PSALMI DAVIDOVI.

NA DTJNAJI.

ZALOŽILA BRITANSKA IN INOZEMSKA SVETOPISEMSKA DRUŽBA.


PSALMOV KNJIGA PRVA.

Psalm 1.

1. Blagor možu, ki ne liodi
po sovetu krivičnik in ne sto¬
pa na grešnikov pot ter ne se¬
deva v zboru zasmehovalcev;

2. Nego veselje njegovo je v
postavi Gospodovi, in postavo
njegovo premišljuje noč in dan.

3. Je namreč kakor drevo za¬
sajeno ob vodnih potocih, kate¬
ro sad svoj rodi o svojem času,

listje njegovo ne odpada:
zatorej karkoli bode počel,
posrečilo se mu bode.

4. Ne tako krivični; nego ka¬
kor pleve, katere veter raz¬
naša.

5. Zatorej ne ostanejo krivi¬
čni v oni sodbi; ne grešniki v
Zboru pravičnih.

6. Ker Gospod pozna pravič¬
nih pot; pot pa krivičnih iz¬
gine.

Psalm 2.

1. Zakaj hrume narodi in
ljudstva si izmišljajo prazno?

2. Zemlje kralji vstajajo in
Prvaki se posvetujejo skupaj

zoper Gospoda in zoper Mazi¬
ljenca njegovega:

3. Raztrgajmo njih vezi in se
sebe vrzimo njih debele vrvi!

4. Sedeči v nebesih se smeje;
zasmehuje jih Gospod.

5. Tedaj jih ogovori v jezi
svoji, in v srdu svojem jih pre¬
straši :

6. Saj sem jaz pomazilil kra¬
lja svojega ter postavil čez Si-
jon, goro svetosti svoje.

7. Oznanim naj sklep: Gospod
mi je rekel: Sin si moj, jaz sem
te danes rodil.

8. Prosi me, in narode ti dam
v posest in kraje zemlje v pra¬
vico posesti tvoje.

9. Zdrobiš jih s šibo železno;
kakor prsteno posodo jih raz-
suješ.

10. Zdaj torej, kralji, poslu¬
šajte; poduk sprejmite, ozem¬
lje sodniki!

11. V svetem strahu služite
Gospodu, in radujte se v tre¬
petu!

12. Poljubite Sina, da se ne
razsrdi in ne poginete na  potu,
ako se le kolikaj razvname je-

4

Psalm 2. 3. 4. 5.

za njegova; blagor vsem, ka¬
teri pribegajo do njega.

Psalm 3.

1. JTsalm Davidov, ko je be¬
žal pred Absalomom, sinom
svojim.

2. Gospod, koliko je sovraž¬
nikov mojih, koliko jih vstaja
proti meni!

3. Koliko jih govori za dušo
mojo: Ni je pomoči njej v Bo¬
gu nobene.

4.  Ti pa, Gospod, ščit si  me¬
ni, slava moja, in glavo mojo
vzdiguješ.

5. Z glasom svojim vpijoče¬
mu v Gospoda odgovoril mi je
z gore svetosti svoje.

6. Jaz sem ležal in spal, zbu¬
dil sem se, ker Gospod me pod¬
pira.

7. Ne bodem se bal ljudstva
tisočev, katere bodo okrog raz
postavili proti meni.

8. Vstani, Gospod; reši me,
moj Bog, ki si udaril vse so¬
vražnike moje po čeljusti, zo¬
be zdrobil krivičnim.

9.  Gospodovo je rešenje; nad
ljudstvom tvojim blagoslov
tvoj!

Psalm 4.

1. Načelniku godbe na stru¬
ne; psalm Davidov.

2. Ko te kličem, usliši me,
Bog pravice moje; v stiski dal

| si mi prostora; milosten mi bo-
; di in poslušaj molitev mojo.
i 3. Sinovi človeški, doklej bo¬
di  slava moja v nečast? ljubili
bodete ničnost? hodili za lažjo?

4. Spoznajte vendar, da si je
Gospod posebe odbral njega,
katerega prijazno sprejema;
da bode uslišal Gospod, ko ga
bodem zaklical.

