IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Vso veljavo raziskovalni de-javnosti Raziskovalna dejavnost ima v našem družbenem In gospodarskem razvoju po-membno vlogo, kl pa se )e vse premalo zavedamo in posledlca /e počasnješl na-predek od tistega, kl s/ ga vsl želimo /n tudl načrtu-jemo. V občini Center je razisko-valna dejavnost združena na samoupravni osnovi v Občin-ski raziskovalni skupnosti, ki pa ji od začetka mandata ni uspelo uveljaviti vloge inicia-torja in organizatorja svobo-dne menjave dela na področju raziskovalne dejavnosti. To onemogoča vrsta težav, naj-pomembnejša pa je vsekakor dejstvo, da delavci, delovni ljudje in občani premalo po-znajo raziskovalno dejavnost, saj se z njo redko ali pa sploh ne srečujejo. Zatorej tudi ne morejo ovrednotiti vloge, ki jo ima znanstveno-raziskoval-na dejavnost kot tisti temelj združenega dela, samouprav-nih interesnih, krajevnih in družbenopolitičnih skupno-sti, na katerem je treba načr-tovati in graditi celotni druž-beni razvoj, pa tudi konkretne akcije, ki bodo vodile k ure-sničitvi zastavljenih razvojnih ciljev. Da bi raziskovalni dejavno-sti res zagotovili nemoten ra-zvoj in učinkovitost, je po-trebno med drugim nasled-nje: - združeno delo v občini mora opredeliti program razi-skovalne dejavnosti, ki bo se-veda temeljil na potrebah v skladu z začrtanim razvojem; - doseči je potrebno večjo učinkovitost raziskovalne de-javnosti kot sestavine združe-nega dela, saj njeni dosežki in rezultati narekujejo razvoj na področju gospodarstva in ne-gospodarskih dejavnosti. Je pa tudi eden najpomembnej-ših dejavnikov gospodarske stabilizacije, saj nakazuje dol-goročne rešitve, ki imajo pre-dnost pred kratkoročnimi ukrepi. Od raziskovalne dejavnosti si lahko obetamo še nekaj: s povečanjem domačega znanja in domače inventivne dejav-nosti se bomo otresli odvisno-sti od licenc in patentov, kup-ljenih v tujini, in si zagotovili hitrejši prehod od enostavnej-šega k tehnološko bolj zahtev-nemu delu. Več denarja za komunalne objekte Delovnl Ijudfe /n občanl Ljubljane so s samouprav-nlm sporazumom o razpore-ianju, združevanfu in usmerjanfu sredstev za sta-novanjsko gradUev, družbe-no pomoč, rekonstrukcljo in prenovo stanovanf na ob-močju Ijubljansklh občin v obdobiu od leta 1978 do 1982 določlll, da bodo od 6 odstotkov od osebnega do-hodka, namenjenega za stanovanjsko gradltev, druibeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu, re-konatrukdjo In prenovo sta-novanf namenlli 15 odstot-kov teh sredstev za Izgrad-nfo prlmarnlh komunalnfh naprav In vlrov, kl služljo In-dividualnl rabl v stanovanj-sklh soseskah. Ker se bo stanovanjska zakonodaja spremenlla In tudl z nave-denlm samoupravnlm spo-razumom dogovorjen načln ffnanciranja, obveznostl pa ne, /e potrebno dogovorfti novo obllkovanje sredstev. Zveza komunalnih skupno-sti Ljubljana pripravlja nov samoupravni sporazum, s ka-terim predlaga uvedbo pri-spevne stopnje 1,20 od oseb-nega dohodka. V letu 1981, to je prvem planskem letu dejavnosti ko-munalnega gospodarstva v Ljubljani, je potrebno za gradnjo komunalnih objektov in naprav individualne rabe zagotoviti 884,208.000 dinar-jev. S prispevkom 1,20 od osebnega dohodka bo zbranih 390 milijonov dinarjev, kar pa bo le 44 odstotkov predvide-nih naložb. Zato bodo potreb-ni še drugi viri. Investitorji poslovnih in industrijskih ob-jektov bodo prispevali sora-zmeren delež v višini 130 mili-jonov dinarjev. Iz sredstev SIS za uresničitev 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani se bo nateklo skoraj 141 niilijonov, iz zbranega pri-spevka za sofinanciranje dru-ge faze izgradnje TOL 23 mili-jonov dinarjev, banke bodo dale 200 milijonov kreditov. Združena sredstva za ure-sničitev razširjene reproduk-cije, to je gradnjo novih ob-jektov in naprav individualne komunalne rabe, so strogo na-menska in se smejo uporab-ljati le za tiste objekte in na-prave, ki so predvideni z druž-beno potrjenim srednjeroč-nim načrtom in letnim pro-gramom. Kadrovske štipendije Leta 1977 so v Sloveniji pričeli pripravlfatl osnutek aprememb družbenega do-govora in osnutek spre-memb samoupravnega sporazuma o štipendlraniu v občlnah. Dve leti je pote-kalo usklajevanje, aprila le-tos pa /o Zbor podplsnlkov ugotovll velfavnost družbe-nega dogovora. Skupščlna občlno Ljubljana Centerfe k njemu pristoplla decembra lanl. Organizacije združenega dela, druge samoupravne or-ganizacije in skupnosti na ob-močju občine Center so v šol-skem letu 1979/80 izpolnjeva-le obveznosti, po katerih so za štipendiranje združevale 0,5% bruto osebnih dohodkov. Ta-ko so leta 1979 zbrana sred-stva znašala 24,551.223,20 di-narjev, do 30. 6. letos pa se je nabralo še 25,366.143,25 dinar-jev. Od teh sredstev je bilo leta 1979 porabljenih za šti-pendiranje 2,727.541,50 din, do 30. 6. letos (za leto 1980) pa 2,347.676,00 din. V šolskem letu 1979/80 je te štipendije prejemalo 453 šti-pendistov - 29 na visokih in višjih šolah, 32 na sredniih in 392 na poklicnih šolah. Stirje štipendisti so prejemali šti-pendije Titovega sklada, ki se zagotavljajo iz združenih sredstev za štipendiranje. Iz teh sredstev se zagotavljajo po sprejetju dograjenega družbenega dogovora tudi šti-pendije iz Kraigherjevega sklada za področje raziskoval-ne dejavnosti. V minulem šolskem letu je štipendiranje v občini Center potekalo v skladu z določili veljavnega družbenega dogo-vora in samoupravnega spo-razuma o štipendiranju. Nuj-no pa je nadaljnje uresničeva-nje kadrbvske politike z usmerjanjem štipendistov iz združenih sredstev za kadrov-ske štipendije. V organizaci-jah združenega dela je potreb-no doseči še večji vpliv delav-cev na odločanje o politiki šti-pendiranja in porabi sredstev za štipendiranje in izobraže-vanje. Zaradi sočasnosti pla-niranja je potrebno zagotoviti uporabo enotne metodologije planiranja kadrov, upošteva-joč seveda pri tem dolgoročne kadrovske potrebe. V temeljnih in drugih orga-nizacijah združenega dela je zato potrebno dosledno uve-ljaviti dograjeni družbeni do-govor in samoupravni spora zum o štipendiranju in štipen-dijski politiki. J. J.