^^ m prtinikoV. U.ucd d*it7 Ssfrdaf* PROSVETA * . £ \ » ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdnllkl in uprsvnlikl prostorli ae»7 South Uwndals A v s. i Off les of Publication t IM7 South Uwndsls A »s, x Tslsphons. Rockwtll 4904 • Cena li«U je 96.00 mmttm Jmmmn M. 1»U. ml Um >m> mttUm CM—». 11*—4k under Um ¿et «I Cmctcm «rf Mtnk t. im. ciocAoo. iLU Četrtek. 1 marca (march e>. imi Subscription 96.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 46 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In section 1103, Act of Oct. 8. 1917, authorised on June 14, 1919. zahteva aze od Rumunije! Iiktator Antonescu tklical sejo kabineta fÄLIJANSKt i bombardirane BELGRAD. 6. marca.—Tukaj -, visoki diplomaiični krogi so li informirani, da jo sovjofska Kija jahlevala od Rumunijo koišen odslop vainlh pomorih b«i ob Črnem morju, da «o U «hleve siavljono v obliki limita in da jo rumunskl dlk-tor Ion Anlonoscu takoj po rejetju ullimala sklical iand-itjo članov svojega kabineta, monescu m jo nekaj ur prej ail y Bukarešto z Dunaja, kjer konieriral z maršalom Goorln-nemškim letalskim mini- rom. V Belgrad dospela poročila šo bila potrjena, toda dlplo-ije io uverjeni, da bo Stalin dviel golovo korake, ker jo mika oborožena sila okupirala »Igarijo. Rumunija Jo moblli-rala armado milijon moi In ¿Ji del te se že nahaja ob roki ttl na nasprotni strani sovjoi' oborožene silo. MENE. 6. marca.—Angleški talci so včeraj uprizorili dva mbna napada na Italijansko ne ladje na Jadranskem mor-Eden je bil izvršen na ladja, so se nahajalo v bližini Chl-tre, drugi pa na ladjo, zbrano Valoni, Albanija. Anglošl so ičili devet italijanskih bolnih al. ki so čuvala bojno morna- 0. ,— Jerlin, 5. marca.—Posadka an-skili mornarjev se je izkrcala nekem otoku v bližini norveška obrežja in zajela nekaj mških in norveških jetnikov, oča uradna časopisna agentu-DNB. Nekaj ur pozneje so itfleži zapustili otok. oročilo dostavlja, da so se Igleii izkrcali na otoku po mbardiranju ribiških ladjic, so se nahajale ob otoku. Koli-Netncev in Norvežanov so za- 1. poročilo ne omenja. Kairo, Egipt, 5. marca.—An-ške čete so obkrožile Abesini-na vseh straneh in Italijanom, w nahajajo tamkaj, preti uni-f>je, poroča vrhovno povelj Angleži so včeraj okupirali nadaljnji mesti v italijan-Somaliji. To sta Baidoa in loburti, ki ležita 170 milj se-rno "d Mogadiscia, glavnega ^ Somalije, ki je padlo zad-Ndl i. Ci-neral Alan G. Cunningham, vni P"vcljnik angleške obodne sile v vzhodni Afriki, je " istično jurisdik-«sedenimi pokrajinami jomaliji in Ahesiniji, katere l)rt'J vladali Italijani. Prodaj* Jt. bila objavljena 'lavnem mestu Kenje - k-.Ionije. Ta uključuje ^gotovih, domačinom, da »"i" nacil«.Movani, če se bodo kim odredbam. 5 marca.—Grške čete J '"»»•' v gorovju na central-'¿anski fronti Japonska zagoto- _ gtiji Angleški interesi na Daljnem vzhodu . niso ogražani London, 5. marca.—Japonski poslanik Mamoru Šigemitsu je zagotovil premierja Churchilla, da Japonska ne ograža angleških interesov na Daljnem vzhodu. Zagotovilo je izrekel na konferenci s premierjem, ki je trajala pol ure. Dobro informirana angleška časopisna zveza pravi, da je zagotovilo značilno, ker je bilo podano po izjavi avstralskega premierja R. G. Menziesa, da je prijateljstvo med Anglijo in Japonsko možno. Menzies je nedavno dospel v London. Poroča se, da je? poslanik Šigemitsu izročil Churchillu odgovor japonskega zunanjega ministra Matsuokoja na britsko noto, s katero je premier zavrnil aponsko ponudbo glede posre-ovanja za mir v Evropi. Šigemitsu je informiral premierja, da Japonska ne bo storila nobenega koraka, ki bi ogražal brit-ske interese na Daljnem vzhodu. Ona bo še nadalje vodila po-itiko, katere namen je preprečitev raztegnitve evropske vojne na Azijo. di .ho včeraj uje 'janov, zaplenile dva strojnic, pušk ter Mirim streliva in druge- 16:> lun tka I ' ';i »'•■•'«■ríala; pravi po- DOVolttM |Arv|,. j,, M n i k r(a Kkirrii v lUrfak Rur» poveljstva. |/unanji minister An " general John Dill hiit.sk»-ga .irmadnoga '••hujfta i «/.govore Mlit«-]Ji v Atenah. Ti 1 večjo angleško ""¡tijTi potrebuje kot v"Ji» situacije^ na " " ijske okupacije tri Ihi ?». iWor ' '■» Tu je bilo na ' 1'alijani sestre-I« ta la v spopa "> albanskimi fron k leUlci so bom ß'*ke pozicije in muca—Roji nem Vlada odredila , obnovitev obrata Člani unij ADF protestirajo TURŠKA VLADA ZAVRNILA HITLERJEVO PONUDBO Washington. D. C.. 5. marca.— Vojni department je posegel v jurisdikcijski spor, ki je ustavil gradnjo naprav na vojaškem letališču v Daytonu, O. Odredil je, da Penner Corp., ki je dobila kontrakt za konstrukcijo naprav, takoj obnovi obrat. Za to korporacijo delajo člani unij CIO. Vojni department je ignoriral protest stavbnih unij ADF, ki so oklieale stavko. Prvič se je zgodilo, da so federalne avtoritete direktno posegle v jurisdikcijski spor med unijami. V formalni izjavi vojni department naglaša, da je pogodba med unijo CIO in korporacijo veljavna. Iz tega razloga mora biti obrat takoj obnovljen. Milwaukoo. Wis.. 5. marca.— Pogajanja med avtno unijo CIO in Allis-Chalmers Mfg. Co. glede končanja stavke, ki traja že šest tednov, so se ponovno razbila, ko so voditelji unije odklonili kompanijski načrt glede izravnave konflikta. Senatorji apelirajo za podporo Debata o Roosevelto-vem načrtu bo kmalu zaključena Washington. d. c.. 5. marca.— Senatorji, ki vodijo opozicijo proti Rooseveltovemu načrtu za večjo pomoč Veliki BriUniji, so sinoči apelirali na javnost za podporo. Državljane so pozvali, naj poplavijo kongres s protesti, obenem pa so ponovno udarili po Rooseveltovi administraciji in ponovili obdolžit ve, da potiska deželo v vojno. Splošna debata o Roosevelto-vem načrtu bo najbrže danes zaključena. Govora boeta imela še dva senatorja, nakar se bo pričela razprava o amendmentih, ki so jih sestavili zagovorniki in nasprotniki načrta. Pristaši Roosevcltove admins-tracije pravijo, da bo načrt sprejet z veliko večino glasov kljub opoziciji, katere vodja je senator Burton K. Wheeler, demokrat iz Montane. Ta ima na svoji strani samo 32 senatorjev. On je včeraj ponovno nag lasi 1, da Roo-seveltov načrt ograža usodo Amerike. ' Chicago, 5. marca.—Unija Farm Equipment Workers CIO je zapretila z raztegnitvijo stavke na nadaljnjo tovarno International Harvester Co. v West Pullmanu. Stavka bo oklicana, če ne bo kompanija sprejela unijskih pogojev glede končanja stavke v štirih tovarnah, ki so zdaj v teku in v katerih je zavo-jevanih okrog 13,000 delavcev. V Washingtonu, D. C., se poganjanja med uradniki Harvester Co., uradniki unije in federalnimi posredovalci nadaljujejo. Doslej se še ni pokazalo nobeno znamenje, da bo konflikt kmalu izravnan. Anglija hoče razgovor z Jugoslavijo Regent Pavle v Sloveniji Belgrad. 5. marca.—Premier Dragiša Cvctkovič in zunanji minister Aleksander Cincar-Makovič sta dobila apel od angleškega poslanika R o n a 1 d a Campbella, naj se takoj sestane-ta z njim na pujni konferenci. Campbell se je pravkar vrnil v Belgrad iz Aten, kamor Je jx>lo-tel z letalom na sestanek z angleškim zunanjim ministrom Edenom. I reki minieter odpotoval v Ameriko Dublin, Irska, 5. marca — Frank Aiken, minister za koordinacijo obrambe, Je danes zapustil to mesto in odpotoval v Ameriko. Pojasnjeno je bilo, da se bo pogajal glede pošiljanja ameriškega orožja Irski. šklh bombnikov so se včeraj ponovno pojavili nad mesti South Walesu. Vrgli so mnogo bomb, ki pa niso povzročile posebne škode Nekaj bombnikov se Je pojavilo tudi nad Londonom, ki pa niso meUli bomb. Admiraliteta je naznanila, da so Nemci potopili v tednu, ki se je končal 24. februarja, nekaj angleških parnikov, katerih skup-- na tonaža Je znašala 60,868 ton. Nacijski krogi svare Grčijo VA2NA POSVETOVANJA V BEL-GRADU Ankara. Tur&ja. 5. marca.— Člani vlade so se sestali na izredni seji potem, ko je turški predsednik Ismet Inonu prejel osebno poslanico od Hitlerja. Ta je vsebovala zagotovila, da bo Nemčija čuvala turške interese, če se Turčija pridruži osišču. Poslanica je bila dramatično isro-čena turškemu predsedniku po petih članih nemške misije, ki so dospeli z letalom v Ankaro. Do-znava se, da je poslanica vsebovala apel, naj Turčija posreduje v vojni med Grčijo in Italijo. Iz zanesljivih virov poročajo, da je Turčija zavrnila Hitlerjevo ponudbo in apeL Hitlerju je dala razumeti, da ostane nezavojeva-na zaveznica Velike Britanije. Hitlerjevi emisarji so baje zagotovili Turčija, da ji ne preti nobena nevarnost s strani Nemčije. Slednja ji hoče prav za prav pomagati. Zagotovilo o pomoči je bila poteza, ki naj bi preprečila vstop Tilrčije v vojno na strani Anglije. Izredne seje kabineta, na kateri je bila razprava o Hitlerjevi ponudbi, se je udeležil tudi feldmaréal Fevzi Cakmak, šef turškega armadne-ga štaba. Turška ministra za notranjo obrambo in notranje zadeve sta po seji odpotovala v Istanbul, da si ogledata glavne obrambne točke v evropski Turčiji. Od tam bosta šla na mejo ob Bolgariji, da pregledata tamkajšnje utrd be. B o r 11 n, 5. marca.