NOVO MESTO, 14.4.1982 LETO XII ŠT. 6 LABOD izhaja Stirinajftdnavno v nakladi 2200 izvodov — Uraja ga uradniški odbor — Odgovorna uradnica: Lidija Jež, tehnični uradnik: Marjan Moškon — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO veliko truda -lepi uspehi V mesecu marcu so bile pred vsemi Labodovimi temeljnimi organizacijami velike in odgovorne naloge. Obveznosti po planu so bile tako velike, daje bilo za doseg teh nujno organizirati proizvodnjo tako, da bi skupaj s podaljšanim delovnim časom opravili zastavljene naloge. Rezultati, ki smo jih dosegli so dokaz, da delavke in delavci Laboda vedno kadar je potrebno s stopnjevano močjo poprimejo za delo in da nam je vsem prodrla globo v zavest odgovornost za izpeljavo planskih obvez, za pravočasno izdelavo in odpremo izdelkov. Za dosego cilja so bili potrebni napori, sklepi delovnih sredin pa kažejo, da hočemo z nezmanjšanim tempom tudi naprej. In kakšni so delovni rezultati v posameznih sredinah: TOZD ZALA Zastavljena naloga - preseg plana. Rezultati v mesecu marcu so zelo ugodni, saj so delavci Zale presegli plan in normo. Plan je dosežen 110 odstotno, norma pa 106 odstotno. Po mnenju tov. direktorice je tako doseganje norme - po lanskih popravkih — za to delovno sredino kar naj višje možno. Dogovor odgovornih delavcev ob osvajanju kolekcije za jesen — zimo zavezuje TOZD Zalo za V TOZD Zala je bila dobro izvedena akcija za referendum glede samoprispevka $ pomočjo katerega bo šolarjem v tej občini omogočeno lažje in uspešnejše delo. realizacijo precejšnjih nalog, ki bodo tudi v bodoče še zahtevale veliko prizadevanj vseh članov tega kolektiva. V Zali so si zato zastavili cilj, da bodo mesečno dosegali plan najmanj od 105 do 110 odstotno. Tako zastavljene naloge so potrdili člani DS, o tem pa bo tekla beseda tudi na zboru delavcev TOZD Zala. TOZD LIBNA — doseganje rokov ne sme biti vprašanje V tej sredini je bila v marcu mesecu dosežena norma 107,84 odstotno, plan pa 102,59 od- ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Ob obletnici ustanovitve O F in ob prazniku delu čestitamo vsem delavcem Laboda in vsem delovnim ljudem naše domovine! DP O in organi upravljanja DO Labod ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ i * ★ stotno. V prvem tromesečju so rezultati marca najboljši, saj je bila v januarju norma dosežena le 89 odstotno, februarja pa že 104 odstotno. Za nizke januarske rezultate je sicer nekaj objektivnih vzrokov, saj je bila zasedenost proizvodnje zelo slaba. Toliko razveseljivejši pa je rezultat zadnjega meseca, še posebno če vemo, daje bilo prav v tem mesecu precej bolniške (celo 24 odstotkov delavcev v neposredni proizvodnji manjkalo en dan). Ob prizadevanjih delavk so k lepim rezultatom pripomogli tudi komadno večji nalogi in manj zahtevni materiali. S prizadevanjem pa dosegajo Iibni tudi zastavljene roke odpreme. Tudi v bodoče si bodo prizadevali na tem področju narediti vse, saj se zavedajo, da morajo sprejete naloge tudi izpeljati. Vendar je precejšen delež ob doseganju rokov odvisen tudi od činiteljev izven proizvodne TOZD, to pa je lansiranje proizvodnje, delovni nalogi z vsemi spremljajočimi dodatki ... Ob dobri organizira- (Nadaljevanje na 2. strani) referendum ■ ■ ■ ■■ v Idriji ZA BOUŠI JUTRI Prebivalci občine Idrija se bomo 18. aprila že četrtič odločali o uvedbi občinskega samoprispevka. Sredstva novega samoprispevka bi namenili za: - izgradnjo telovadnice ob osnovni šoli Janka Premrla Vojka v Črnem vrhu - dograditev telovadnice, upravnih prostorov in štirih učilnic pri osnovni šoli Vojkove Brigade v Sp. Idriji - dograditev šestih novih učilnic pri osnovni šoli Spomenik NOB Cerkno - dograditev zdravstvenega doma v Idriji, ki se gradi s sredstvi sedanjega samoprispevka - pokritje — dograditev telovadnice pri osnovni šoli Idrija veliko truda -lepi uspehi (Nadaljevanje sl. strani) nosti in koordinaciji pa so v Libni prepričani, da so uspešni rezultati zagotovljeni. TOZD TEMENICA; DPO morajo biti aktivnejše pri spodbujanju delovnih rezultatov V marcu mesecu so v Temenici dosegli 119,68 fakturiranih minut, doseg plana izvršenih minut je 111,02 odstotkov, norma pa je dosežena 109,73 odstotno. Po slabših začetnih rezultatih letošnjega leta kažejo marčevske številke na uspeh. Vendar pričakujejo v Temenici da bo prav april mesec najtežji. Na traku suknjičev ni bilo dela, zato so nastale določene težave. Za pokritje kapacitet in zato, ker z roki izdelave hlač nekoliko kasnijo, so na ta trak prenesli tudi izdelavo hlač. Za naprej je tudi že razdeljen plan zasedenosti kapacitet. Proizvodnja že prodanih artiklov za jesen - zimo bo stekla že ta mesec. S tem bo stekla v Temenici tudi akcija za intenzivno delo, ki bo v določenih mesecih (predvidoma avgust in september) zahtevala tudi večje preseganje plana. Sprejete obveznosti bodo morali izpeljati, zato bodo tudi družbenopolitične organizacije vodile akcijo za čim boljše delovne rezultate. Ob pripravah na zbor delavcev so se že aktivno vključile v spodbujanje akcije za preseg planskih obveznosti. TIP—TOP — tudi v tej delovni sredini so rezultati meseca marca višji Norma je bila v TIP-TOP-u v marcu dosežena 112,04 odstotno, dosežen plan po dovršenih minutah 105,33 odstotno, odnosno izvršene fakturirane minute so dosežene 106 odstotno. V letošnjih prvih dveh mesecih je kolektiv TOZD TIP-TOP dosegel sto odstotne rezultate, tokraten preseg pa gre na račun dela v dveh sicer prostih sobotah, za kateri so se člani kolektiva odločili prav zato, da so lahko zagotovili pravočasno odpremo izdelkov za sezono pomlad — poletje. Z iztekom meseca marca, ki je bil zelo zahteven glede količine dela, pa seveda prizadevanja za čim boljše rezultate ne nehu-jejo, saj je doseg ali celo preseg plana in norme trden cilj delavcev TIP-TOP-a. TOZD DELTA Prizadevanja za preseg plana in norme so v Delti vzeli zelo Darja Oprešnik in Marija Osolnik sta povedali, da jima je šele proizvodno delo odprlo pogled v postopek nastajanja modelov, že sedaj pa se veselita dela v šivalnici, ki je po programu predvideno šele za druge letnike. odgovorno. Izdelki za Alžir predstavljajo v Delti določene probleme, saj sprememba modela, tkanine in dejstvo, da gre za zahteven izvoz, vpliva tudi na dosežene rezultate. V mesecu marcu so v Delti dosegli normo 96,15 odstotno in plan fakturiranih minut 96,1 odstotno. Prizadevanje za doseg in za preseg plana so vzeli zelo resno in že so stekle aktivnosti, ki naj bi omogočile željene rezultate. Inštruktorji se bodo z delavkami, ki ne dosegajo norme, še intenzivneje ukvarjali, družbenopolitične organizacije bodo vodile akcijo za večjo produktivnost. Ob pestri proizvodnji, saj so v aprilu začeli še z izdelavo pižam in ob skoraj tretjini delavk, ki še ne dosegajo norme, pa ne obupujejo, temveč trezno iščejo poti ic zastavljenim ciljem. TOZD LOČNA — odslej menimo, da težav pri delu za Alžir, ne bi smelo več biti. V mesecu marcu so delavke TOZD Ločna dosegle plan 100,2 odstotno, normo pa 100,1 odstotno. Že znane težave, ki so nastale pri proizvodnji za Alžir, so se pojavljale tudi v Ločni, vendar nanje so bili pripravljeni. Prvih 13000 komadov je že izvršenih, rok pa so „ujeli“ tudi s pomočjo 1000 nadur. Ob tem velja poudariti razumevanje, saj so morale delavke večkrat potegniti delo v popoldanske ure in prihajati ob prostih sobotah. Po tej prvi pošiljki pa je pričakovati, da težav ne bo več, saj je delo že dokaj steklo. ugodni odmevi iz proizvodnega dela Tudi v TOZD TIP-TOP so vtisi ob začetku proizvodnega dela ugodni tako so pričale besede dijakov pa tudi mnenje obeh inštruktoric - tov. Bernarde BAJT in tov. Hermine MIHELIČ je tako. Program proizvodnega dela za prvi letnik je zajemal spoznavanje dela v krojilnici, likalnici s končno kontrolo in delo v skladišču galanterije. V drugem letniku pa se bodo dijaki spoznavali z delom v