urno postavko in dva dni dopusta. Poleg toplega obroka ob 9. uri dobimo vsak dan ob 11. uri sendviče in večkrat tudi brezalkoholne pijače. Najbolj so se delavci pritoževali zaradi vročine. Bolj jih tare kot dolg delovni dan. Zato je nujno, da se urede klimatske naprave. Direktor podjetja Kroj Vinko Primožič: »Tovarna stoji na odprtem prostoru in okrog nje ni nobene sence. Letošnje poletje pa je zelo toplo in je zato vročina v delavnicah še hujša. Stare delavnice so bile v stari stavbi pod gradom v škof ji Loki. Tako rekoč vse leto nas je zeblo. Zato smo pri gradnji nove tovarne predvsem pazili, da nam bo toplo. Na poletje nismo toliko mislili. Podjetje Obnova iz Ljubljane, ki je prevzelo gradnjo tovarne, je sicer vstavilo nekaj ventilatorjev, vendar je to premalo. Zato smo sklenili, da bomo do drugega poletja uredili sodobne klimatske naprave. De- lo nas bo veljalo okrog 400.0C0 dinarjev.« »Kolikšno vrednost proizvodnje ste planirali. Koliko imate naročil?« Odgovarja vodja komerciale Janez Ziherl: »Za letos smo planirali za 30 milijonov din vrednosti proizvodnje. Menili smo namreč, da bo prvo polletje manj uspešno zaradi priuče-vanja novi tehnologiji. Toda že v tem obdobju smo dosegli 12 milijonov realizacije. Ker delamo predvsem kostime in plašče, ki jih poleti nihče ne kupi, to ni malo. Naročil in nekaj sklenjenih pogodb za jesensko-zimsko kolekcijo pa imamo za več kot 28 milijonov. Tako lahko upravičeno računamo, da bomo do konca leta dosegli 40 milijonov vrednosti proizvodnje. Plan bi ob taki realizaciji presegli za 30 odstotkov, lansko proizvodnjo pa za 80 odstotkov. Lahko bomo odplačevali anuitete za novo tovarno in tudi dvignili osebne dohodke.« Sedaj priučujejo nekaj čez dvajset delavcev, potrebovali pa bi jih še najmanj 30. Le tako bi lahko uvedli proizvodnjo v dveh izmenah, ki bi delale po osem ur dnevno. L. Bogataj vloži SVOJ denar ■15.- ».-.i ..Ari.* . Jelovica bo gradila novo halo v Gorenji vasi Jelovica iz škofje Loke je največji proizvajalec oken in vrat v Jugoslaviji. Leta 1968 so v tovarni izdelali 18.000 oken in prav toliko vrat, letos pa že 100.009 oken in tudi toliko vrat. Glede na povpraševanje po tovrstnih izdelkih pripravljajo v Jelovici rekonstrukcijo. Zdaj so namreč vse zmogljivosti izkoriščene. Po opravljeni rekonstrukciji bodo v Jelovici izdelali let- MERCATOR VAS NAGRAJUJE NA GORENJSKEM SEJMU! Naprošamo vse kupce, da shranijo račune (nad 500,00 dinarjev) do žrebanja, ki bo po zaključku Gorenjskega sejma. Rezultate žrebanju bomo objavili v GLASU, 28. avgusta. Vse pri Mercatorju — Mercator za vse! no 300.000 oken in temu številu bo prilagojeno tudi enako število vrat. In kako bo rekonstrukcija potekala? Direktor tovariš Puhar je povedal, da bodo vse dosedanje obrtne močno razširili, že 1. septembra bodo začeli v Gorenji vasi v Poljanski dolini graditi novo proizvodno halo s površino 1000 kvadratnih metrov. V obrat v Kranju so prav tako vložili že precej sredstev za spremembo proizvodnje, bodo pa gradili tudi novo halo v Preddvoru in v Skofji Loki. Predvidevajo, da bodo zlasti v Preddvoru in v Gorenji vasi lahko dobili precej novih delavcev, ki jih Jelovici v zadnjem času primanjkuje. Vsi obrati bodo postali popolnoma specializirani in bo vsak izdeloval le po en artikel. Specializacija obratov ima namreč po mnenju vodstva podjetja veliko prednost. Ena izmed njih je tudi povečanje produktivnosti. Še en velik uspeh je zabeležil.! Jelovica v zadnjem času. Po večletnih naporih je uspelo tej tovarni prodreti na nemški trg. Pravijo, da so tu možnosti neomejene. Prav zdaj imajo polne roke dela z montažo oken In • rat za olimpijske igre v Miinehnu. Jelovica je edina tovarna z Jugoslavije, ki z okni in vrati opremlja 25-nadstropne bloke v olimpijski vasi in tiskovno središče. Sklenili so pogodbe v vrednosti 35 milijonov din, a bi lahko še precej več, če bi zmogljivosti dovoljevale. Sicer pa zdaj gre v Miinchen kar skoraj četrtino proizvodnje iz Jelovice. Tudi glede montažnih hiš so v Jelovici povedali, da bodo prihodnje leto proizvodnjo še povečali. Tudi za montažne hiše je na nemškem tržišču veliko povpraševanje. J. Govekar Protesti na tirnicah Zakaj so jeseniški premikači prekinili delo? Minulo soboto so v zgodnjih jutranjih urah premikači na Jeseniški železniški postaji protestno prekinili delo. Delavci so sedeli na tirnicah in s tem preprečili promet skozi dokaj prometno železniško postajo. Vsi tovorni in osebni vlaki so obstali. Premikači so sestavili komisijo, svoje predstavnike, ki so se pogovarjali z vodstvom uprave in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Jesenice. Pogovori na tirnicah ob radovednih pogledih potnikov in ostalih ljudi so bili nemogoči in okoli poldneva so se končno le preselili v šolsko sobo na železniški postaji. ZAHTEVE DELAVCEV Kot prvo so delavci zahtevali višje osebne dohodke ali odločbo, da bodo v prihod nje prejemali 10 dinarjev na uro. Obenem so zahtevali tudi čimhitrejše reševanje stanovanjske problematike, ukinitev disciplinsko-denarne kazni, boljše delovne pogoje in večjo obveščenost v enoti. Na železniški postaji na Jesenicah imajo že več let težave s stanovanji za delavce, kajti sredstva za stanovanja v združenem železniškem podjetju razporejajo neenakomerno. V osmih letih niso v jeseniški enoti prispevali v stanovanjski sklad niti dinarja in tudi zaradi tega si delavci poiščejo delo drugje. Družbenopolitične organizacije, predvsem pa sindikat na Jesenicah, so že prej spoznale, da bodo pri železniškem podjetju morali prej ali slej začeti vlagati v stanovanjski sklad. Predstavniki občinskega sindikalnega sveta so na ta problem opozarjali, vcndai pri železniškem podjetju niso ničesar ukrenili da bi problem omilili ali rešili. Po piavilniku morajo premikači dobiti zaščitno kapo vsake štiri leta, obleko vsako leto, zaščitne rokavice pa vsakih šest mesecev. Delo premi kača pa je umaran in zato ni čudno, da so te dobe očitno predolge. Čistilnica na Jesenicah tako umazanih oblek ne sprejema, izgubljene predmete, kape, rokavice ali dotrajana zaščitna sredstva, ki jim po njihovem pravilniku še ni potekel rok upora- be, si morajo kupovati kar sami. Delavci so tudi zahtevali, da bi jim morali nuditi večje možnosti pri samoupravljanju v enoti in sklicevati več sestankov. Teden dni pred protestno prekinitvijo dela so zahtevali sestanek enote in verjetno do ustavitve ne bi prišlo, če bi vodstvo enote sestanek tudi sklicalo. Premikače na jeseniški železniški postaji bolijo tudi odtegljaji od mesečnega osebnega dohodka. Sami morajo poravnati vso škodo, ki nastane pri uporabi sredstev za delo. Višino odškodnine določi vodja. Delavci imajo seveda možnost, da se pritožijo na višji samoupravni organ v enoti. Take probleme bi morala reševati le posebna komisija. SKLEPI SESTANKA Premikači so se ob koncu strinjali z naslednjim: 0 po podpisanem sporazumu bodo dobili za opravljeno delo v normalnih pogojih za 182 delovnih ur obenem z dodatkom za težko delo, nočno delo in z dodatkom za državne praznike 1800 dinarjev osebnega dohodka # delavce morajo obvestiti, kdaj bo samoupravni sporazum podpisan % delavski svet Železniškega transportnega podjetja mora na eni izmed svojih prihodnjih sej razpravljati o stanovaniskih problemih svojih delavcev # ustanoviti morajo posebno komisijo, ki bo pregledala zaščitna sredstva in da- Za red v domači hiši Na nedavni seji konleien ce zveze komunistov kamniške občine, ko so razpravljali o aktualnih političnih in ekonomskih razmerah tei od no sih v zvezi komunistov, so se zavzeli za večjo odgovornost pri izvajanju sklepov. Na tej seji je bil sprejet akcijski program za uresničitev sklepov 17 seje predsedstva CK ZKJ, ki je bila na Brionih. Izhodišča za dejavnost kažejo na dve vrsti problemov. V prvi skupini so problemi, ki jih lahko v Kamniku sami razrešijo. V drugi skupini so naloge, ki jih v občini ne morejo razrešiti. Zato so se zmenili, da težišče dela posvetijo domačim razmeram. Star pregovor pravi, naj vsakdo najprej pontete pred svojim pragom. Pa je že tako, da na raznih sejah in sestankih najrajši in največ govorimo in kritiziramo napa ke, ki jih opazimo pri sosedu. Kamniški komunisti so na tej seji odločno zavrnili takšno obliko razreševanja problemov, ki venomer vodijo v slepo ulico. Najprej je treba narediti red v domači hiši, v svojem podjetju, ulici, mestu in občini. Kaj bi govorili o napakah v Kranju, Kopru ali Beogradu, poglej mo, kaj lahko storimo tu, v Kamniku. Sklenili so, da morajo občinske skupščine in vse delovne organizacije sprejeti stabilizacijski program J Vidic la predlog za spremembo pravilnika % vsaj enkrat mesečno je treba v enoti sklicati sestanke # delavce morajo obvestiti o vsaki predvideni spremembi glede njihovega osebnega dohodka in nasploh o vsaki spremembi v enoti % delavcem morajo plačati za čas, ko so delo prekinili, ker niso imeli možnosti, da bi svoje zahteve posredovali drugače. Predvidevajo, da je v času ko so premikači prekinili delo, nastala precejšnja škoda. Na železniški postaji na Jesenicah in na železniški postaji Podrožca v Avstriji je obstalo 12 osebnih vlakov s skupno zamudo 4250 minut. Na progah v Avstriji je obstalo 9, na progah v Nemčiji pa trije tovarni vlaki, ki so bili namenjeni v Jugoslavijo. Na progi Jesenice-Ljubljana je v tem času čakalo šest vlakov. V Jugoslaviji je bilo na teh vlakih 3000 potnikov, v Avstriji pa 6000. D. S. Sejemska zanimivost Med sprehajanjem po sejmu smo opazili tudi ventilatorje JUGO za dosuševanje mrve in drugih kmetijskih pridelkov. V čem je prednost ventilatorjev? Krma je boljša, z njo je manj dela in spravilo ni toliko odvisno od vremena, razen tega pa omogoča pravočasno košnjo, seniki pa so lahko manjši. Nekateri gorenjski kmetje take ventilatorje že imajo in se dobro obnesejo. Ventilator, razstavljen na sejmu, stane 450.000 dinarjev, dobavni rok pa je 30 do 60 dni. Na sejmu daje podrobnejša pojasnila dipl. inž. Ludvig Jug, Ločica ob Savinji, Polzela. -jk Višje cene vseh življenjskih potrebščin Po podatkih republiškega zavoda za statistiko so se zvišale v juliju cene vsem življenskim potrebščinam razen stanovanju. Najbolj se je podražila razsvetljava in kurjava, za 10 odstotkov, stroški za tobak in pijače so višji za 3,1 odstotka, za kulturo in razvedrilo 2 odstotka, za stanovanjsko opremo za 1,1 odstotka, hrana se je podražila za 0,6 odstotka, obleka in obutev za 0,3 odstotka in promet za 0,2 odstotka. Najbolj so se povečale cene pri proizvajalcih v industriji gradbenega materiala, za 6,7 odstotka, in v tekstilni industriji za 1,5 odstotka. Nekoliko so porasle tudi v kovinski industriji, v vseh drugih panogah pa so ostale nespremenjene. Cene v posameznih skupinah izdelkov so se v primerjavi z junijem zvišale: živila za 1 odstotek, alkoholne pijače so bile dražje po trgovinah za za 4,2 odstotka, obrtne storitve za 0,7 odstotka, aparati za gospodinjstvo za 0,6 odstotka, higienske potrebščine za 3,1 odstotka, kulturne in komunalne storitve za 1,3 odstotka. V primerjavi z lanskim julijem so bile letos cene na drobno višje za 15 odstotkov in v sedmih mesecih glede na enako obdobje lanskega leta za 12,8 odstotka. Jože Piber 6. avgusta je sredi dela omahnil Jože Piber iz Radovljice. Rojen je bil pred sedemdesetimi leti na Jesenicah, že zgodaj se je spoznal z naprednim delavskim gibanjem. Dolga leta je bil tudi aktivni član železarske godbe. Po vojni se je preselil v Radovljico. Takoj se je vključil v družbenopolitično delo. Postal je predsednik sveta za socialno varstvo pri občini Radovljica. Nenehno se je zavzemal za human odnos do sočloveka, občana. Skušal je pomagati vsem, ki so bili v stiski. Zavzemal se je za družbeno pomoč ostarelim in onemoglim. Bil je odbornik občinske skupščine Radovljica od 1955. do 1960. leta. Vsa leta je tudi aktivno sodeloval v organizaciji RK. Bil je član občinskega odbora RK, član okrajnega in republiškega odbora RK. Prav njemU gre zasluga, da so krvodajal" ske akcije v tem koncu Gorenjske bile tako uspešne h1 množične. Medtem ko razmišljate o novem šolskem letu. pripravlja Mladinska kniiga za svoje kupce NAGRADE Poslovalnice Mladinske knjige so bogato založene z vsem, kar potrebujejo šolarji S kuponom, ki ga dobite ob nakupu šolskih potrebščin, se lahko udeležite nagrad nega žrebanja, ki bo septembra 1971. Zadnji rok za oddajo kupoiui je 25. september. 5000 nagrad vam bo olepšalo začetek šolskega leta iS blagovnica IMIEHM škofja loka VELIKA PRODAJNA AKCIJA v času od 6. - 17. avgusta 10 °/0 popusta za plačila v gotovini Žirovski vrh skriva v sebi dovolj urana Deset let že raziskujejo geološke in rudarske ekipe rudišče urana v žirovskem vrhu v Poljanski dolini. Prav zdaj pa gredo raziskave h koncu in ne bo več dolgo, ko bodo končane in bo rudnik dokončno odprt. O zadnji fazi raziskav in o nekaterih zanimivostih v zvezi z novim rudnikom urana v Žirovskem vrhu sem se pred dnevi pogovarjal z ing. Pavlom Flor-jančičem, ki je vodja operativnih geoloških del pri raziskavah tega rudišča. • Raziskave v Žirovskem vrhu potekajo že deset let. Kdaj bodo po predvidevanjih končane? »Po predvidevanjih bi morale biti raziskave končane do konca prihodnjega leta. Po načrtu, ki je bil postavljen, mora ruda v Žirovskem vrhu zagotavljati najmanj 2100 ton uranovega oksida — to jc količino, ki zagotavlja desetletno obratovanje rudnika in obratov. Zdaj so te zaloge s številnimi vrtinami in rovi v hribu že skoraj ugotovljene. Pravzaprav dajejo zaloge, ki so bile predvidene, s točnimi raziskavami že boljše rezultate. S tega stališča ni za odprtje rudnika nobenih ovir. Odprt bo lahko v Predvidenem roku. Raziskave so pokazale, da spada Žirovski vrh med rudnike s srednjo vrednostjo po mednarodnih ekonomskih merilih.« • Dolgotrajne raziskave niso poceni. Kdo vse jc pri tem sodeloval in kdo financiral? »Do konca prihodnjega leta bo v raziskave vloženih 50 milijonov din. Po trditvah znanih strokovnjakov pa so stroški raziskav še vedno pod Povprečjem, medtem ko je Uspešnost raziskav precej nad povprečjem. Pri raziskavah sodeluje kot nosilec Geološki zavod iz Ljubljane, njegova strokovna sodelavca sta Nuklearni institut Jožef Štefan in Metalurški institut, sofi-nancerji pa sklad Borisa Kidriča, Ljubljanska banka in idrijski rudnik. Pri raziskavah Sedaj ne sodeluje več Institut za raziskovanje nuklearnih in drugih surovin iz Beograda zaradi prenosa sredstev na republike. Zaradi tega se raziskave ne bodo prav Ri** zavlekle. Pred tem nam-reč zaradi neusklajenosti dela večkrat ni bilo pravega učinka. Z notranjimi razporeditvami smo dosegli enak fizični obseg dela.« • Nekateri imajo pred vsem, kar diši po uranu, nekakšen strah. Imate zaradi tega kake težave s pomanjkanjem delavcev za delo v rudniku? »Ne, za zdaj takih težav nimamo. Nekvalificirani delavci so v glavnem domačini, strokovnjaki pa so iz Ljubljane, Velenja in opuščenih zagorskih rudnikov. Nevarnosti za rutlarje so v rudniku urana prav tako kot v vseh drugih rudnikih. Seveda imajo pred tem povsod pripravljena ustrezna zaščitna sredstva. Tudi pri nas je tako. Delavce v jami varujejo pred silikozo maske, pred radioaktivnim plinom radonom pa učinkovita ventilacija. Vsak delavec nosi na delovni obleki filmski dozimeter, občutljiv film, ki beleži radioaktivna sevanja in gre v pregled vsake tri mesece. Doslej te naprave niso pokazale še nobenih prekoračitev. Poleg vseh teh ukrepov mora vsak zaposleni pri nas na vsake pol leta na temeljit zdravniški pregled. Mislim, da pred negativnimi posledicami dela v rudniku res ni treba imeti strahu. Naj omenim še to, da delajo delavci v jami po šest ur dnevno, poprečen zaslužek pa je 2300 din mesečno« • V zvezi s slabim mnenjem o uranu so se pojavile tudi govorice o zastrupljenosti Sorc. Imajo te govorice kako podlago? »Ob tem bi lahko govorili o precejšnji neodgovornosti ljudi. Vse govorice so popolnoma neosnovane in panika je brez podlage. Ne moremo si dovoliti nobene tovrstne napake. Zakoni glede skladi- ščenja in tovorjenja radioaktivnih snovi postajajo iz dneva v dan strožji. Vsakome-sečni natančni podatki in meritve kažejo, da voda reke Sore zaradi objekta v Žirovskem vrhu ne kaže nobene drugačne slike. To je pač objekt kot vsak drug. Menim, da so neosnovane govorice nastale predvsem zaradi tega, ker bi močnejši onesnaževalci vode radi obrnili pozornost drugam.