0. Prestrašite se in ne gre¬
šite; mislite v srci svojem, na
ležišči svojem in mirujte!

6. Darujte daritve pravice, in
zaupanje imejte v Gospoda.

7. Mnogi govore: O da bi vži-
vali dobro! Dvigni nad nas
svetlobo obličja svojega, Go¬
spod!

8. Vlij radost v srce moje,
večjo nego o času, ko  sprav¬
ljajo žito svoje in vino svoje
obilno.

9. V miru ležem in zdajci za-
1  spim; ker ti sam, Gospod, da¬
ješ, da prebivam brez skrbi.

Psalm 5.

1. Načelniku godbe na piš¬
čali; psalm Davidov.

2. Besede moje čuj, Gospod;
ozri se na premišljevanje moje.

3.  Poslušaj vpitja mojega glas,
kralj moj in Bog moj; ker pri
tebi imam molitev.

4. Gospod, zgodaj bodeš sli¬
šal glas moj; zgodaj bodem
govoril pred teboj in čakal.

Psalm 5. 6. 7.

5

5. Ker ti  nisi Bog mogočni, ka¬
teri bi se rado val krivice; pred
teboj ne bode prebivalo hudo.

6. Blazni ne stopajo ti pred
oči; sovražiš vse, kateri delajo
krivico.

7. Pogubiti liočeš nje, ki laž
govore; moža krvoželjnega in
zvijačnega studi Gospod.

8. Jaz pa vnidem obdan z
obilnostjo milosti tvoje v hišo
tvojo; priklonim se proti hra¬
mu svetosti tvoje v svetem
strahu tvojem.

9. Gospod, spremljaj me v
pravici svoji zavoljo zalezoval¬
cev mojih; pot svojo ugladi
pred menoj.

10. Ker v ustih njihovih ni
pravice; notranjost njih: nad¬
loge, grob odprt njih grlo; z
jezikom svojim se dobrikajo
zvijačno.

11. Pokori jih, o Bog; izpodlete
naj v naklepih svojih; pahni
jih dol po obilosti njih pregreh,
ker upirajo se zoper tebe.

12. In veselili se bodo vsi, ka¬
teri pribegajo k tebi; na veke
bodo prepevali, katerim bodeš
hramba, in radovali se bodo v
tebi ljubitelji tvojega imena.

13. Ker ti blagoslavljaš pra¬
vičnega, Gospod, delaš, da ga
milost krije kakor ščit.

Psalm 6.

1. Načelniku godbe na stru¬
ne po osmini; psalm Davidov.

2. Gospod, v jezi svoji ne po¬
kori me; in v srdu svojem ne
tepi me.

3. Milosten mi bodi, Gospod,
ker opešal sem: ozdravi me,
Gospod, ker preplašene so ko¬
sti moje.

4. In duša moja je preplašena
silno, ti torej, Gospod, doklej?

5. Povrni se, Gospod; otmi
dušo mojo, po milosti svoji re¬
ši me.

6. Ker spomina nate ni v smrti
sami; v grobu kdo te bode sla¬
vil?

7.  Utrujen sem v zdihovanji
svojem; storil sem, da plava
vso noč postelja moja; se sol¬
zami svojimi sem raztopil le¬
žišče svoje.

8. Otemnelo je od žalovanja
moje oko; postaralo se je med
vsemi mojimi zatiralci.

9. Poberite se od mene vsi,
ki delate krivico; ker Gospod
posluša glas mojega joka.

10. Gospod posluša prošnjo
mojo; Gospodu je prijetna mo¬
litev moja.

11. Osramote se naj in pre¬
plašijo silno vsi sovražniki mo¬
ji; vrnejo se naj, osramote pri
tej priči.

Psalm 7.

1. lesem meševita Davido¬
va, katero je pel Gospodu na
besede Kusa Benjaminca.

2. Gospod, Bog moj, k tebi

6

Psalm 7. 8.


pribegain; reši me vseli prega¬
njalcev mojih in oprosti me.

3. Da ne zgrabi kakor lev du¬
še moje in raztrga, ko ni po¬
močnika.

4. Gospod, Bog moj, ako sem
storil tisto, ako je krivica na
rokah mojih:

5. Ako sem storil hudo v mi¬
ru živečemu z menoj, ki sem
mu rad pomagal, kateri me je
zatiral po krivem:

6. Preganja naj sovražnik du¬
šo mojo in dohiti ter potepta na
tleh življenje moje; in stori naj,
da v prahu biva slava moja.