—Nacijski krogi so sinoči opozorili Grčijo, ''da ne more služiti dvema gospodarjema." Opozorilo je bilo tudi svarilo, da bo Grčija trpela posledice, če se ne bo uklonila pritisku in sklenila premirja Italijo. Isti krogi so naglasill, da je prijateljstvo med Nemčijo in sovjetsko Rusijo trdno, čeprav je slednja okrcala Bolgarijo, ker je dovolila vstop nemškim četam na svoje ozemlje. Dalje so pou darili, da nemška armada v Bolgariji ni okupacijska, temveč zaščitna. Nacijski tisk spet objavlja poročila o sabotaži v Jugoslaviji Med drugim omenja eksplozijo v čistilnici olja v Zagrebu. Tisk trdi, da so to povzročili angleški «gentje. Slične obdAlžitve so Île izrečene glede Rumunije in ¿Igarije, preden so nemške čete zasedle državi. Uradna časopisna agentura Tokio čaka na francoski odgovor Premirje med Siamom in Indokino bo podaljiano Tokio, S. marca.—Petalnova vlada v Vichyju še ni dala odgovora Japonski, ali sprejme ali zavrže pogoje glede izravnave spora med francosko Indokino in Siamom. Pogoje je predlošila Petainu tokijska vlada. Charles Arsene Henry, francoski poslanik v Tokiju, je informiral japonsko vlado, da ie ni prejel navodil iz Vichyja. Kakor hitro jih bo dobil, se bo oglasil v uradu japonskega zunanjega ministra. Navodila morajo priti iz Vichyja danes. Ca ne bodo prišla, bo morda premirje med Indokino in Siamom podaljšano. Siamska vlada zahteva valike koncesije od Indokine. Te uklju-čujejo med drugim odstop pokrajin, ki obkrožajo provinco Cambodijo. Premirje je bilo sklenjeno pred nekaj tedni in i tem so bile bitke v obmejnih krajih med siamskimi in indo-kinskimi četami, v katerih sta obe strani utrpeli velike izgube, ustavljene, -i Velika Britanija pretrgala odnošaje z Bolgarijo Domače vesti NoV- grob starega pionirja Fleming, Kans.—Dne 27. februarja je umrl v tukajšnji naselbini in vseh okoliških slovenskih naselbinah dobro poznani Anton Skubic, star 72 let in doma od Šmarja pri Brežicah. Umrl je naglo; najbrže ga je Nadela kap na možganih, kaj^i našli so ga mrtvega v postelji. Bil je član društva 30 SNPJ in tudi član KSKJ. Bil je pionir v tej naselbini, v kateri je tivel 37 let In pied leti je bil aktiven druš-tvenik. Zapušča ženo in več odraslih otrok. Is Clovolanda Cleveland.—Dne 3. t. m. Je v t*4fcišnict umrl Anton Hočevar, star 32 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše in tri brate. Regent Pavle se nahaja nn gradu Brdu v Sloveniji, nekaj milj stran od nemške meje, nemški poslanik Viktor von Heeren dnB je objavil« poročilo iz Bel-pa je dospel v Zagreb. Diploma- Krada di| je dr, Vladimir Matični krogi pravijo, da bo posla- ¿ek podpredsednik jugoslovan-nik spremljal regenta, ki jutri ^ vlade, sprejel nemškega po- odpotuje v Nemčijo, kjer se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Razpravljala bosta o pridružitvi Ju-goslsvije k osišču Rim-Berlin. Prej objavljeno poročilo se J-s glasilo, da bo Pavle odpotoval v Berlin in Um konferiral s Hitlerjem. Poroča se, da je Eden dal posebne instrukcije Csmpbeliu, p«) katerih se bo ravnal v slučaju vkorakanja nemških čet v Jugoslavijo. _— Nadaljnje odelovitve relifnih delavcev slanika Viktorja von Heerena na svojem posestvu. Na sestanku sta razpravljala o važnih zadevah. Poročila, da bi) Jugoslavija posredovala za mir med Grčijo in Italijo, še niso bila potrjena v Berlinu. Pooetritev kontrole ameriškega izvoza Washington, D. C., 4. mares,— Cez tretjine blaga, spadajočega v izvozno trgovino, ki predstsv-Ijs vrednost $4.000,000,000 letno, je podvržena kontroli v interesu narodne obrambe. Okrog 2500 predmetov in produktov je na kontrolni listi in U se stalno daljša. Omejitve nanašajo v prvi vrsti na izvoz blaga v Rusijo in na Japonsko. Konštantin Umansky, ruski poslsnlk v Ws-shingtonu, je imel voč konferenc Nemci so se naveličali vojne Pritožbe proti redukciji odmerkov živil Chlcago. S. marca.—Otto Stras ser, vodja Črna fronte, protlna cijske organizacije, je prejel po ročilo od enega izmed svojih glavnih agentov v Nemčiji o po ložaju v tretjem rajhu. Poročilo je bilo pbslsno Strasserju preko Turčije. Avtor poročila je gestapovec, tajni policaj, ki je bil transferi ran v Bolgarijo. Poseben sel Je odnesel poročilo v Istanbul, odkoder je bilo poslano Strasserju, ki se nahaja v Ameriki. Poročilo omenja med drugim, da je bojno razpoloženje med Nemci padlo na nizko točko in da nacijska propaganda ne more prepričati Nemcev, da a meri ška pomoč Veliki BriUniji ne bo imeU učinka na izid vojne. "Nemško ljudstvo s« ja naveličalo vojne, dočim nacijska strsn-ka dela na vse kriplja, da ojači vojno mašino," pravi poročilo. "Vojaki, ki se vračajo domov iz Norveške, Flandrije in Poljske, pripovedujejo o neuspelih poskusih invazije Anglije, ds so Angfeži izlili tone olja na morje, ga zažgali In da Je v ognju zgorelo na tisoče nemških vojakov Vojaki tudi pripovedujejo, da Jo 65,000 Nemcev padfo na Norveškem. Mnogo tisoč vojakov je utonilo, ko so Angleži nspadli In potopili transporU. Nemški konzuli na Švedskem plačajo za vsako dobljeno truplo 75 centov. Bolnišnico so natrpam* z nemškimi letalci, ki so si nakopali čudne menUlne bolezni. V soglasju z nacijskim načelom, da so inferiorni ljudje breme rajhu, je bilo mnogo bolnikov v umobolnicah umorjenih s pl< nom. do so v teh dobili prostor leUlci. Samo v neki umobolnici pri Monakovu je bilo na U način umorjenih 400 ooeb." Wsshington, D. C., 5. marca,— Uprava WPA je naznanila, ds bo nadaljnjih 584,000 delavcev, uposlenih pri gradnji relifnih projektov, odslovljenih v prihodnjih treh mesecih. Grsdnjs mno- t državnim podujnlkom W«lle-glh projektov bo usUvljens, ker a*m v zadnjih dneh. Poslsnlk se bo vsota, katero je dovolil kon- i j« pritožil proti rostrikcijsm, ki gres zs financiranje relifnih del.Uvirajo Izvoz ameriškega blsga v kmalu potrošena. ✓ Rusijo. Unija predloži zahteve Fordu Akcija, za odvr-nitev stavke Detroit. Mich.. 5. marca.—Koraki, ki naj bi preprečili izbruh stavke v tukajšnjih tovarnan Ford Motor Co., so bili storjeni. Avtna unija CIO je sesUvila zahteve in U bo v njenem imenu predložil kompanijl James F. Dewey, član spravnega odbora federalnega delavskega depart-menta. Ako jih bo Ford odklonil, Je stavka neizbežna. V For dovih tovarnah je uposlenih čez 90,000 delavcev. Zahteve uključujsjo priznanje unije ali pa pristanek na volitve glede reprezentaclje pri kolek tivnih pogajanjih, zvišanje plače za deset odstotkov, zaščito starostnih prsvic In odpravo priga-njaštva. Unija CIO je že obvestila državne avtoritete o stavki v smislu zakona. Dewey je izjavil, da bo pred ložil zahteve unije kompanijl na sestanku r. upravitelji Fordovih tovarn, Družba ima za $150,000, 000 naročil od federalne vlade. Unija Je že okupirala dve po slopji nasproti Fordovih tovarn v River Rougu, kjer bo glavni sUn voditeljev stavke, ko se bo ta začela. Podvzeti so bili že ko raki glede mobilizacije pikotov, ki bodo dblegall tovarne, Michael F. Wldman, direktor organizetortčne kampanje v For dovih tovarnah, je izjavil, da ima unija CIO večino med delavci On je dalje rekel, da se kompa nija lahko izogne stavki s pri znanjem unije. Ako se bo upira la, ne bo unija odgovorna za, posledice. Angleški delavci » se upirajo Minister Bevin naznanil mobilizacijo London. 5. mana.—Itesnl de lavskl nemiri lahko izbruhnejo mod pristan ličnimi delavci kot posledica opozicij* proti vladni ki kontroli pomolov In načrtu Poročilo dalje pravi, da se,določs, da ti delavci posUnejo Angleii v Jugoslaviji pozvani domov ... BELGRAD ODREDIL MOBILIZACIJO Solila. Bolgarija. 5. marca.