« • In kako bo po odprtju rudnika s predelavo? »Postopek predelave bo potekal v bližini rudnika. Urediti bo treba radiometrično separacijo za ločevanje rude od jalovine in pa hidrometa-lurški obrat, kjer bodo z lu-ženjem pridobivali rumeno pogačo — vmesni produkt za jedrske elektrarne.« • Odprtje rudnika in začetek dela v obratih za predelavo je pred vrati. Verjetno bo treba poskrbeti za večje število delavcev. Jih boste lahko dobili? »Število zaposlenih sc bo glede na današnje stanje povečalo za približno tristo odstotkov. Če bi povedal s številko, število zaposlenih skoraj gotovo ne bo večje od 120. Tri četrtine zaposlenih bodo rudarji, ostalo pa strokovni kader. Menim, da bomo delavce lahko dobili. Marsikdo se bo verjetno odločil tudi zaradi naše velike skrbi za zaposlene in se bo zaposlil pri nas. Delavci imajo preskrbljene v prvi vrsti redne zdravniške preglede, ki doslej še niso pokazali, da bi se komu izmed zaposlenih zdravstveno stanje poslabšalo. Vse delavci dobijo opremo in zaščitna sredstva, po končanem 'šihtu' imajo toplo vodo za kopanje, med delom pa imajo zastonj na razpolago kislo vodo za pitje.« • Prva jedrska elektrarna v Jugoslaviji in kasneje še graditev no^rih, vse to bo zahtevalo nove in nove količine urana. Kako bo z nadaljuimi raziskavami? »Žirovski vrh je za zdaj edini perspektiven rudnik v Jugoslaviji. Nekoč smo rudnik že imeli. Kalna v južni Srbiji pa še zdaleč ni bil perspektiven, ker je imel veliko premajhne količine uranovega oksida za gospodarno izkoriščanje. Poleg Žirovskega vrha je zdaj najbolj bogato rudišče v Zletovski reki v Makedoniji. Seveda bodo raziskave tudi pri nas potekale naprej. Površne raziskave so pokazale nahajališče radioaktivnih elementov še v Karavankah — ni točno ugotovljeno kateri elementi so zastopani, v bližini Radeč in v Knežjem dolu nad Trbovljami, v okolici Škofje Loke pa še v bližini Sv. Tomaža.« Imel sem se priložnost pogovarjati tudi z ing. Zvonimir-jem Jamškom, ki se je prav pred kratkim vrnil s petmesečne specializacije v Franciji. Pripovedoval je predvsem o uporabi jedrske energije v tej deželi. »Francija ima precej zaloge uranove rude, veliko več kot jo porabi doma. Zato so začeli iskati zunanje tržišče in posledica tega je, da hodijo na specializacijo v Francijo strokovnjaki iz drugih dežel. Trenutno imajo odprte tri rudarske revirje z uranom. Prav zdaj pa raziskujejo novo veliko ležišče, ki ga bodo odprli približno istočasno kot našega v Žirovskem vrhu. Francozi imajo namreč navado, da najprej izkoristijo en rudnik in se nato preselijo V drugega, če primerjamo na« šega in francoske rudnike, spada naš med njihove pov« prečne rudnike. Glede jedr« skih elektrarn pa je tako« Zdaj jih imajo že pet, a je le ena ekonomična. Sicer pa so Francozi prve jedrske elekti trarne delali precej nenačrt« no. Prvo so zgradili le zato, da so dobili plutonij za atomsko bombo. Zdaj so ugotovili, da bi bile ekonomične šele elektrarne, ki bi imele reaktorje z močjo 1200 megava« tov, takih pa tehnološko še ne obvladajo. Srednje, kot bo naša, ali pa majhne pa so za nadzor enostavne, ne pa tudi ekonomične. Zanimivo je, da trenutno kljub velikim zalogam urana ne grade nobene tovrstne elektrarne več, pač pa elektrarno na hitre nevtrone, ki pomenijo popolnoma nov sistem. Tu uporabljajo mešanico uranovega in plutonijevega oksida. Laboratorijski poskus je uspel in po poskusni fazi se bo pokazala prednost, ki bi jo taka elektrarna imela.« Naj ob koncu omenim, da so izdelani že tudi načrti za našo prvo jedrsko elektrarno v bližini Krškega. Odprtje rudnika in začetek predelave uranove rude v žirovskem vrhu pa se približno ujema s pričetkom obratovanja jedr* ske elektrarne pri Krškem. Pogovor pripravil: J. Govekar j Takole slovenske skavt in je iz Trsta pripravljajo kosilo. — Foto: J. Košnjek Kuščarji, zelenci, čebele in obadi v taboru To ni nič drugega kakor imena štirih vodov slovenskih tržaških skavtinj, ki so danes končale taborjenje na jasi ob Savi Bohinjki pod Bodeščami pri Ribnem Naročili so mi, naj slovenske skavtinje iz Trsta po isčem v Ribnem. Povprašal sem v počitniškem domu. Prijazni tovariš mi je povedal, da jih tu ne bom našel, ker so na drugi strani Save, pod Bodešičami pri Ribnem, in da je že najmanj 50 ljudi vprašalo, kje je njihov tabor. Gremo v Bodešče! Dvakrat sem se peljal skozi vas. Enkrat sem se držal leve, enkrat desne, vendar poti k Savi nikakor nisem mogel najti. Tudi nekaj domačinov sem pobaral za pravo pot in končno sva z ubogim spačkom le zaorala v strmi klanec, ki ga ni in ni hotelo biti konec. Pod pečinami sem zavil na bodeški most, prelezel Savo, in spremljal njeno strugo, po kateri se je leno valila Bohinjka. »Drži se struge, in našel jih boš,« mi je svetoval domačin. »Drugače se boš za-plezal,« me je še opomnil. Ubogal sem ga in končno *sem se, seveda vesel, znašel pred rampo. Obšel sem jo in Osnovna šola PETER KAVČIČ Skofja Loka razpisuje naslednja de lovna mesta: 1 UČITELJA ZA AN GLESKI JEZIK PU aH P za nedoločen čas 1 UČITELJA ZA MA FI od 1. 9. do 15. 11. 1971 1 SNAŽILKO od L 9. do 15. 11 1971 Prijave pošljite do 25. H. 1971. zagledal dva šotora. Strela! Na njih je pisalo: Izvidžači Reka. V enem od šotorov je osamljen stražar spal kot polh. Komaj sem ga zbudil. Pokazal mi je pot do tržaškega tabora. Motal sem se po grmovju in se končno le znašel pred velikim modrim šotorom. Opazil sem dekleta, kako so brkljala po manjših šotorih, in se le skoraj žil ter prve ogovoril. Predstavil sem se. »O, saj so nam povedali, da boste prišli.« Vesel sem bil pozdrava v lepi slovenščini. NAJRAJE K SLOVENCEM Dekleta so me peljala k Ljubi SMOTLJAKOVI, voditeljici tabora slovenskih tržaških skavtinj. Sedla sva v veliki šotor, ki mu pravijo kar »dnevna soba«. »Semle smo prišle 31. julija In ostanemo še do sobote, 14. avgusta. V taboru je 35 slovenskih tržaških skavtinj: seveda pa je naša organizacija številneja. Deklet je skoraj 120, fantov pa še več. Naši fantje prav sedaj taborijo pod Mangartom in so nas že prišli obiskat. 35 je za tak tabor najbolj primerno število. Tale tabor je že 14. po vrsti. Prej smo hodili v Kanalsko dolino, v Ziljo, Rož In Podjuno. Skratka tja, kjer so Slovenci. Ker so se meje zadnja leta odprle, smo začeli hoditi v Slovenijo. Vsako leto gremo drugam, in to za to, da otroci spoznajo domovino Slovencev. Bili smo že v Lepeni v Soški dolini, v Logarski dolini v bližini Treh ■Mter in sedaj smo tukaj, zadovoljne smo. Lepo je tu-*caj In kar ponosna so dekleta, da lahko taborijo v bližini tako lepega krala ka- kor je Bled. Ljudje so prijazni in radi nas imajo, čeprav smo precej odmaknjeni od njih ...« »Dnevna soba« je oživela. Prihajala so dekleta in prijazno, smeje, pozdravljala. »Skavtinje so razdeljene v štiri vode,« je nadaljevala Ljuba Smotlak. »Trije vodi so iz Trsta, eden pa iz Celovca, kjer imajo tudi tako organizacijo. Seveda je mlajša od naše. Povabili smo jih. Zakaj pa ne! Vsi smo zamejski Slovenci, prijatelji, in enake težave imamo.« Različne starosti so mlade skavtinje. Nekatere hodijo še v nižje razrede in so prvič v takem taboru, nekatere so dijakinje, druge pa so šolo že končale in so že stare prekaljene skavtinje. Med njimi sta tudi obe hčerki pisatelja Alojza Rebule, hčerka profesorja Ivnikarja, ki poučuje v Padovi. Največ deklet je iz delavskih družin. In vendar. Kljub različni starosti in izobrazbi so si med seboj enake. Vzgajanje čuta enakosti je razen priprave na samostojno življenje im življenje v skupnosti, glavni oilj tržaških slovenskih skavtinj. MODRA ZASTAVA Dan tržaških slovenskih skavtinj se začenja ob sedmih zjutraj, in sicer s slovesnim dviganjem modre zašla ve z /lato troperesno deteljico na drog. Sledi pregled vodov, ki se imenujejo po živalih. Nato pozdravi skavtinje vrhovna voditeljica, temu pa sledi himna. Skavtinje so dobre pevke, v taboru pa imajo tudi eel kup glasbil. Celo troglasno pojejo, so se pohvalile. Dan je naporen Lenarjenja ni. V velikem šotoru imajo taborno šolo, pevske vaje, učenje drugih opravil, razen tega pa morajo stalno skrbeti za red v svojem začasnem »domu«. Le dve urici prostega časa skavtinje lahko izkoristijo po svoji volji. Zvečer pripravijo taborni ogenj s petjem, skeči, pogovori o preteklem dnevu in načrtih za prihodnjega. Skavtinje svoje izkušnje tudi zapisujejo im jih uporabijo prihodnje leto. Zaito so tabori iz leta v leto uspešnejši. Zadnja točka natrpanega dnevnega reda se začenja ob desetih zvečer. Njen naslov je kratek. Imenuje se Tišina. Prva se je poslovala Vera LOZEJ, taborni ekonom. Odšla je po hrano, ki jo največkrat kupujejo na Bledu ali v Radovljici, nekaj pa dobiio tudi pri kmetih. Mi smo klepetali naprej. Gospa Ljuba Smotlak, pa Katy KOSTNAP-^ELJ z znanim Kekčevim klobukom, ki ga je dobola na predstavi v tržaškem slovenskem kulturnem domu, in Judi* STINGLER, dijakinja slovenske celovške gimnazije, sicer voditeljica koroških skavtinj, pa najmlajša in najbolj pridna v taboru, 11-letna Patricia TERČIČ, in še nekaj prijetnih in zgovornih deklet. S kakšnim ponosom so pripovedovale, da so bile že na Stolu, na Taležu, in da gredo večkrat peš na Bled. v Radovljico in Kropo. Najlepše pa je bilo v sredo. Skavtinje so bile na enodnevnem izletu po Gorenjskem. Bile so na Brezjah, v Vrbi, v Begunjah, v Doslovčah, pri Savioi v Bohinju, v Vintgarju in celo na Voglu. Transturistov šofer, ki jih je prevažal, je celo dejal, da tako disciplinirane skupine še ni vozil! DRUGO LETO V BENEŠKO SLOVENIJO V bohinjskem kotu so bliski parali nebo. Tudi prve težke kaplje so padale. Poslavljali smo se, kajti naš klepet je bil dolg in dekletom se je mudilo. Dežurni je bil najmlajši vod. Moral je pripraviti dračje za kurjavo. Par deklet pa je že začelo pripravljati kosilo. Vsaka skavt inja je vedela, kje ji je delo. Opozorila voditeljice skoraj niso bila potrebna... Na svidenje, mlade tržaške slovenske skavtinje. Že!imo, da bi se še kdaj srečali na Gorenjskem! Besedilo in fotografije: J. Košnjek Katv Kostnapfelj Judit Stingler Ljuba Smotljakova GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska, umetnostnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši jc odprta razstava del slikarja Antona Rcpnika iz Mute. Izbor diapozitivov s komentarjem prikazuje to pot Radovljico. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta republiški zbirka Slovenska žena v revoluciji in razstava risb Petra Jova-noviča iz Zgornje žel ine v Poljanski dolini. V Prešernovi hiši jc odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava del slikarke Grete Pečnik \l Pirana. V gotski kleti so razstavljene barvne reprodukcije francoskega slikarja II. Rousseauja (1844—1910). Galerijske in musejslM zbirke so odprte vsak dan od I* — 12. in od 17. — 19. ure. SLOVENSKA MODA V KRANJU V okvir XXI. mednarodnega sejma v Kranju je vključena tudi modna revija ali bolje rečeno pregled nad izbiro ženske, moške in otroške konfekcije. Trgovske hiše so za bližajočo se jesen in zimo pripravile precej lepih modelov. Med njimi je tudi nekaj zelo ekskluzivnih, ki pa so bolj za posladek reviji, kajti njihove cene so krepko zasoljene. Otroških oblek bo jeseni in pozimi v naših trgovinah dovolj na izbiro, posebno če sodimo po modelih prikazanih na reviji. Med proizvajalci otroške konfekcije sta se zlasti uveljavila Mladi rod iz Če sodimo po modelih, prikaznih na reviji, bo za jesen in zimo tudi Izbira otroške konfekcije precejšnja. Maneken Drejček je oblečen v bundo Podjetja Universal iz Domžal bi hlače, ki so jih izdelali v konfekciji Mladi rod. — Foto: F. Perdan Kranja in Kroj z Jesenic. Če pa bomo kupovale kostim ali plašč za zimo, bomo lahko izbirale med modeli Ideala iz Nove gorice, Korsa iz Rogaške Slatine, Modnih oblačil iz Kranja in Novosti iz Ljubljane. Ekskluzivni in ne preveč dragi so bili tudi plašči izdelani iz umetnega usnja, ki ga proizvaja Sava iz Kranja. Tiste, ki so rade oblečene nekoliko drugače in seveda imajo dovolj globoko denarnico, pa se lahko oglasijo v trgovskih hišah Bel-trame iz Trsta in Moncare iz Gorice. Tam bodo lahko kupile tudi lepe večerne obleke. V domačih trgovinah pa lahko izbirajo obleke za večer, ki so jih izdelali v Gorenjskih oblačilih in Novosti v Ljubljani. Po poti mode krepko stopajo tudi tovarne pletenin. Almira iz Radovljice in Rašica iz Ljubljane sta prikazali nekaj dokaj prikupnih modelov. Tudi cena ni pretirana. Moška konfekcija je bila standardna, le italijanske firme so pokazale nekaj novega. V poldrugo uro trajajoči reviji so manekenke in manekeni prikazali okrog 170 modelov. V reviji je sodelovalo 22 proizvajalcev metrskega blaga in konfekcije iz Slovenije, 5 iz Hrvatske in 3 iz Italije. Manekenke so nosile čevlje Peka iz Tržiča in Alpine iz Žirov, nekaj modelov pa je prispeval tudi Stanko Kern iz Kranja. Nakit je prispevala trgovska hiša Bo- rec iz Ljubljane, torbice pa so izbrali med najnovejšimi modeli torbar j a Janeza Okr-šlarja iz Kranja. In kako naj bomo oblečene, da bomo zadostile zahtevam mode? Minija in maksi-ja skoraj ni več, obleke in plašči so midi dolžine in segajo le malo čez koleno. Kot je bilo opaziti na reviji bo v prihodnji sezoni zelo moderno nositi komplete s hlačami, ki segajo do podkole-na in so lahko zataknjene za škornje, prek tega pa plašč, ki naj ima krznen ovratnik in krzneno obrobo ob spodnjem robu. Veliko je tudi raznih pasov z velikimi svetlečimi zaponkami. Zelo moderne so tudi ročne vezenine. L. Bogataj Bohinjsko planšarstvo v stari sirarni Danes zvečer bodo stalno razstavo Otvoritev bo danes zvečer ob 18. uri v stavbi nekdanje sirarne v Stari Fužini v Bohinju, ki je bila zgrajena 1883. lota. Razstavo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja in je celovit prikaz planšarske kulture v Bohinju, ki je najstarejša pri nas, saj se planina Pečana pod Ratitovcem omenja že 973. leta, pa tudi najstarejša upodobitev gorenjskega pastirja je nastala sredi 18. stoletja v bohinjskem kotu Torej kranjski muzej je »postavil« razstavo na pravo mesto. Kot smo izvedeli v sredo na posebni novinarski konferenci v Bohinju, so prvotno mislili, da bi bila razstava v Cojzovi graščini. Vendar so Bohinjci predlagali staro sirarno, ki je last Gozdarsko kmetijske zadruge iz Srtvdnje vasi v Bohinju. Zadruga je s pomočjo radovljiške kulturne skupnosti stavbo uredila, na pomoč pa le prisko- v nekdanji sirarni v Stari Fužini odprli z naslovom Planšarstvo v Bohinju Če preurejate stanovanje v naši novi blagovnici v Tržiču vam je na voljo sodobno Pohištvo priznanih proizvajalcev # ZIDNE TAPETE # PREPROGE IN TAPI SOMI O ZAVESE IN DEKORATIVNO BLAGO Konkurenčna cene — prodaja na potrošniški kredit — brezplačna dostava blaga na dom Obiščite našo blagovnico v Tržiču čilo tudi Turistično društvo in bohinjske krajevne skupnosti. Na ta način bodo danes v Bohinju odprli objekt, ki smo ga že dolgo pogrešali in ki se bo kaj lahko vključil v turistično življenje Bohinja. Čeprav bo današnja otvoritev le skromen začetek, pomeni vseeno korak naprej. V Bohinju je namreč še veliko planšarskih predmetov, ki bodo v prihodnosti lahko še bolj popestrili stalno plan-šarsko razstavo. Bohinjci so nam v sredo prav tako povedali, da planšarstvo v njihovi dolini vztrajno upada, in to predvsem zaradi naraščajočega turizma in industrije, kjer ljudje lahko najdejo boljši in lepši kos kruha. Pred drugo svetovno vojno je bilo na primer v Bohinju še 230 plan-šarjev, po drugi svetovni vojni je število padlo na 123, lani pa jih je bilo le še 30. Torej, občuten padec tega znanega bohinjskega opravila, tesno povezanega s sirarstvom, zato je prav, da razstava prikaže vsaj del tistega, po katerem je Bohinj včasih slo\el tudi prek meja Kranjske in še dlje. Vzporedno z izumiranjem planšarstva izumira tudi sirarstvo, po katerem so bile znane bohinjske planine. Razstava, ki jo je pripravila sodelavka Gorenjskega muzeja iz Kranja Anka Novak, bo avgusta odprta vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne pa od 16. do 19. ure. Kasneje bo razstava odprta le po potrebi, Vorej takrat, ko bodo obiskovalci V tem času bodo dajali informacije v gostilni Mihovec v Stari Fužini ali v informacijskem biroju v Bohinju. J. Košnjek Gorenjska oblačila so se na reviji predstavila z lepimi plašči. Foto: F. Perdan V plaščih iz umetnega usnja, ki ga izdeluje Sava Kranj, bosta on in ona oblečena lepo in moderno. — Foto: F. Perdan Stotinam diplomatskih in državniških dokumentov, ki samevajo v skrbno varovanih trezorjih, se je pridružil še eden: v Ne\v Deliriju sta Sovjetska zve/.a in Indija podpisali sporazum o miru, prijateljstvu in sodelovanju, ki bo veljal dvajset let. Odnosi med obema velikima državama so tako čez noč dobili neko povsem novo kvaliteto in kar takoj povejmo, da se je tudi razmerje med tistimi, ki na mednarodni politični sceni največ veljajo, prav tako spremenilo. Podpis pogodbe v Nevv Delhiju ni spremenil samo stiska roke med Moskvo in New Delhijem v prisrčen objem, marveč vnesel v zapleteno igro medsebojnega otipavanja med Washing-tonom, Moskvo, Pekingom in Nevv Delhijem povsem nove razsežnosti. Indija in Sovjetska zveza sta imeli vsaka svoj račun pri podpisu pogodbe: tako ena kot druga stran sta pri tem zanesljivo mislili na mogočnega soseda — 750 milijonsko Kitajsko. Kar zadeva Indijo, je treba spomniti na dejstvo, da se njeni odnosi s Pakistanom slabšajo iz dneva v dan, da so že skoraj na tisti točki, Prišla je na socialno službo občine. Nekje s hribov. Vsa drobna in nekam plašna je bila. Še sonce je lepše svetilo, le v očeh, ko je tiho rekla: »Fantka ali punčko bi rada. V posvojitev. Mogoče mi lahko pomagate.