7. Vstani, Gospod, v jezi svo¬
ji; dvigni se silno razkačen pro¬
ti njim, ki me zatirajo; in čuj
nad menoj, sodbo si zapovedal.

8. Torej narodov zbor naj te
obda in nad njim vrni se v vi¬
šavo.

9. Gospod sodi ljudstva; sodi
me, Gospod, po pravičnosti mo¬
ji in po nedolžnosti moji razsodi
zame.

10. Propade naj, prosim, zlo
krivičnih, in pravičnega utrdi;
kakor preiskuješ srca in obi¬
sti, Bog pravični.

11. Ščit moj je  v Bogu, ki da¬
je blaginjo pravičnim v srci,

12. F Bogu, kije pravičnemu
hramba in Bogu  mogočnem, ki
se srdi vsak dan.

13. Ako se ne izpreobrne kri¬
vični,  nabrusi svoj meč; lok
svoj je napel in pomeril vanj.

14. Pomeril je vanj smrtno
orožje; pušice svoje zgrabi zo¬
per divjajoče.

15. Glej, rodil bode ničemur-
nost; kakor je spočel nadlogo,
tako bode rodil laž.

16. Vodnjak je kopal in iz-
global ga; vanj je planil, v ja¬
mi opravljat delo svoje.

17. Povrne se nadloga njego¬
va na glavo njegovo, in nad
teme njegovo pride njegova
krivica.

18. Slaviti hočem Gospoda po
pravici njegovi in prepeval bo-
dem imenu Gospodanajvišjega.

Psalm 8.

1. ^Načelniku godbe pri po¬
staji  Gitajski, psalm Davidov.

2. Gospod, kralj naš, kako
veličastno je  ime tvoje na ve¬
soljni zemlji, kateri razodevaš
nadnebeško lepoto svojo.

3. Iz ust otrok in dojencev si
ustanovil si utrjeno hvalo, za¬
voljo sovražnikov svojih, da
j krotiš neprijatelja in mašče¬
valca.

4. Ko ogledujem nebesa tvoja,
prstov tvojih delo, mesec in
zvezde, ki sijih napravil;

5. Kaj je  Človek, da se ga
spominjaš, ali sin človekov, da
ga obiskuješ!

6. Malo si ga sicer postavil
pod angele, a venčal si ga se
slavo in veličastvom.

Psalm 8. 9.

7


7. Postavil si ga čez dela svo¬
jih rok; vse si položil pod noge
njegove:

8. Drobnico in goveda, kolikor
jih je, in tudi poljske živali;

9. Tiče pod nebom in ribe v
morji; karkoli se izprehaja po
morskih stezah.

10. Gospod, kralj naš, kako
veličastno je ime tvoje na ve¬
soljni zemlji!

Psalm 9.

1. ^Načelniku godbe, visoke
do srednje, psalm Davidov.

2. Slavil bodem, Gospod, iz
Vsega srca svojega, oznanjal
Vsa čudovita dela  tvoja.

3. Veselil se bodem in rado-
Val v tebi, prepeval bodem tvo¬
jemu imenu, Naj višji:

4. Da sovražniki moji umika¬
joč se padajo in ginejo pred
obličjem tvojim.

%  5. Ker sodil si pravico mojo
in pravdo mojo, sedel si na
prestolu, o branitelj pravice.

6. Pokaral si narode, pogubil
krivičnega, ime njih si izbrisal
na večne čase.

7. O sovražnik, konec je raz-
^evanja na veke, in uničil si
mesta njih, njih spomin je po¬
ginil.

8. A Gospod bode sedel na
v eke, pripravljajoč na sodbo
Prestol svoj.

9. In sam bode sodil svet pra¬

vično, pravde razsojal narodom
po vsej pravici.