šivalnici. Prvo skupino je vodila tov. Hermina MIHELIČ. Za dijake pravi, da so bili zelo poslušni, vodljivi, kljub temu pa so zahtevali vso pozornost in veliko sodelovanja inštruktorice. „Delo z mladimi je odgovorno in zahtevno. Otroci so v tem obdobju zelo kritični in zahtevajo doslednost, zato sem se morala delu z njimi zares posvetiti v kar največji meri“, pravi tov. Miheličeva. Drugo skupino je vodila tov. Bernarda BAJT. Tudi njeno mnenje je, da so dijakinje prizadevne in delavne. „Veseli me, da so bile vse bojazni okoli slabega dela neopravičene, saj so bile dijakinje vestne. Lepo smo se vključili v naše skupno delo in za prihodnje leto si želim z njimi nadaljevati s poznavanjem proizvodnega procesa v šivalnici. V TOZD TIP-TOP so pristopili k proizvodnemu delu resno. Na tečaj za inštruktorje so poslali kar dve brigadirki, v času proizvodnega dela pa so jim omogočili, da so se z dijaki zares ukvarjale maksimalno. Pri tem je tov. Bajtovi priskočil na pomoč ob njenem prvotnem delu tudi tov. Murko, vodja proizvodnje, ki je v celoti spremljal tudi priprave na usmerjeno izobraževanje v naši delovni organizaciji. „Delo z mladimi je odgovorno in zahtevno," pravi tov. Hermina Mihelič, inštruktorica v TOZD TIP-TOP. prebrodene težave v temenici V prvih dveh mesecih letošnjega leta so bili delovni rezultati TOZD Temenice zaskrbljujoči. Proizvodnja je dobila nove naloge — izdelavo uniform za izvoz. Rok odpreme je bil zadnji mesec in zahtevnosti so se zavedali vsi delavci te temeljne organizacije. Ob pripravah na proizvodnjo zahtevnih uniform za izvoz, so se v TOZD Temenica vsi odgovorni dogovorili glede organizacije dela in se lotili precej težke naloge, kije zahtevala precej sprememb, in ki so utečeno delo v tej sredini „obr-nile“ na glavo. Delo je steklo, toda dogovorjenega sistema organizacije dela se odgovorni v proizvodnji niso držali v celoti. Poudarek na kvaliteti, ki je bil ob prisotnosti tujih tehnikov še toliko bolj izrazit kot že sicer, je ob dejstvu, da je izvoz v celoti zelo zahteven, pomenilo težko psihično obremenitev delavcev. Eno ob drugem pa je pripomoglo k slabšim delovnim rezultatom. Dogovorjena obveznost - 300 komadov na dan - ni bila dosežena, saj so v Temenici v poprečju na dan izdelali le 200 komadov. Ob tem sicer ni bilo nikakršnih pripomb na kvaliteto, toda količina je bila daleč od dogovorjene. Zaskrbljujoči podatki so opozarjali na nujnost hitrega ukrepanja. Dogovori na družbenopolitičnem aktivu, na delavskem svetu, po sindikalnih skupinah in na zboru delavcev so pokazali, da se sicer delavke in delavci neposredno za stroji zavedajo prevzete obveze, da pa so organizatorji dela zatajili. Zamujeno je bilo sicer težko popraviti, toda z velikim prizadevanjem in — lahko rečemo — tudi z velikim žrtvovanjem, je cilj - zadnja odprema dogovorjenih količin za 30. marec -uspešno dosežen. Ob tem moramo poudariti, da so delavci v Temenici delali vse proste sobote, da so dnevno delali devet ur in ob „špicah“ tudi ob popoldnevih. Dogovorjena stimulacija za doseganje norme je bila ob tem tudi precejšnjega pomena. Seveda pa je bilo ob popravljanju napak v organizaciji dela potrebno zelo zaostriti odgovornost zadolženih delavcev v proizvodnem procesu. S poostrenimi ukrepi so tako v mesecu marcu dosegli v Temenici plan 119 odstotno, uspeh zadnjega meseca pa je tudi poprečje za prvo tromesečje dvignil na 96 odstotkov doseženega plana. Precejšnje težave, ki so zaskrbele tako delavce Temenice kot tudi Commerce in vse nas, so torej hitro in učinkovito premagane. Ostaja pa grenak priokus. Kako se torej v bodoče izogniti takim težavam, kako se organizirati, da bo delo teklo brez za-petljajev ... Direktor TOZD Temenica je opozoril sicer na vse kadrovske in organizacijske težave, poudaril pa je tudi težave okoli pomanjkljive opreme. V času izdelave uniform za izvoz so v Temenici na primer potrebovali štiri luknjičarke, sami pa so imeli na razpolago le eno. Dva stroja so si uspeli izposoditi, še vedno pa je manjkal en stroj. Ta manjko so morale delavke nadomestiti s svojim pospešenim in obsežnejšim delom. Glede kadrovskih težav oz. težav okoli organizacije dela pa je predlog direktorja Temenice v dopolnilnem izobraževanju brigadirjev in drugih organizatorjev proizvodnje. Izobraževanje, ki bi moralo biti interno, naj bi nadoknadili zamujeno, saj več let ni bilo za ta kader funkcionalnega izobraževanja, nobene kontinuitete na področju dograjevanja znanja, rezultati pa so seveda temu podobni. Izobraževanje naj bi zajemalo povsem strokovni del kot tudi predavanja okoli organizacije dela v naši proizvodnji vrhnjih oblačil, pridružili pa se mu naj bi vsi brigadirji tega programa. Le-ti so pretežno starejši delavci, katerih delovne izkušnje so gotovo bogate, vendar je prav na teh področjih toliko novosti, ki bi jih odgovorni delavci morali spoznati. S kadrovsko službo so o izobraževanju že stekli pogovori. Znanje je bogastvo, zato bi se morali zavedati nujnosti nenehnega dopolnjevanja in nenehnega izobraževanja. živa razprava na skupnem sestanku zk Koordinacija med osnovnimi organizacijami ZK v novomeškem delu Laboda je že nekaj časa dokaj aktivna. Oblike skupnih sestankov smo se posluževali že nekajkrat doslej, skupaj pa smo predelali tudi resolucijo devetega kongresa ZKS. Teme so bile porazdeljene na šest poročevalcev, ki so področja resolucije prenesli tudi na naše Labodovo življenje in delo. Živa razprava pa se je razvnela ob vprašanju aktivnosti komunistov ter možnosti vpliva na razvijanje in spreminjanje dejanskega stanja. V pogovorih je bilo poudarjenih nekaj misli: občutek, da nimamo pravega vpliva, da ne moremo spreminjati danega stanja, hromi tudi aktivnost članov ZK. Nasprotno temu mnenju je bila zahteva po odločni akciji, po živem delu, s čimer bomo dosegli to, da bomo zares mi vsi odločali. Poudarjena pa je bila tudi nujnost večje aktivnosti za urejanje tokov v naši delovni organizaciji v branži. Izpostavili smo tudi vprašanje kadrovanja ob zadnjih volitvah. Rezultati kažejo, da predstavniki Laboda niso adekvatno zastopani v občinskih organih in da tudi novomeška regija ni dovolj zastopana v republiki. Kadrovanje za te volitve še vedno lahko ocenimo kot precej kampanjsko, delež za tako oceno pa gotovo nosimo tudi komunisti. V razpravi smo se ustavili tudi ob naši delegatki za zvezni zbor. Menili smo (kot smo to poudarili že nekajkrat doslej), da delegatke in njenega dela ne poznamo, in daje v naši občini precej zaslužnih gospodarstvenikov, ki bi jim tako odgovorno nalogo laže zaupali. Skupni sestanek smo zaključili z mislijo, da moramo biti še aktivnejši, bolj vztrajno se moramo vključevati v tokove tako znotraj delovne organizacije kot v širšem prostoru, saj bomo le z ažurnostjo in delavnostjo lahko vplivali na odločitve in le tako bomo naše članstvo v ZK tudi opravičili. kje so vzroki za nedelavnost mladine V bistvu je to zelo široko zastavljeno vprašanje, saj vzrokov za to je ogromno, v vsaki sredini so seveda drugi. Žal smo to vprašanje dolgo puščali, ob strani, morda misleč, da se bo vse skupaj rešilo samo od sebe, ali pa bodo te namesto nas rešili drugi. Ko danes ugotavljamo, da se ni uresničil ne prvi ne drugi primer, ko vidimo - daje bila politična osveščenost mladine v nekaterih koščkih naše domovine premajhna, se lahko vprašamo, kaj se bo zgodilo, če bo šlo tako naprej. Nedvomno je, da eden od prvih in glavnih vzrokov za nedelavnost mladine tiči v tem, da šole (bodisi osnovna, srednja ali višja) posvečajo premalo pozornosti usposabljanju mladega človeka za delovanje v našem samoupravnem socialističnem sistemu. In jasno, če pušča človek to delovanje ob strani že v mladosti, ga je težko prepričati o potrebi delovanja, potem ko je že malo starejši. Stanje se izboljšuje z usmerjenim izobraževanjem z obvezno delovno prakso za prve letnike usmerjenega