* »Imamo fantka. V dečjem domu je. Mati ga je pustila tam,« so ji rekli, »čez nekaj dni se oglasite, da bomo šli ponj. Doklqf ne uredimo formalnosti z materjo, ga boste imeli v reji, Jani mu je ime.« »Jani, Janko, kot moj mož,« ji je zaigralo. »Kot bi vedeli.« Vso dolgo pot do doma je mislila le nanj. »Tudi midva bova imela sina, tudi pri >ias se bo oglasit otroški jok.« »Junija bova dobila« je dahnila molu, ki je ta dan že ničkolikokrat prehodil dvorišče in spet in spet gledal proti dolini. »Junija, fantku.« Tako srečnu le dolgo nista bilu. Se sonce je lepše svetilo Ne bo več skrbi kdo bo skrbel za njiju, ko bosta onemogla, kdo bo gospodaril r.a kmetiji, ko ju ne bo več. Kmetija bo dobila gospodarja. Jani pa je dobil mamico in utu Devet mesecev mu je bilo tedaj. Rustel je, shodil, začel je govoriti. »Formalnosti« pu še vedno niso bile urejene. Posvojitve še vedno ni bilo. ko je moč govoriti o resni krizi. Peking z naklonjenostjo gleda na režim pakistanskega predsednika Jahija Kana in to je za Indijo zelo resna postavka. Sovjetska zv22a ni mogla s simpatijami gledati nedavno začetega postopnega zbliževanja med Kita is'ro in Združenimi državami Amerike na tudi Indija je (zaradi svojih težav s Paki-sianom) zelo skrbno sledila razvoju ameriško-kitajskih odnosov. Eno k drugemu: podpis pogodbe v Nevv Delhiju zanesljivo ni samo stvar, ki bi zadevala zgolj SZ in Indijo, krog prizadetih je nrecej širši. Bilo bi na meii treznega, če bi se že sedaj skušale ugotavljati posledice pogodbe, čas bo, tako kot za mnoge reči, najboljši razsodnik. Če se bodo odnosi na tem občutliivem delu Azije umirili, prilike stabilizirale — potem bo pogodba gotovo dobila svojo pozitivno oceno v zgodovini. Pogodba sama določa, da bosta podpisnici spoštovali neodvisnost, suve- »Počakajte, saj se ne mudi,« so še večkrat rekli pri socialni službi. »Kaj bi čakulu,« sta menila. »Radu bi, da bil Jani čimprej najin, da bi nosil naše ime.« Jani je dopolnil štiri leta. Ponosno je hodil po velikem kmečkem dvorišču, kot bi že vedel, da bo nekoč tu gospodaril. Za vsako kravo in konja je že vedel, kako jim je ime. Tedaj so mamico poklicali na občino. »Mati hoče Janija. Pravi, du ga ne bo dulu v posvojitev,« je rekla socialna delavka. Še je govorila, a mamica je ni slišala. »Jani je moj, najin. Jani je najin sin,« je kričalo v njej. Kako radu bi kaj rekla, u ni m oglu. »Zakaj?« je končno prišlo iz nje. »Mati je!« »Mar jaz nisem mati? Saj ste vendar obljubili, da bo nuš Zakaj sedaj drugače? Sedaj, ko smo se le vživeli, da je naš.« Prišli so po Juniju. Jokal je in se držal mamice. Jokala je tudi ona. Tudi utu je nekajkrat potegnil z rokavom prek oči. »Nič ne moremp,« je rekla socialna delavku. »Zakon je na materini strani.« »Na strani matere, ki je Janija pustila v bolnišnici. Niti domov ga ni prinesla in med SZ renost in ozemeljsko celovitost. Obvezujeta se, da ne bosta stopali v nobene vojaške zveze, ki bi bile naperjene proti drugi strani. Vzdrževali se bosta vseh vojaških groženj proti drugi strani in ne bosta dovolili uporabljati svojega ozemlja za kakršnokoli akcijo, ki bi lahko vojaško škodovala drugi podpisnici sporazuma. Razen tega se SZ in Indija obvezujeta, da se bosta vzdržali pomoči vsaki državi, ki bi bila v vojnem sporu z eno izmed podpisnic, če bi bila ena izmed njiju napadena ali ogrožena, se bosta začeli posvetovati, kako odpraviti grožnjo in uveljavili bosta odločne ukrepe za zagotovitev miru in varnosti na svojih mejah. Zelo zanimiv je tudi tisti del, ki (čeprav ne obširno) govori o indijski politiki neuvrščenosti. Sovjetska zveza je potrdila, da je politika neuvrščenosti, kakršno uveljavlja Indija, pomembna podpora splošnemu miru in mednarodni varnosti ter zmanj- v štirih letih ga ni prišla niti enkrat obiskat,« sta se skušala braniti. »Imejte srce vsaj za otroka!« »Se bo že privadil, saj je še majhen« In Jani je tedaj prvič videl mater. Čeprav mu je pravila, da je mamicu, ji tega ni verjel. Suj mamica je ostala na kmetiji. Ta, nova ni bilu nič tuko prijazna. In nikamor ni smel. Vse okrog so bile same sevanju napetosti po svetu. To je kajpak presenečenje, saj še na nedavnem kongresu KP SZ v Moskvi niso politiko neuvrščenosti niti omenjali. V tem trenutku ni jasno, ali gre za bistveno spremembo v sovjetskem stališču ali pa zgolj za »lokalno« ko > e-sijo, nekaj, kar si je Moskva pač privoščila samo zato, ker ji to v danem trenutku in samo v omejenem obsegu ustreza. Vsekakor bo zanimivo spoznavati in ocenjevati, kako bo podpis pogodbe vplival na politične kroge nekaterih svetovnih prestolnic. • • • V Belfastu na Irskem pa doživljajo v zadnjih urah najbolj mučne trenutke po letu 1920. Po vrsti silovitih spopadov med pripadniki britanske vojske in člani tajne irske republikanske armade je zagorelo več kot sto hiš, nekaj sto ljudi pa je pobegnilo v sosedno republiko Irsko. To je ob petnajstih mrtvih in nekaj deset ranjenih tragična ■ ■■■■ ■;■ i _ hiše. Nikjer nobene trave, ne živali in hlevov, ne gozda. »Se boš že privadil,« je rekla, ko je jokal zvečer in kli-cul mamico in utu. Muteri je skrb za otroka kmalu postala odveč. Kdo bi vedel, da je treba kur nuprej puziti nunj, pripravljati jedi pa še vsega jesti noče. »Kar naprej nekaj zahteva!* se je jezila. Nekega dne sta odšla na-kupovut. Jani je opazoval vrvež na ulici, pisane izložbe. In nenadoma. Nasproti je prihajal ata. »Ata! Ata! Kod si hodil, ata?* bilanca nestrpnosti med protestanti in katoličani ter britansko vojsko. V tem trikotniku je toliko strasti in očitno tako malo pripravljenosti za mir in sodelovanje, da nudi Belfast podobo bojišča, ozračje v mestu pa tisto srhljivo negotovost, ki je tako značilna za vojno. • • • Sudan se je umiril, čeprav malce tudi na škodo arabsko-sovjetskih odnosov. General Nimeiri je izvedel rekonstrukcijo vlade in zamenjal tudi nekaj svojih veleposlanikov — med njimi tudi tistega, ki je zastopal Sudan V Jugoslaviji. Že mu je bil v naročju. Nista se mogla nagledati. Od dela razpokune roke so božale Janija. »Je še jokal, ko je prišel k vam?« je vprašal utu. A mate" re ni bilo. Izginila je med ljudmi. Jani je spet na kmetiji V hribih. Pri krušnih starših, ki si tako žele, da bi mu postali pravi starši. »To zadevo bo treba uredi' diti,« pravijo pri socialni sluibi. »Pu kaj moremo. Pravica je na strani matere, ki ga je rodila.« Za čustva mamice in ata, za njuno ljubezen do Janija, se ne meni nihče. L. B. Vabi vas hotel Letališče Brnik in novo urejeni Brniški gaj Hotel obratuje od 11. do 23. ure. Primeren za zaključene družbe. Gaj je zelo primeren za kolektivne piknike, družinske in krajše izlete. Ob ugodnem vremenu od otvoritve 7. avgusta dalje vsako nedeljo ples ob živi glasbi. Postrežem boste z zajamčeno pristnimi vini in jedili na žaru. Obiščite letališče Brnik! Kod si hodil, afa? *J C Miha š;da z rahljanjem Francoskega pritiska na Nen "i>o uravnovesiti položaj v Evropi, ki so ga ogro ali novi mednarodni pretresi. Nemška di-domačija je seveda s svoje strani izrabljala protislovja med antantnimi velesilami. Sistematično se je izmikala obveznostim versaj-skega dogovora, skrivaj vzdrževala in krepila svoje Oborožene sile in zavlačevala izplačevanje reparacij. Z inflacijo je prepričala antanto, da ji grozi bankrot, s tem pa rudi bankrot antantnemu kapitalu v Nemčiji, istočasno pa dokazovala, da je revolucija po boljševiškem vzgledu v Nemčiji in Evropi neizbežna, če Zahod zopet ne bo dovolil, da bi postala Nemčija gospodarsko (s tem pa tudi vojaško) n očna. Zahodne ve' sile so zato še bolj popustile. Ameriški finačdk Charles Gatcs Davvcs, predsednik antantiv reparacijske komisije, je predlagal svoj načrt, po katerem hi z ameriškimi in evropskimi krediti odpravili v Nemčiji in"' -ijo in okrepili tečaj nemške marke. Po tem načrtu oročilo 1941 naj bi Nemčija postala zopet plačilno zmožna, poskrbel pa je, kakor tako poskrbe vselej taki kapitalistični kreditni načrti za ozdravitev gospodarstva tujih držav, tudi zato, da bi Nemčija ne postala konkurenčna 'dobrodelnikom' na zahodnem trgu, tako da je bila Nemčija prisiljena iskati izhod za svoj izvoz na sovjetskem trgu. Zahod se je še pred Davvesovim načrtom prestrašil sklenitve sovjetsko-nemškega sporazuma v Rapallu 16. aprila 1922, saj je prav v tem času na mednarodnih konferencah v Genovi (april —• maj) in Haagu (junij — julij 1922) skušal ustanovili združeno imperialistično fronto proti Sovjetski zvezi. Zato je antanta napela vse sile, da bi čimprej likvidirala sovjetsko-nemški sporazum, toda že v letih 1923—1926 so vlade zahodnih velesil spoznale, da brez Sovjeiske zveze ni mogoče vzpostaviti normalnega gospodarskega življenja in trdnejših mednarodnih odnosov, po drugi strani pa so na pogovorih v Locarnu 16. oktobra 1925 sicer nemško diplomacijo prisilili, da je sprejela vojaške sklepe versajskega sporazuma in sprejela s Francijo in Belgijo obojestranske nenapa-dalne obveznosti ter nespremenljivost takratnih nemških meja, po drugi strani pa priznali Nemčijo za enakopravno sebi in ji indirektno dali proste roke na vzhodu, ker so se odpovedali jamstva za meje vzhodnih držav. Prav v tem pa je tičala protisovjetska ost locarnskih dogovorov. Septembra 1926 je bila Nemčija sprejeta v Društvo narodov. 12. decembra istega leta je Društvo narodov sklenilo na pobudo angleške in francoske diplomacije ukiniti vojaško nadzorstvo nad Nemčijo, ki ji je v tem času že predsedoval vojni zločinec št. 2 Hindenburg (št. 1 je bil cesar Viljem). Nemška vojska je že paradirala pred njim, njen vrhovni štab pa je delal revanšistične in osvajalske načrte proti sosednjim državam, med njimi tudi proti Franciji. Nemčija se je oboroževala in pripravljala na revanšistično vojno kljub svetovni gospodarski krizi, ki je v letih 1929—1933 pripravila ob delo in kruh več kakor šest milijonov delavcev, Nemčijo pa pred revolucijo, ki bi prav gotovo izbruhnila kljub takratni razdvojenosti razredno zavednega nemškega delavstva med komuniste in socialne demokrate. Zato je nemška buržoazija v strahu, da se bo delavski razred zedinil, izročila oblast 30. januarja 1933 Hitlerju, ta pa je s svojimi zločinskimi oddelki in požigom Reichstaga, ki ga je naprtil nemškim komunistom, že februarja 1933 pozaprl ne samo vseh vodilnih nemških komunistov, marveč tudi funkcionarje osnovnih organizacij in vse člane, ki so se izkazali v boju nemškega delavskega razreda, ter jih interniral v koncentracijska taborišča. (Tam je na stotisoče nemških komunistov našlo v letih 1933—1945 smrt skupaj z generalnim sekretarjem centralnega komiteja KP Nemčije Thalmannom.) Podobno je nekaj mesecev kasneje opravil Hitler tudi s socialnimi demokrati, mnogi pa so se pred takim terorjem umaknili v inozemstvo. Na tak način je Nemčija v letih Hitlerjeve oblasti dobila na videz, tako enotno in trdno nacistično podobo, tako da je počasi za inozemca pomenila že beseda Nemec isto kakor nacist. Na ta način je Hitler lahko do kraja izrabil nemško ljudstvo v svoje zločinske namene in na taki podlagi je snoval tudi vojno proti Poljski. Dne 11. aprila 1939 jc Hitler dal DODATNA NAVODILA ZA 'FALL VVEISS' in zahteval 'skrbno prikritost priprav' s ciljem, da bi 'po možnosti osamili Poljsko in jo odvojili od zahodnih zaveznikov'. Hitler bi se rad izognil vojne na dveh frontah in je v tem času celo raz-miši jal o možnosti, da bi najprej obračunal 3 Francijo in Anglijo na francoskem bojišču in šele po zmagi spravil na kolena Poljsko. Medtem se je pozornost sveta obrnila na Balkan, kjer je Mussolini zasedel Albanijo, Velika Britanija pa je bila zopet radodarna z garancijami za nedotakljivost Grčije in Romunije. GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUS Piše dr. Ivo Valič Ze zjutraj je sonce močno pripekalo, ko smo grizli kolena proti Zani An-u — imenujejo ga tudi Ti-rich An — in si prizadevali, da bi držali korak z nosača, čeprav so nosili težka bremena. Poleg vročine nam je jemala sapo še višina. Končno smo prišli na prelaz. Trud in ves preliti znoj sta bila obilno poplačana. Proti zahodu in na sever se je odprl pogled na najvišje vrhove Hindukuša, ki so se v kristalno čistem ozračju, dvigali pred nami v nebo. Koničasti Atak Zom, mogočni Tirich Mir in še kopica drugih, med njimi naš cilj Istor-o-Nal, edinstven pogled, ob katerem človek obsedi ter gleda gleda in uživa! Najbolj so se očd, ustavljale na našem cilju. Dodobra smo ga poznali s slik, toda naenkrat smo ga občudovali takega kot je v resnici. Zdel se nam je še mogočnejši in višji. Če ne že prej, smo sedaj zagotovo vedeli, da bo vreden truda in da vzpon nanj ne bo lahak. Skušali smo razdeliti njegovih deset vrhov in si vtisniti v spomin čimveč podrobnosti. Tako je bil blizu, da skoraj nismo mogli verjeti, da bo polrebnih še nekaj napornih dni do njegovega vznožja in kdo ve, koliko še do vrha. Potem so prišli fotoaparati in kamere do polne veljave. Nosači niso imeli preveč posluha za vse to. Prek sneži šč, ki so še na debelo pokrivala prelaz, so jo kmalu ucvrli naprej. Tudi navzdol je bilo po svoje hudo. Dolina je bila globoko pod nami in breg strm. Pri prvi hiši nas je pričakalo nekaj mož in ponudili so nam Nosač čaja in jestvin. Med počitkom so privlekli na dan potrdila različnih odprav, v katerih so sodelovali kot višinski nosači. Japonci, Italijani, Nemci, Avstrijci so jim podpisali, da so bili odlični, da so dosegli tako in tako višino in da jih priporočajo. Zanje so ti papirji veliko vredni. Pomenili so se seveda, da nam ponujajo svoje usluge, vendar nismo nameravali najeti višinskih nosačev, ki pomagajo odpravam opremljati višinska taborišča, to je od baznega naprej proti vrhu. So precej bolje plačani kot navadni nosači, ki nosijo le do baznega taborišča. Po predpisih jim je treba dati tudi popolno alpinistično opremo in obleko ter vso hrano. Naš mošnjiček pa je bil tako majhen in morali smo se zanesti le na svoje moči. Se slabo uro hoda in prispeli smo v Shagrom, zadnje naselje na naši poti. Utaborili smo se na vrtu ene izmed hiš, raztresenih po ozki dolini. Grajene iz rečnega kamenja, nizke, z ravnimi strehami iz blata so kot spojene z bregom. Povsod je bilo na kupe bosonogih, raztrganih otrok, ki so zvedavo kukali iz streh, vogalov in izza kamnitih ograj. Pozno popoldne jc začelo močno pihati in s konca doline se nam je z vso naglico bližala temna deževna zavesa. Tako vsaj smo mislili. Na hitro smo postavili šotore in se zavlekli vanje. Hitro pa se je pokazalo, da je veter dvignil