10. In Gospod bode grad na
višini siromaku, grad na višini
v časih, ko je  v stiski.

11. Zaupanje torej bodo imeli
v te kateri poznajo ime tvoje,
ker ne zapustiš, Gospod, njih,
kateri te iščejo.

12. Prepevajte Gospoda, ki
sedi na Sijonu, oznanujte ljud¬
stvom dela njegova.

13. On, ki maščuje kri v mo¬
ritvi prelito, spominja se njih,
ne žabi vpitja siromakovubozih.

14. Milost mi izkaži, Gospod,
ozri se v ponižanje moje od
sovražnikov mojih, dvigni me
izpred smrtnih vrat:

15. Da oznanjam vesoljno sla¬
vo tvojo med vrati hčere Si-
jonske, radujem se v blaginji
tvoji:

16. Pogreznili so se narodi v
jamo, katero  so bili napravili;
v.,mrežo, katero zo bili skrili,
vjela se je njih noga.

17. Pokazal se je Gospod po
sodbi, katero je storil; v svojem
lastnem delu zapletel se je kri¬
vični ; vsega pomiselka vredno!

18. Nazaj se bodo podili kri¬
vični noter do groba; vsi naro¬
di, ki so pozabili Boga.

19. Ker siromak naj se ne po¬
zabi nikdar; ubogih upanje ne
pogine vekomaj.

20. Vstani, Gospod, da se ne
ojači človek; sodba pridi nad

8

Psalm 9. 10. 11.

narode pred obličjem tvojim.

21. V strah jih primi, Go¬
spod; šiloma naj spoznajo na¬
rodi, da so nmrjoči.

Psalm 10.

1 . Zakaj bivaš v daljavi, Go¬
spod! zakaj  se skrivaš v časih,
ko smo  v stiski?

2. Prevzetnost krivičnega hu¬
do straši siromaka ubozega;
zgrabijo se naj v naklepih, ka¬
tere izmišljajo.

3. Ker krivični hvali dušo
svojo v njenem hrepenenji, in
njega, ki išče dobička, blago¬
slavlja, draži Gospoda.

4. Krivični v napuhu svojega
obraza: On ne kaznuje, ni Bo¬
ga, te so  vse misli njegove.

5. Varna so pota njegova v
vsakem času; previsoko so po¬
gledu njegovemu sodbe tvoje:
kateri koli so sovražniki nje¬
govi, vanje piha žarjavico.

6. V srci svojem govori: Ne
umaknem se, v nobeni dobi ne
bodem  v nesreči.

7. Preklinjanja polna so usta
njegova in zvijač in goljufije;
pod jezikom njegovim je nad¬
lega in ničemurnost.

8. Poseda v votlini vasi, v za-
tišji, da bi ubil nedolžnega; oči
njegove se skrivajo zoper one¬
moglega.

9. V zatišji preži, kakor lev
v svojem brlogu; preži, da zgra¬

bi siromaka ubozega; zgrabil
bi rad siromaka ubozega, po¬
tegnil ga v mrežo svojo.

10. Sklujči se, potuhne se; in
s krepkimi udi  svojimi se zgru¬
di, kakor da so  onemogli.

11. V srci svojem govori: Po¬
zabil je Bog  mogočni; obličje
svoje skriva, ne ozre se nikoli.

12. Vstani, Gospod, Bog  mo¬
gočni, dvigni roko svojo; ne
pozabi siromakov ubozili.

13. Zakaj draži krivični Bo¬
ga? v srci svojem govori, dane
bodeš terjal?

14. Zazdelo seje tebi, ko gle¬
daš nadlego in gorje, vzeti jih

Jv roko svojo; brambi tvoji se
izroča onemogli; siroti si ti po¬
močnik.

15. Zdrobi roko krivičnemu
in hudobnemu; preiskuj krivi¬
co njegovo, dokler  je ne naj¬
deš več.

16. Gospod jekralj večni; po¬
ginili so narodi se zemlje nje¬
gove.

17. Hrepenenje krotkih si
uslišal, Gospod; potolaži tem
srce, nagni svoje uho,

18. Maščujoč siroto in siro¬
maka, da ga ne bode dalje iz¬
ganjal človek silovito iz dežele.

Psalm 11.

1. ^Načelniku godbe, Davi¬
dova. Gospod je pribežališče
moje, kako govorite duši mo-

Psalm 11. 12. 13.

ji: Zapusti goro vašo, tiči ca?

2. Ker glej, tisti krivični na¬
tezajo lok, pušico svojo pokla¬
pajo na struno, da streljajo v
temi na pravične v srci.

3. Ko se bodo celo stebri po¬
dirali, kaj naj počne pravični?

4. Gospod je  v svetišči sve¬
tosti svoje, Gospod, katerega
prestol je  v nebesih, katerega
oči vidijo, katerega trepalnice
preiskujejo sinove človeške.