izobraževanja. Seveda pa je vprašanje če v desetih delovnih dneh učenec spozna dovolj delovanje DPO in samoupravnih organov oziroma delovno organizacijo, v kateri delovno prakso opravlja. Vsekakor bo o tem potrebno še spregovoriti. Naslednja stvar je, da se človek, ko pride v neko delovno sredino navadno zelo počasi vključi v novo okolje. Morda je nekdo aktiven mladinec v krajevni skupnosti. POPRAVEK V zadnji številki Laboda manjka pri znesku 17.000 dinarjev, ki ga ima TOZD Commerce na razpolago za stanovanjska posojila, ena cela nula, kar seveda ta znesek v celoti spremeni, s tem pa so seveda tudi možnosti prosilcev povsem druge ... Za pomoto se opravičujemo! Uredništvo Mladina novomeškega dela Laboda dobro sodeluje z mladinci vojašnice Milan Majcen. Tudi številne kulturne prireditve so nastale v tem sodelovanju. Sedaj se vidi, da bi moral resnično pokazati vse, da bi si pridobil zaupanje sodelavcev. Navadno se to ne zgodi takoj. Marsikdo se naveliča tega čakanja in postane pasiven do dela, še predno je delati sploh začel. Nekoliko laže je za štipendiste, ki se nekako vključujejo v delo že vsa leta šolanja, saj so v stalnem stiku z organizacijo združenega dela v kateri bodo kasneje delali, imajo pa tudi svoje klube štipendistov v katerih se pogovarjajo in seznanjajo z delom, vseh družbenopolitičnih in ostalimi pomembnimi strani, ki se dogajajo v organizaciji združenega dela. Takšnih konkretnih vzrokov je še veliko, saj nanje vplivajo različni dejavniki. Obstajajo pa tudi problemi, ki so specifični za določeno sredino. Pri nas na primer, je takšen problem, da večina mladih doma iz okolice Novega mesta, kar pomeni, da so vezani na prevoz. Od takšnega mladinca pa je praktično nemogoče zahtevati naj bo aktiven, naj ostane po službi na sestanku, ker mora navadno potem čakati avtobus tudi po več ur! Veliko naših mladink je poročenih in imajo otroke v varstvu, tako da jih morajo po službi iskat. Seveda pa se moramo zavedati, da je naša prva naloga, da bomo dosegli dobre rezultate, na svojih delovnih mestih, kajti le dober delavec je lahko tudi dober samoupravljalec obratno nikakor ne more biti. TONČKA KRALJ TOZD LOCNA aforizmi X NEKATERI KROJIJO OBLEKE, DRUGI USODE. X KAJ Tl POMAGA IGLA, CE Sl IZGUBIL NITI. X STRINJAM SE Z VSAKRŠNIM ZATEGOVANJEM PASU, SAMO DA NI OKROG VRATU. X KO KUJEŠ SVOJO SREČO, NE UDARJAJ DRUGE PO GLAVI. X NAJLAŽJE JE NA RAČUN DRUŽBE ZIDATI GRADOVE V OBLAKIH. S. DOSENOVIC TOZD COMMERCE velika aktivnost mladih Koncem aprila so mladinci TOZD Commerce in DSSS na letni konferenci volili novo vodstvo, pregledali dosedanje delo in potrdili program dela za tekoče leto. Poročilo o aktivnostih v minulem letu kaže na zelo živo delo te osnovne organizacije ZSMS, ki v tesnem sodelovanju z 00 ZSMS TOZD Ločna dosega zelo lepe uspehe. Mladinci so bili pobudniki za očiščevalno akcijo, pomagali so v skladišču, sodelovali so na kvizih znanja, na raznih kulturnih prireditvah, se udeležili mladinskih delovnih akcij, zbirali star papir, organizirali izlet, krvodajalsko akcijo, aktivno pa so se vključevali tudi v delegatskem sistemu. V pripravah na volitve v SIS in ZZD ter še posebno na volitve v organe upravljanja na ravni delovne organizacije in TOZD oz. DSSS, sodelujejo mladi zelo živo in odgovorno. V organih upravljanja želijo imeti svoje najboljše predstavnike. Poskrbeli so tudi za udeležbo na občinski mladinski politični šoli. .. skratka zelo razvejana dejavnost je to osnovno organizacijo odlikovala že v preteklem letu, tako ambiciozen program pa so mladi potrdili tudi za tekoče leto. Novo vodstvo 00 ZSMS TOZD Commerce in DSSS (predsedstvo in koordinacijski odbor) sestavlja trinajst članov, predsednica je tov. MARJANA BUKOVEC, FRANCI KOŠAK je namestnik, EMA DRAGAN pa tajnica 00. Nova predsednica pa je poudarila, da je nadvse vesela, ker se je osnovna organizacija povečala še za kar deset članov. Ob tej okrepitvi bo delo gotovo še lažje teldo, saj so prepričani, da bodo tudi nove člane pritegnili k neposrednemu delu v 00. smernice slovenskim komunistom Volitve so za nami. Z visoko udeležbo smo delovni ljudje in občani ponovno dokazali pripadnost našemu socialističnemu samoupravnemu sistemu in pripravljenost, da se bomo težkih gospodarskih in političnih nalog tudi v prihodnosti lotevali odločno, preudarno in v duhu medsebojnih sporazumevanj in dogovarjanj. Tako smo oblikovali delegacije in to bomo zahtevali od delegatov, katerim smo izrazili zaupanje. Njihova naloga sedaj je, da bodo posredovali mnenje baze naprej in da nas bodo informirali o vsem, o čemer bodo sklepali in odločali, kajti volitve niso, kot bi kdo lahko mislil, višek političnega delovanja, ampak so le tisti inštrument, ki takemu delu postavlja zdrave in široke temelje. Letošnje leto že kaže, da bo družbenopolitično izredno živahno in zanimivo. Komaj so se polegle predvolilne dejavnosti, že smo prešli v predkongresno obdobje, ki zahteva od delovnih ljudi stalno angažiranost in sodelovanje pri oblikovanju kongresnih resolucij. Prihajamo namreč v čas, ko bomo že lahko ocenjevali gospodarjenje v posebnih pogojih, se pravi v 'luči svetovne gospodarske krize in zaostrenih gospodarskih razmer v naši domovini. Ocenjevali bomo, kako smo uspevali pri povečevanju produktivnosti in izvoza, kako nam je uspelo zmanjšati uvoz in zunanjetrgovinski primanjkljaj ter kako nam je uspelo spodbuditi vse razpoložljive sile, da bi preprečili še večjo gospodarsko in politično škodo. Ocenili bomo tudi, kako smo prestali prvo medkongresno obdobje brez dveh velikanov in tvorcev našega socialističnega samoupravnega sistema, tovarišev Tita in Kardelja. Gotovo bolje, kot so se teg nadejali in upali sovražniki zunanj in znotraj naše domovine. Vendar pa ne smemo zapirati oči pred problemi, ki še vedno tlijo pod površino in bi jih sovražniki v trenutku naše nepripravljenosti lahko razpihali v požar. Prav zato je važno, da vse probleme obravnavamo odkrito in odprto, saj je naš sistem, ki je zgrajen na enakopravnosti de- Letosnji jubilantki iz Libne. lovnih ljudi pa narodov in narodnosti Jugoslavije, dovolj močan, da prenese vsak odkrit dialog. Izkušnje s Kosova nas učijo, kam lahko pripelje podcenjevanje in prikrivanje nezadovoljstva, ki ga sovražniki naše ureditve kaj hitro izrabijo. Vsekakor težka gospodarska in politična situacija doma in v svetu zahtevata stalna prilagajanja in ukrepanja, moramo pa biti previdni, da ne bi nekateri administrativni ukrepi, ki jih sedaj sprejemamo, kratili samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov in utirali pot nazaj k centralizmu in etatizmu. 9. kongres ZKS, ki bo od 15. do 17. aprila v Ljubljani, bo v resoluciji strnil vsebino dosedanjega dela ZKS in dal smernice slovenskim komunistom, da se bodo še bolj kot doslej vključevali v reševanje gospodarske in politične problematike v Sloveniji in Jugoslaviji. Prevladati morajo napredne ideje, ki bodo krepile jugoslovansko federacijo na ustavni osnovi, in prispevale k temu, da bodo delavci povsem obvladali rezultate svojega sedanjega in minulega dela. N. S. evidentiranje prihodov in odhodov je nujno Velikokrat rečemo, da so naše rezerve še v izrabi delovnega časa. Ob tem si prizadevamo za zmanjšanje bolniških, za disciplino na delu in po- dobno. Vendar bi morali tudi vsi proizvodni TOZD posvetiti več pozornosti samim prihodom in odhodom iz dela. Sicer je bilo tudi o teh izgubljenih „minutkah“ že precej rečenega, vendar doslej še vse premalo storjenega za poostritev odgovornosti oz. za vodenje evidence prihodov in odhodov. Delavci TOZD Commerce v Novem mestu in delavci skupnih služb smo se odločili — zaradi narave dela, ki nam to omogoča, pa tudi zaradi večjega izkoristka delovnega časa - preidemo na premaldiiv delovni čas in s tem uvedli z uporabo ure tudi točno evidenco prisotnosti na delu. Evidenca pa bi bila nujno potrebna