gost oblak prahu, ki nas je kmalu zajel. Našli smo si že nosače za naslednje tri dni, ko naj bi dosegli bazno taborišče pa tudi dva kurirja, ki naj bi izmenoma skrbela za zvezo med taborom in zadnjo pošto. Odpustili smo policaje in jih za njihovo prizadevnost nagradili s konzervami in cigaretami. Zgodaj naslednjega dne je 56 nosačev spet stalo v pisani vrsti pred tovori, ob stra- ni pa jih je čakalo še nekaj, če bo odpadla tudi nanje še kakšna nošnja. Možje so bili močno raznovrstni. Nekaterim s# je že na obleki poznalo, da so že sodelovali v odpravah: eden je imel avstrijske gojzerice, drugi japonsko krošnjo, tretji zopet vetrovko, nogavice ali cepin. Večina pa je nosila svojo običajno obleko: široko nabrane hlače pahljače iz lahkega platna, srajco do kolen, povrh pa suknjič. Le nekateri so imeli jopice ali volnene plašče z rokavi, segajo-čimi prek kolen. Ustrojene kože na plečih so jim ščitile hrbte pod težkim tovorom. Tudi pravih čevljev je bilo malo. Eni so si noge povili s kožami, prerezanimi z vrvicami, drugi so nosili opanke z debelimi podplati iz avtomobilskih plaščev ali nizke čevlje. Bili so vseh starosti: od mladih fantov, še skoraj otrok, do mož s star-čevskimi obrazi in bradami. Pokrivajo sc z značilnimi, okroglimi čitralskimi kapami. Nismo še dolgo hodili, ko so že prvič počivali. To se jc večkrat ponovilo in že smo bili prepričani, da nas goljufajo ali pa, da hočejo izsiliti večji zaslužek. Potem smo spoznali, da so krajše etape in pogosti počitki njihova stalna in odlična taktika, preračunana na težko, dolgo pot pod tovorom in prilagojena sposobnostim vsakogar izmed njih. Tudi nam, zagnancem je prišla prav. Tudi počivali so vsi naenkrat. Pridružili smo se njihovim postankom in hodili z njimi, kadar so se odpravili dalje. Vsaj nekateri med njimi so do potankosti poznali pot. Kadar smo mi rinili po svoje, se nam je maščevalo. Takoj je bil potreben večji trud, napor in čas. Više gori sc je dolina še bolj zožila. Prek močno deroče divje ledeniške reke smo prišli na drugo stran cev. hudo majav most, narejen le iz dveh hlodov, prepletenih s tankim vejevjem. Nekaj ploščatih kamnov, položenih na veje, pomaga nogi, da ne zdrkne v kakšno luknjo. Za zadnjimi, skromnimi kamnitimi pastirskimi stanovi smo ponovno prekoračili reko, tokrat prek snežnega mostu, ki ga je ustvaril plaz, in v zgodnjem popoldnevu dosegli dnevni cilj. Na obeh straneh doline so se dvigale divje razdrapane stene šest-tisočakov, više gori pokrite s strmimi ležišči in ledeniki in obrobljene z ostrimi nasekanimi grebeni, koničastimi vrhovi, stolpi, stolpiči. V zavetju brezovega grmovja in skal smo si poiskali prostor za prenočevanje. Nosači so si v majhnih skupinah okrog ognjev kuhali čaj in pekli čapatije. Testo so zamesili v posodi, katero smo jim posodili, segreli ploščat kamen in peč je bila nared. To je bil njihov glavni dnevni obrok, kajti zjutraj in med nošnjo so popili le skodelico največkrat nesladkanega čaja. Večina pa je vso pot žvečila grenko drogo nekako tako, kot se čika tobak. V grdih, črnih in lepljivih pljunkih so jo pljuvali nato na vse strani. Zvečer so ognji zagoreli še bolj in med tesno skupaj stisnjenimi nosači se je v divjem ritmu oglasila pesem, trda in okorna, ki jim je pomagala skrajšati mrzlo noč. Sledila sta še dva dneva hoje po ledeniku. Sem in tja po skalah, po ledu, pesku in grušču, prek ledeniških potokov in razpok, stokrat strmo navzgor in navzdol, ves čas v hudi pripeki smo končno dosegli bazno taborišče na Zg. Tirich ledeniku, na južni strani Istor-o-Nala in nasproti Tirich Mira. Jaz sam in verjetno še kdo od naših sem ga dosegel bolj težko, nekateri nosači pa — s tovorom na hrbtu — kar v teku! Bili so zares odlični! še istega dne so morali nazaj do prvega mesta, kjer so lahko zakurili ogenj in se pogreli. Ko smo jih izplačali, so izginili za gruščastim robom majhne kotanje na ledeniko-vem robu, kjer smo si nameravali postaviti našo bazo. Našli smo ostanke japonske in nemške odprave: stare konzerve in druge odpadke. Medeninasto ploščo s spominskim napisom japonske odprave iz leta 1961 jc odnesel eden od nosačev im gotovo jo je doma koristno uporabil, 22. maja zvečer je na mestu, imenovanem Nalagut, na višini 450(1 m, stalo pet šotorov — bazno taborišče naše Odprave. Postavljeno je bilo tri dni prej kot smo predvideli. Slovenija Poslovalnica Kranj, Titov trg i Poslovalnica Kranj, c. JLA 10 avto Posebno obvestilo! Izredna prilika — izreden popust Motorno kolo Javva 175 ceni lahko dobite v paviljonu Slovenija avto za 3.150 din na mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju v Savskem logu Pri nakupu koles vam nudimo ugoden sejemski popust. Prepričajte se, zadovoljni boste! r RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7, Ml, 12., 13., 15., 17- 22., 23. in 24 uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. "H ter radijski dnevnik ob 9., 12-. 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 14. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Gfesbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S Pi-hatorim orkestrom RTV Ljubljana — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Rapsodija in balada — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z velikimi zabavnimi orkestri H 14.30 Poje baritonist Milici Bačanovič — 15.40 Pesmi ir» plesi Jugoslavije — 16.40 dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Klavir v ritmu — 18.00 Aktualnosti dorna in po svetu — 18.15 ■*! repertoarja Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — J8-45 s knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19 15 Minute z ansamblom Milana Križana — 20.00 Večer z napovedovalcem Slavkom Ka-stelieem — 20.30 Zabavna rajska igra — 22.20 Oddaja *a naše izseljence — 23.05 S pesaaiijo in plesom v novi teden Dru-ji program: 13.05 Paleta zabavnih zvo-Kov — 16.05 Jugoslovanski P^-i zabav • • glasbe - 16.40 iobotni mozaik — 17.35 Mo-*■* melodij in ritmov — •*W Popevke slovenskih avtorjev ]905 Metodjje za ?°botni večer — 20.05 Svet * "'i - 20.20 Operni koncert r~ 21 40 Trenutki s slovenski-m' humoristi — 22.15 Okno L^et ~~ 2230 Nočna repor-^ - 23.55 Iz slovenske Pcv -*c pomnite tovariši — oicPtsmi Dorbc in dc,a - •45 Naši poslušalci čestita- jo in pozdravljajo — 11JJ0 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Igramo za razvedrilo — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program: 9.35 Iz domače zakladnice — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe — 13.35 Radi ste jih poslušali — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.40 Popevke iz Varšave — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Holfmanove pripovedke —odlomki — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.40 Dunajski slavnostni dnevi — 23.55 Iz slovenske poezije PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JU 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ 0 16. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 810 Glasbena matineja — >05 Pisan svet pravi|ic in zgodb — 9.20 Pesmice za najmlajše — 9.30 tahka glasba sloven-skdi avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koneertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz partitur Mojmira Sepela in Boruta I.esjaka — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje moški /.bor iz Ribnice — 16.40 Z orke-strom Armando Trovajoli — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Signali — 18.15 Orgle v ritmu - 18 45 Kulturni poletni vodnik — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta — 20.00 Odlomki iz opere Mefistofoies — 20.50 Melodije za melodijo — 2130 Pol ure z Jožetorn Prrvškom — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 16.05 Naš podlistek — 16.40 Popevke na tekočem traku — 1735 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Priljubljene slovenske popevke — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Orkestralni nokturno — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Nova glasba — 21.40 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 2355 Iz slovenske poezije 17. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 S pevcema Eldo Viler in Ladom Le-skovarjem — 9.40 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Peta slika opere Koštana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z ansamblom Lojzeta Slaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 18 tednov — 18 oktetov — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital flavtista Miloša Pahorja — 16.40 Z orkestrom A rt uro — 17.10 Popoldanski simfo-nični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Z ansamblom Bele vrane — 19.15 Minute z ansam-lom Dorka Skobrneta — 20.00 Prodajalna melodij — 2030 Radijska igra — 22.15 Mozartov večer — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 1905 Melodije po pošti — 20.05 Vlinute za Mozarta — 21.00 V korak s časom — 21.40 Z jugoslovTnskih lestivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 18. AVGUSTA 430 Dobro )utro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Lepe melodije — 9 40 Slovenske narodne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Skrjanee\ skladbe za godala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Uvertura in simfonija — 16.40 Z orkestrom Henrv Krips — 17.10 Musorgski s Sottijem in Karajanom — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v sTereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni ekspres — 1735 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Katak »,ske m španske pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 21.40 Portret tenorista Hansa Hoffa — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 2355 Iz slovenske poezije ŽIVIUA 19. AVGUSTA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Vesela godala — 9.45 Pesem iz mladih grl — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Skopni prizor iz opere Rusalka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Jodlerji iz švicarskih planin — 16.40 Z orkestrom Roger Roger — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV I nibliana — 18.30 Opere-tne uverture — 18.45 Naš podlistek — 19.15 M mute s kvartetom Silva Stingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — 22.15 I/ opusa srbskega skladatelja Vojislava Vueko-viča — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Od popevke do popovke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 1735 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Zvoki z godali — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce —• 21.00 Naš intervju — 21.10 Dva odlomka iz Kogojevih Crnih mask — 21.40 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 2230 Recital čembalista Georga Mat coma — 23.55 Iz slovenske poezije 20. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 920 Popevke slovenskih avtorjev — 9.45 Skladbe za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turi. stični napotki za tuje gost« — 12.10 Fantazije z variacijami— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 V ritmu koračnic — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Melodije skladatelja Marijana Vodopivca — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 V plesnem ritmu — 16.40 Z orkestrom Boston Pops — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Opernu koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.15 Glasbeni vsak dan — 20.00 Poje moški zbor Kaval iz Sofije — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Jaz» pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 1735 Muczaik melodij in ritmov — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Popevke in plesni ritmi — 20.05 Velika scena — 20.45 Suite slovenskih skladateljev - 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek račun pri SDK v Kranju 515-1 1.35 - Telefoni: redakcija 21 835, 21-86*7 uprava lista, ma-toograsna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. GLAS * 12. STRAN SOBOTA - 14. AVGUSTA 1971 TELEVIZIJA, 14. AVGUSTA 15.15 Evropsko prvenstvo v atletiki (Evrovizija) — 18.00 Obzornik, 19.25 Mozaik, 19.30 TV kažipot, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Igre brez meja, 22.00 Svet otokov in atolov, 22.25 Maščevalci — serijski film, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinski spored (RTV Beograd) — 19.15 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Karavana (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 15. AVGUSTA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.35 Pet minut po domače, 9.40 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.45 Otroška matineja, 11.35 Mestece Pevton — serijski film. 13.25 Evropsko prvenstvo v atletiki, 18.25 Gluhi boksar — ameriški film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Ljubezen, ljubezen — ameriška komedija (RTV Zagreb) — 21.35 Glas na obisku, 21.50 Poročila, 22.05 Športni pregled (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 16. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Drej ček in trije marsovčki, 18.00 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Kanon Tare, 19.05 Mladi za mlade, 19j0 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3 2-1, 20.30 Gospodična Julija — predstava LG Celje, 22.10 Dtiererjeva razstava v Niirnbergu (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.05 Mladi /a mlade (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 17. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 1820 Ob- zornik, 18.35 Prijatelj Ben — serijski film, 19.05 Srečanje v studiu 14, 19.35 Znamenitosti mlade dežele, 19.48 Pešci ponoči, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Fantovščina — ameriški film ... Malo za šalo, malo zares ... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Kulturna dediščina (RTV Sarajevo) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 1920 TV pošta, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 18. AVGUSTA 15.20 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 16.30 Nogo-gomet Celik : Avstrija (RTV Sarajevo) — 18.15 Pika nogavička 19.00 Risanke in lutkovni filmi, 19.20 Po sledeh napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, (RTV Ljubljana) — 20.30 Kam gredo divje svinje (RTV Zagreb) — 21.30 Naša srečanja na tujem, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb") — 18.30 Zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.05 Kultura danes (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 19. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) - 18.20 Obzornik, 18.35 Družina, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 1920 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Vojna in mir — nadaljevanje in konec, 21.25 XXI. stoletje (RTV Ljubljana) — 22.15 Štirje let ni časi . . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb) 18.30 Nannlna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 20. AVGUSTA 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.20 Obzornik, 18.35 Živžav, 19.00 Meste ce Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV diu \ nik, 20.25 3-2-1, 20.35 Rose Ma ne ameriški film, 22.25 Odiseja miru, 22.50 Poročila — DrugI spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb) - l8j0 Jazz, 19.00 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 20.TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV II ■ ■ • I Kranj CENTER 14. avgusta amer. barv. film ladja fantom ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer..-nem. barv. cs filma smrtni streli na brodwayu ob 22. uri 15. avgusta itali j.-španski barv. cs film 7 2ena za 7 kavbojev ob 15. uri, amer. barv. film ladja fantom ob 17. in 19. uri, premiera franc. barv. filma mamilo ob 21. uri 16. avgusta premiera amer. barv. cs filma obramba obtožuje ob 16., 18. in 20. uri 17. avgusta amer. barv. cs faim obramba obtožuje ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 14. avgusta italij.-španski barv. cs film 7 2ena za 7 kavbojev ob 18. uri, franc. barv. film ljubim te, jaz pa tebe ne ob 20. uri 15. avgusta amer. barv. te i ladja "fantom ob 14. uri, franc. barv. film ljubim te, jaz pa tebe ne ob 16. uri, italij.