— Velika Britanija Je danes pretrgala diplomatične odnošaje s Bolgarijo. Prelom je prišel, ko e angleški poslanik Goorge W. Rendel obiskal bolgarskega zunanjega ministra Ivana Popova, mu prečlfal deklaralijo In nato vprašal za potni Ust. Preden je šel v £unanji urad. ¿e Rendel namignil, da bodo angleški leUlci kmalu pričeli bombardirati bolgarska komunikacijska središča, ci ho pod kontrolo Hitlerjevih čet. Rendel je sestavil deklaracijo, katero je predložil bolgarski vladi danes zjutraj, po instrukciajh, katere je dobil od angleškega zunanjega ministra Edena, ki se nahaja v Atenah. Načelniki ho-andskega, poljskega in belgijskega poslaništva v Sofiji bodo zročili slične note bolgarski vladi z naznanilom o prelomu odnošajev .nakar se bodo odpe-jali s posebnim viškom iz Bolgarije. Dosnava se, da so bili Anglsži v Jugoslaviji pozvani, naj odpo-lujejo domov. To pomeni, da so britski krogi uverjeni, da sa bo Jugoslsvlja udala pritisku Nemčije in Italije ter se pridruiila osišču. Angleži so bili instruiia-nl, ruO odpotujejo Iz Jugoslavija v Solun, Grčija, in ud Um v Is-tlhmil, furčljs ^ Prelom med Veliko Britsnijo in Bolgarijo je prišel po 25 letih in petih mesecih. Odnošaji mod državama so bili pretrgani tik pred vstopom Bolgarija v prvo svetovno vojno na strani Nemčije in Avstrije, v kateri so bilo centralne sile in Bolgarija poražene. Slednja je Izgubila kot posledica miru, sklenjenega v Versalllesu, velik kos ozemlja. Bivši car Ferdinand, čigar «in Boris zdaj vlada Bolgarijo, je bil izgnan iz dežele, Ulica, po kateri je Rendel korakal v urad bolgarskega zunanjega ministra, Je bila natrpana nemškimi tanki, motornimi vozili in vojaštvom. Nacijske vojaške kolone se vale proti grški In turški moji od zadnje sobota, ko se je Bolgarija formalno pridružila osišču Rlm-Berlln, Rendel je prej informihal ameriškega poslanika Gen H. EarleJs o prelomu odnošajev, nakar Je slednji prevzel nadzorstvo nad angleškimi zadevami. Bolgarske čete, opremljene z orožjem, korakajo po sofijskih cestah, Čez sto lovskih loUl nemškega Izdelka, ki pa so dobila bolgarske znake, je zbranih na> novem letališču pri Sofiji. Oboroženi policijski oddelki pa-truljirajo sofijske ceste, da preprečijo komunistične demonatrs-cijr, ki lahko nastanejo kot posledica ukora, ki ga j* dobila Bolgarija iz Moskve, ker se je podala pred Hitlerjem in dovolila vstop' nemškim četam ns svoj«- ozemlje, Poročila iz Bukarešte m* glase, da so bil* ruske vojaške |MMtadke ojačane v Bo-sarsblii, ki leži na drugi strsnl reke Prut od |ai Nemcih okupl-rsna Kumunlje. Belgrad. 5. marca,—Naznanila mobilizaciji vsebujejo letaki, nemški prebivalci odprto prlto žujejo proti redukcijam odmerkov živil, vojni in na< IJŠki Ujni policiji. Jeze s« tudi, ker so očetje in sinovi rszkropljeni po vse) Evropi. Poveljnik nacljsk* tajni vladni uslužb*ncl. Poroča se, da je ttO odstotkov pristaniščnih delavcev proti taki kontroli. Delavski minister Krneat |ie vin je naznanil mobilizacijo pri stariiščnth delavcev. Ta se prte policije v Prusiji je bil napaden'^ prihodnji teden. Bevin j» na po nekem vojsku in obstreljen I gUsll, da Je mobilizacije potreb Pet milijonov tujih delsvcov ga- ns, da se pospeši razkladanje to-ra zdaj v Nemčiji. Mod temi sta vorov s pomikov, ki prihajajo v dva milijona frsneoskih vojnih1 »ngleške luk* Opozicija proti upnikov. Nemci no smejo imeti mobilizaciji je najvočjs v Gl*s Mb^ltfh stikov • temi deUvci. gowu. Slišijo se gro£nje o oklicu ki so se iiojMvill v Belgradu, Zagrebu. Ljubljani in drugih mestih. "Prijavite se za vojaško službo!" se glasi poziv. "Vsi moški, rojeni v dobi od I. 1891 do |. HlliJ, se morajo prijaviti do prt* liodnje nedelje, 9 marcs, za vojaško službo " stavk, dasl avtoritete trdijo, da so Je ve« »na delavskih unij In organizacij delodajalcev izrekla za Bevinov načrt, j _ K-' r n u d i n. ...................... PROSVETA Tli K KNLli.HTKN MKNT «.I.ANIMl IN I.ASTNINA HUlVKÄSSS KABOON* roorossfc JEUWOT* HU<«*< KsUmmI B»«*M lUrMr Or... W mmd »MliM* br KmuvU. NmM«IM u Ur»U+* 4ri»y «MM Chl«*«»> I. MM m lil» U t»! ^ II''" « »•«* ■ « I» Cterr. »7.M m U*.. »1.71 m m« tete; as ft Ud Ulitiirl>" r nta: t<# «J» Ui.lt*4 HtaUa (««^ ll.U-.r»! t,,., ( »„».u M M i»r «■•>*-»«<• «MM I' M p*r f«**tv« mm«trt*« j» m p»r |mf j. ^ K-fc«^-» In tu*ku*Z, Z *rm**M> fvrum* «-M»« UMrti-r, K MMMM ^»ii»»«-. ■ ----~----T A4»rrti.l«.r i*«m «• MTkkm.I Mk»uae»t»U (,,„,„ Ni*uMciu4 .rilcU« will IM M r*urwM lte*TKI> VUU3M Jsfsr+ rrrr T......««»«»w»*««*»*»******»**»»^ bau.« v M»""» »'• ,M,)' **** bmmlz* pomm«i. 4« «m i« • Mb MU«»« »Mafcl* m. MslM. »w.iu » pr"«^ * * - IM Demokracija in krona V Amer Slovencu čitamo, da ao nekateri biv-ftl in »edanji gl. odborniki KSKJ prejeli iz Bel-grada kraljevsko odlikovanje reda sv. Save in jugoslovanske krone. Ivan Cankar pripoveduje, kako so nekoč deže-vali "ordnl" avstrijske c. kr. vlade na Slovence in marsikdo^«mUS^^M^^ obvise- ^ ^ m j ^ lo svetlo znamenje na «uknji — se je v zadregi eea «S LC. u:.....- Kulturna prireditev Cleveland' čsnov v Detroitu Cleveland, O— Dana^ijf1 razburkani časi, kakršnih menda še ne pomni zgodovina, delajo človeka nervoznega in če človek ne dobi vsak teilen par ur spremembe — duševnega razvedrila, da se živci umirijo, ni nič čudnega; Če zboli. Najlepše zdravilo za umirjanje živcev je klasična glasba in lepo p^tje, kakor tudi gra, iz katere človek dobi pouk in se pošteno in neprisiljeno iz srca naameje. Cankarjeva ustanova bo pripeljala v Detroit v nedeljo, 9. marca, pevce Glasbene matice, ki bodo peli v četverospevu, dvo-spevu In solih. In sicer poznane In priznane pevce Louise Beleta, Franka Pluta, Johna Lubeta, Johna Nosana in Tončko Sim-čič, tajnico Naprednih Slovenk št. 137 SNPJ. V igri "Nevtralni Amor", ki jo je spisal Ivan Mo-ek, boate pa pela igralea in pevca od soc. Zarje Tony Perušek in Joaephine Türk. Anton Ep- vprašal: Kaj sem pa storil? Kakšnih misli in občutkov so naši odlikovan-ci glede tega, je njihova osebna zadeva. Ml jim tega niti najmanj ne zavidamo, lahko pa povemo, kaj bi mi storili, če bi po nesreči stopili pod kap, a katere lijejo "ordm" na desno in levo. Vseli bi pero v desno roko in napisali pošiljatelju "ordna" tole: Cenjena vlada! Čutimo, da si naredila pomoto. TI da ješ "ordne" le onim — razen če ti je za "ordne" toliko kolikor je pet krav za groš — ki služijo tvoji kraljevini, mi pa tega ne delamo, ker ne moremo služiti dvema gospodarjema. Mi služImo samo ameriški demokraciji in nikomur drugemu! Zavedamo se tudi, da tvoji "ordni" in ameriška demokracija nikakor ne gresta skupaj. Ker nam Je torej ameriška demokracija več kot tvoja kraljevina — ae ti prav lepo zahvalimo za tvoj. "orden", katerega ti vračamo s prvo pošto. Daj ga komu v starem kraju, ki je te reči bolj vesel kot je cigan belega kruha. Pa zdrava ostani!--- Če je laz bojno sredstvo— Pred tetini Je po Ameriki» završala vest, da je Vlada v Washlngtonu naročila milijon aH poldrugi milijon mrtvaških rakev za ameriške vojake. To je bil masten ocvirek za pacifiste, "aptzarje" in petokolonce! Saj je bilo jasno, da naročilo milijona rakev pomeni vojno, nič drugega kot vojno. In "vest" o rakvah je Šla kot plamen od bilke do bilke na preriji — od peto-kolonca do petokolonca, od "apizarja" do "apl-zarja", od pacifista do pacifista. Zadnji teden so odgovorni uradniki v federalni vladi izjavili, da je novica o milijon ali poldrugi milijon rakvah navadna izmišljotina. Nadalje so pojsitnili, da je bila "vest" skrajno absurdna. Za časa zadnje vojne, ko je imela Amerika tri milijone vojakov v aktivni službi, ni bilo nobene masne produkcije krst za ubite vojake; naročili ao le toliko krst kolikor mrličev . Je bilo pripeljanih domov, druge so enostavno sežgali na bojiščih ali pokopati brez krst. V mirnem času seveda, kadar umre vojak ali pomorščak v službi, mu ylada preskrbi krsto — toda absurdno je misliti, da jih bo letos ali prihodnje leto umrlo milijon. Pojasnitev je logična in ocvirek je padel pod mizo. Toda, dokler je bil na mizi, je bil imenitna propagandu zoper Rooseveltov načrt pomoči za Anglijo. Prvi ae je tega ocvirka poalu-žil senator Wheeler, kl Je demokrat. To poudarjamo zaradi tega, ker nekateri nafti bratje še vedno mislijo, da iMueda "demokrat" pomeni demokratsko stranko, kakršna je bila še pred desetimi leti . . Senator Wheeler je torej prvi vrgel laž o milijon rakvah v javnost in za njim so Joa pobrali vsi petokolonci, vsi "apizarji" in mnogo — so-ctaltstov-pacifistov, kajti z največjo rcttnobo je to laž objavil tudi Call, glasilo Thomasove »okle. Ne zamerimo toliko petokoloncem in "apl-zarjem", če m* |*»slu>ujejo lažnjlve propagande, kajti oni so /moJtu vsega, /•-!<> pa zamerimo Thomasovim socialistom, ki so veljali do nedavnega, da ae bojujejo s poštenimi sredstvi, da imajo še etična načela, da vsaj pri njih še velja, da "namen posvečuje sredstva" . . . tem. Po mojem mnenju so ta-1 Potem bo s pomočjo Rima zruše- ste videli, kako hitro se zaobrne iz dobrega prijatelja v zagrizena sovražnika v vojnem času. Karakterja bosta igrala Anton Eppich In Milan Medvešek. Kaj bo pa njima povedal podpisani, da se umirita in rffa zopet prijatelja, boste slišali v Delavskem domu na Livernois Ave. prihodnjo nedeljo. Vloge imata tudi John Cech In Frank Česen, ki boeta Igri pripomogla k boljši efektlvnosti. V imenu Cankarjeve ustanove in detroitsklh naprednih Slovencev vabim vas vse iz Detroita in okolice, kakor tudi iz Toleda, O., da posetite to prireditev v velikem številu. Duševnega užitka ji zabave bo za vse. Program se prične ob 2:30 popoldhe. Pridite! Louls Zorko. Detrolt pričakuje Cleveland-čanov Detrolt.