tudi v proizvodnih TOZD. Na podlagi žigosanja kartic bi lahko ob seštevku ur ob mesecu dokazovali tudi upravičenost osebnega dohodka. Saj v primerih, ko delavec ni dosegel mesečnega fonda ur tudi ni upravičen na celotni osebni dohodek, hkrati pa sledi tudi disciplinski postopek. Ob spremljanju prihodov na delo v TOZD Libna so v treh mesecih ugotovili, daje bilo kar sto zamud, v večini primerov pa je bil naveden vzrok, da je delavec zaspal. Tako ležeren odnos, na katerega bi gotovo naleteli še kje, se ponavlja le zato, ker ni ukrepov, teh pa ni ker ni točne evidence. Zavedati se moramo, da prejemamo osebni dohodek le za delo in opravljene delovne ure, če pa teh ni, bi moral - poleg že omenjenega disciplinskega postopka — slediti manjkajoče ure tudi ustrezno nižji osebni dohodek. dopolnitve srednjeročnega načrta Delavski sveti vseh Labodovih temeljnih organizacij so že sprejeli sklepe o pričetku postopka za spremembe in dopolnitve planskih aktov za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Aktivnosti za spremembe in dopolnitve srednjeročnih planskih aktov so po naši domovini stekle zaradi premajhne usklajenosti teh med organizacijami in skupnostmi glede na realne razvojne možnosti in seveda zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja. Republiška in zvezna resolucija za leto 1982 že opredeljujeta zožanje materialnih okvirov in znotraj teh novih možnosti, se morejo znajti tudi naši srednjeročni plani. Ker so se izhodišča za plan tako hitro in korenito menjala, bomo morali do 30. junija speljati postopek novih rešitev. V naši delovni organizaciji lahko rečemo, da smo srednjeročni plan zastavili zelo realno in prav zato tudi dokaj neambiciozno. Ob sedanjih aktivnostih bomo izpostavili nekatera področja za katere menimo, da bi le morali stopiti naprej z večjimi koraki. Rešitve za realizacijo pa bomo morali poiskati predvsem v boljši organizaciji dela. Predvidoma bomo ob aneksih k srednjeročnemu planu izpostavili predvsem zaposlovanje, izvoz, sodelovanje s kooperanti oziroma čvrstost odnosov s temi pa nekatere prostorske rešitve in podobno. Prav vsi delavci moramo ustvarjalno sodelovati pri kreiranju izhodišč ob aktivnostih, ki so stekle za dopolnitve in spremembe srednjeročnih planov v naši delovni organizaciji. Pri iskanju novih, še boljših rešitev pa je pričakovati še posebno vključevanje članov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. dve delavki iz laboda delegatki na kongresu Na devetem kongresu Zveze komunistov Slovenije bosta sodelovali kot delegatki kar dve delavki Laboda. V delegaciji novomeške občine je tovarišica SONJA KASTELIC, vodja naše knjigovodske službe, v ptujski delegaciji pa je tovarišica ZLATKA PEVEC iz Delte. Sodelovati na tej osrednji manifestaciji slovenskih komunistov je velika in redka priložnost, zato želimo obe delegatki predstaviti delavcem Laboda. SONJA KASTELIC je rojena 17. januarja 1956 v Novem mestu. Od leta 1979 je zaposlena v Labodu kot vodja knjigovodske službe, ob delu pa študira na VEKŠ. Je mati pet letne deklice, ob obveznostih na zahtevnem delovnem mestu in doma pa se zelo aktivno vključuje v družbenopolitično delo. Je predsednica naše delegacije za Zbor združenega dela, delegatka v delavskem svetu DSSS in članica sekretariata naše 00 ZK. Članica Zveze komunistov Slovenije je od leta 1975. Na devetem kongresu bo tov. Kasteljčeva sodelovala v komisiji, ki bo govorila o vzgoji in izobraževanju, v zelo delavnem predkongresnem obdobju pa se je aktivno udeleževala številnih tematskih razprav. Najin pogovor je stekel dan po razpravi na temo ,,Pri dobivanje in razporejanje čistega dohodka11 ki je naši delegatki že po profesiji pa tudi sicer zelo blizu in znotraj katere je vedno zelo ustvarjalno sodelovala. Ob tej temi je razprostrla vprašanje odnosov ★■K******************** | POKROVITELJSTVO J ★ * * Labod je prevzel pokrovi- * * teljstvo nad razvitjem prapo- * *ra borcev V. slovenskega J ■k partizanskega bataljona-k +NOV - 1. dolenjskega bata-* *ljona. Razvitje prapora bo v* k mesecu maju. k k tlt ********************** med dobavitelji, proizvodnjo in trgovino, za kar pa meni, da bi se — v našem primeru -vendarle morali dogovoriti v branži sami. Prav tako zavzeto govori naša delegatka o področju izobraževanja in vzgoje, kjer smo sicer nekaj let nazaj intenzivno skrbeli za zgradbe, manj pa za kvaliteten kader pa tudi za nagrajevanje teh, ki delajo z mladimi, ki jih vzgajajo, ki jih učijo vrednotiti delo . . „Škoda,“ pravi tov. Kasteljčeva ,,da smo šele pred kongresom začutili odgovornost glede palete vprašanj, štiri leta po zadnjem kongresu pa smo več ali manj mirovali. Resolucija je odprla veliko vprašanj in nas obvezala. Gotovo je bilo tudi veliko storjenega, vendar prav tako gotovo tudi veliko ni bilo izvedenega. Zagnano aktivnost je čutiti le okoli kongresa, vmesni čas pa ni dovolj izkoriščen. Sicer pa se moramo prav vsi zavedati, ne le člani ZK, da so stališča kongresa obvezujoča in da moramo po kongresu začeti široko kontinuirano in zahtevno delo, ki nas bo edino peljalo v lepšo in ugodnejšo prihodnost. Za našo delovno organizacijo lahko rečem, da smo dokaj prizadevni, da nenehno iščemo kvalitetnejše rešitve v naših odnosih, med temi pa velja poudariti samoupravni sporazum o pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka s katerim smo dosegli, da smo v skupnem dohodku povezane vse TOZD, s tem se krepi pripadnost delovni organizaciji, vse bolj pa odpadajo kupo-pro-dajni odnosi.11 Tako je razmišljala naša delegatka v najinem kratkem pogovoru, saj je še posebno v tem predkongresnem času vsaka minuta takorekoč strogo namenska. L. J. Delegat na 9. kongresu ZKS v Ljubljani od 15. 4. 1982 do 17. 4. 1982 je tudi delavka TOZD DELTA Ptuj tov. PEVEC ZLATKA. Na kratko želimo predstaviti tov. Pevčevo delavcem Laboda: Rojena je leta 1951. V TOZD DELTA se je zaposlila leta 1970, kot priučena šivilja. Član zveze komunistov je od leta 1977 dalje. Pri izvrševanju delovnih nalog je disciplinirana. Normo trajno dosega oziroma presega — prizadeva si za dobro kvaliteto izdelkov. Vsa leta zelo aktivno dela v samoupravnih organih TOZD in v družbenopolitičnih organizacijah. V obdobju od 1978-1980 je bila predsednica 10 OOS. Sedaj je član izvršnega odbora osnovne organizacije in namestnik predsednika Občinskega odbora tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije. Za prizadevno delo v sindikatu je v lanskem letu dobila srebrni znak sindikata. V obdobju 1979—1981 je bila član aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. Je namestnik sekretariata OOZK in član sekretariata. Da bi lahko naloge čim bolj dosledno izvajala se je odločila za idejno politično usposabljanje in končala 3-mesečni seminar Teorije in prakse marksizma. Zelo aktivna je v delavskem svetu, kjer dosledno zastopa interese delavcev. Prav tako je bila izredno aktivna v delegaciji SIS za zdravstvo. Zaradi njene aktivnosti je bila v letu 1979 izbrana za najboljšo samoupra vij alko TOZD. Tov. Pevčevo smo prosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Zanimalo nas je kako se osnovna organizacija zveze komunistov v TOZD in delegatka sama vključuje v predkongresne aktivnosti? „Menim, da se je osnovna organizacija ZK aktivno vključila v razpravo o kongresnem gradivu. Pri tem smo ocenjevali tudi razmere v TOZD, zlasti organizacijo dela, kako doseči večjo produktivnost in delovno disciplino. Prav tako aktivno se vključujemo v konkretne naloge pred in v času kongresa slovenskih komunistov, to je: — udeležba na raznih prireditvah v počastitev 9. kongresa — organiziranje tradicionalnega pohoda „Po poteh revolucije11 v Mostje. Tudi sama se vključujem v vse aktivnosti, zlasti pa se seznanjam z osnutki kongresnih dokumentov. Moram poudariti, daje gradiva veliko in da je besedilo dokaj strokovno.11 Zanimalo nas je, če je OOZK