-špan. barv. cs film 7 žena za 7 kavbojev ob 18. uri, premiera franc. barv. cs filma praznik brez veselja ob 20-u ri 16. avgusta franc. barv. cs film praznik brez veselja ob 18. in 20. uri 17. avgusta amer. barv. cs film izkrcavanje pri anziu ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 14. avgusta amer. barv. film custer Z zahoda ob 20.30 15. avgusta amer. barv. film custer z zahoda ob 17. uri Tržič 14. avgusta amer. barv. film po sledovih veliki: ka ravane ob 18. in 20. uri 15. avgusta amer. baiv. film po sledovih velike karavane ob 15. in 19. uri, angl. barv. film SMEŠNE stvari so se ZGODILE na poti v forum ob 17 Kamnik D M 14. avgusta amer. barv. film oni, ki zaudarj a.io po znoju in smrti ob 18, m 20. uri 15. avgusta amer, barv. film rio bravo ob 15. in 19, uri amer. barv. film oni, ki zaudarjajo po znoju in smrti ob 17. uri Jesenice PLAVŽ 14. do 15 avgusta mehiški barv. film MONTEZUMINO ZLATO 16. da 17. avgusta nemško, italij .•franc. barv. film vi TEZ buridan Jesenice RADIO 14. do 15. avgusta nem.-italrij.-franc. barv. film viTEZ buridan Dovje-Mojstrana 14. avgusta italij .-francoski barv. film servantes 15. avgusta špan.-francoski barv. cs film cervantes Kranjska gora 14. avgusta amer. barv. film tudi konje streljajo 15. avgusta nem. film zakonski cetverokotnik 17. avgusta amer. barv. cs film dan zlobne pištole Javornik DELAVSKI DOM 14. avgusta špan.-francoski barv. cs film cervantes 15. avgusta amer. barv. film tudi konje streljajo, amer. barv. cs film dan zlobne pištole Radovljica 14. avgusta italij. barv. film vojna vohunov ob 18. uri, slov. barv. film maška-rada ob 20. uri 15. avgusta Šved. mladin, film pika nogavička na sedmih morjih ob 16. uri, slov. barv. film maškara-da ob 18. uri, danski barv. film devica in vojak ob 20. uri 16. avgusta meh. barv. film panco iz anapulka ob 20. uri 17. avgusta angleški barvni film privatni detektiv clegg ob 20. uri škof ja Loka sora 14. avgusta amer. barv. film vrnitev v batam ob 18. in 20. uri 15. avgusta amer. barv. film dolgi dnevi sovraštva ob 17. in 20. uri 16. avgusta amer. barv. film vrnitev v batam ob 19. uri 17. avgusta angl. barv. film rebus ob 20. uri Železniki obzorje 14. avgusta jugoslov. barv. film kdor poje, NE misli slabo ob 20. uri 15. avgusta amer. barv. film odpadnik se vrača ob 17. in 20. uri Želite obdržati zdravje, vitkost in mladostno svežino? Obiščite bazen in sauno v hotelu Crelna v Kranju vsak ponedeljek, sredo in petek od 12. do 20. ure. Kopanje nadzoruje strokovnjak — fizioterapevt Cene ugodne REŠITEV NAGRADNE SKANDINAVSKE KRIŽANKE STRUPNINA, TEATRALIK, OLJKOVINA, EN, RAN, OBČINSKI, T, PLANŠARSTVO, AKTI, KRELJ, OBI, RS, DREMOTA, KA, NOLIT, MIREN, ZRAK, IRONIK, IVANA, NIN, SIMONA, NONI, NINSKI, TEZAJ, IP, KRAKATAU, OTE-RA, SEK, IP, VV OSEM, TCA, MANIOK, STRELA, REN, ESER, AVE, CER, ALTISTKA, ZALET, TJASA, KRANJ, O, VI, OLJA, RATAR, CIAN, KROSI, KACE, APRIL, LISAC IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 365 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (200 din) prejme prof. Dušica \larn, Kranj, študijska knjižnica; 2. nagrado (100 din) prejme Anion Urbančič, Kranj, Zupančičeva 12; 3. nagrado (100 din) prejme Marija Brolih, Tupaliče 23, p. Preddvor; po 50 din p« prejmejo: Zdenka Knapič, škof ja Loka, Klobovsova 1; Simon Kraj-cer, Kranj, Trg revolucije 3; Miloš Oraj/.ar, Kranj. Pintarjeva 2; Darja Pintar, Kranj, Nadi-žarjeva 2; Jože Drnovšek, Reteče 8, p. školja Luka; Zdenka Zadnik, škofja Loka, Spodnji trg 23; Ignac Cudcrman, Tupaličc 27, p. Preddvor. Nagrade vam bomo poslali po pošti. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. SAVANA, 7. KRAKAR, 13. PRATEŽ, 14. AURORA, 15. OKLEP, 16. PRIAMOS, 17. LAOS, 18. POEN, 19. ANA, 20. TRI-STAN, 23. OMA, 26. AREA, 27. ALVA, 31. VINODOL, 33. OBA *A. 34. UNIMOG, 35. KROPAR, 36. MILENA, 37. KARATE. IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 86 reševalcev. Izžrebani so bili naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme: Slavko Pajntar, Tržič, Ro-cevnica 51; 2. nagrado (20 din) prejme Janez Golja, Ljubljana, partizanska 4; 3. nagrado (10 din) pa dobi Diana Rugale, Kranj, Kidričeva c. 3. Nagrade vam bomo poslali po pošti. cjradna križan VODORAVNO: 1. literarna zvrst, roman, 7. seznam imen, 2- kogar opevajo, 14. žensko ime, tudi upanje, nadeja, 15. Narodni odbor, 16. kozaški poglavar, 18. svetovni klub književ-njkov, 19. junakinja romana Mire Miheličeve »April«, 21. ime Pisateljice Perocijeve, 22. zasuk, del tovarne, 24. dalmatinsko vino, 26. ime zagrebškega TV režiserja Miladinova, tudi jnitološko bitje, 27. čebelji samci, 28. velika severnonemška e*a, ki se pri Emdenu izliva v Severno morje, 29. ameriško *|oŠko ime, 31. odžagan kos lesa, 32. skladba v svobodni obli-1 za orgle ali klavir, 35. avtomobilska oznaka za Zaječar, 36. Kavi podobna mesnata rastlina, 38. junaštvo, herojstvo, 40. aenar, 41. oprava. 1 z i ■t ■J o 7 S j 10 11 ct U i 15 1* " 19 20 21 22 23 25 26 2* 28 30 31 32 33 3> 3« 39 «.1 NAVPIČNO: 1. konj, majhne pasme, 2. svarilo, opozorilo, 3. avtomobilska oznaka za Benetke (Venezia), 4. ime Jugoslovan slluclje 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. • Nagrade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. loterija srečke s končnicami so zadele din 70 \ 30 820 100 57810 500 034810 10.000 667070 10.030 737130 10.000 1 6 73451 506 78501 2.006 505821 10.006 5272 200 00262 500 70312 1.000 573892 10.000 3 6 01703 2.006 12933 506 423623 10.006 717023 10.006 74 20 84 10 76854 500 120564 10.000 35 10 55 10 905 50 21055 510 6 6 02746 506 46786 1.006 (W916 10.006 109296 10.006 706486 150.006 47 10 9277 200 34207 1.000 64,597 500 253747 10.010 78 10 62008 500 99058 1.000 5600?" 10.000 79 20 17239 500 87069 1.000 329199 10.000 349979 10.020 463.389 10.000 604129 10.000 687899 50.000 Tržni pregled »o se V KRANJU Solata 3 din, špinača 4 din korenček 3 do 3,50 din, slive 4 do 4,50 din, jabolka 2.5C din, limone 6 do 7 din, česen 7 do 8 din, čebula 2,50 do 3 din, fižol 4 do 5 din, pesa 2,50 do 3 din, kaša 4 do 5 din, paradižnik 2,50 do 3 din, marelice 5 do 6 din, smokve 4 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3 din, jajčka 0,70 do 0,75 din, surovo maslo 20 din, smetana 12 din, orehi 28 do 30 din. klobase 6 din, sir skuta 7 din, sladko zelje 2 do 2,50 din, kislo zelje 4 din, cvetača 4 din, paprika 3 do 4 din, krompir 1 din grozdje 5 do 6 din NA JESENICAH Solata 3 din, špinača 2,50 din, korenček 4,10 din, slive 4,20 din, jabolka 5,50 din, limone 6,70 din, čebula 2,50 din, fižol 4,35 din, pesa 2 din, kaša 3,70 din, paradižnik 3,35 do 3,85 din, ajdova moka 6,15 din, koruzna moka 2,25, jajčka 0,75 do 0,80 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 28,80 din, klobase 4,60 din, sir skuta 7,10 din, sladko zelje 1,30 din, kislo zelje 3,20 din, cvetača 4,50, paprika 4,90 din, krompir 1 do 1,05 din V TRŽIČU Solata 4 din, špinača 5 din, korenček 3,50 din, slive 5 din, jabolka 4 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 4 din, pesa 3,50 din, paradižnik 4 din, grozdje 5,60 din, breskve 6 din, ajdova moka 4,80 din, jajčka 0,65 din, surovo maslo 21 din, smetana 12 din orehi 30 din, sir skuta 7,50 din sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, cvetača 5 din, paprika 5 din, krompir 1,40 din, hruške 16 din, med 10 din V KRANJU Grujič Milosav in Brcar Ana, Modrijan Andrej in Brankovič Angela, Porenta Anton in Kokaij Marinka, Jakše Peter m Mlanovič Marina, Kužeij Mirko in Klaič Breda Jožica, Praprotnik Jožef in Ovsenik Tatjana, Novak Jože in Benedičič Dragica V TRŽIČU Meglic Vincenc in Godnov Marija uši s° V KRANJU Tomažič Stanislav, roj. 1909, Kumer, deček, roj. 1971, Ko-rath Terezija, roj. 1907, Ba-hor Marija, roj. 1903, Pečan Marija, roj. 1902, Ramovš Franc, roj. 1885, Vulctin Ivanka, roj. 1900, Erzar Marija, roj. 1895. V TRŽIČU Praprotnik Peter, roj. 1912, Praprotnik Marija, roj. 1894 Marija Oman Lani v jeseni smo v Glasu pisali o najstarejši občanki Jesenic Mariji Omanovi iz Gozd-Martuljka. Ob njenem 97. rojstnem dnevu so Jo obiskali in obdarili predstav* niki jeseniške občinske skupščine in ji zaželeli še mnogo zdravja. Veselega snidenja in praznovanja njene 100-letnice pa Marija ni dočakala. V ponedeljek, zgodaj zjutraj, je umrla v svoji hiši v Gozd-Martul jku. Marija Oman se je rodila pri Lovretovih v Kranjski gori in si je že kot otr^k morada sama sluViti kruh. Tudi pozneje, ko se ji je v zakonu rodilo šest otrok, je morala trdo delati, da je preskrbela številno družino. Večkrat pozimi je morala za skromno plačilo čistiti sneg z železniških tirov, pomagala je na kmetijah svojih sosedov. Kljub visoki starosti je bila dobrega Iravja. Kmetovalci in obrtniki, POZ Elcktrotehna Ljubljana, poslovalnica Kranj vas vabi na ogled svojega paviljona na Gorenjskem sejmu. Pripravili smo vam veliko izbiro elektromotorjev, motornih žag, vrtalnih in brusilnih strojev, ventilatorjev in hidroior-jev, agregatov in drugih električnih orodij po ugodnih cenah. Vse ostalo blago široke potrošnje vam nudimo v veliki izbiri v prodajalni Elektrotelma, Kranj, Prešernova 9. Na svidenje v paviljonu ELEKTROTEHNE Vsak dan od 16. do 18. ure demonstracija motornih žag — strokovni nasveti. OD RATEČ DO RODIN . Gorski vodniki pod Prisojnikom V pestri in zanimivi zgodovini našega alpinizma in planinstva naši gorski vodniki niso omenjeni, cenjeni in spoštovani zgolj zaradi tega, ker so vodili turiste, ljubitelje planin po neznanih poteh v čudovito kraljestvo gora. Pomembni so tudi zato, ker pravzaprav nikoli niso bili le vodniki. Bili so namreč prvi ljudje, ki so si upali stopiti na še neznana in neodkrita pota, bifi so prvi pravi graditelji in oskrbovalci planinskih koč, varuhi, svetovalci, nosači, označevalci poti m reševalci. Pogumni in vztrajni, po hribovsko trdni in grčavi, a obenem tako zelo predani gorskemu svetu, ki so ga spoznavali že v rani mladosti: kot domačini krajev pod gorami, kot gozdarji, pkmšarji in pastirji. Njim in le njim se je planinski svet odkrival v pravi lepoti: vabljivih in zapeljivih gorskih skrivnostih in tudi v mračnih in divjih nevarnostih. In že kar sami so postali del tega sveta, čeprav še ne povsem, znanega. Sprejeli so nehvaležno nalogo, da vodijo v svoj svet druge in jim ga odkrivajo. Bili so odgovorni za soljudi, a vendar so vodili z ljubeznijo planincev, veseljem planšarjev m previdnostjo reševalcev. Za pionirji vod niš t va so prihajali novi, največkrat kar sinovi in potomci prejšnjih vodnikov in odkrivali nove poti po planinskem svetu. KRANJSKOGORSKI GORSKI VODNIKI V tej lepi sončni zgornje-savski dolini, ki jo uklepata mogočni Razor in Prisojnik, živi danes še nekaj gorskih vodnikov. V Borovški vesi, kot se je nekdaj imenovala Kranjska gora, žive: Alojz. Kosmač, Franc Žerjav, Ivan Vertelj — Hanza, Janez. Zupan in še nekateri drugi, ki pa so se z vodništvom ukvarjali le priložnostno. Vsi ti vodniki niso bili le vodniki. Bili so planinci, nosači, gozdarji, reševalci. Skratka, vsak dan so živeli s svojimi gorami, spoznali in doživeli marsikaj ter bili vedno pripravljeni, da svetujejo, pomagajo in rešujejo. Še danes, ko so si naložili šesti ali sedmi križ, so še vedno trdnih korakov in krepkega telesa. Se danes so najraje v hribih, še danes so prvi, ki rešujejo ponesrečence v planinah. In ta njihova Ijnbezcn do gora je bila vzrok, rta jih nismo in nismo motili najti doma. Z neiadižano silo jih vleče in na Vršič. Prisojnik ali Razor bi morali za njimi. Tisti pa, ki so nam govorili o svojem vodništvu. so bili zadržani v izjavah redkobesedni. V lepi pojoči kranjskogorski govorici so. bili njihovi odgovori kratki, malodane skopi, vendar ob besedah »rad imam hribe« skorajda ni bilo potrebno še kaj drugega; Kan Verte'i — Haiv-a. mi zar iz Kranjske gore j* prav gotlovo najbolj znan kranjskogorski planin* ki vodivk. Njegova dejavnost y planinah je zares v s 'stranska- oskrbni!« koč, planinec, graditelj visokogorskih potov, lovec, lovski čuvaj, gonjač in reševalec. Vertelj je vodil tudi v zimskih turah. Kot vodnik je prehodil Malo Goličico v Pri-sojniku, Jalovec, Ponce, Triglav in Karavanke. Kot graditelj visokogorskih potov je zavaroval in izklesal VVestro-vo in Pogačnikovo pot na šmarnogorsko Grmado pri Ljubljani, pot na Mojstrovko po severni steni itd. Preveč dolg bi bil seznam njegovih zaslug pri graditvi poti, pri reševanju ljudi iz sten in previsov. Franc Žerjav jc vzljubil gore kot gozdar in lovec. Kot vodnik je vodil razne lovske najemnike in seveda sodeloval pri vseh akcijah reševanja po hribih okoli Kranjske gore. Franc Žerjav je razgle dan mož. in poleg svojih doživljajev po gorah spregovori tudi o svojem kraju: »Kranjska gora se je skozi desetletja močno spreminjala, iz kmečke vasi je postajala turistični kraj. Včasih so Kranjskogorei hodili v tujino, zdaj ostajajo doma in se ukvarjajo s turizmom. Kranjska gora se vedno bolj razvija v pravi turistični kraj, peša pa kmetijstvo, saj živi le okoli pet pravih kmetov na \.i ; Po poboeiih okoli se nič več ne kosi. Trenutno jc slika vasi kaj klavrna, saj gra-le več novih hotelov in je kraj eno samo gradbišče. Vendar bi morali postopoma uredili tudi ostale gospodarske objeste v kraju šolo in staro železniško postajo na primer Nimamo kanalizaci- je, a smo zadovoljni, da so nam napel j aH vsaj vodovod. Prav gotovo pa se bo slika Kranjske gore v naslednjih nekaj letih močno spremenila in bo postala privlačen turistični kraj, saj Kranjsko-gorci so za to, da se turizem v njihovem kraju čimbolje razvija.« Alojz Kosmač je vodil turiste po gorah prav vsako poletje in vedno znova so prihajali ponj. Tudi on je vsestranski planinski delavec, prava kranjskogorska korenina. Franc Mrak, še danes aktivni gorski reševalec, in gorski vodnik, rojen 1913. leta, je obhodil neštetokrat Julijske Alpe: »Nekoč smo reševali kar z drogovi, danes je oprema mnogo boljša, bolj moderna in bolj uporabna. Vsako leto opravimo šest ali sedem reševalnih akcij. Najhuje mi je tedaj, ko moram re- ševati mrtvega ponesrečenca. Mladi so danes premalo aktivni, čeprav jih je nekaj, ki so vedno pripravljeni reševati. Kot gorski vodnik sem še danes pripravljen vedno popeljati turiste v hribe kadarkoli se oglasijo. Ne sprejemamo nobenega plačila ali nagrade, saj obenem sami radi hodimo v hribe in nam je vodenje v pravi užitek in veselje. Lani sem popeljal na Triglav žensko, staro 75 let, ki je vso pot hodila kar sama in mi ni dovolila prav nič pomagati.« Janez Zupan je častni gorski vodnik: »Sodeloval sem pri reševanju ponesrečenih planincev in spominjam se nekega smešnega dogodka. Oskrbnica iz Krnice nam je sporočila, da sta se v Križni steni ponesrečili dve obiskovalki planin. Seveda sem se takoj odpravil, a na mestu, kjer naj bi bili ponesrečenki, ni bilo prav nobene nevarnosti, tudi nobene poškodbe na dekletih ne. Kar sedeli sta in se tresli od strahu. Nečesa sta se morali tako prestrašiti, da se niti ganiti nista upali. Prepričeval sem ju, da prav zares ni nobene nevarnosti, a še naprej sta trepetali in se tresli. Prav v Vrata sem moral z njima, tako sta se bali.« Človekoljubni, prijazni, radodarni. Nihče jih za to ne nagrajuje, nihče jim ne pla- Janez Zupan čuje. Kadarkoli se boste pri njih oglasili, vedno vam bodo ustregli, vedno vas bodo popeljali kamorkoli si boste zaželeli. Gore so si vklenili v srce in razum. In če jih boste povprašali, vam bodo tako kot Franc Mrak prepr°" sto odgovorili: »Gore imam pa rad, gore so moje edino veselje in uteha.« D. Sedej TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ V avgustu razprodaja konfekcije t r i g 1 a v po znižanih cenah Ko kupujete pohištvo ne pozabite obiskati pavi.Jon ŠIPAD-a na Gorenjskem sejmu hala A Izkoristite # ugodne cene # 5 % sejemski popust • brezplačna dostava do 15 km • potrošniški kredit do 10.000 din z 2-letnim odplačilom in 20 % pologom MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Nič, nič,« stlači Slavko snopič v žep in se zla-že: »Nate sem. čakal.« »Name? A kaj bi mi rad?« *S tvojim očetom bi rad govoril?« . »Z mojim očetom? Zakaj pa potem ne greš k ^Jemu?« »Ne bi rad padel predenj kakor z neba.