—Ko se je pred leti med ameriškimi Slovenci pojavilo trenje "nesrečne" Cankarjeve šohe In kaj je bil on in lči> mu spada, so si ga hoteli lastiti oni, ki ao gajv^njegovem življenju zasmehovali ln sramotili. Pa se je pojavila mala skupina pridnih naprednih delavcev v Cleve-landu ln sklicala sestunek vseh resničnih prijateljev Cankarja, ki so mu postavili spomenik, živ spomenik. In tako se je brez vsa ke kričeče reklame rodilu revija Cankarjev Glasnik, ki je ponesla njegovo živo besedo nuni delavce trpine. Saj za te Je Cankar pisul in jih učil. Cankarjev Glasnik atopu v četrto leto svojega pohoda, zveat svojemu namenu in tudi zavedajoč se težav, ki ga še čakajo pri vršenju svoje misije. Odbor Can-kurjeve ustanove, njeni prijatelji ln somišljeniki so v teh letih izvršili veliko dela: pisali so, agi-tirali, prirejali predstave in zabave za to ustanovo, da so jo postaviti na zdravo finančno podlago; kajti naročnike ni mogočo dobiti kar čez noč, posebno ne, ker jo sprva bil vtla. da bo revija škodovala naprednim listom. Kasneje Me je Izkazalo, da jo bilo to zmotno, kajti tisti, ki prvimi naročniki CG in drugih listov niso odpovedali. Želja Cankarjeve ustanove je, da se z revijo seznanijo tudi druge naselbine. In tako je CU priredila lani par dobrih programov v Strabanu, Pa., v zadovoljstvo vsem, ki so bili navzoči. Tudi finančni uspeh je bil povo-ljen. ' V nedeljo, 9. marca, priredi t« ustanova varieten program v Detroitu v Slovenskem delavskem domu na 437 Livernois ave. s sodelovanjem pevskih zborov Svobode ln Napreja. Pri-četek ob 2:30 popoldne. Iz Cle-velanda pride 15 pevcev in Igralcev, mogoče tudi več. Podana bo Molkova enodejanka "Nevtralni A mor", .krepka satira, ki je žela uspeh povsod, kjerkoli je bila Igrana. Pevci—Bele, Plut, Nosen, Lube Irt Tončka Simčič—ki bodo nastnpill v kvartetu, duetu ln so-lospevih, so zadivili publiko že neštetokrat, in kdor jih je enkrat slišal, jih ne pozabi kmalu. Tudi detroitska zbora si gladita grla za nedeljski nastop. Oba sta podala na odru že lepo število dobro proizvajanih programov in tudi sedaj ne bosta zaostala za prejšnjimi. Torej nihče naj ne zamudi te res izredne prilike videti in uživati ta program v nedeljo popoldne. Vstopnice v predprodaji so pii 50c. Omeniti moram, da pevci in igralci ne dobe za svoj trud nobenega plačila—čisti preostanek bo šel za Cankarjev Cilasnlk. In če so oni pripravljani doprinesti te žrtve (priti iz Clevelan-da v Detroit), je dolžnost nas DetroiCčanov, da napolnimo dvorano. Vabimo tudi somišljenike iz Canade in Tpleda, ki so se že večkrat odzvali našemu vabilu in prišli na naše priredbe. Ta program se vrši pod avspi-cijo Delavskega doma. Poleg Napreja in Svobode so se prav hvaležno odzvala tudi druga društva in klubi, ki so pridno na delu s prodajanjem vstopnic. Vstopnice dobite v obeh domovih in tajnikih naprednih druži» v.----~ Tukaj ae šušlja, da ima eleve-landski "Charlie Chaplin" (Anton Eppich) nekaj posebnega v rokavu za Detroitčane. Kaj je, pridite v nedeljo popoldne v De lavski dom in videli boste skriv nost. Po programu bo ples in zabava. Vas uljudno vabi pripravljalni odbor. , Jakob Gorup. ke kritike slaba reklama za društva in jednoto, ker Prosve-to čitajo tudi nečlani. Društvo McKinley 733 SNPJ bo obhajalo svojo desetletnico 26. aprila v Music Halli na 810 E. Tusc ave. Kaj bo vse na programu, bo kasneje porocano. Vem pa, da bodo valčki in polke prvovrstne, ker za to bo skrbel Trank Barbič s svojo godbo. Vsa okoliška društva so prošena, naj ne prirejajo zabav U dan in naj se udeleže te priredbe. Francas Gerbec. 733. Stari kraj v La Sallu La Salla. 111. — Posebne pro-speritete tukaj še ni, ker je še vedno precej ljudi brez dela. E-dino pri Westclock Co. imajo nekaj novih naročil, da tudi ponoči delajo ter so uposlili par sto mladih ljudi. Na društvenem polju pa gremo naprej. Kakor je bilo že poročano, bomo prihodnjo nedeljo popoldne videli stari kraj na platnu v našem Slovenskem domu. Kot slišimo, so te slike izredno zanimive. Pod avspicijo tukajšnje federacije SNPJ jih bo predvajal Jakob Zupan iz Chicaga. Druga prireditev pa bo meseca maja, ko bo angleško poslujoče društvo SNPJ priredilo an gleško igro. Na svidenje na o-jeh priredbah. Anton Udovlch. Tudi—"prosperlteta" Kemmerar. Wyo.-~-Dne 28. febr. je Kemmerer Coal Co. zopet odslovila okrog 20. premo-garjev v rovu Gomer. Tako bodo imeli s svojimi družinami vred zopet—"prosperiteto". Anton Tratnik. Proaveta se Jim dopada Canton. O.—Ko prilagam imena petih družinskih članov za obnovo naročnine na naš dnevnik, moram povedati, da je Pro-sveta moj velik prijatelj; posebno sedaj v teh dolgih zimskih večerih. Komaj pričakujem pismo» nošo s Proavcto. Me veseli, da ao kritike o ko- ledarju skoraj končane. Par me-čitajo napredno liste, so bili tnod socov je bilo polovico dopisov le na vsa civilizacija v Ivropi. Če bi zmagala demokracija, bi bilo potem bolje kot prej; če zmaga diktatura, potem bo «vet zrušen za dolga leta. Matthew Galičič, 56. Glas atarega moša Schuylerville, N. Namenil sem se malo pokritizirati dopisnike. Prosveto čitam, odkar iz haja. Nekateri dopisi so taki, da so za oddaljene čltatelje, katerim stvar nI znana, brez pomena. Ne rečem, da so vsi taki. Drugi se pu zaženejo v stvar, da ni konca ne kraja. Ni dolgo, da so se mi radi klobas že sline cedile. Zdaj je bil na vrsti koledar, kdo mu bo lepšo sliko napravil. Koliko prostora se porabi brez potrebe. • Tudi jaz bi se včasih oglasil, toda se bojim kritike, ker danes je treba previdnosti, jaz pa nisem dosti hlač trgal po šolah. Letos bo tudi konvencija in člani so se pričeli oglašati z razpravo o pravilih. Čitam tudi več dopisov iz mladih let. Naj še jaz povem, kako je bilo pred 60 leti in kako je naš narod čislal tisti narod, kl mu danes dela preglavice in ga zatira. Pred 66 leti sem tudi jaz za pastirja služil in šel po stopnji naprej za hlapca. Bil sem večinoma na Notranjskem. Fural sem iz Idrijfe v Trst, Koper in Vipavo in sem naletel na dosti Slovencev in slovenskih gostiln, v katerih niso hoteli znati slovenski. Povsod je bilo "parla Italia-no?" Če je znal nekaj več kot drugi, je že hotel biti Italijan. In ko so Italijani zasedli tiste kraje, sem jim na žalost privoščil "parla Italiano". Drugi jerbil Nemec, ki je bil med Slovenci v posebnih čislih oziroma Več kot drugi. Jaz sem imel dosti skušnje med njimi. Ko sem odslužil Franca Jožefa, sem šel v Bosno, ker domov nisem imel po kaj iti. Pri vojakih sem dobro "avanziral" tudi v nemščini. Tako sem vandral po Evropi 15 let in nihče ni vedel zame. Kar se dela tiče, je bilo najbolje v Nemčiji. Ampak nemški narod je zelo ohol in Nemce ne prepričaš, da je kdo višji od rfjih. To omenjam zato, ker se ljudje prepirajo, čigava zmaga bi feila bolja. Če bo zmagala Nemčija, bo gorje za druge narode. no Če manjka principov— Ze nokaj Id m* kavsajo m«*d x*-boj na nož pristaši Stalina in TriM'k<*t{a kot smrtni Novraznlkt. "Trockist" j«» veljal pri prvih za največjega Iz-, dajalca m manj ko paa. d metrov, končno pa je prišel pod kolesa, ki so mu hudo poškodovala glavo in odrezala desno nogo nad gležnjem. Ponesrečenca je reševalni oddelek gasilske čete KID na Javorniku takoj prepeljal v bolnišnico bratovske skladnice, kjer so se zdravnik trudili, da bi mu rešili življenje Siromak je drugi Kvva^Božič in Štefanovo Maribor, 26. decembra. — Sicer mirne in dostojno preživlje-ne božične praznike sta motila Krvava dogodka v Pocehovi pri Mariboru in na Kokolanjščaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Pred hišo št: 58 v Pocehovi so razgrajali tesarski pomočnik Leopold Karnet in njegova tovariša A. Ribič in F. Zorko. Razbili so vrata in šipe na oknih domačije, ki je last posestnika Peko-nje. Vsi trij so bil vinjeni. Da brani očeta in domačijo, je stopil iz hiše domači sin Fran Pe-conja, ki je prišel domov na božični dopust. V silobranu je segel po nožu in zabodel z njim Leopolda Karneta, ki je kmalu zatem zaradi smrtne rane izdihnil. Orožniki so zajeli Pekonjo pa tudi Ribiča in Zorka ter jih x> zaslišanju izročili sodišču. V noči na Štefanovo so slavili ®ri posestniku in gostilničarju Štefanu Korenu na Kokolanjščaku pri Sv. Juriju ob Sčavnici domačinov god. Med gosti je bil tudi Korenov svak Hivadar iz Kamenščaka. Proti polnoči sta se Koren in Tivadar sprla. Tiva-dar je potem zunaj pred hišo trikrat ustrelil iz samokresa. Ko-, ren je šel pogledat, kaj je, čim se je pojavil na pragu, je Tivadar sprožil samokres, ki ga je -naperil proti Korenu. Hip za tem se je Koren zgrudil na tla s prestreljenim sapnikom, tako da je krogla obtičala pri hrbtenici. Na kraj zločina je bil poklican banovinski zdravnik dr. Metod Spindler, ki je ugotovil težko, smrtno nevarno poškodbo, nakar je Korena prepeljal s svojim avtom v ptujsko bolnišnico. Tivadar je pobegnil neznano kam. Iščejo ga orožniki. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s t. atraal.) sedaj svira vsako soboto in n e-deljo izvrsten orkester. . Zmiraj se je govorilo, da bi ob omenjenih dnevih ne smeli rentati pro-storovt marveč naj bi se rajše v njih sami zabavali. "Kikanja" je bilo tudi radi muzike, posebno od mladih. Sedaj imate dobro godbo, katera seveda tudi veliko več stane. Pridite in se prepričajte. K. Junko. 121. Sporazum med Ameriko in Mehiko Skupna obramba proti a^titiji Washington. D. C.. 5. marca.— Amerika in Mehika sta sklenili sporazum glede skupne obrambe proti agresiji. Tako se glasi naznanilo državnega departmen ta, ki pravi, da bo sporazumu sledil podpis obrambnega pakta. Ta bo sličil onemu, ki sta ga sklenili Amerika in Kanada. Sporazum je prvi te vrste mec Ameriko in latinsko državo in je v soglasju z resolucijo, sprejeto na Vseameriški konferenci ki se je vršila v Havani, Kuba, v zadnjem juliju. Tu napoveduje jo, da bodo temu sporazumu sledili nadaljnji med Ameriko in latinskimi republikami. Vsi bodo vsebovali provizije o skupni obrambi zapadne hemisfere. Dosega sporazuma med Mehiko in Ameriko pomeni pospešitev pogajanj glede likvidacije spora, ki je nastal kot posledica zasege lastnine ameriških oljnih kompanij v Mehiki. V Washing tonu so že namignili, da bo ta spor kmalu likvidiran. Prasnoverje Ona: "Možiček, nekaj bi si želela . . . Samo od tebe je odvisno, da me osrečiš ... Reci: 'Da'!" On: "Ne morem, ljuba moja Nekoč sem že dejal v življenju 'da', od tistega dne me vseskoz spremlja smola." i ■ ■ . Clevelandake novice Cleveland.—Dne 16. febr. smo se udeležili proslave 30-letnice društva Zavedni sosedje 158 SNPJ v Euclidu. Prišlo je precej judi, za tisto malo dvorano precej preveč. Ko so pred pdr leti napravili prizidek za točilnico, smo mislili, da bodo tudi dvorano povečali, toda so samo oder, Program je bil še precej zanimiv, posebno pa slike iz Jugoslavije in so bili udeleženci posebno zadovoljni z njimi. Dopadlo se nam je tudi tolmačenje Jakoba Zupana, člana gl. odbora SNPJ, ki. je slike predvajal. Nastopila sta zbora Adrija in soc. Zarja. Prvi je bolj majhen, Zar-janov—skoraj same mladine—pa je bil poln oder in so Žtlj Vtttfc aplavz. Nastopiti bi mo^al tudi izborni moški zbor Slovan, toda ga je njih pevovodja zopet polomil, ker je prišel zopet prepozno, To je storil že parkrat prej. To slabo vplivala pevce, ki so drugače skrbni, točni in požrtvovalni. Kot podporni član tega zbora se nikakor ne strinjam s tako netočnostjo pevovodje. Kar je preveč, je preveč! Program je Vodil društveni predsednik Ahaci j Prežel j. Kritika je bila, da je pretiho govoril, ker so ga slišali le v ospredju. Milan Medvešek, gl. nadžor nik SNPJ, je govoril v angleškem in slovenskem Jeziku kratko pa jedrnato v interesu agitacije za SNPJ. V Euclidu je agitacija za jednoto zadnja leta zaostala. Upamo, da se bo to popravilo, ker polje je veliko in prilika ugodna. Torej je jubilejna proslava tega društva dobro Izpadla. Oglašal jo je v Prosvetl ln Enakopravnosti le Frank Česen. Čud no, da je predsednik društva ni nič oglašal, saj je včasih navdušeno pisal v Napreju. Temu društvu čestitam k uspeli proslavi. Živeli! - - Zadnje dni se je vršila tudi proslava 35-letnice najstarejše slovenske narodne čitalnice v Clevelandu. Program je bil nad vse lep in bogat. Udeležba je bila velika, največ Collinwoodča-nje in Euclidčanje. Govornika sta bila pesnik Tvan Zorman in okrajni sodnik Frank Laushe. Govorila sta na kratko in pomenljivo. Nismo pa videli oziroma zelo malo naše tako zvsne inteligence. Kam hodijo ti ljudje? Mar vas je sram priti na take kulturne priredbe med preproste delavce? Denar od nas pa je dober! Kaj pa, ko bi postalo še nas sram vas podpirsti? To se dogsjs že dolga leta. Zskaj nam ne bi vsaj malo pomagali pri narodni in delavski kulturi, ker je tako vaša kot naša? Mrtvi spet vstsjsjo« Pojavil se je nsmreč Naprej ali bolje Nazaj. Koliko časa bo živel, ne ve- m 1) v) i ¡r 0 Tajnlk odbora sa etrambo kentuktšklh rudarjev Herbert Mahler ln rudar)L kl so bili lspuštenl Is Ječe. v katero so bili poslani po krvavi bitki v Evartsu. KY.. 1. 1130. Od leve na deanoi Mahler. Al . Jim Reynolda. Cheater Poore in W. B. Jones. mo. Čital sem težke obdolžltve proti njemu v Enakopravnosti. Dobro ste mu jih povedali,, le premalo. Pa kaj, saj niso tisti ljudje pri bolnem Napreju odgovorni. Kot slišim in čitam, v zadnji številki vse križem napada, hvali indirektno pa ruskega krvnika Stalina, ki ni nič boljši kot je Hitler. Nima pa nobene kritike proti fašizmu in nacizmu. Dolga ali "pufa" ti ljudje puste povsod, kjer se prikažejo. Ta večni popotnik bo prišel na konvencijo SNPJ v; Pitts-burgh, Če bo delegat ali ne. Izjema bi bila samo tedaj, če bi me vsemogočni k sebi poklical, da bi si gledala iz obličja v ličje. Kot aem slišal, prideta tudi moja dobra prijatelja Matija Pogorele iz Minnesote in "Big Tony" iz Californije s svojo kon-certino. Torej na svidenje v Slovenskem domu na 57. cesti in v Pitt Hotelu. Anton Jankovlch. zastopnik. ûib MMtVi * h «a._ L - r < ÚJysdttd t i aTÜI m wtß1' Î" h .«--'i «.ft Koncert ln opereta Zarje Cleveland.—"Sada se počne," je rekel oni, ki se je usedel za mizo in prijel žlico. Ne mislimo na kakšno jed kot nekateri, ki imajo v mislih samo to, kaj bodo jedli. (Ruski pisatel Gorki je nekoč rekel, da sovraži človeka, ki se boji, da ne bo sit.) V mi slih imamo dejstvo, da se kmalu prične sezona spomlsdanskih koncertov raznih pevskih zborov, ki jih imamo v Clevelandu kot Ustja in trave. Koncert soc. pevskega zbora Zarje se bo letos vršil v nedeljo, 6. aprila, v Slovenskem narod nem domu na St. Clairju, priče-tek ob 3:30 popoldne. Zarja je običajno imela svoj spomlsdun-ski koncert zaeno s klubovo proslavo delavskega praznika Prve ga maja. Ker pa je bila dvorana prej oddana, smo se morali zs dovoljitl z datumom, ki nam je bil na razpolago. Koncertni program ¿arje bo tudi to pot lep in bogat. Vseboval bo več lepih pesmi in opere to "Povodni mož", ki bo spet ne kaj posebnega ns našem odru Vstopnina je 40c v predproduji 50c pri blagajni in 30c zvečer *u ples. Igrsl bo orkester Johna Pc-cona. Vstopnice se dobe pri pev clh in pevkah Zarje, v Durnovi trgovini na 156. cesti in VVatcr loo rd. in pri mrs. Makovec \ slaščičarni v SND na St. Clsirju Več o koncertu bo poročeno pozneje. Vse naše znance in prija telje opozarjsmo, nsj si rezervi rajo 9. april in nas kot običsjno posetljo, da se bomo v krogu drug z drugim skupno zabavali in se nsužili prijateljskega duha Dramski zbor Cankarjeve ustanove bo šel v nedeljo, 6 marca, gostovat v Detroit, kjer bodo ponovili Mol ko vo satira "Nevtralni Amor". Sodeloval bodo tudi nsši izborni pevci Prsnk Plut, I^mjIs Bele, Tončka Simčlč, John Lube in John No sen. Sodelovala bosta tudi de troitska zbora Svoboda in Na prej. Progrsm bo prvovrsten in se pričekuje velika udeležbs Clevelandčanl pridejo s svojim busom. Ta priredba Je v prid Cankarjevega glasnika. John Krebel, 5 Žene delavcev, kl so sastavkall proti International Harvester Co- Chicago, dobivalo krak. Unija CIO Je ustsnovlls kuhinjo sa stsvkarle. Darían »pet odpotoval v Pariz Vichy, Frsncije, ft. marea.— Admiral Jean Darían, podpred sedmk in zunanji minister v P« taino v i vladi, je včeraj spet od potoval v Pariz, kjer bo ka^if* riral t nemškimi voditelji. 1 Vichy se bo vrnil Jutri. Predm« rszgovorov z Nemci ni bil nav* den. LISTNICA UREDKIÉTVA Brooklyn, N. Y, F K Hvala za izrezek. Pozdravi gorskih topov. Pionirske čete ob- ¿»lojc iz dveh pul ko v pmimjc'v, 1 brzojavnega polka, 1 bataljona (m)ntonirjev ter 1 eskadrotia pionirske konjenice. Vojaški i\apor Grčije je tedaj znaten, vendar je položaj čet neugoden, ker država nuna nikakršne industrije, ki bi zalagala Vojsko z municijo in drugimi potrebščinami. To dolžnost so se-duj seveda prevzeli Angleži. Tudi grško letalstvo ni mnogoštevilno, isto velja zu vojno brodo-vje, ki ima le eno precej staro malo kriiarko "Averof", 12 tor-pedovk in lovcev ter nekoliko podmornic. To pomanjkanje da-nes4xy prihaja v poštev, kajti letalsko in mornariško delo morajo itak opraviti zavezniki, medtem ko je grška kopna vojska dovolj zaposlena na albanskem bojišču. Duša grške obrambe je bil general Metaxas, 671etem mož srednje, krepke postave, zelo resen delaven in izobražen človek. Rodil se je na Itaki, in slučajno se tudi njegova soproga imenuje Penelopa. V generalu Metaxa-su sta srečno združena ikplomat-ska sposobnost In strateška nadarjenost. Vojuško vzgojo je dobil v Potsdanu pri Berlinu. Kaže, da je dober učenec nemške vojaške šole. Leta 1922. je vladi resno odsvetoval pohod v notranjost Male Azije, pa ga niso poslušali. Naslednje leto Je po-skusil vojaški prevrat, ki pa se ni posrečil. Poslej Je šivel v tujini, dokler ga ni kralj Jurij H. 1. 