že sprejela stališče na osnutek resolucije in osnutek sprememb in dopolnitev statuta ZKS? „Na zadnji seji smo razpravljali o vseh predlaganih spremembah in sprejeto je bilo stališče, da spremembe podpiramo11. In kaj pomeni biti delegat na kongresu? „To je velika naloga, ki me obvezuje, da se še bolj aktivno vključim v vse razprave in predkongresne aktivnosti. Čim več želim „odnesti“ od samih razprav na kongresu’ ter o vsebini razprav in poteku kongresa poročati osnovni organizaciji. Upam, da bom zaupano nalogo zadovoljivo opravila.11 MIMICA MAGDIČ 9. KONGRES ZKS dobro pripravljeni na volitve v organe upravljanja Pred nami so volitve v organe upravljanja na ravni delovne organizacije in TOZD oz. DSSS. Naloge organov upravljanja v novem mandatnem obdobju bodo ob zaostrenih pogojih gospodarjenja še toliko zahtevnejše, zato je veljala evidentiranju še posebna pozornost. Čas, v katerem živimo narekuje maksimalno izrabo delovnega časa, visoko storilnost, kreativnost in delavnost. Vodilo ob evidentiranju možnih kandidatov za organe upravljanja tako v temeljnih organizacijah kot na ravni delovne organizacije, so prav te opredelitve. Zares moramo izbrati najboljše med nami, saj se moramo zavedati resnosti gospodarskega trenutka. Ob teh razmišljanjih pa ne smemo pozabiti tudi na misel našega glavnega direktorja tov. Bratoža, ki pravi, da pričakuje v času dogovarjanj demokratično kresanje idej in mnenj, ob sprejetih sklepih pa disciplinirano in strogo izvajanje teh. V tem smislu naj teče v bodočem mandatu delo naših samoupravnih organov od katerih pričakujemo žive programe dela in seveda na podlagi teh tudi živo delo. Precej je bilo tudi razmišljanj o izobraževanju delegatov. Tokrat bi posvetili več pozornosti našemu internemu izobraževanju, ki naj bi delegate obogatilo s konkretnimi usmeritvami glede akcije same, ne pa zgolj s teorijo. Poglejmo kako so stekle priprave na volitve v organe upravljanja po posameznih sredinah: V TOZD LOČNA bo štel delavski svet enajst članov, medtem ko je imela doslej ta temeljna organizacija zaradi dvoizmenskega dela petnajst članov. S prehodom na dopoldansko delo je tudi njihov delavski svet manj številčen. Evidentiranje poteka po sindikalnih skupinah. Tako kot doslej bodo imeli tudi tokrat odprto listo, vendar odgovorne delavce na področju volitev dosedanje izkušnje učijo, da morajo prav s širokim evidentiranjem in poglobljenem delu v času priprav na volitve omogočiti, da kljub tej odprtosti liste ne bo porušena sestava organa. Ob zadnjih volitvah se je namreč pojavila prav ta težava, da sta izpadli dve delegatki iz ene sindikalne skupine. Seveda pa se ob enoizmenskem delu delavke med seboj bolj poznajo in ni več bojazni, da bi ta moment vplival na izid volitev. V TOZD COMMERCE šteje delavski svet devet članov. Specifičnost sestave organov upravljanja v TOZD Commerce je v tem, da jih sestavljajo člani obeh enot - ljubljanske in novomeške. Tako sta v devetčlanskem delavskem svetu dva člana iz ljubljanske enote Com-merca, v centralni delavski svet volijo ljubljančani enega člana prav tako v samoupravno delavsko kontrolo. Sindikat je pristopil k evidentiranju zgodaj, odločili pa so se za odprto listo. V DSSS smo zastavili zelo široko evidentiranje. Izvršni odbor sindikata je poslal po sindikalnih skupinah seznam članov z dosedanjimi funkcijami v organih upravljanja in s pregledom opravljenih manda- tov v teh. Tako bomo evidentirali delegate vsi delavci DSSS iz svojih skupin, kar je 10 OOS uvedel že pri volitvah v SIS in ZZD. Prav te izkušnje so pokazale, da je tak način evidentiranja najbolj demokratičen, hkrati pa je bilo razveseljivo, da smo nekatera imena za posamezne funkcije predlagali v veliki večini. Hkrati z evidentiranjem kandidatov za organe upravljanja, teče tudi evidentiranje kandidata za priznanje ..najboljši samoupravljalec“, ki ga najzaslužnejšim podeljujejo naši delovni organizaciji ob Dnevu samoupravljalcev. Tako široko zastavljeno evidentiranje prinaša mnenje slehernega člana našega kolektiva, ki je še posebno ob volitvah v organe upravljanja, bistvenega pomena. TOZD TIP—TOP ima enajstčlanski delavski svet. Sindikat je že začel v skladu z rokovnikom z evidentiranjem po delovnih skupinah. Ker je samoupravna delegatska dejavnost zelo razvejana, ima takorekoč sleherni član kolektiva že določene zadolžitve bodisi v sklopu samoupravnih interesnih skupnosti bodisi v sklopu posameznih komisij, odborov... Eno od vodil pri evidentiranju za organe upravljanja v tej delovni sredini je zato tudi upoštevanje števila zadolžitev in funkcij, saj se zavedajo, da se s preobremenjenostjo posameznikov ne da doseči kvalitete. Sicer pa v TOZD TIP-TOP lahko rečejo, da so se pripravljali na volitve v organe upravljanja že nekaj časa pred »uradnim začetkom" in zato menijo, da bodo dosegli zastavljen cilj — ustrezno sestavo organov upravljanja. V TOZD TEMENICA je tudi že steklo evidentiranje po sindikalnih skupinah in sicer s parolo: „V organe upravljanja predlagajmo najboljše delavce v svojih skupinah!" Delavski svet šteje enajst članov, od teh naj bi ostala v novem sestavu ena tretjina dosedanjih članov, kar naj bi omogočalo kontinuiteto dela tega najvišjega organa upravljanja. TOZD DELTA (poročilo tov. Mimice Magdič): Evidentiranje možnih kandidatov za organe upravljanja smo v TOZD Delta opravili skupaj z evidentiranjem možnih kandidatov za delegate samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Potekalo je vse leto 1981 in v začetku letošnjega leta. V teku so priprave na volitve in sicer: — sklicana je temeljna kandidacijska konferenca, kjer se oblikuje in določi kandidatna lista — volilna komisija opravlja naloge, ki so po rokovniku o volitvah v organe upravljanja v DO Labod in v TOZD navedene. V TOZD Delta bomo volili: — delegate delavskega sveta — delegate samoupravne delavske kontrole — delegate komisije za ugotavljanje odgovornosti — delegate delavskega sveta DO Labod — delegata v odbor za samoupravno delavsko kontrolo DO TOZD LIBNA Priprave na volitve tečejo po rokovniku. Delavski svet, ki šteje enajst članov in komisije, ki so bile v tem mandatu zelo aktivne, ostajajo številčno iste, evidentiranje delegatov pa poteka po sindikalnih skupinah. TOZD ZALA Tudi v Zali je bilo v času pogovora že vse nared, saj je bila opravljena tudi že temeljna kandidacijska konferenca. Pred tem se je sindikalna organizacija zelo angažirala okoli evidentiranja, zato menijo, da bodo tudi same volitve stekle tako kot si želijo. V TOZD Delta (na posnetku) in v TOZD Ločna so evidentiranje za organe upravljanja opravili skupaj z evidentiranjem momm za SIS in družbenojmlitično skupnost. razpis za poletno letovanje delavcev laboda Človek kar verjeti ne more kako naglo teče čas. Komajda smo objavili poročilo o letovanju v minuli sezoni, že objavljamo razpis za novo bližajočo se poletno letovanje. Ves ta čas ali pa bolj natančno rečeno od novega leta dalje pa letujejo naši delavci v domu Panorama na Ljubelju. Dobro zadeto - bi lahko na kratko dejal kar zadeva zakupa postelj v domu Panorama. Saj smo kar pridno polnili naše kapacitete in velikokrat smo si jih morali sposoditi oz. smo jih koristili še od drugih članov skupnosti na Ljubelju. Povedati moramo, da smo z letošnjim razpisom nekoliko pozni, toda ne po svoji krivdi, zato prosim, da to z razumevanjem upoštevamo. V naši delovni organizaciji Labod se dobro zavedamo, da so naši pridni delavci vsaj enkrat letno potrebni organiziranega počitka. Zato se vseskozi prizadevamo za povečanje števila počitniških kapacitet. Tako smo kakor smo že v začetku omenili, proti koncu leta 1981 že pridobili dva apartmaja (2x4 postelje) v domu Panorama na Ljubelju. Pri planiranju sredstev za nadaljni odkup kapacitet na Lošinju za leto 1982 se je ponudila možnost sodelovanja na področju rekreacijsko-počitniške dejavnosti