« *A kaj bi mu rad povedal?« . »Prosil bi ga, če mi napiše priporočilo za tvojega strica v Franciji. Že lani sva govorila o em- Zdaj bi šel tja. Rad bi se postavil na svoje °°gc. Mama nima več denarja zame.« »A tako? V Francijo bi šel?« »Ja.« *No, potem pa pojdi z menoj.« •Očetu bom hvaležen.« »In šola? Jo boš pustil?« »Sesti junij bo kmalu. Samo še mesec. Spri-evalo bi lahko poslali za menoj. Potem bi pa Sel- Delal bi in študiral.« Tako pove Slavko tudi inženirju Klavedi. Gospod Klaveda je izredno prijazen. Prav rad bo napisal priporočilo. Tudi za druge primorske rojake, ki so že šli ali pa bodo še šli r Francijo jih je napisal. Imena mu sporoče iz ^orice. Iz uredništva in uprave Goriške Straže, katero je dal oglas v imenu družbe, pri kateri }e zaposlen njegov brat. Ne pove pa, da za vsa-e8a novega delavca, ki ga pošlje v francoske ud'iike, prejme nagrado. Tudi Slavko mu bo vr-gel vsotico frankov. •Napisal bom, seveda bom napisal. Cc poma- gam drugim rojakom, bom tudi tebi,« treplja Slavka po rami. »In še nekaj,« prosi Slavko. »Rad bi vedel, koliko me bo stala vožnja.« »Ni ti treba skrbeti! Družba ve, da večina tujih delavcev nima denarja za vožnjo. Če se boš pridružil skupini, ki bo odšla v Francijo julija, boš z drugimi prejel skupinsko karto. Potem boš vožnjo odslužil. O, rudarska družba, pri kateri je moj brat, ima za tuje delavce razumevanje,« hvali inženir to družbo in Francijo, to veliko nesebično deželo enakosti, bratstva in svobode. »Priporočilo ti takoj napišem,« sede inženir k pisalni mizi in piše in govori, kakor da bi narekoval na glas samemu sebi: »Dragi brat!Zaposli fanta, ki ti prinaša to pismo v pisarni ali kot tolmača, da bo fant lahko zasebno študiral in polagal izpite. Bil je prijatelj mojega sina. Je izredno bister in bo sposoben za sleherno delo, ki mu ga boš sposloval. Stori zanj vse, kar je v tvoji moč. . .« konča inženir in se podpiše. »No, kaj praviš?« pogleda Slavka. »Vse življenje vam bom hvaležen, gospod!« »A zakaj si se tako naglo odločil?« bi inženir Klaveda vseeno rad vedel. »Zaradi težkih razmer,« pravi Slavko, čeprav ga je nocoj pripeljalo k inženirju naključje, srečanje z Marjetko in Karlijem, ki mu je dal vedeti, da Marjetka ne bo nikoli njegovo dekle. V Karlija je zaljubljena. Sicer pa bi najbrž tudi drugače ne hotela hoditi z njim. Marjetka je bogata. Spada v Karlijevo družbo. On pa se mora ubijati z revščino in bi se tudi v prihodnje moral, čeprav se mu je zadnje čase nekoliko obrnilo na bolje. Toda tega inženirju ne bo pripovedoval. Pripoveduje mu samo to, da je o lanskem inženirjevem nasvetu že dolgo razmišljal in odlašal. Morda bi se, ko bi ne prišlo do težav doma. Tem pa so se pridružile še druge. »Mama se bo ločila od očeta in poročila z drugim. Z nekim berlinskim gospodom • • . »Berlinskim gospodom?« se začudi inženir. »Da, z nekim svetnikom iz nemškega vojnega ministrstva ...« »Taka nezavednost,« inženir ne more prikriti zgražanja. »Ne zameri mi, toda il^mci so K. . .i. Prav taki kakor Italijani &ii pa t j slabši. n; i stari sovražniki so. Ja, zdaj ta razumem, popolnoma razumem .. .« »No, da,« zajeclja Slavko, ker se z inženire-vimi besedami ne strinja popolnoma. Zanj n40 vsi Italijani in Nemci neljudje, marveč so taki nejudje tudi tu in povsod. Za človeka, ki 51 ,.i na bregu revnih — in Slavko stoji, kar je že . e > krat čutil — je razdelitev ljudi v ljudi in ne;ju-di malce drugačna kakor inženirjeva. V tem 2 žal dal prav rudarju Pahorju in mami, iti sla menila, da se človeštvo deli na razred vlada o-čih in posedujočih in na razred vladanih in izrabljenih, vseeno pa o tem molči. Ni mu uo uol-gega pogovora ali celo prerekanja. Zadovo.ja je, ker mu je inženir napisal priporočilo. Zato čaka samo na priložnost, da se bo lahko poslovil in odšel. »če se pred tvojim odhodom ne bova več srečala, potem srečno,« mu inženir ponudi roko v slovo. »Veliko sreče,« mu zaželi tudi gospa. »Midva pa se bova verjetno še srečala v šoli,« pravi Karli. Ne, Karli ni več njegov prijatelj. Komaj znanec je še. Mimo tega pa ima še Marjetico. »Zato daleč, daleč proč od Ljubljane! Daleč proč odtod!« Ljubljana že dolgo ni več tisto mesto, po katerem je Slavko tako vroče hrepenel nekoč. Ob vsem, kar je zadnje čase doživel, inu je tesno, tako tesno, da mora proč, daleč proč . .. »Braniti bi mu morala. Ne smela bi ga pustiti,« strmi Štefi za vlakom in za zamiraiočo slovensko pesmijo, ki jo pojo fantje (več kakof sto jih je) v pozdrav in slovo domači zembi, hribovitemu svetu nad Furlanijo, ki so ga morali zapustiti, če so hoteli ubežati najhujši rev-ščini in lakoti pa tudi šikaniranju fašistov. Tudi Slavko je med njimi. »Pa bi mu ne bilo tre a, ne bilo treba,« davi Štefi ihtenje, ker čuti da je nehote sama pripravila Slavka, da je odšel. življenje in delo na hribovskih kmetijah (7) 0 zelniku odloča le gospodinja s0°Je bila jarovina v zemlji, smo začeli hoditi v gozd. Moški rjc ^s"i steljo, vresje in borovje, ženske pa smo delale butast, _ - boste, ki so nam jo moški pripravili že pozimi, ko so Ko t'rva- Najprej smo si morale poiskati in nasekati trte. i»h S^10 ''n l,r'nesle na kraj, kjer smo delale butarice, smo (>„ Včasih smo tudi zakurile ogenj, na katerem smo jih \z n\ Tnale v gozd nismo nosili od doma; naredile smo jo vjtl). nieTOega debla in podprle z na grobo obdelanimi suro-•Ohami. Debelejši konec tnale je vedno sk nel v bregu. S|no°l ,C povsod daleč, lemale ics-Ob udi matico « sel nia,ICo v BOzd nino °!; imele smo suho mes Petl i 111 domači mošt k,-,: 1 Pa nam je inania lud S)no°VVrla- Torbo z. malice k„, °besilc kako smreko. imele ure, smo ta kiU,ar Je prišla lakota, k|nl|!1 H' PriSla v K<>/('" k;,i »Kmajna sfi, Pravijo, da je . ■ ''In ,vs i<,(1 kot' zel "'"Mer tako dobro ne tekne *'M v gozdu. Malicati Sredi **tenih bukev in smrek, se ^ na kupu butaric ali na Mareni štoru, to je nepozab-110 doživetje. Vse okoli DOJe ln fcvrgoli, še kak zajček priskače in košata veverica ni boječa. Poslušale smo ikavico, kolikokrat nam bo PrviC zapela. To |e za mlade pomenilo, koliko let bodo še ostale doma, za stare pa, koliko let jim je še usojeno životi. Po otročje smo se veselile, če nam jc dobro napovedala, čeprav nismo preveč verjele v njene prerokbe. Se razume, da nas je v gozdu večkrat močil tudi dež, ki v aprilu pride sedemkrat na dan. če je biJa večja ploha, smo se stisniile pod kako smreko, kjer je bilo prav luštno malo pokrainl jati, posebno še, če je bil po-nedeljek, Tudi zapele smo, čeprav žal nismo imele posebnih pevskih talentov; pa nič za to. Tudi iz drugih bregov se je slišalo dekliško pet je, vmes pa še kak pre-Heren fantovski vrisk. Vse sc je slišalo daleč iz hriba v hrib. Ko so bile njive že primerno ogrete, smo ostajale doma in v kleti obrezovale semenski krompir. Celega pri nas včasih nismo sadili, tudi drobnega ne, ker je veljal za slabšega. Rezale smo le najlepše gomolje z zdravimi, močnimi kalčki. Pri tem delu smo lahko odstranile vse sumljive gomolje, kar sc pri celem krompirju ne opazi V*dej. Odrezovali smo krhlje z dvema ali tremi kalčki; pri tem je ostalo še dosti odrezkov za prašiče. Semenske »»šifeljce« smo potem razgrnile na bolj tanko plast, da se je na prerezanem delu naredila suha kožica. Če bi sadili sveže narezan krompir, bi v mokri zemlji segnil. Moški so tačas pripravili njivo za sajenje. Dobro so pognojili z vležanim hlevskim gnojem, preorali in po branah, tudi konce smo uredili prej, kot smo sadili, pograbili smo še ruše in jih pospravili z njive, da po sajenju po njivi ni bilo več treba hoditi. Svinjskega gnoja za krompir nismo rabili, ker sc v praproti, s katero smo nastiljali prašičem, rade zareJijo strune, ki potem krompir razjedajo. Ko je bilo vse pripravljeno, so zapeljali krompir s ciz.un-koiu na dno njive, kamor so ga hodili iskat metači s škun-drami (to so domače košare z enim locnom). Eden je njivo najprej porisal s risun-kom, potem smo sadili po parih. Vsak par je sadil dva risa. Eden je z motiko kopal jamice, drugi je v te jamice pometava!. Moral je biti spreten, ker so vsi hiteli. Ko je sadilec vzel motiko iz zemlje, se jc jamica že zasula. PometavaiJ so v glavnem otroci. Sadili so v pokončnih vrstah, od dna njive proti vrhu. Za sajenje krompirja so najemali veliko ljudi, odraslih in otrok, da je bilo čimprej obdelano, ker je vreme v tem času nestanovitno. Malicali smo najraje doma, posebno dopoldne, ko je bilo še hladno. Za krom-pdrjevce je bila ponavadi vroča ocvirkovca in mošt. Če je vreme zelo nagajalo ali če ni bilo dosti delavcev, smo pri nas krompir večkrat kar podorali z. gnojem vred. Pri tem smo se pometači razvrstili po brazdi, da je imel vsak določeno dolžino za pometati. Krompir smo polagali v vsako brazdo, in sicer okrog 40 cm narazen. To delo je šlo hitro od rok, krompir pa je prav tako dobro uspeval, le prigrebsti ga ni bilo mogoče, ker ni bil v vrstah. Ko jc bilo vse pod-orano, smo njivo po potrebi še prekopali z motikami, po- sebno še, če je bila zemlja težka. Nato smo branali in uredili vse drugo kot običajno. V tem času so preorali tudi zelnik. To je edini kos zemljišča na kmetiji, kjer ima vso besedo le gospodinja. Ona določa, kaj in kje se bo tu sadilo in sejalo. Včasih je bil to samo zelnik, danes pa najdemo tam vso mogočo zelenjavo in dišavnice, zato mora biLi zelnik čim bližje doma. To je namreč hkrati domači vrt. Potem smo spet imele čas za gozd, ki je med tem postal še lepši. Spet smo sekale in vezale. Ena delavka lahko naredi butarico v četrt ure. Skladale smo jih za kakim drevesom, da se niso kotalile po bregu. Marija Frlic (Naprej prihodnjič) Gore kraji in lju 60 Set PGD Godešič Prostovoljno gasilsko društvo Godešič slavi letos 60-letnico svojega obstoja. V ta namen bo društvo pripravilo jutri proslavo. Program se bo začel ob 13. uri s sektorskimi vajami dvanajstih gasilskih društev iz bližnje in daljne okolice. Po vajah bo gasilska parada in sprejem gostov ter pozdravni nagovor predsednika društva Antona Krajnika. Na slovesnosti bodo najzaslužnejšim članom podelili pri- znanja za dolgoletno in uspešno delo v društvu. Kot zanimivost je treba omeniti še vedno živeča ustanovitelja društva Janeza Aliča in Vincenca Hafnerja. Gasiici na Godešiču bi zelo radi kupili nov gasilski avto, saj sedaj nimajo prevoznega sredstva za prevoz brizgalne. Pri uresničitvi tega načrta pa marljive gasilce najbolj ovira pomanjkanje denarja. J. Starman TD Železniki sodeluje s krajevno skupnostjo Turistično društvo Železniki j c eno najbolj delavnih v občini. Poleg drugega dobro skrbi tudi za urejenost kraja. Ob vsaki prireditvi prispeva turistično društvo nekaj denarja za ureditev in polepšanje Železnikov in ga v ta namen da krajevni skupnosti. V Železnikih so mi predstavniki TD in KS povedali, da imajo v zadnjem času velike težave z odvozom smeti. Zdaj vse smeti spravljajo v reko Soro. Smeti ob manjši vodi ostajajo ob bregu, ob nalivih in narasli vodi pa jih Sora odnese navzdol in smeti »okrasijo« ves breg ob vodi proti škof j i Loki. Komisije so že večkrat določile prostor za odlaganje smeti, a ga je sanitarni inšpektor vedno prepovedal, ker ni bil 25 m oddaljen od vode. Takega prostora pa v Železnikih ni lahko dobiti. V prihodnjih dneh bo posebna komisija še enkrat poskusila najti primeren prostor za smeti. Izvedel sem tudi, da v Železnikih veliko razmišljajo o samoprispevku za gradnjo kopališča. Sora namreč v Železnikih zaradi prenizke temperature ni primerna za ko- panje. Najprej so nameravali zgraditi odprto kopališče, a tudi to bi bilo uporabno le kak mesec poleti. Nazadnje so se odločili za pokrito kopališče, ki bi bilo uporabno vse leto. Še zlasti bi bil objekt primeren za šolsko mladino. Po predvidevanjih naj bi bil referendum za samoprispevek septembra ali oktobra. Krajevna skupnost si je zadala še eno nalogo. Z zgraditvijo nove moderne dvorane na češnjiei je tudi kulturni dom v Železnikih potreben obnovitve. Projektante so za načrte za ureditev doma zaprosili že decembra, a jih doslej še ni. Nobeno posredovanje ni pomagalo in tako tudi z obnovo ne morejo začeti. Kaj so mi še povedali o delu krajevne skupnosti v Železnikih? Velike težave imajo s kanalizacijo. Ta je že dotrajana ali je sploh ni. Veliko dela imajo tudi z urejanjem okolice plavža. Investitor je krajevna skupnost, urejajo pa predel že sedem let. Upajo, da bo ob prazno-vanju 1000-lctnice škofje Loke okolica plavža vendarle urejena. J. Govekar Zavarovalnica Sava PE Jesenice Cesta maršala Tita 16, Jesenice RAZPISUJE LICITACIJO ki bo v sredo, 18. avgusta, ob 12. url v prostorih Zavarovalnice Sava, PE Jesenice. Na licitaciji se bo prodajalo karambollrano vozilo ZASTAVA 750 lux, KR 279-92 s 4000 prevoze nimi kilometri, leto izdelave 1971, za izklicno ceno 9000 din. Ogled vozila je možen v garaži Poklicne gasilske brigade Železarne Jesenice Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Sava PE Jesenic« na dam licitacije do 12. ure. 900 LET PREDDVORA KRVAVA DOLINA Prav upravičeno bi dali to ime mrakotni soteski hudourniške Kokre. Kot v Dragi pod Begunjščico, je okupator tudi v Kokri streljal nesrečne talce. Zločin v zaselku okrog cerkve, ki ga je nemška soldateska zagrešila dne 20. julija 1942, smo že na kratko opisali v prejšnjem sobotnem Glasu. Zato bomo danes opozorili še na nekaj obeležij, ki spominjajo na pobijanje talcev v tej dolini. Vselej pa človeka pretrese, ko zagleda kako od teh obeležij, bridkih a častnih znamenj našega odpora proti do zob oboroženemu okupatorju — vsekakor so to znamenja (samo na področju kranjske občine jih je čez 200!) v bistvu in hkrati tudi sramoten pečat laži-kulturi in lažicivilizaciji, ki se nam je ponujala celo tisočletje. Le strahopetec brez časti in z vandalskimi nagne-nji prežet se ukvarja s po bijanjem ničslutečih in nedolžnih talcev. Kakšno junaštvo pa je streljati v ne-oboroženega kmetica, v žene, starce in otroke? Ah' pa v sestradane, oslabele in obupane jetnike, izvlečene iz zaporov? Take stvari so v zgodovini počenjali le barbarski narodi — še danes se zgražamo nad njihovo krvoločnostjo. Pretrese nas staro branje, iz katerega zvemo, kako okrutno so pobijali naše prednike v času nasilnega pokristje-vanja po smrti slovenskega voj vode Hot i i n i ra (1. 757). Sin njegov, Valjhun, je v neki bitki pobil 600, ujel pa 400 poganskih rojakov. Te ujetnike je kljub temu, da je bil kristjan, prav nekr-šeansko obsodil na najbolj okrutno počasno smrt: vsem jetnikom je dal na j poprej odsekati toke, potem odrezati nosove in ušesa, nato zmečkati spolovila in na koncu še zdrobiti stegenske ko sti in golenice ... Toda to je bilo v mračnem srednjem veku, pred več kot tisoč leti! Strahote, ki jih je zagrešd okupator nad našimi ljudmi, pa so iz na j no V6JSO dobe evropske civilizacije in kulture! STREIJANJE TALCEV še dvakrat (poleg že omenjenega poboja domačinov v Kokri) so Nemci prignali skupine talcev in jih po strelih. Dne 11. juliia 1942 ob tri četrt na 6. uro zju'rai so gestapovci pripeljalj iz Kranja pet neznanih mož in jih pod cesto (pri 14 km) ustrelili. Imen teh pobitih talcev ni bilo mogoče ugotoviti. Bui so to mladi ljudje. Ko so nemški rablji odšli, so se šele sosedje upali približati. Na vsakem truplu je bil pritrjen listič, na katerem je pisalo: Mi ležimo tu v zado ščenju za padlega Nemca. Za vsakega Nemca, ki bo poslej ubit, bo padlo 100 Slovencev.« Napad na okupatorjev transport, pri katerem je bil ubit nemški šofer, so partizani izvedli 5. julija, talci pa so bili streljani šele 6 dni kasneje, t. j. 11. julija 1942. Torej je napis na spominskem obeležju napačen (piše namreč: »5. 7. 1942 je bilo na tem mestu ustreljenih 5 talcev.