1U3H, poklical domov, da uredi grško vojsko. Njegova prvu skrb je bila, da je /.boljšal stanje v vojski. Z železno vztrajnostjo se je lotil obnove vojske, zgradil s stroški 1 milijarde drahem znano Metaxasovo črto proti Bolgariji ter dal temeljo domači letalski industriji. Meta-xas Je tudi tvorec grškega obrambnega načrta, ki sloni na majhnih gibljivih edinicah, pripravnih za operacijo v goratih mejhnih predelih. Načrt se Je v sedanji vojni dobro obnesel in Metaxasov ugled Je s tem seveda močno zrastel. Neprestano je v nvczl z vojnim vodstvom ter daje svete vrhovnemu poveljniku generalu Papagosu, ki poveljuje operacijam. Pravo poveljstvo je tedaj v njegovih rokah. (Metaxas je nedavnomu umrl. —Ured.) Pozicija Urške, ki je na severu zsvarovanu z visokimi gorami, v ostalih delih pa jo ubdaja morje, je izredno -važna v sklopu bojev za Sredozemlje. Otok Kreta je ravno na polovici pota med Alexandrijo v Egiptu in med italijansko obalo, Nedaleč od italijanskega brega je mnugo grških otokov, ki so sijajna oporišča za britanske pomorske ln zračne sile. Enukcga pomena so mnogoštevilni zalivi, predvsem zaliv Arta, ki ima pristop po ozkem prelivu, nad kuterim gospoduje trdnjava Preveza. Odlična prista i so nadalje: Argostoll na Kefulonljl, Krf, Navari« in Patras. SIcer so vsa brez opreme, ki šele Izpretnlnja prirodno pristanišče v važno oporišče, toda ti nedostatki se dado odpraviti. Zsradl položaju Grčije smemo predvidevati« da bo vojna V vzhodnem Sredozemlju Imela tako kopni kakor pomorski značaj. Italijansko in britansko brodo v je se bosta morala na vsak načll srečati v prenekaterem spopudu, Središče spopadu, ki je bilo sedaj visoko na severu, se Je pomaknilo na jugovzhod. Začenja Hi? odločilna borba za Sredozemlje, glavno In življenjsko tile britanskega imperljs. Hal- Sredozemska šahovnica S svojimi uspehi na bojišču v Albaniji je Grčiju presenetila ves svet, saj je doslej vladalo prepričanje, du je gr^ku vojska slaba, pomanjkljivo oborožena in ne posebno dobro organizirana, pa tudi o vojaškem duhu grškega ljudstva niso bila mnenja ravno laskava. Vsaka vojna je v takem pogledu iznenadenje, vojna v Grčiji je iznenadenje pi veja reda, kajti svet je bil globo-to uverjen, da bo italijanska sl-a zmrvlla gr8ko" voj*ko In da bo x>hod končan v kakem tednu s popolnim porazom Grčije. Kar se tiče tradicij grške vojske, svet res ni mogel pričakovati izrednih Činov. Grčija je v zadnjih 50 letih vodila šest vojn n bila vsclc|j poražena, kadar ni mela zavezhikov, medtem ko je s pomočjo zaveznikov vselej izšla zmagovita iz bojev. Nova Grčija se je prvič zapletna v vojno, ko je 1. 11197 izkrcala svoje čete na Kreti, ki je bila tedaj \e turška last. Turki so odgovorili z vojno ter Grke kmalu po začetku sovražnosti odločilno porazili pri Darisl. Posredovunje velesil je teduj preprečilo, du Turki niso vpudli še globlje v grško ozemlje. Ne glede na to ?a je Kreta dobila svojo samo upravo. L. 1912. so Grki skupno s Srbi, Črnogorci in Bolgari napadli Turčijo. Medtem ko so slovanske vojske na vsej črti pobile turško silo, niso Grki mogli prodreti skoraj nikamor. Bili so poraženi nedaleč od Bltolja ter jih je šele pritisk srbske vojske rešil iz zelo neprijetnega polo-žuju. Tudi v smeri na Solun Jim ni šlo gladko ter je pred njimi prišla tja majhna bolgarska vojska. V drugi bulkunski vojni se takisto niso obnesli, vezali pa so kljub temu nekuj bolgarskih sil ln zato je bila Grčija nugrajenu s Solunom, velikim delom Mace-donije in delom F.pira ter se je razširila tudi v Tracijo. Dobila je poleg tega Kreto in nekatere otoke v Egejskem morju. Bila je nsjvečji korlstnik srbsko-bolgarske bratomorne vojne. L. 1917. se Je udeležila svetovne vojne ob strani antuntnih vojsk. O njenem sodelovanju se ne ve mnogo, nagradili pa so jo, ko so ji v suvieskennr miru prisodili Tracijo do reke Marice ter smirn-sko okrožje v Mali Aziji. Poražena Turčija se temu ni upirala. Ko pa so segli Grki preko smirnskega okrožja, se je začela vojna, ki je sprva potekala zs Grke ugodno. L. 1922. j** so doživeli Grki strahovit poraz in so se morali umakniti Iz Mule Azija. Šesta gršku vojna v teku zadnjega pol stoletja je današnja j kanski polotok, posebno Grčija, vojna z Julijo. S kakšnimi sila mi razpolaga Grčija v tej voj nit Kopna vojska grška kraljevine je razbeljena v pel ar-mednih zborov s 13 divizijami pehote in 1 divizijo konjenice. V mirni dobi šteje pehota 2tJ polkov, od ka let i Ji ima vaak po dvs močna bataljona,- obaegajoca 3 čete strelcev in 1 četo strojnic, Dva polku evzonqv, ki ao iahku peliota In 7 avtonomnih bataljonov je podrejenih naiuvnoet ar-mudnim zborom. Ob mobilizaciji ima Grška okoli 350,000 bor- tvori prednja utrdV v zsvsro-vsnju tega važnega potu. Čet ve-rokotnik južna Italija—Albanija —Grčija—-Egipt— Libija tvori šahovnico, na kateri m* bo odigral odločilni boj dveh velesil. Rajši k v •¿•rji . . . Francoski pravnik André Dupont (I7HH IK65) ae j« rad bavll s politiko in bil desna roka fi nsnčnega ministra. Mintater ga je neko¿ povabil na vee*r)o; skupaj a hišnim goepodsr,t«»m cev, zdi se pa, da se v vojni ne|t(jl «.¡¡kala goste, ds bi potem pomnoži število doM*danjih v»š- akupaj odšli k vetorji. Vendar jih etmt, marveč ae eledtije aamo K0-t0V ril in nI bilo Nsposled )r o ječ j jo z ustresaječo množino | K(litit<.jj vprašsl Duponta borcev. Divizije, kl imajo v miru po dva polka, jih imajo danes po tri do štiri, Kar ae tiče topništva, ima grška.vojeka H polkov lahkega gotskega topništva, tri večje enote epalurga topništva, 2 polka težkih topov ter 2 avtonomni skupin! stiednjiii " "Ali naj večerjava alt naj še počakava goste?" "Bolje bo, da večerjava", Je dejal Dupon, ki mu je že krulilo po želodcu, med večerjo lahko pisv tako čakava, če pa čakava, ne moreva večerjati «. POLOM EMILE ZOLA (Se nadaljuje.) Weis* jo je gledal • topim obrazom. Ona — ¿ena njegova, ki je toliko čaaa hrepenel po nji in jo obožaval z malikovalako ljubeznijo! Groza ga je vzdramlla. Pogledal jo je z osuplostjo. Kaj je storil? Zakaj je ostal tu in streljal, namesto da bi se vrnil k nji, kakor je bil prisegel? Zableščalo se mu je pred očmi: videl je svojo izgubljeno srečo in nasilno ločitev na veke. Nato ga je presenetila kri, ki jo je imela na čelu; in z mehanskim glasom je zajecljal: "Ali si ranjena? .... Blazno Je, da al prišla." Z razburjeno gesto gs Je prekinila: "Ah, jaz ... saj ni nič, samo praska ... Toda ti, ti! Cemu te drže? Jaz notem, da bi te umorili!" Častnik je kričal po prenapolnjeni ulici, da bi mogel oddelek nekoliko nazaj; ko je zagledal žensko ob vratu svojega Jetnika, je nejevoljno dejal po francoski: "Ah, ne, nobenih neumnosti . . . Odkod prihajat«? Kaj hočete?" "Svojega moža hočem." 'Tak Jxxiite vendar pametni . . . Odstranite se, nam se ne ljubi, da bi vam storili zlo." "Svojega moža hočem." Častnik se je zdaj odrekel nadi, da jo pregovori, in je ravno hotel ukazati, naj jo iztrgajo iz rok Jetnik«, ko si je Laurent, ki je dotlej molčal, usodll z mirnim obrazom poseči v dogodek. "Poslušajte, gospod stotnik, jaz sem tisti, ki vam je ugonobil toliko ljudi; mene naj ustrele, to je prav, tem bolj, ker nimam nikogar, niti matere, niti žene, niti otroka ... Ta gospod pa je ož«nj«n 7. . Cujte, pustit« ga ... in potem opravite z menoj." Ves iz sebe je stotnik zarjul: "To so hlstorije! Ali se mi hočete rogati? ... Prostovoljec naprej, da odnes« to žensko!" Morsi je ponoviti to povelje po nemški. Izstopil j« vojak, čokat Bavarec z ogromno glavo, štrlečo rdečo brado ln lasmi, pod katerimi se j« videl le širok, debel nos ln velike modre oči. Bil j« oblit s krvjo, strašno ga j« bilo pogledati, podobnega enemu tistih votlinskih medvedov, tistih kosmatih zveri, še rdečih od plena, ki so mu pravkar zmlele kosti. i- , Henrijcta j« ponavljala s klicanjem, ki je trgalo src«. . "Svojega moža hočem! Ubijte me z mojim možem vred!" Častnik pa se je mogočno bil ob prsi, govoreč, da ni rabelj, in če so ljudje, ki pobijajo nedolžne, da on nI takšen. Ona nI obsojena, in prej bi si odrezal roko, nego da ji skrivi las na glavi. Ko se je Bavarec približal, se je Henrij«ta z vsemi svojimi udi blazno prlvlla k Welasovemu telesu. "O, dragi moj, rotim t«, obdrži me pri sebi, d«j mi umr«ti s teboj!" Weiss J« plakal debele solze; ln brez odgovora j« skušal oprostiti svoje rame in svoj pas od krčevito grabečlh prstov nesrečnice. 'Torej me n« ljubiš v«č, da hočeš umreti brez men« . . . Naj ostan«m pri tebi, naveličali s« bodo in naju umor« obadva." Odtrgal j« bil eno njenih drobnih rok ter jo pritiskal na usta in jo poljubljal, dočim se je trudil, da bi se izvil še drugi "Ne, ne! Obdrži me pri sebi . . . Umreti hočem .. .