s Tekstilno iz Ajdovščine. Po posebnem sporazumu je bilo dogovorjeno, da bo nam Tek-stina iz Ajdovščine ponudila sredstva za odkup preostalih rezerviranih ležišč. Na podlagi, tega smo že naročili izgradnjo objektov za letošnje leto, kateri pa ne bodo vseljivi do poletne sezone, ampak šele do konca leta zaradi težav v zvezi z iskanjem novega izvajalca del. V LETU 1982 BOMO LAHKO LETOVALI: V Nerezinah, na Malem Lošinju, kjer imamo na voljo 15 objektov - stanovanj in 6 garsonjer. Vsak objekt oz. družinska hišica ima na voljo spalnico z Hišica št. 104 v Nerezinah (foto Muhič) zakonsko posteljo in otroško posteljo, otroško sobo z dvema posteljema (v 7 objektih so pogradi), dnevni prostor z dvema pomožnima ležiščima, kuhinjsko nišo z vsem potrebnim za kuhanje in sanitarije s tušem. Pred hišicami so tudi pergole za gibanje na prostem ter nadstreški s trstiko za senco avtomobilom. S sabo morajo letovalci odnesti le posteljnino, to so rjuhe in prevleke za blazine, kuhinjske krpe in pa čistila. Vsaka garsonjera ima dva ležišča in otroško posteljo ter eno pomožno ležišče v prostoru za dnevno bivanje. Poleg tega ima tudi kuhinjo z vsem potrebnim za kuhanje ter sanitarije s tušem. Tri garsonjere imajo tudi balkon ograjen tudi z ograjo s katerega je čudovit pogled po naselju in po morju proti celini. Vsa potrebna živila lahko med potjo nabavite že v Opatiji ali Lovranu predno se boste popeljali s celine na otok ali v neposredni bližini naselja v malem prikupnem mestecu - v Nerezinah. Seveda, če pa morda ne bo v času vašega bivanja na morju vsega dobiti v trgovini v Nerezinah, pa boste izkoristili vaš izlet v mesto Mali Lošinj tudi za morebitni nakup. Počitniška sezona v Nerezinah bo trajala od 23. 4. neprekinjeno do 26.9.1982. V Savudriji, nedaleč oddaljeni od Portoroža in v neposredni bližini Umaga imamo na voljo za letovanje dom, v katerem so tri stanovanja. Stanovanje št. 1 ima spalnico s 3 ležišči, dnevni prostor z enim ležiščem in kuhinjsko nišo z vsem potrebnim za kuhanje. Poleg tega ima v souporabi sanitarije s stanovanjem št. 2. Stanovanje št. 2 ima sobo s 3 ležišči, sobo z enim ležiščem in kuhinjo z vsem potrebnim za kuhanje. Poleg tega ima v souporabi sanitarije in tuš s stanovanjem št. 1. Stanovanje št. 3 je v nadstropju in ima dve sobi, eno z dvema in eno s tremi ležišči, kuhinjo z vsem potrebnim za kuhanje in dnevno bivanje. Poleg tega ima še sanitarne prostore, kateri imajo vgrajeno tudi kopalno kad. Dom ima čudovito teraso z dveh strani, s katerih vas oko ponese v čudoviti svet voda in morja. Ob domu pa je tudi lep vrt s cveticami in figami, ki vas s svojim vonjem prepojijo. Tuje postavljen tudi roštilj na prostem, kjer lahko spečete ne samo ražnjičev in čevapčičev ampak tudi celega prašička. Da pa bi ga lahko zalivali z vincem ne z vodo pa so poskrbela trgovska podjetja „Trgo“ Umag iz Umaga, ki imajo tu v bližini tri svoie trgovine in mesnico. Tu dobite vse potrebno za kuhanje, zato je ta skrb odveč. Pa tudi v Umagu si boste lahko nakupili, ko boste šli na izlet s svojimi otročki, katerim boste privoščili vožnjo z vlakom po obali S sabo pa le morate vzeti prevleke za blazine, rjuhe in kuhinjske krpe in za začetek kakšno čistilo. Dom bo odprt približno od 10. 6. do 10. 10. 1982. V Čampu Pineta v neposredni bližini našega doma v Savudriji bomo imeli na voljo za letovanje tri počitniške prikolice. Dve prikolici imata po štiri ležišča, ena prikolica pa ima dva ležišča in eno otroško ležišče. Vse tri prikolice imajo tudi baldahine z vrtnimi mizami in stoli. Mala prikolica ima tudi pomožna ležišča, katere je možno postaviti pod baldahin. Vse prikolice so opremljene z vsem potrebnim za kuhanje. Kljub temu pa zaradi varnostnih razlogov ni najbolj priporočljivo kuhanje posebno živil, katerih čas kuhanja je daljši. Prikolice so priključene na električno omrežje, imajo pa tudi plin za kuhanje in po potrebi tudi za hlajenje. S sabo morate vzeti rjuhe, prevleke za blazine in kuhinjske krpe. Vse prehrambene artikle in pijačo lahko kupite v tgovinah, ki so v neposredni bližini. Prikolice bo možno koristiti pred pričetkom dekad in tudi po dekadah, če se bo za to pokazala potreba. V domu Panorama na Ljubelju imamo na voljo za letovanje 2 sobi. In sicer soba št. 4 ima na voljo 5 ležišč in soba št. 10 ima 4 ležišča v dveh prostorih. V prehodni sobi 2 ležišča in v posebni sobi dva. Po sobah so tudi mize s stoli za dnevno kramljanje. Vsaka soba ima v skupnih prostorih tudi svoj kuhinjski boks z vsem potrebnim za kuhanje, poleg tega so skupne umivalnice (moške in ženske) in sanitarije. Vsem gostom je na voljo jedilnica in klubski prostor, ki je lepo opremljen z mizami in sedeži ter barvnim televizorjem. S sabo morate vzeti rjuhe in prevleke za blazine. Kar pa zadeva nakupa živil in drugih potrebščin pa tole obvestilo: Živila lahko nabavljate v Tržiču, ki je 8 km pred Ljubeljem ali pa tudi v Podljubelju, ki je oddaljen samo 4 km, vendar kapacitete v svojih dekadah ter v vmesni dekadi in nekoliko še v zadnji, šesti dekadi, domu Panorama po predhodnem naročilu prejšnjega dne. Dom Panorama stoji na zelo zanimivi lokaciji za planiranje, sprehode, opazovanje gamsov in kozorogov, za izlete po Gorenjski in za izlete v sosednjo avstrijsko Koroško. Zato ne pozabite ponesti s sabo potnih listov (že zaradi kave). Dom je odprt vse leto — 12 mesecev. Vse dekade bodo kot običajno 10-dnevne, menjava gostov pa bo ob 8,00. uri zjutraj. Velja za vse objekte enako. In sedaj še o cenah letovanja: Po sklepu Izvršnega odbora Počitniške skupnosti Krško z dne 30. 3. 1982 je cena za letovanje v naselju na Lošinju 40.00 din dnevno. Cena velja za delavce delovne organizacije in za družinske člane (žena, mož, otroci). Za ostale člane - letovalce — pa je cena 140,00 din dnevno. Za tuje državljane in za delavce, ki so začasno zaposleni v tujini pa se zaračunava cena 280.00 din. Glede na določeno ceno za letovanje na Lošinju je Odbor za počitniško dejavnost naše delovne organizacije določil, da je cena za letovanje tudi v Savudriji, v prikolicah in na Ljubelju enaka kot v Nerezinah, razen male prikolice (2+1 ležišče), ki je cena 35,00 din za družinskega člana in za ostale 100.00 din. Poleg navedenih cen se plača še turistična taksa in zavarovanje, ki bo za obmorska letovišča cca od 8,00 do 9.00 din dnevno in 5,00 din za letovalce na Ljubelju. Tudi letos velja ustaljen režim plačevanja objektov in sicer v času poletne sezone to je od 20. 6. do 31. 8. se zaračunava za vsako hišico na Lošinju naj-menj za štiri člane, v garsonjerah za 2 člana, v Savudriji za 4 člane, v prikolicah 2x po 4 člane in v mali prikolici 2 člana ter na Ljubelju po 4 člane na enoto, čeravno je zasedba manjša. Če pa je zasedba večja, pa se zaračunava tolikim članom, kolikor jih letuje v posamezni enoti. Za otroke se plačuje ista cena kot za odrasle. Izven sezone pa se zaračunava letovanje po dejanski zasedbi. Po sklepu Odbora za počitniško dejavnost so razpoložljive kapacitete razdeljene po številu zaposlenih (okvirno). TOZD-i koristijo pripadajoče kapacitete v svojih dekadah ter v vmesni dekadi in nekoliko še v zadnji, šesti dekadi. V tej dekadi morajo koristiti predvsem režijski delavci TOZD. Tudi letos bo Del našega doma v Savudriji (foto Muhič) skozi celo sezono rezerviran eden ali dva objekta za nujen primer DO Labod. Po vskladitvi med TOZD so letni dopusti v naši delovni organizaciji po naslednjem razporedu: TOZD TEMENICA od 28.6. do 20. 7. TOZD ZALA od 5. 7. do 30. 7. TOZD TIP-TOP od 5. 7. do 30. 7. TOZD LIBNA od 1. 7. do 27.7. TOZD DELTA od 14. 7. do 9.8. TOZD LOČNA od 26. 7. do 17.8. TOZD COMMERCE IN DSSS po prilagojenem planu skozi celo sezono. Na osnovi planiranih dopustov so določene dekade in sicer: I. DEKADA od 26. 6. do 6. 7. 1982 V tej dekadi letujejo delavci TOZD Temenica, Tip-Top, Zala II. DEKADA od 6. 7. do 16. 7. 