« Trupla pobitih žrtev so morala ležati ves dan na travniku pod cesto, šele zvečer so jih smeli domačini pokopati — tam, kjer so padli ... Potem so Nemci svoj krv-niški posel v dolini še enkrat ponovili. Dne 25. julija 1942 je pripeljal med dvema oklopnima avtomobiloma manjši vojaški avtobus in se ustavil pri 19 km kamnu (km računani seveda od Kranja proti Jezerskemu). Iz avtobusa je izstopilo enajst strogo zastraženih talcev in se razvrstilo po travniku pod cesto. Zadrdrale so strojnice, talci so vsi okrvavljeni omahnili, zločinci pa so se urno vrnili proti Kranju. — Sprva sc sosedje niso usodil/i, da bi se približali ustreljenim — saj je minilo komaj pot dni od požiga Kokre — potem pa so le prišli, vedeli so že, da bodo morali biti grobarji. Pred njimi je ležalo enajst trupel, dva ustreljena sta morala biti še otroka kakih 14 do 15 let šele stara. Vsi talci, razen enega, so bili na golo ostriženi; znak, da so jih pripeljali iz zaporov. Le eden od njih jc imel daljše lase, poročni prstan na roki, čedno sivo obloko in na čisto ološčene čevlje — najbrž so ga pobrali mimogrede na cesti, kot sumljivega pač. Da ni bil že prej predviden za streljanje, kaže že nenavadna številka 11. Birokratski rablji so imeli raje po 5, 10 ali 100 žrtev . .. V skalo nad cesto — v osojnem bregu — je zdaj vzidana marmorna plošča z vklesanim napisom: «25. 7. 1942 je bilo na tem mestu ustreljenih 11 talcev.« Po osvoboditvi sta bila oba gro bova talcev prikopana, njihovi samski ostanki pa prepeljani na pokopališče v Kokri in tam pokopani v skupen grob. Primernega i a- grobnika pa še nimajo. B° pa v kratkem narejen in odkrit. MLAD KURIR V skalo, onstran mostiča na levem bregu Kokre, Rekarju se po domače pravi' je vdelana marmorna plošča z vklesanim napisom: »20. 8. 1942 Ignac Močnik, kurir Ko-krškega odreda.« Ponoči 20. avgusta 1942 so pri vseh mostovih, mostičitt in brveh, ki vodijo čez Ko kro, stale močne zasede nemških policistov. Pri sebi so imeli tudi izvežbane volČ-jakc. — Vse kaže, da je ml** di kurir padel v zasedo 10 bil smrtno nevarno zadet. Ko pa so domačini Močnik3 dvignili, da bi pokopali, so opazili, da jc ves strgan od ročne granate. Možno je, da si je smrtno zadeti partiz*0 sam podstavil ročno bombo, da bi se tako izognil mučenju; smrti je bil zapisan ze tako in tako. Vedel je nam; reč prav dobro, da Nemci ujetnike najprej mučijo, P°" tem pa jih na kraju sani"'1 pobijejo. Ce pa to ne, \]'° pozneje ust rele kot talce. Nekajkrat sem se že ustSi* pri lepem obeležju v sponM^ * na padlega kurirja MikU**n In vsakokrat sem opazil * podnožju plošče v preprosti vazici sveže cvetje ... šE NI KRAJA ... Nad cesto, pri km 13>5, j" v zahodno skalno pobovl0 Vzidana bela marmorna p'* šča z vklesanim napi*0"1' , »Na tem mestu sta padla ** svobodo dne 12 . 9. 1942 TiC** Matija in Muhi hrane« Oba sta bila domačina lZ ijega Preddvora oz-Potoč in zaposlena kot pa*0*" ka naprav pri zajetju vodovoda na čemšeniku, — Pad.a sta kot žrtvi okupatorjevega terorja. Pri Koreninškovih, domači' ji v Kokri št. 2, je v pročelju biše vzidana spominska p'0" šča z napisom: »V borbi Pr0* ti fašizmu so padli Franc Zun, Jane/ Polajnar, Jernej Zaplotnik in Rudi Brko.« Pri Koivninškovf.h so s« oglašali partizani in kurir)1. To pot, (» marca 1944, so Wj izdani in nato obkoljeni l>0 Nemcev in belogardiste*; Obroč je prebil le Jernej '(> x.i, no-lajnar in SS tako resii. ' maeijo Koreninškovih |0 ^ listi požgali, družino pa Pr solili v nemško taborišče. še grob dveh parti«1"0* (Šinkovec liane in ^[v'uza Milan), ki sta padla PJT Storžicem dne 28. 12. »£J bomo našli na pokop*11*0 v Kokri. . (Sc bo nadaljevalo! Črtomir /,,icC na letošnjem gorenjskem sejmu se predstavlja s svojimi izdelki Franc Kremžar iz šent-Ca» Prl Llub,Janl- Njegova delavnica nosi ime: FRANC KREMZAR. STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO, DELAVNICA KMETIJSKIH STROJEV, ŠENTVID, LJUBLJANA, ba °1Zar DO letos že četrtič zapored nagradil izžrebane naročnike GLASA. Dva srečna izžre-»e 03 k°sta dobila »šroterja« znamke ORION 65. »šroterji« imajo posebne drobilne plošče in to *ara<^ ,c8a razlikujejo od »šroterjev« drugih izdelovalcev. Zanimivost pri Kremžarju je tudi ' a ima na zalogi tudi rezervne dele za stroje, izdelane še pred vojno. ter«n*A^rernŽar pa M na se"nu predstavlja tudi z nekaterimi novimi izdelki. To je novi »šro-MARS 75, ki »šrota« celo koruzo v storžih in to različne debeline. Prav tako je »izumil« j« v en° kombinacijo »šrotera« in motorne gnojnične črpalke. En motor poganja dva stro-s^. "^mžar prav tako razstavlja majhne mlatilnice, primerne za hribovska posestva, s po- no cevjo za odvajanje plev. VjJ1^ Ustavljenih izdelkov so sejemske in se bodo zaradi podražitve izdelavnega materiala a,u nekoliko povečale, (jk) — Foto: J. Košajek Industrijski kombinat Planika Kranj objavlja naslednje prosto delovno mesto: kurjača nizkotlačnih parnih kotlov Pogoj: opravljen strokovni izpit P'sniciK- ponudbe / dokazili sprejema kadrovski oddelek 15 dni po objavi. baterije Firma HAIDER Graz- Gradec Sporgasse 15 RAZSTAVLJA PRVIČ V JUGOSLAVIJI -I SENZACIJA! NA GORENJSKEM SEJMU V SAVSKEM LOGU HALA B Kompjuterski ročni pletilni stroj Stroj plete in tke od najtanjše svile do naj-debelejše volne: • PREPROGE • BLAGO ZA KOSTIME * PLASCE • TORBICE • OGRINJALA • ZA VESE • NOGAVICE • PULOVERJE (z dolgimi rokav' celo v eni uri) Na sejnin prikazujemo, kako se s strojem sejmu ravna NE ZAMUDITE EDINSTVENE PRILOŽNOSTI! Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. proračunskega referenta (2 delovni mesti) v oddelku za finance Pogoj: srednja strokovna izobrazba in štiri leta delovnih izkušenj; 2. računskega referenta (1 delovno mesto) v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: siednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. let Iskra Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj želi zaposliti zaradi povečanja proizvodnih nalog nove sodelavce, in sicer: 1. orodjarje 2. brusilce 3. strojne ključavničarje 4. 100 delavk za delo v montažah ali obdelovalnicah 5. 3 vratarje-čuvaje 6. 5 čistilk Pogoji: pod tč. 1. do 3.: dokončana ustrezna poklicna šola; pod tč. 4.: starost 15 do 35 let; pod tč. 5.: starost 25 do 45 let; pod tč. 6.: starost 25 do 50 let. Pismene prijave pošljite do 15. septembra 1971 na kadrovski oddelek naše tovarne, kjer boste lahko dobili tudi podrobnejše informacije. L GLAS * 18. STRAN €jr?1 ---_________ SOBOTA — 14. AVGUSTA m Cfc zdravnik i^^svetuje Na taborjenju — skrb za zdravje in za dobro počutje v naravi (2) Anida ML iz Sovodenj — Med počitnicami bi si rada sešila kostim za jesen. Ne morem se odločiti, kakšna naj bi bila jopica, pa tudi glede dolžine krila ne vem. Kupila sem 210 cm blaga, katerega vzorec prilagam. — Stara sem 17 let in visoka 168 centimetrov. Marta — Jopica levega modela je krojena ob telesu in sega nekoliko čez boke. V pasu se jopica zapenja enovrst-okrožen in brez ovratnika. Rokavi so dolgi, ozki. Do pasu se jopiva zapenja enovrst-no z gumbi v rjavem usnju. Od pasu pa dalje je jopica zaokrožena. Cez. jopico nosite rjav usnjen pas. Krilo je mi-di dolžine in zvončasto. Zapenja se ob strani. Pod jopico nosite puli. Desni model ima krajšo jopico, oglejte si šive. Rezana je precej ob liniji. Zapenja se z zadrgo. Ovratnik je klasičen. Rokavi so ozki in dolgi. Krilo je skoraj ravno, spredaj ima gubo in dva večja žepa. Dolžina je midi. Če ste se odločili preživeti dopust pod platneno streho ste prav gotovo predvidevali da v kampu ne boste sami Zato je treba imeti za življenje v taboru tudi precej obzirnosti do drugih tako glede hrupa in obnašanja do drugiii, predvsem pa je tu važna higiena. Nič ni gršega kot hoditi med ostanki hrane v kampu ali pa na obali. Prav tako je važno za zdravje in dobro počutje skrb za čistočo v sanitarnih prostorih. Tudi otroke navajajmo, da bodo uporabljali le stranišča za opravljanje potrebe. Človeški izločki lahko postanejo vir prenosa nalezljivih bolezni, ker privabljajo muhe. Smrad zaradi tega pa tudi ni niti najmanj prijeten. Na taborjenju tudi radi zakurimo ogenj in pri tem radi pozabljamo na nevarnost požarov. Ogenj se lahko razširi tudi pod zemljo po gorečih koreninah in je tak požar zelo težko gasiti. Skoraj vsako leto se piše o večjih požarih posebno v Primorju in Dalmaciji, zadnji je bil na otoku Lastovo. Zato skrbimo, da narava ostane nedotaknjena. Tudi mlada drevesa ne sekajmo in sploh s sekiro ne spreminjajmo narave. Kjer ni poskrbljeno za odvoz smeti, jih raje zakopljimo kot pa da jih puščamo kot gojišča mrčesa. Ponekod ni dobre pitne vode. Ne izpostavljajmo se nevarnosti okužbe in vodo raje prekuhajmo ali pa razkužimo s tabletami. Zajetje ali vodnjak lahko okužimo, če se tik ob vodnjaku umivamo, peremo perilo ali pomivamo posodo. Ni odveč, kadar smo na določenem mestu postavili šotor, da se pozanimamo, kako daleč je do prvega zdravnika, kje se lahko dobe zdravila. Tudi reševalni pasovi ob obali naj bodo pri roki ali pa drugi pripomočki za reševanje iz vode. Seveda pa še zdaleč ni treba na dopustu neprestano misliti na same nevarnosti, ki se nam lahko pripete. Uživajmo v dopustu, sprostimo se, pri tem pa ne pozabimo tudi na utrjevanje telesa. Dopust je pravi čas za pomladitev. Na ljubo pomladitvi za nekaj časa opustimo ali vsaj omejimo kajenje, kavo, alkohol in uživanje tablet. Sveži zrak, sprehodi, igre in plavanje so boljši za dober sen kot najboljše tablete za spanje. Hrana naj bo lahka, uživajmo pretežno sadje, zelenjavo in mleko. Število obrokov hrane ne zmanjšujmo. Kotiček za ljubitelje cvetja Vrtna dela (3) PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Avgust je primeren čas za delitev in sajenje rabarbare, trajnih dišavnic in vrtnih jagod. Slednje uspešno sadimo pod črno polivinilno folijo. Jagode imajo pod folijo vedno primerno vlago, zato zalivanje skoraj ni potrebno, plodovi so bolj zdravi, manj gnijejo in se ne umažejo s prstjo. Razen tega pa nasad tudi ni treba pleti. Paradižniku smo prejšnje mesece redno obtrgovali zalist-nikc, zdaj pa mu odščipnemo tudi vrh na zadnjim socvetjem, da bodo plodovi hitreje zoreli. Zdaj tudi cepimo vrtnice, vendar je za to opravilo potrebno nekaj znanja in prakse. Na visoko podlago lahko cepimo vrtnico popenjavko in dobimo vrtnico »žalujko«, ki je lahko prav zanimiva. Avgust je tudi najprimernejši čas za presajanje lilij, če jih seveda še dobimo. V trgovini jih prodajajo šele spomladi. Paziti moramo, da se čebulice med prenašanjem do sajenja ne izsušijo. Zemlja za sajenje lilij mora biti odcedna, ker so občutljive za stoječo vlago. Zato damo pod čebuljico plast mivke ali peska. Zemljo izboljšamo s kompostom, preperelim gnojem ali šoto. V poletnih vročih dneh je v vrtu najvažnejše zalivanje. Zalijemo tudi trato, ki trpi zaradi suše. Zalivamo le zvečer ali zjutraj, nikoli ne ob vročini. Prepričajmo se, če smo zemljo namočili vsaj 20 cm globoko. Dobro zalitega vrta ni treba močiti vsak dan. Pogosto zalivanje, posebno še površno, rastlinam več škodi kot koristi. Se vedno moramo redno škropiti paradižnik, endivijo, kumare, fižol, vrtnice, krizanteme, sadno drevje in ostale rastline proti škodljivcem in boleznim. V avgustu tudi s potaknjenci razmnožujemo pelargonije, fuksije in druge lončnice, da se bodo do prihodnje sezone primerno razvile. \ MLADI ROD Konfekcija Mladi rod Kranj obvešča cenjene potrošnike, da v svoji prodajalni v Tomšičevi ulici prodaja letno otroško kon- fekcijo po zelo znižanih cenah. Obiščite nas. zadovoljni boste. Kronično vnetje dihal - kroničen bronhitis (4) Pri rentgenskem pregib du opazimo ojačano pljučno risbo ali pikčaste, včasih tudi lisaste spremen* be predvsem v spodnjiB predelih pljuč. Trebušna prepona je slabše gibljiv* in dostikrat sploščena-Oblika srca je pri težj* okvarah spremenjena. Srce je povečano in na **" dez ohlapno. Ko opazuj* mo bolnika, vidimo pred" vsem otežkočen izdib» bolnik lovi sapo in h"8 napade napornega kašU8* Včasih že s prostim som na daleč slišimo g!3*" no h ro penje in sikanj*-Kot sem že uvodoma om*-nil, so vzroki kroničnega bronhitisa različne dražeče snovi — virusi in bakterije. Nekateri pripisujejo zelo pomembno vlogo vr rusom, ki poškoduje]0 zdravo ali nadraženo slu*" nico — njeno zaščitno plast in šele na tako P** lago naj bi bakterije delovale v smislu dokončn* okvare bronhijev. Vse domneve več ali man} držijo. Vsekakor je dej** jasno, da ponovne infekcije poslabšajo stanje P1"^ bolniku s kroničnim bronhitisom. Poglejmo, kako se kr°" nični bronhitis da zdraviti. Najvažnejše je, da se začetni bronhitis zdravi dosledno in načrtno, jj kroničnem bronhitisu «a' nes uporabljamo preO' vsem močila. To so snovi, ki omogočajo razredče-nje in odlepljenje bronhialne sluzi, ki se kop^' pri kroničnem bronh111' čarfu. Tako sc sluz I«**0, izloča. Najbolj sodobjjj način zdravljenja z moči" so z acrosolom. Ta zdrav1' la denarno v poseben *Pj* rat. ki jih razprši v dr»'h ne kapljice. Bolnik kapU1' cc po cevi vdihava, t11*40 da pride zdravdo do tOi' manjših delov pljuč. **fj zen močil uporabljamo ■ zdravil;«, ki omogočaj«' ,z kašljcvanje — to s°, ekspektoransi. Te vrs ' zdravila uporabljamo obliki sirupov, tablet draiej. dr Gorazd Zavrnik 10 DRUŽINSKI PO M EN KI Šolski center Z P Iskra Kranj objavlja naknadni razpis za sprejem učencev v I. letnik poklicne šole v Kranju in v Ljubljani za šolsko leto 1971/72. Poklicna kovinarska In elektro šola Kranj bo sprejela naknadno 42 učencev za naslednje organizacije v Združenem podjetju Iskra Kranj: TOVARNO ELEKTRIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV V KRANJU: 13 strugar j ev 11 rezkalcev 5 brusilcev TOVARNO ELEKTROMOTORJEV V ŽELEZNIKIH: 1 strugarja 1 rezkalca 1 brusilca ISKRA COMMERCE V LJUBLJANI: 10 telefonskih mehanikov (sprejeti bodo samo fantje s področja Gorenjske). Poklicna kovinarska in elektro šola Ljubljana bo sprejela naknadno 14 učencev za naslednje organizacije v Združenem podjetju Iskra Kranj: TOVARNO USMERNIŠKIH NAPRAV V NOVEM MESTU: 4 elektromehanike 3 strojne ključavničarje 1 orodjarja TOVARNO ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO V LJUBLJANI — PRŽAN: 1 strugarja TOVARNO ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO V LJUBLJANI: 2 strojna ključavničarja 1 orodjarja TOVARNO ELEKTRONSKIH NAPRAV V HORJULU: 1 strojnega ključavničarja 1 orodjarja Kandidati za sprejem v navedeni šoli naj predložijo osebno do vključno 28. avgusta 1^71 upravi šole naslednje listine: ** prijavo /a vpis v 1. letnik na obrazcu 1,20, kolkovnno z državnim kolekom za 1 N din (v prijavi morajo kandidati navesti poklic, ki sc ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo šolati) izpisek iz rojstne matične knjige ~~ spričevalo o končani osemletki v izvirniku -~ Zdravniško potrdilo (kandidati za sprejem v poklicno šolo Kranj morajo predložiti zdravniško potrdilo obratne ambulante tovarne Iskra v Kranju), ^klicna kovinarska In elektro šola Kranj ima sedež v Kranju, Savska loka 2, poklicna kovinarska in elektro šola Ljubljana pa v Ljubljani, Linhartova 35. Vl" > JO Se lahko kandidati do 18. leta starosti. Učenci, ki se šolajo v poklicni kovinarski in elektro šoli Kranj za Tovarno elektro tehničnih in HnomehaniČnih i/clelkov v Kranju in za Tovarno elektromotorjev v Železnikih, prejemajo med šolanjem na tej šoli štipendijo. Prijavljeni kandidati bodo morali opraviti psihoteste. Datum lc-tch bo kandidatom »Poročen ob vpisu v šolo. Sprejemnih izpitov iz matematike In slovenskega jezika ne "O. Ce se bo prijavilo več kandidatov kot je razpisanih mest, bodo imeli prednost kandidati /. boljšim učnim uspehom z osemletke In z boljšim rezultatom psihotestov. Pri sprejemu bodo Imeli prednost tudi kandidati, ki imajo stalno bivališče v kraju «d| bližnji okolici tiste tovarne, za katero sc bodo šolali. ''"i i/ oddaljenejših krajev, ki telijo stanovati v internatu, bodo dobili zadevne 'nformai i je pi i vpisu v šolo. JUGOBANKA 10. oktobra žrebanje 1. kola denarne loterije v Jugobanki Lastniki dinarskih in deviznih hranilnih vlog vezanih nad 13 mesecev, dobe za vsakih 1000 dinarjev eno srečko. Vse dobitke 1. kola loterije v Jugobanki, v skupni vrednosti 1,000.000 dinarjev, bomo izplačevali v gotovini. Vabimo vas, da nas obiščete v naši banki, kjer vam bomo nudili podrobnejše informacije. JUGOBANKA Titova 32 in Celovška 106, LJUBLJANA Titov trg 7, CELJE ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti&porfiri PRODAJNI ODDELEK, nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št. 2, telefon 36 262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76 4287 In 764886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30 telefon 764287 In 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchl št 26/3 telefon 9>-787 GLAS * 20. STRAN SOBOTA — 14. AVGUSTA OBIŠČITE NAS NA XXI. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU SAVSKI LOG - NOVA HALA OD 6.-17. VIII. POHIŠTVO JUGOBANKA Ljubljana, Titova 32 Ekspozitura Jesenice Cesta maršala Tita 20 obvešča, da posluje vsak dan od 7. do 11.30 in v sobotah od 7. od 9. ure Ekspozitura opravlja hranilniško službo, vodi devizne in žiro račune občanov. Poleg poslov deviznega in dinarskega varčevanja nudi ekspozitura občanom tudi ostale usluge, vezane na devizne posle, kakor npr.: prodaja deviz za privatna potovanja, odkup in prodaja čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo. Lastniki deviznih računov, kakor tudi dinarskih hranilnih vlog, odprtih pri Jugobanki, imajo možnost, da dobe stanovali jske in potrošniške kredite. Vabimo vas, da se oglasite v naši ekspozituri na Jesenicah, kjer boste dobili vse potrebne informacije. JUGOBANKA ekspozitura Jesenice, C. maršala Tita 20 HOJA, PRIDELAVA LESA LJUBLJANA, LANGUSOVA 8 TEL.: 22-061 TELEX YU HOJA 31150 NA SEJEMSKEM PROSTORU V SAVSKEM LOGU, HALA B VAM NUDIMO NOVOST: MONTAŽNO VEL0X GARAŽO V PAKETU KI JO LAHKO SAMI MONTIRATE POLEG TEGA VAM NUDIMO SE POHIŠTVO — SISTEM ABC, ROLETE, OBEŠALNIKI'. Prodam okrog 2000 kosov strešne OPEKE bobrovec. Rozman Janez, Reteče 7, Skorja Loka 3941 VALILNICA NAKLO razprodaja do 25. avgusta eno leto stare KOKOSI pasme leghorn in rjavke po 20 din 3964 Prodam več PRAŠIČEV, težkih 70 do 100 kg. Goličič Janez, Suha 13, Skofja Loka 3970 Prodam novo KOSILNICO za traktor pasquali in KOBILO z žrebetom. Lesce, Gorenjska cesta 82 3971 Prodam plemenskega BIKA. Spenko Franc, Vodice 129 3972 Prodam PEC 38.000 ccal in kombiniran 100 litrski BOJLER za centralno kurjavo. Cesta 1. maja 12, Kranj 3973 Prodam večje število novih GAJBIC za krompir. Dorfar-je 31, Zabnica 3974 Poceni prodam pet kompletnih sobnih VRAT, tri OKNA z okenskimi mrežami, izložbeno OKNO z železno roleto, nizko češnjevo OMARO za perilo in desni vzidi jiv ŠTEDILNIK na drva. Gorenja Sava 28, Kranj 3975 Prodam eno leto staro TE-LICO. Škofjeloška 30, Kranj 3976 Po ugodni ceni prodam smrekove, borove in maces-novc PLOHE in karamboliran FIAT 750. Šenčur, Pipanova 40 3977 Nujno prodam SPAČKA, letnik 1967 in trodelno OMARO. Naslov v oglasnem oddelku 3978 Prodam SEME rdeče detelje. Voglje 44 3979 Prodam kombiniran vzidi jiv nami/ni ŠTEDILNIK, rablje no opremo za kopalnico in premično PLINSKO PEC aida. Kokrica, Sncdiceva 5 3980 Prodam sedem mesecev brejo KRAVO, čisto friz.ijko. Pivka 13, Naklo 3981 Prodam osem mesecev in pol brejo KRAVO po izbiri in VOZ »zapravi ji vček«. Mavčiče 80 3982 Poceni prodam TENISKO mizo in Japonski DALJNOGLED. Ponudbe poslati pod »novo« 3083 Prodan smrekove In suhe borove DESKE ter nov TRAKTOR pasquali s kosilnico in V PREŽ NE VIII'. /a seno. Naslov v oglasnem oddelku 3984 Prodam suhe hrastove PLOHE. Mavčiče 25 3985 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Majnik. Luznarjeva 20, Kranj, telefon 21-200 3986 KLAVIRSKO harmon-IKO 96- ali 120-basno melodija z mikrofonom ugodno prodam. Pipanova 1, Šenčur 3987 Prodam KRAVO, ki bo P 14 dni drugič teletila. T«*£ 29, Golnik Prodam rabljeno SPAL£f CO, POROLIT 4 cm, D1^ TULJAVE 15 X 15 in rabll KRAVO. Praprotna Polica 4' Cerklje 3999 Ptbdam stoječo nemško J-UCERNO in STELJO blizu ltt:'liŠča. Zg. Brnik 22 4000 Prodam dobrega, deset let J;ar*8a KONJA, vajenega 5*^ kmečkih del. Sp. Brnik m 4001 i(>dam BIKA, CEMENT in ^'"•»ist mescem staro ŽRE-o,C0. Adergas 24, Cerklje 4002 KPr<>dan, CEMENT in OPI' ([) »H 4. Praprotna Polica 4, ^•'■'ie 4003 p "Hlani šest tednov stare •„•S,rKl Sp. Brnik 3 4004 Pl'(Hiaill jogo kosov dvojne P '-IDAKA (italijanski). Sv 72 4005 rvi_-k°'uun kuhinjsko KRE v . " K \\< i„ NASLA WE (fotelje), vse dobro • Kranj ""' '■'■•< SLAMOREZNICO j^Po in staro SVINJO za tK°l-Cešnjcvek 9, Cerklje p 4007 prodam GAJ HICE. Golni-J Oesta 32, Kokrica 4008 , ''"i!am KUHINJSKO KRI f, »VC, (lotelje), vse dobro •^"'"'iino. Surla, Partizanska 4aw --N.JSKO KRI Pen o X 'in K,m ' Stražiška 7, Kranj p mu Kl^1'" Prodam HLADU f>i,Al t,lni" in ]>ol,i\ i. i-m;i: ,L ' STROJ AH, Gričar. Cesta na Belo 9, Kokrica, Kranj 4010 Prodam KRAVO, dobro mlekarico s teletom. Bobo-vek 4, Kranj 4011 Prodam 260 kosov OPEKE porolit. Biitof 62, Kranj 4012 Poceni prodam dobro ohranjeno KREDENCO, DIVAN in dva kuhinjska STOLA. Kern, Poljanska cesta 48, Škofja Loka 4041 Prodam globok italijanski in nizek športni OTROŠKI VOZIČEK. Premru, Tomšičo-ca 30, Kranj 4042 Prodam furnirano IVER-KO, debeline 16 mm, in nov tobi ŠTEDILNIK na drva. Staneta Žagarja 8, Kranj 4043 Kupim rabljeno trodelno ali štiridelno OMARO v do brcni stanju. Naslov v oglasnem oddelku 4013 Kupim TRAKTORSKI IZ-RUVAC za krompir. Sp. Brnik 30 4014 Kupim VPREŽNO KOSILNICO lanz z žetveno napravo. Bošnjakovič, Sp. Bitnje 34, Zabnica 4044 Kupim MIZO za namizni temi s. Naslov v oglasnem oddelku 4048 m Prodam FIAT ali zamenjam za INVAI .IDSKFGA. Ten 11 še-12, Golnik 4015 Prodam NSU PRINC 1000. letnik 1966, prevoženih 53.000 kilometrov. Škofja Loka, Ko pališka 39 4016 Prodam VW 1300 v dobrem stanju. Frakcij, Dražgošc 56, Železniki 4017 Ugodno prodam VW 1500 — limuzina, dobro ohranjen. Kunstc-lj, Nova vas 8, Radnv-Ijiea 4018 Prodam osebni avto DKW JUNIOR, odlično ohranjen, po ugodni ceni. Butalin A'ojz, Novi svet 7, Škofja Loka 4019 Prodam OPEL REKORD v voznem stanju ali po delih. Fejsič, Struževo 2 c, Kranj 4020 BEATE U H S E OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V SAVSKEM LOGU, HALA B. Prodam FIAT 750 ali zamenjam za gradbeni material, šegura Emil, Lahovče 56, Cerklje 4021 Prodam FIAT 750 v zelo dobrem stanju. Podgoršek, Zasavska 19, Kranj (Orehek) 4022 Prodam FIAT 600 po delih. Sitar Marjan, Šenčur, VVein-gerlova 4 4023 Prodam FIAT 750, lahko tudi na č/v. Zalog 62, Cerklje 4024 Ugodno prodam FIAT 750, tudi na ček. Visoko 92 4025 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1967. Bcnedi-kova 10, Kranj 4045 ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v Radovljici za enakovredno v Kranju. Stanovanje je na mirnem sončnem kraju in je družbena last. Menjava je možna sporazumno z lastnikom. Naslov v oglasnem oddelku 3953 Upokojenka vzame v najem ali kupi manjše STANOVANJE ali hišico od Vižmarij do Jesenic. Naslov v oglasnem oddelku 4026 Tistemu, ki mi proda STANOVANJSKO PRAVICO ali STANOVANJE « Kranju, dam visoko nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 40272 ELEKTRO KRANJ objavlja javno prodajo naslednjih predmetov: STARO STRUŽNICO STAR VRTALNI STROJ GENERATOR BERGMAN 100 kVA, 400 V, 145 A FRANCISOVA TURBINA 130 KS, 1000 obratov, 0,25 mVsek, padec 56 m VZBUJEVALNI STROJ BERGMAN 1,75 kV, HOV, 16 A. Dražba bo v četrtek, 26. avgusta ob 10. uri v prostorih proizvodne enote Kranj, Stara cesta 3. Ogled predmetov je 2 uri pred dražbo v prostorih proizvodne enote Kranj, stara cesta 3. izdeluje naj kvalitet ne je že prek 40 let V. KAPELJ, ba-krokotlarstvo, Ljubljana, Al-ljaževa cesta 24 2644 OBIŠČITE BOGAT SRECO-LOV na gorenjskem sejmu v Savskem logu v soboto, 14. avgusta, ki ga prireja ZVEZA SLEPIH Kranj 4035 Prosim nepoznano voznico vozila zastava 750, pričo nesreče, ki se je pripetila 6. 8. 1971 v Naklem pri Kranju, naj se javi na naslov Lebar Vladimir, Rečiška 20, Bled 3963 FRIZERSKO in BRIVSKO POMOČNICO in VAJENKO sprejmem takoj ali po dogovoru. Salon Fojkar Janez, Sp. trg 16, škofja Loka Potrebujem 8000 din. Vrnem v enem letu 10.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 4034 Kupim enostanovan jsko HIŠO od škofje Loke do Poljan. Naslov v oglasnem oddelku 4028 Prodam TRAVNIK v Hrast-nici. Gaber Matevž, Pušta! 27, Školja Loka 4029 Zaradi preselitve nujno prodam takoj vseljivo eno Tiadst ropno dvostanovanjsko novo HIŠO. Resne ponudbe poslati pod »v bližini Kranja« 4030 DVOSTANOVANJSKO HI ŠO na lepem kraju Jesenic zamenjam za enako od Žirovnice do Domžal ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4046 >SUTVE ROLETE lesene, plastične, tudi mini in žaluz.ije naročite zastopniku Špilcrju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-046. Pišite, pridem na dom 3919 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih GOSTILNA »ZARJA« TRBO-JE ponovno prireja v soboto, 14. avgusta, tradicionalno VESELICO, na kateri bo igral LOJZE SLAK s FANTI IZ PRAPROTNA. Pričetek bo ob pol osmih zvečer. Bo tudi kegljanje za košlruna. VLJUDNO VABLJENI! 4036 GOSTIŠČE VALBURGA »ŽLINDRA« priredi vsako soboto ZABAVO S PLESOM. Igra ansambel METODA PRAPROTNIKA. Vabljeni! 4037 GOSTILNA »CRNGROB« nad Zabnico prireja vsako soboto PLES. Igra kvintet RUDIJA JEVŠKA 4038 GASILSKO DRUŠTVO BOHINJSKA BELA prireja ponovitev VRTNE VESELICE v nedeljo, 15. avgusta, s pri-četkom ob 16. uri. Igra ansambel METODA PRAPROTNIKA. Vabljeni! 4039 Vsako soboto in nedeljo PLES v GOSTILNI pri KU-RALTU v Sp. Gorjah. Iera kvintet BELIH NARCIS. Vabljeni! 4040 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOFJA LOKA sprejme NATAKARJA ah NATAKARICO za samostojno delo oziroma vodstvo v bifeju. Pojasnila v pisarni DU Škofja Loka vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure 4031 Iščem UPOKOJENKO za varstvo dve leti starega otro ka. Nudim hrano in stanovanje v Radovljici. Nasilov v ogJasnem oddelku 3<>58 VAJENCA in VAJENKO /a kuhinjo oz. strežbo sprejmemo. In^r. Gnilšak, Kranj, šor-lijeva 21 4033 Sprejmem l'l I SKARSKE-GA VAJF.NCA. Primskovo, Staneta Žagarja 43, K»a«i 4047 Posredujemo prodajo KARAMBOLIRAMH VOZIL: 1. NSU 1200-C, leto izdelave 1970 s prevoženimi 22.000 kilometri. Začetna cena 11.200 din. 2 OSEBNI AVTO ZASTAVA 758, leto izdelave 1967 s prevoženimi 64.000 kilometri. Začetna cena 6.600 din. 3. OSEBNI AVTO AMI8, leto Izdelave 1971 s prevoženimi 500 kilometri. Začetna cena 16.000 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10% pologom od začetne cene sprejemamo do srede 18. 8. 1971 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA Poslovi«! enota Kranj GLAS * 22. STRAN SOBOTA - 14. AVGUSTA II Požar v jeseniški Železarni V torek, 10. avgusta, je gorelo v »bluming« obratu va-ljarne Bela jeseniške Železarne. Ogenj, ki so ga pogasili poklicni gasilci, je nastal zaradi tega, ker je padel kos žarečega železa v odpadno olje pod potisno pečjo, -jk PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA V sredo, 11. avgusta, dopoldne je vozila po cesti I. reda od Črnivca proti Lescam strnjena kolona vozil. V bližini odcepa ceste na Bled se je zaradi neznanega vzroka kolona ustavila. Zaradi prekratke varnostne razdalje je Milančan Vitorio Man-cini trčil v pred seboj vozeči avtomobil, ki ga je upravljal Pietro Pasgvini iz Italije. Sledilo je verižno trčenje. V Pasgvi-nijevo vozilo je trčil Nemec Alfred Beyer, v Beverja Nemec Kemal Taskina, v Taskinijevo vozilo je zadel Ljubljančan Anton Zlobec, v Zlobca pa Ljubljančan Franc Grad. Materialna škoda na vozilih znaša 11.000 dinarjev. SMRTNA NESREČA V četrtek, 12. avgusta, je pešec Rudolf Rajhman z Jesenic na cesti maršala Tita na Jesenicah nenadoma zunaj prehoda za pešce stopil na vozišče. Takrat je s hrušiške smeri pripeljal avtomobilist Franc škufca z Blejske Dobrave in Rajhmana zbil po cesti. Pešec je zaradi hudih ran kasneje v jeseniški bolnici umrl. -jk Zahvala Ob bridki izgubi mame, stare mame in prababice Angele Osterman se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ter darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalja. Posebno sc zahvaljujemo dr. Hriberniku in sestri Geneziji za neumorno prizadevanje. Kranj, 10. avgusta 1971 Otroci z družinami MARKIC KATARINA izdelava copat vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah na gorenjskem SLM' mu v Kranju PRIPOROČA se MARKIC KATARINA, BECANOVA 1. TRŽIČ Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Petra Praprotnik-* se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Posebno se zahvaljujemo duhovnikom, dr. Martinčiču, pevcem, gasilcem, upokojencem ter vsem, ki so mu darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, sin Jože z ženo. hčerka Fani z družino, sestre in bratje Loka pri Tržiču Zahvala Ob boleči in prerani izgubi našega ljubljenega sina, brata in strica StanisBava Zupanca sc iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v prezgodnji dom. Vsem prav lepa hvala za darovane vence, cvetje, za izrečena ustna in pismena so žalja. Zahvaljujemo sc č. duhovščini iz Vogelj in Šenčurja ter dobrim sosedom, fantom iz Vogelj in pevcem za žalostinke. Zahvaljujemo se tudi podjetju IMP Ljubljana, sodelavcem iz obrata klimanaprav CKV Ljubljana, tovarni zdravil Krka Novo mesto in sodelavcem podjetja Rubaak iz Nemčije ter vsem ostalim, ki ste na kakršenkoli način lajšali bolečine domačim. Globoko užaloščeni oče, sestra In bratje Voglje, Tacen, Dob / Proizvajalec in prodajalec SLOVENIJALES razstavlja in prodaja stanovanjsko pohištvo in stavbno pohištvo na gorenjskem sejmu Ugodnosti: popust 5 °\0 brezplačna dostava za stanovanjsko pohištvo kredit do 10.000 din prav tisto pohištvo, ki si ga želite ^koCtnem b?zenu v Kranju se je s predtckmovanjem včeraj dopoldne začelo letošnje repub-Prvenstvo za člane in članice. Na sliki je start žensk na 100 m hrbtno. — Foto: F. Perdan Prvenstvo SRS za starejše pionirje in pionirke v plavanju Fužinar prvi, Triglav drugi ni • Jetnem bazenu v žuster- *on d g OVO r i Tudi letos smo se pogovorili s tremi prodaja.ci na 21. gorenjskem sejmu, ki je letos prvič v novih prostorih v Savskem logu. Vprašali smo jih, kako so zadovoljni z novim sejmiščem in kakšni so prvi poslovni rezultati. GRADIŠAR, šef Mercatoi jevega paviljona: «Mcnim, da bo letošnji gorenjski sejem zaradi novih nrostorov dosegel še boljši uspeh kakor pr- aja leta, čeprav marsikoga moti velika vroeina v pomožnih halah. To občutijo predvsem prodajalci. Lahko rečem, da je b',l •■ c dni sejma t bisk v i .cator-jcvcm paviljonu izredno dober. T?mu primeren je bil tudi poslovni uppe-h. Želimo, da obiskovalci gorenjskega sejma na vsak nae. 1 pridejo v naš paviljon in se sami prepričajo o ni.,:.'h In kon-kurenčnib eviu.h ter solidni postrežbi.« O Jože Kl./l.K. šef blagovnice l'u/.inar Jesenice: »Promet v naši pro- dajalni je sicer boljši od lanskega, čeprav sc pozna, da so za nekatere vrste blaga krediti ukinjeni. Tući delovni pogoji na sejmu so se spremenili, čeprav neurejena okolica in provizorična streha še ne dajeta videza in pogojev, ki so nujni za urejeno sejmišče. Upam, da bo to iz leta v leto boljše. Ljudje največ kupujejo gospodinjske stroje Gorenje, predvsem hladilnike in trajno žareče štedilnike, katerih smo v dveh dneh prodali 50. Veliko povpraševanje pa je tudi po drobnem gospodinjskem blagu (krpe za čiščenje, noži, kozarci itd.).« £ Franc GRASTC, gostilna Blažim: »Lokacija novega sejmišča Je dobra. Ko bo urejena še okolica in dohodi, bo to koristen objekt, ki bi ga razen za sejem lahko uporabljali tudi za druge, predvsem zabavne prireditve. Promet je srednji. Novi sejemski prostori so tako za domačina kakor tudi za tujca še premalo poznani. Marsikdo se ne znajde, ker z reklamami in smerokazi premalo usmerjamo goste. Kaj gre pri men) najbolj v pro-met? Od Jednč najbolj odo jek. Sploh pa drži, da ljudje na letošnjem sejmu bolj Jedo kakor pijejo. Prav tako mislim, da je po 19. uri previsoka vstopnina za obisk zabaviščnega prostora. Marsikdo se zaradi nje že pri vratih obrne.« J. Košnjek EKSTRA Izreden čut odgovor** • __ _________„„1r>PP. 0* sti za prevzete naloge točnost boriti se za kar ugotovi, da je lal1 uspešno. Velika Prea nost družbi in dridhf \>S0 delu, human soljudi spremlja J? io dejavnost. 7. v gose mu do njeno dejavno kim smislom da most in poslovnost tet nenehno skrbjo za ?aZ ^ Vera Dolenčeva ze kot petindvajset let pesno vodi kolektiv je iz Škofje Loke. Od* Vsakdanji prizor na brniškem letališču. Čakajo, da bodo poleteli v potulk, čeprav Je že zdaj precej visoko. — Foto: 1". Perdan Išino 1 Almira je tudi letos pripravila za svoje kupr^ j • VELIKO RAZPRODAJO LETNIH PLETENIN; - Obiščite industrijsko prodajalno Almire na Linhartovem trgu v Radovljic^