** Naposled Jo je po Velikem naporu držal za ob«dv« roki. Dotlej je molčal in ni govoril; zdaj j« rekel samo eno besedo: "Z Bogom, draga žena." ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71 Preložil VLADIMIR LEVSTIK SMMMttMSMldtftfUtfMttl In že jo je vrgel sam v naročje Bavarca, ki jo j« odnesel. Ona se J« branila In kričala, a vojak jo je obsipal s ploho trdih besed« oči vidno, da bi jo pomiril. S silovitim naporom j« osvobodila glavo in videla vs«. Trajalo ni niti tri sekund«. Weiss, kl a« mu je bil pri slovesu izmuznil ščipalnik, ga j« naglo zopet nastavil, kakor da hoče dobro pogledati smrti v oko. Stopil je nazaj in s« naslonil na zid. Obraz tega debelega miroljubnega človeka v raztrgani suknji je bil ve« zamaknjen in je sijal v čudoviti krasoti poguma. Poleg njega je stal Laurent, ki s« j« zadovoljil s tem, da j« vtaknil roki v žep. Zdelo se j«, da s« zgraža nad tem krutim prizorom in nad ostudnoatjo divjakov, ki pobijajo može vpričo njihovih žena. Vzravnal s« j«, pomeril jih od nog do glave ter jim zabrusil z glasom polnim zaničevanja: "Prasci umazani!" _ _ . ____________ Toda častnik je bil dvignil meč, in moža sta padla kakor dvoje kep: vrtnarski pomočnik z obrazom na zemljo, knjigovodja pa ob zidu na bok. Pr«d«n j« Izdihnil, ga j« stresel š« poslednji krč, trepalnice so mu vzdrhtele, usta so te izkrivila. Častnik je stopil k njemu ter ga dregnil z nogo, da se prepriča, ali je zares že nehal živeti. Henrijeta j« videl« vse: t« umirajoče o&, ki so jo iskale, to strašno drgetanj« v smrtnem bo ju, ta grobi škorenj, ki je odrinil telo. Niti vzkri-knila ni; nemo, besno je ugriznila, kar j« mogla v tistem trenotku; njeni zobje so našli roko. Bavarec je izustil krik divje bolečine, vrgel jo je na zemljo, in toliko da je ni ubil. Njiju o-braza sta se dotaknila; nikdar ni mogla pozabiti teh okrvavljenih rdečih las ln teh sinjih, široko odprtih oči, zavitih od besnosti. Henrijeta se pozneje ni mogla več spomniti, kaj se je zgodilo nato. Imela je zgolj edino željo, vrniti se k truplu svojega moža, da ga vzame ln čuva. Toda, kakor v zlih sanjah, so se korak za korakom pojavljale vse mogoče zapreke ln jo zadrževale ob sleherni stopinji. Obnovilo se je prasketanje živahne prestrelke, in veliko gibanje je prešinilo nemške čete, ki so zasedale Bazeilles: mornariška pehota je vendar že prihajala, ln boj se je obnovil s toliko srditostjo, da je vrglo mlado ženo v levo stransko uličico, med gručo vaščanov, ki je na pol blaz-nela od groze. Drugače pa izid boja ni mogel biti dvomljiv: bilo je prekasno, da bi zopet pri-bojevall zapuščene postojanke. Pehota se je skoraj še cele pol ure upirala in z veličastnim navdušenjem pritiskala v lastno smrt; toda sovražniki so neprestano dobivali pomoč, od vseh strani so se ulivali kakor povoden j, s travnikov, s cest, iz Montivllllerskega parka. Nič Jih zdaj ne bi bilo pregnalo lz vasi, ki so jo plačali s toll drago ceno in kjer j« ležalo več tisoč njihovih tovarišev v krvi in plamenu. Zdaj je raz-rušenje dopolnjevalo svoje delo; ostala je le še klavnica, polna raztresenih udov in kadečih se razvalin, ln Bazeilles, zadavljen in uničen, se je razsipal v pepel. de enkrat, zadnjikrat, je zagledala Henrijeta svojo malo hišico in njeno tramovje, ki se Je rušilo v ližočem plamenu. Vedno iznova se je prikazalo ob nasprotnem zidu mrtvo moževo truplo. - Toda nov val jo je bil zagrabil, rogovi so trobili umikanje, neslo jo je dalje, ne da bi vedela kako, med četami, ki so stopale nazaj. Takrat se je izpremenila v neživo reč, v odpla-vljen kos ladje, ki ga je divje teptanje množice, razlivajoče se po vsej cesti, odnašalo s seboj. Nič več ni vedela, kaj se jI godi; zavest se ji je vrnila v Balanu, pri ljudeh, ki Jih ni poznala; tam je sedela v tuji kuhinji, z glavo na mizi, ter ihtela. r (Dalja prihodnjič.) Opazke iz današnjih dni Anton Zalts STEP-UP. PLEASEl V času, ko po zrsku nad mestom krožijo veltks potniška letala, ko na poatsjsh prištevajo moderni "streamlinerji" in ko Je na cestah nešteto raznovrstnih avtov, je v našem mestu še nekaj, kar ae upira napredku — to je naša poulična, naša "štritka-ra"t skorsj prav taks. kakršna je bila pred mnogimi leti. Rdeče o-bledele ikstle ropotajo po uliesh in kolnejo jih avtomoblllsti. katerim so v na pot je, kakor oni, ki ae vozijo v njih V lokalnem listu sem čital kratek opis zgodovine našega dela mesta. Videl sem sliko ene prvih takih škatel, ki so vozile po naših ulicah, odprte, brez vsakih oken in s hodniki bb straneh, na katerih ao stali in se držali potniki. Kadar ae je u»lavtla. ni bi-lo treba skozi nobena vrata, tem« več si kar stopil na cesto ln tudi. če si pri tem odletel. si bil na boljšem nego danes Udaril si se samo enkrat ln ntai bil zmečkan, «muvan in pohojen kakor se ti ■ zna zgoditi dane« Človek hi ne zameril, če bi videl, da gre kom-panija v izgubo in da nima odjemalcev P« )e ravno naaprotno. odjemalcev, potnikov je celo ve- dno preveč in ker nimajo konkurenta, se menda lahko norčujejo iz publike kolikor hočejo. Zato je škoda, da bi napravili večje in bolj moderne vozove, kakršne imajo po drugih mestih ali kakršne imamo tudi tukaj na Msdison St. Škoda, če bi jih včasih vsaj malo pobarvali ali pretaknili kolesa, ds bi ne ropotale kakor bi imele na vseh štirih "flat". Lakomnost, ki ji ni para! Mimo našega stanovanja ropotajo te škatle skoraj sleherno minuto ter ml pokvarijo msrsikat«-ri program na radiju in pokvarili so mi parkrst že tudi ksj drugega: tek in vaako dobro voljo, se jih poalužiti, sko ni skrajna sils. Navzlic vsemu v časih le za-»dem v nje in takrat se mi takole godi: Najprvo bi komaj bilo, da bi pljunil v roko In se priprsvll, da zgrsbim za tisti drog pri vratih. Ker se nikdar ne ailim. dsm prednost drugim, da se skobacajo noter in sem navadno zadnji. Komaj podplati zsčutijo pod. i« cukne, da iletim ob steno, če Je prazno, če pa je tudi tam nstrpa-no. psč priletim kamor Je. Z no roko lovim žep za drobil, a drugo iščem poprijema. Med tem se "kara** nekoliko umiri, da teče in jaz mirno plačam, predno pa spravim drobil v lep. se I« ustavi. Zelo rad bi poznal mo-tomika, ki bi znal uatavitl. ne da bi te vrglo g sadeža ali te po- slalo k steni. Zletel sem. Vlo-vil sem se za ograjo, za katero je atal sprevodnik in ki je bila že vsa omajena, a toliko je le pomagala, da sem obviael ter ml je na tla padel samo klobuk. Ubogi moj klobuk, kaj vse se je z njim zgodilo v času, predno sem ga pobral. Najprvo so ga pohodili tisti, ki so stali zunaj in menda tudi jsz sam. potem pa je šlo-čez njega vse. kar je na tistem oglu pobral in teh ni bilo malo. Kondukter je vpil "Step-up, please", jaz pa sem oviral vse ko sem tipal po tleh za klobukom. Nazadnje me Je ena ženska še grdo pogledala, ko sem jo potipal za palec na nogi, misleč da držim kos klobuka. In ko sem ga končno našel, kdo bi dal kaj takegs na glavo? Stlanibsem ga v lep. gneča me j« pa potisnila prav sredi "kare". Gledal sem. kje so tisti jermeni. Rad bi bil enega vlovil. pa sem bil predaleč atran in tako ae Je bilo treba kar na milost in nemilost izročiti motorniku. ksteri je vozil ka kor moj ford, ko Je vžigal samo na tri .. Na prihodnji postaji se j« zopet ponavljal tisti "Step-up. please". Ds bi jih koklja. aem mislil sam pri sebi Zakaj jih po-birate in tlačite noter kakor bi imel sprevodnik od knaa in ne na mesec ali kadarkoli le plačuje kompanija svoje uslužbence Gojidtli amo ae kar dalje in nihče ni vedel v«č, kater« noge so njegove in tudi nevernosti, da odletiš kakšni zamorki (črnki) v naročje, ni več. Zunaj je mrzlo in naletava sneg. V "kari" pa postaja vroče, ker se v zraku, kolikor ga imamo, tepejo raznovrstne dišave. Diši po pudru, parfumih in ženskem rdečilu. Prav za moj vrat spušča nekdo zelo močno sapo. Tako močna je, če bi prižgal žve-plenko, bi se gotovo vnela. Kdo je bil, n« vem, ker se obrniti ni bilo mogoče. Po duhu sape sem pa sodil, da je moški in da je imel opraviti s sodi od vina ln žganja (železne vode, kakor ga je krstil naš Tone Jankovich). Postajalo mi je slabo in če bi me pri tem zadela kap, bi se ne moglo prav nič spremeniti. Stal bi pokonci kakor so stali v vojnem času v zakopu zmrznjeni solda-tl. "Kara" se pa je ustavljala, po-' blrala in cukala naprej. Po času sem sodil, da bi mogel biti kmalu na mestu. Ven se ne vidi nič, sprevodnika pa tudi že dolgo nisem razumel, ko je' ponavljal imena ulic. Razumel pa sem zelo dobro tisti "Step-up please" in ker je moralo vse ono, kar smo pobrali, pač nekam, me je gneča potiskala bližje vrat. Sel sem v tisto uto spredaj k motorniku, kjer ni -bilo tolike gneče in kjer se mi je posrečilo ujeti hišne številke, da sem vedel, kje sem. Z menoj vred v uti sta bili tudi dve mladenki, ki gta se pripravljali na izstop, pred "karo" je pa bila dolga vrsta avtov, katere je naš voznik priganjal s svojim zvoncem. Kar naenkrat je nekdo, ki je prehitel "karo" in ni mogel v vrsto, zavil s svojim avtom pred našo "karo". V takih slučajih mora biti voznik zelo hiter, da prepreči katastrofo. Naš je bil, in ustavil je kakor bi odrezal, nam je pa seveda tudi zmanjkalo tal pod nogami kakor bi odrezal. K sreči sem bil naslonjen ob steno ter mi ni bilo nlkake* sile, a končano s tem še nI bilo vse. Mladenki sta se lovili nekaj časa po zratcu, stali sta čisto na prostem in ju je sunek dobil v najlepšem času. Ena je zletela ob steno, druga pa v kot poleg mene in mi pri tem eno priso-lila po nosu. "I'm sorry," se je opravičevala. Oh, saj ni nič, sem lagal, mislil pa sem, če bi mi kdo drugi tako pripeljal, bi mu jo vrnil. Prihodnja postaja je bila moja. Izstopil sem ter se globoko oddahnil. Vendar enkrat zopet na trdnih tleh! Šel sem po opravkih po mestu ln mislil na zastarelo transported j o velemesta, kateremu n« dela prav nikake časti. Spomnil sem se na našega Barbiča, ki nekje po Clevelandu vozi slične škatle. Mislil sem si, kako on lahko obračuna s svojimi neprijatelji, kadar jih vidi vstopiti. Na čisto legalen način Ostal je doma Fran Trdko Ko se v vrbovini oglase prve piščali, ko z juga zavejejo prvi mlačni vetrovi in poližejo še zadnji seseden sneg v senčnih globelih, takrat Antoni Kopač ve, da je pred njegovo bajto prav toplo in prijetno. Zakaj, takrat je že pomlad in si Antoni želi samote, da pod prijetnim soncem lahko nemoteno misli o minulih dneh in o vsem, kar je količkaj vplivalo na njegovo petinštiridesetletno življenje. "Še to leto, pa bi bilo vse dobro," si je dejal in se spomnil vseh let nazaj, katere je zvečine prebil tu ali tam v tujini. Nekam prazno mu je postalo pri srcu, da mu je pogled divje ušel po neskončni ravnini raztegnjeni pod plavim pomladanskim nebom. Od nekje je kakor blesk švignila lastavica mimo ograda in se zagnala nad jarino, ki se je še lagodno upogibala pod mlačnim jugom. Gledal je za tola-stavlco, gledal je to neskončno, pisano polje in v prsi mu je čedalje postajalo tesneje in težje. "Tudi ta se je že priselil in jaz sem še vedno tu." Neka čudna nestopnost mu j« objela srce| Šele sedaj, ko je videl lastavico, se j« prav za prav zavedel, da je pomlad. In videti lastavico doma, to res ni bila prijetna slika za Antonija Kopača, ki je vse svoje žive dni prebil take pozne pomladi daleč v tujini, kjer morda te čudne pomladanske ptice sploh ni, ali pa je ni Imel prilike tako natančno ogledati. Toda Antoni je mahnil z roko, zakaj to sedaj ni bilo važno; važno je le to, kako dolgo bo še sedel doma tako brez dela in na posled brez koščka črnega kruha? Še nekaj stotakov pa bi dogradil hišo, kupil krpico njive, da bi na stara leta lahko živel mirno, kakor živijo drugi, katerim je bog naklonil več kakor njemu. Sicer o božji naklonjenosti ni imel kaj oporekati, kajti v hiši mu je brečalo pet nepreskrbljenih, raztrganih otrok, žena, povrhu pa še babica! Sezonec je bil in to je bilo nekaj, o čemer se je dalo misliti. Selil se je kakor ptica selivka, samo on se ni selil pred pomladjo ali pa pred zimo, temveč pred jim lahko premeša drobove. In če bi mi bilo mogoče poklicati skupaj tiste zlobne čikaške mo-tornlke, kateri me vozijo od časa do časa, bi jim tudi jaz vrnil. Naložil bi jih na kakšno staro cizo in bi šel z njimi z enega konca mesta na drugega po onih cestah, ki so najbolj razkopane in katere imajo največ železniških križišč. Moj nekdanji ford, ki je vžigal samo na dva ali tri, bi bil kakor nalašč za ta posel. SLOVENSKO ■ AMERIKANSKI T/ I 1 ti i* um n Koledar i 941 Pestra zbirka kratkih povooti, zanimivih člankov in poljwkiih razprav iz zgodovina» nmlja- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vmIi dob in delov svata • •. Informa* tivna knjiga za vsakega rojaka« ld zasleduje sveto vue dogocBce, Citajte zanimiv članek; "O LOVU IN LOVCIH ld ga je spisal Fr. JroKa. Slovénie Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c >i i i lobSo poMJeta v ante, as pr«t4vele t Z4 polea.1 ta d rta va«. Posebna priloga: THJ« I JETA If Ii. J KV SOTA MUCO NB DARIO VOJNO) KYROTA L. IMS N AROČITI QA SB D AVK* George M^^rrison, predsednik ekaekutivnega odbora železniških bratovščin. življenjem, ki ga je z neznosno silo tiščala k tlom. Spoznal je, da domača ^ruda zanj nima pro-. štora, da ne mara njegovega pluga ne motike. Koliko let že živi v sporu s to zemljo, koliko trpljenja in bridkosti je šlo mimo in vendar si je vselej prigovarjal: moram, moram! Vztrajal je, ker je verjel v veliko resnico, da bo nekoč boljše in lepše. Samo zemlja, ta poteptana zemlja! Do zemlje Je čutil največ ljubezni, do zemlje, na kateri je živel in umiral negov pozni rod: praded, ded, oče in mati. Zakaj mu bog ni dal zemlje, zakaj ga je ustva ril za večnega hlapca tujine? E, kako grenke so bile te misli, kljub temu da mu je pogled plaval na visokem ažurnem nebu, rta katerem so se podili beli razcapani oblaki in se polagoma gubljali za horizontom. Hotel je vstati pa ga je šinil ženin jokavi n^T ni!*" ** O kako rad je ^ zakaj čutil je v njem „ naravnega, nekaj kar vse skrbi, ki so ga Vt neusmiljeno bodle v srce. Antoni dragi Antoni tako mislis, zakaj In sedla je k njemu J— okoli vratu in ga pmi£X jim prsim. ' "Kaj mislim?" je dahnil ves prepustil njenim mod» kam. Nekam toplo mu * lo, kajti na licih je čutil h mehke grudi svoje Jolan£ slim, da ni pravice na sv* tos bom ostal doma, nZ ne rabijo. In sedaj nas bo glodati glad in glodal bo nas ne zgloda. Star s^Tu in gnil. Pravijo: take ne i jina!" "In kaj sedaj?" ''Sedaj? Gremo, moramo da pod vlak, v Muro in poj nebo. Tam nam bo mordi še." Stresel se je, še enkn gledal po ravnini, potem vesil glavo in se močno i nil. Žena je molčala. Pogled, je v oči in čez hip so ji pn grenke, otroške solze. "Zakaj pa to? se je naša on-"Morda se bojiš?' Skla je na njo, je objel okoli [ isto nežnostjo in strastjo vsakikrat, ko je odhajal, L ves prepustil v njeno ihta Medtem pa je nekje žvižgal vlak, še dalje je L pomladanska burja, v mlal zu ograda pa je petero Ko vih otrok žvižgalo na pn mladanske piščali. — TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA r tiskarske obrt «padajoč» del» Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, ¿ud knjig«, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvitik slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drai I VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAM| &N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajs voditvo tiskarn« Cans smerna, linijsko dalo prva vrst« Pilite po informacija na naslov: S.N.P.J. PRINTERU •2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockw«U 4904 Tam se dobe na ieljo tudi vsa ustmena pojainil« CHICAGO, ILL. Si iS U 0 tf iS NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIl Po sklepa 11. redno konvencije as lahko aaroél aa Ust Fn"** prištele eden, dva, tri i tiri aH pet Aaaov Is eae draiin* k mi nlnL List Proeveta staae aa vas oaako, sa člaae all n«*leao eno letao naročnino. Ker pa êlaal ie plačajo pri aeeesieate |U" tednik, ss Jim te prišteje k naročnini. Torej aedaj al vsrek». r** Je list predrag sa ¿lane 8NP1. Ust Proeveta Je vaie lMU*»a| gotovo h v Taaki draüni nekdo, Id M rad «tal Hat vsak d« Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali £e ae preseli pro« od drniine ln bo sahteval •«■ tednik, bodo moral tleti élan Is dotlčne droftine, ki je tako naročena na dnevnik Proeveto, to takoj sasnaniti opravniit»« ln obenem doplačati dotično vsoto listu Pros veta. A ko Ujs s» tedaj mors upravnlštvo sniiati datum sa to vsoto naročnik«. Com I lata Prooveta lot Za Zdraš. driave la Kaaado H N Za Clcere ln Ckkege * ' 1 tednik ln.............4J9 " 1 tednik In............. t tednika la............IM S tedélka I«............ t tednike la............2.4« S tednike In............ 4 tednike In............ ljg 4 tednike In............. I tednikov In........... all I todalkov In............ Za Rvropo Jo..... ...... ft.SS I s polnite »podu» kupon, prlloiite potrebno vooto denerls Order v piemn In al naročit« ProeveU, Set. kl Je va*« tas4""* __ ^ PROSVKTA. SNPJ, 2M7 Bo. Lawadale Ava. Chicago^ I1L Priloženo poiiljam naročnino sa Met P^ev«t« .........1 l) Ime...................................G. dr«*™ * " —tsslae .......••..•.•.(......•..•.......•.****'** (Tfttarit* t«dnlk In ga pripišite k moji naročnini «d skd^e moj« dr«lin«: t) et dr «M** *......I «/•••••...................................• I) čl dm**" ...........................................** 4) ft. dm«»* I) Ct dr*" * •/.........•••••....a... ....... ..•....«>•« " _ ^ I..... ■eme............................... ................. N«v aaro/nik....................1