1982 V tej dekadi letujejo delavci TOZD Libna III. DEKADA od 16. 7. do 26. 7. 1982 V tej dekadi letujejo delavci delno iz TOZD Delta, Commerce in DSSS IV. DEKADA od 26. 7. do 5. 8. 1982 V tej dekadi letujejo delavci TOZD Delta V. DEKADA od 5. 8. do 15. 8. 1982 V tej dekadi letujejo delavci TOZD Ločna VI. DEKADA od 15. 8 do 25.8.1982 V tej dekadi letujejo delavci iz TOZD Commerce, DSSS, Delta in še iz drugih TOZD po 1 ali 2 objekta. Letovanje je možno tudi pred 26. 6. in po 25. 8. zato prosimo, vse tiste, ki lahko v tem času letujejo, da se za ta termin tudi prijavijo. Prijavnice, katere ste prejeli skupaj z glasilom željeno izpolnite in oddajte poslovnim sekretarjem v vašem TOZD. Za TOZD Commerce in DSSS pa zaradi sprotnega vsklajevanja oddajte v splošno službo DSSS tov. Muhiču. Ravno tako oddajte prijavnice v splošno službo za letovanje pred sezono in po sezoni in tudi za letovanje v VI. dekadi, to je v času od 15. 8. do 25.8.1982. Vse informacije in pojasnila v zvezi z letovanji dobite v splošni službi pri tov. Muhiču. ROK PRIJAV ZA LETOVANJE JE 4. 5. 1982. MUHIČ JOŽE Priimek in ime Stalno bivališče TOZD oz. DSSS PRIJAVA ZA LETOVANJE Priimek in ime vseh prijavljenih roj. podatki sorodstvo Kraj letovanja — objekt — prikolica ah Obdobje letovanja ali Prijavnico oddajte tajništvu TOZD oziroma splošni službi najpozneje do 4. maja 1982 Zavezujem se. da bom stroške letovanja poravnal po navodilih organizatorja. V .............................dne .................. 1982 Lastnoročni podpis Iz proizvodnje TOZD Ločna nnnp 82 za večjo požarno varnost Gotovo lahko vsi potrdimo, da je dobro in prav, ker smo v naši republiki za letošnjo vse-družbeno akcijo Nič nas ne sme presenetiti ’82 vključili tudi aktivnosti za zagotavljanje večje požarne varnosti in zaščite družbenega premoženja. Ni toplejših mesecev v katerih ne bi požari uničili celih kompleksov gozdov, veliki požari goltajo skladišča, tovarniška poslopja, blagovnice, v njih pa izginja družbeno, to je NASE, premoženje. Na področju požarne varnosti je potrebno mnogo močneje razviti družbeno samozaščito in vsem nam, ki nam kočno ne bi smelo biti vseeno, če to kar imamo in kar ustvarjamo požira ogenj — vcepiti občutno več zavesti, kje vse in na kakšen način moramo nenehno skrbeti za požarno varnost. Požar utegne izbruhniti kjerkoli, sleherni dan, na vseh področjih dela in življenja. Skoraj na nobenem delovnem mestu, na primer, ni mogoče reči, da tam ne more priti do požara, tudi doma ne. Zato se nihče ne more izvzeti iz boja proti požarom, iz skrbi za večjo varnost pred požarom. Noben posameznik v naši družbi pri tem ne more in ne sme stati ob strani. In da bi to dosegli v čim večji meri, oz. da bi to področje začeli intenzivneje vključevati v naše vsakdanje življenje, je bila skrb za zagotovitev večje požarne varnosti in zaščite družbenega premoženja letos vključena v splošno družbeno akcijo. Ne vzemimo je torej le kot akcij ona papirju! Število požarov nenehno raste, raste pa tudi zaradi njih nastala gmotna in gospodarska škoda. Leta 1979 je bilo v SR Sloveniji skupaj 1.221 požarov, v katerih je nastala materialna škoda v višini 104,213.165 din. Leta 1980 je bilo 1.391 požarov (14% več kot v letu 1979) z 274,358.587 din škode. V prvih desetih mesecih leta 1981 je bilo že 1.486 požarov (za 15 % več kot v istem obdobju leta 1980). Pretežna večina požarov je na ta ali oni način nastala zaradi malomarnosti, neodgovornosti in nepoznavanja oziroma nespoštovanja in nerazumevanja varnostnih predpisov in ukrepov, ki so, podobno kot na podrožju prometne varnosti, sicer dokaj natančni. TEŽIŠČNE NALOGE OZIROMA AKBIVNOSTI 1. V vseh delovnih in bivalnih okoljih je potrebno izdelati oziroma izpopolniti oceno požarne ogroženosti in načrte požarnega varstva. Ocena mora zajeti možna žarišča in vzroke nastajanja požarov v določenem okolju. Priprave za varstvo pred požarom so sestavni del aktivnosti vseh temeljnih samoupravnih subjektov ob prevzemanju tudi politične odgovornosti posameznih družbenopolitičnih samoupravnih skupnosti. Nosilci izdelave ocen ogroženosti so samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom ob sodelovanju z gasilskimi organizacijami, požarno inšpekcijo, štabi za civilno zaščito in drugimi družbenimi dejavniki s področja protipožarne varnosti. Neposredni nosilci načrtovanja aktivnosti so delavski sveti ali drugi organi upravljanja v TOZD, zbori stanovalcev in hišni sveti ter sveti KS ob strokovni pomoči gasilskih organizacij, upravnih organov za notranje zadeve, upravnih organov za ljudsko obrambo, samoupravnih stanovanjskih skupnosti itd. 2. Aktivnosti v okviru akcije je potrebno opredeliti v vseh temeljnih sredinah, tako da se okrepi dejavnost nosilcev pri načrtovanju in izvajanju preventivnih ukrepov na področju požarnega varstva in varovanja družbenega premoženja. Neposredni nosilci načrtovanja in izvajanja preventivnih ukrepov so SIS za varstvo pred požari skupno z gasilsko organizacijo, požarnimi inšpekcijami, civilno zaščito in drugimi. Pri tem bodo nosilci posvetili posebno pozornost usposabljanju, seznanjanju in vzgoji delovnih ljudi in občanov, zlasti še mladine v vzgojnoizobraževalnem procesu. 3. Na osnovi izdelanih požarnovarnostnih načrtov je treba v vseh okoljih začeti z nadaljnjim in intenzivnejšim urjenjem ter usposabljanjem pripadnikov enot in delovnih ljudi ter občanov v primeru požara. Z načrtovanimi reševalnimi ukrepi v konkretnem delovnem in bivalnem okolju je potrebno seznaniti vse delovne ljudi in občane. 4.o V ozdih bodo skupaj s člani gasilskih enot opravili preglede in ugotovili, ali je poskrbljeno za požarno varnost ter zaščito družbenega imetja, in kako so delavci v proizvodnem procesu in delavci službe za zavarovanje družbenega premoženja seznanjeni z nevarnostmi in ukrepi za zagotavljanje varnosti in zaščite družbenega premoženja. O ugotovljenih pomanjkljivostih bodo seznanjali samoupravne organe v OZD in politi čnoizvršilne organe družbenopolitičnih skupnosti, da bodo le-ti v skladu s pristojnimi sprejeli ustrezne ukrepe. o Sodelovali bodo pri realizaciji občinskih programov in pri selektivnih nalogah v pokrajini oziroma občini. o Pred pričetkom sušnega obdobja bodo opozorili vse zainteresirane subjekte za izvajanje preventivnih ukrepov v gozdovih. o Sodelovali bomo pri pripravah za smotrno uporabo specialnih letal za gašenje gozdnih požarov. PO NAŠI OBRAMBI ženska moda iz pariza Prodajna, nabavna in kreator-ska služba so si ogledale sejem ženske mode „Pret a Porter“, na katerem rastavlja okrog petindvajset držav z približno štiristo razstavljalcev iz celega sveta in okrog osemsto razstavljalcev iz Francije. Ob tem je bil za nas — kreatorje zelo zanimiv bontigves paviljon in paviljon tkanin, kjer prikazujejo tkanine za naslednjo sezono 1983. V modo za leto 1982 se je vrnila svoboda s široko linijo in moda brez direktiv. Zelo veliko je širokih kril, nabranih v pasu iz bombaževine v kombinaciji s spodnjim krilom - bele barve -čipke. Zraven se kombinirajo bluze z robčki, volani in čipkami. Čipke in volane dajo prednost letošnji modi, predvsem pa široki nabrani rokavi’. Klasičnih modelov skoraj ni opaziti. Ta moda daje prednost fantaziji, ženskosti in upadljivo-sti. Še zmeraj je veliko hlačnih kril in pumparic v vseh različnih inačicah. Za mlada dekleta z lepimi nogami predvsem krajša krila — skoraj mini s tremi volani -španski stil. Ta krila prodajo pri vseh znanih pariških trgovinah, v rumeni, rdeči in tirkis barvi, material bombaževina. Veliko je širokih pasov. Krila in tudi hlače so v pasu nabrane, hlače so velikokrat 3/4, v vseh živih barvah, tako kot krila. Bombaž je na prvem mestu v tkanini. K vsem tem oblačilom se nosijo bluze, ki so zelo spremenile svojo podobo, vrnile so se v romantične čase v čase „Truba-durjev“. Linija širša, veliki ovratniki, široki nabrani rokavi, ki so velikokrat tudi samo do komolca. Poleg teh kril in bluz se nosijo telovniki prav tako iz bombaža, le v drugem tonu barve. Ta stil mode spominja na »Staro Ameriko". Med vzorci je veliko cvetličnih motivov in črt. Pri kostimih je še vedno zelo priljubljeni blezar v kombinaciji nagubanih kril in hlač. Material šantung, platno, in bombaž. Zraven se nosijo še vedno svilene bluze, ki so bogate z naborki, volani in pentljami. Plaščev za pomlad skoraj ni opaziti, razen dežnih plastifici-ranih, in plastificirani gabarden v trenceh stilu plašča. Zelo veliko je športnih bluzo-nov vseh različnih kreacij iz bombaževine, podloženo z frotirjem. Stoječi ovratniki, našiti žepi, rokavi od navadnih do nabranih. Barve: bela, rumena, rdeča, oker in tirkis. S tega vidimo, da je moda dala prednost: krilu, hlačam, bluzam, telovniku in športnim bluzonom. Ogledali smo si tudi paviljon tkanin, kjer rastavljalci in kupci delajo kupčije za naslednjo sezono 1983. Na velikih panojih so prikazane barve, ki so razdeljene v več skupin in to: barve marmorja - v to grupo spadajo: slonokoščena, marelica, rezeda zelena, cimet. Barve keramike: v to grupo spadajo: svetlo modri adt. neba, lavenda, jabolko zenela, malo sivo črne, kanarček rumena, temna lavenda, roza ter barve gline: oranž, koralna, rdeča. Ogledali smo si tudi moške modne barve: tobak, sivo zelena, siva, sivo modra, malo opečne. Survivai- Look Za praznik naše delovne organizacije je v TOZD Ločna zapel Ribniški oktet s prvakinjo ljubljanske opere Zlato Ognjanovič. prvi labodov veleslalom Malo dobre volje in pripravljenost za organizacijo, pa so stekle priprave za izvedbo 1. Labodovega veleslaloma. Zanimanja zanj je bilo dovolj, resnih kandidatov malo manj, še vedno pa dovolj za prevoz z avtobusom. Nekaj mest v avtobusu odstopimo za Trebanjce, zato gre Bojan z osebnim avtomobilom. Odhod iz Novega mesta ob 6.00 uri. Bili smo točni, kar je skoraj neverjetno. Milan prisopiha zadnji, pravi da bo pa na Zelenici prvi. V Trebnjem moramo pobrati še pet udeležencev našega izleta. Ustavimo se na priključku toda tile niso naši, mogoče nas čakajo na Petrolu. Vožnja do Zelenice je hitro minila, dobre volje ni manjkalo. Kratek ogled počitniškega doma Panorama, nato pa hitro na smučišče. Tu so nas pričakali udeleženci tekmovanja iz Ljubljane in Idrije. Navijači jo mahnemo kar peš. Strmina je huda, novozapadli sneg ovira hojo, udira se do kolen. Po petnajstih minutah hoje (nekateri so potrebovali 30 minut) smo ob progi. Močan veter in hud mraz ne preženeta navijačev od proge. Nestrpno pričakujemo pričetek tekmovanja. Še malo in prvi bo startal! Na startu gužva, nervoza, smeh, pogled navzdol po progi. Vsak pri sebi tuhta: „Ta vrata bom vzel malo bolj ven, druga malo bolj notri, pa bo že kako šlo“. Važno je le, da pridem do cilja! Samo, da bo proga izdržala“. START. Začelo se je. Skupina do deset let. Vsako po svojih možnostih, bučno navijanje staršev ob progi. Vsi srečno pridejo do cilja. Mnogi med njimi si progo krajšajo sami, drugi si jo daljšajo, toda vse to na sindikalni tekmi ni važno. Na cilju veselje, smeh, živ-žav. Vsak nastopajoči dobi leseno kolajno v spomin na 1. Labodov veleslalom. Druga skupina od deset let do petnajst let pokaže, da otroci smučajo bolje kot starši. Deklet ni veliko (glede na to, da smo ženski kolektiv) zato pa je borba med njimi najbolj zagrizena, divja. Pokazale so se že prve jame, treba je veliko spretnosti in hrabrosti, peljati preko jam do cilja. Če pa je bilo vse doslej le ogrevanje za navijače in nastopajoče, pa glavna atrakcija šele prihaja! Skupina moških 40 in več let pokaže kako smučajo Dolenjci. To še niste vedeli, imamo v Labodu najbolj vzornega šoferja na Dolenjskem in če bi bilo tekmovanje slučajno v znanju o cestnem prometu, bi dobil zlato kolajno. Start! Prva vrata so modra. Odlično! Toda glej vraga, druga so rdeča. Stop! Pogled levo in desno in šele na klic navijača „Saj si na snegu!” ponovno naprej. Toda kaj, ko so vsaka druga vratca rdeča. Ob izdatni podpori navijačev, veliki lovski sreči in dobri psihični pripravljenosti pripelje do cilja. Živ je, celje! BRAVO! Navdušenje se še ne poleže, ko je že drugi gams na progi. Sosed. Toda, kaj je to? Vsakih deset metrov se ustavi, pogleda levo, desno, gor in dol in naprej. Na cilju zvemo, da je doma pozabil kompas in da je čisto slučajno našel cilj. Kontrolorja spoznaš tudi na snegu. Če je tako prizadeven na delu kot na progi, zasluži oceno „10“. Start. Kontrolira vsaka vratiča posebej vsako luknjo posebej, se ustavi, zmeri temperaturo snega, vmes pa še testira trdnost proge. Proga postaja čedalje bolj mehka, jame večje, zunaj bolj mrzlo je. Skupina na startu vse manjša. Na cilju gužva. Klici „Kakšen je čas? “ „Ali sem prvi? “ Na štartu kamikaza. Koncentracija, še zadnji pogled na progo (varnost v podjetju mu je poklic). In start! Toda glej vraga. Koncentracija je bila prevelika, sploh ne ve, da je skozi cilj in tekmuje naprej do spodnje postaje žičnice. Progo si izmišlja sam. Še dobro da ni snega do Tržiča! Mnogi med nami so zjutraj odkimovali z glavo, češ, to je prestrmo, premrzlo, sneg je težak. Ne bo šlo! Na koncu pa so vsi zamudili na avtobus. Od navdušenja nad smučanjem, so pozabili na uro. Na cilj prihajajo zadnji tekmovalci. Na progi so fantje od petnajst do trideset let - polni moči. Konec! Zadnji je na cilju. Vsi smo zadovoljni - organizatorji, ker je konec tekmovalci, ker so vsi našli cilj, navijači, ker jih ne bo več zeblo. Zbrali smo se ob 15.30 uri pri avtobusu. Najbolj vztrajni bi se še kar smučali. Kar težko se poslovijo od smučišča, toda pokoriti se morajo večini, ki je že kar utrjena in težko pričakuje odhod avtobusa. Zelo razpoloženi se odpravimo proti domu. Vsi si želimo še več takih srečanj s še večjo udeležbo še iz ostalih TOZD-ov. Kljub manjšim pomanjkljivostim pri organizaciji (bila je pač prva), smo vsi zelo zadovoljni in si želimo „Kmalu nasvidenje"! Poročala sta: MARICA PRAZNIK BOJAN JERANČIČ sodelovanje na tekstiliadi Kot vedno doslej, se je ekipa DO Labod tudi letos udeležila tradicionalnega tekmovanja TEKSTILIADA v kegljanju. Tekmovanje, katerega pokrovitelj je bila letos Jutranjka iz Sevnice, je potekalo dva dni: 27. in 28. marca v hotelu Sremič v Krškem. Sodelovalo je sedem moških in sedem ženskih ekip (Tekstilana, Lisca, Beti, Novoteks, Trikon, Labod in Jutranjka). Žal naša ekipa ni bila najbolje pripravljena, zato tudi ni dosegla najboljših rezultatov. Problem je predvsem ženska ekipa, ki nima stalnih članic, in to kljub temu, da smo pretežno ženski kolektiv, kjer bi pravzaprav morala biti vprašanje moška ekipa, pa vendar je ravno obratno. Kljub temu smo v Krško odšli optimistično razpoloženi z željo, da dosežemo čim boljše rezultate. V soboto popoldne sta tekmovali ekipi Laboda in Novoteksa. Vsi smo se trudili, da podremo čim več kegljev, da bi bila tudi uvrstitev čim boljša. To nam je uspelo sicer le delno, sicer pa še čakamo na rezultate, ki bodo objavljeni kasneje. Zgoraj sem že omenila, da ekipa ni bila najbolje pripravljena. Vsekakor se pri nepripravljenosti ekip pozna tudi to, da za kegljanje ni pravega zanimanja kljub temu, da imamo organizirano kegljanje vsak ponedeljek od 17-19 ure na kegljišču Loka. Naj bo ta člankek tudi poziv vsem ljubiteljem tega športa, da se nam priključijo. V svoji sredi si želimo prav vse, ki jih kegljanje zanima. V bodoče bo potrebno sestaviti ekipo, ki bo treninge in delo vzela zares, saj bodo le tako tudi rezultati boljši. TONČKA KRANJ TOZD LOČNA ZAHVALE Na naslov dolgoletnega direktorja naše delovne organizacije, tov. Zdravka Petana prihajajo ob njegovi upokojitvi številne zahvale za sodelovanja z najboljšimi željami za v naprej. Med temi je te dni prispelo tudi toplo pismo trgovskega podjetja ..Robne kuče Beograd", s katerimi Labod že vrsto let zelo uspešno sodeluje.