5. Gospod preiskuje pravič¬
nega, krivičnega pa in siloljub-
nega sovraži srce njegovo.

6. Vsipal bode žarjavico nad
krivične, ogenj in žveplo; in
najviharnejši veter bode  njih
kupe delež.

7. Ker pravični Gospod ljubi
kar je pravično; pravičnega
gleda obličje njegovo.

Psalm 12.

1. N ačelniku godbe po os-
mini, psalm Davidov.

2. Daj rešenje, Gospod, ker
minil je dobrodelnik; ker izgi¬
nili so resnični izmed sinov člo¬
veških.

3. Prazno govore drug z dru¬
gim, s priliznenimi ustnami, z
dvojnim srcem govore.

4. Pokončal bode Gospod vse
priliznene ustne, jezik visoko-
besedni;

5. Njih, ki govore: Našega
Jezika pravica bode obveljala,

9

ustne naše so  v naši oblasti,
kdo bi bil  nam gospod?

6. Od zatiranja siromakov u-
bozih, od vpitja revežev vsta¬
nem skoraj, govori Gospod; po¬
magal bodem njemu,  v katere¬
ga bode pihal žarjavico kri¬
vični.

7. Besede Gospodove so čiste
besede, srebro očiščeno v iz¬
brani prsteni posodi, osnaženo
sedemkrat.

8. Ti, Gospod, ohrani jih;
vsakega izmed njih brani tega
rodu na veke.

9. Krivični hodijo okrog po-
vsodi, ko se povzdiguje malo¬
pridna reč med človeškimi si¬
novi.

Psalm 13.

1. Načelniku godbe, psalm
Davidov.

2. Doklej, Gospod? Bodeš li
pozabljal me večno? Doklej
b.odeš skrival obličje svoje pred
menoj?

3. Doklej naj skrivam nakle¬
pe svoje v srci svojem: žalo¬
vanje v prsih svojih podnevi?
Doklej se bode spenjal sovraž¬
nik moj proti meni?

4. Poglej, usliši me, Gospod,
moj Bog; razsvetli oči moje, da
ne spavam v smrti.

5. Da ne poreče neprijatelj
moj: Premagal sem ga; ne ra-
dujejo se sovražniki moji, ko
bodem omahnil.

10

Psalm 13. 14. 15. 16.

6. Ker jaz imam zaupanje v
milost tvojo; raduje se naj moj
duh v blaginji tvoji; prepeval
bodem Gospodu, ko mi bode
storil dobro.

Psalm 14.

1. ^Načelniku godbe; Davi¬
dova. Nespametni govori v srci
svojem: Ni ga Boga: pohujšu¬
jejo, ostudna dela doprinašajo,
ni ga, da bi delal dobro.

2. Gošpod gleda z nebes na
sinove človeške, da bi videl,
je li kateri,  ki bi bil razumen,
ki bi iskal Boga.

3. Vsak je odstopil, izpridili
so se vsi  vkup; ni ga, da bi
delal dobro, enega samega ne.

4. Ali si niso v svesti vsi, ka¬
teri delajo krivico, ker žro
ljudstvo moje kruh jedoč, ne
kličejo Gospoda?

5. Tu se preplašijo od groze,
ker Bog je na strani pravične¬
mu rodu.

6. Naklep siromaka ubozega
bodete osramotili, seveda! ker
Gospodje zavetje njegovo.

7. Kdo naj da rešenje se Si-
jona Izraelu? Ko bode nazaj
peljal iz sužnjosti ljudstva svo¬
jega krdelo; radoval se bode
Jakob, veselil se Izrael.

Psalm 15.

1. Psalm Davidov. Gospod,

kdo naj prebiva v šatoru tvo¬
jem ; kdo naj stanuje na gori
svetosti tvoje?

2. Kdor hodi pošteno in dela
pravico ter govori resnico iz
svojega srca;

3. Ne obrekuje z jezikom svo¬
jim, ne dela hudega bližnjemu
svojemu, in ne sramoti svojega
soseda:

4. V Očeh njegovih je zaniče¬
van krivični, česti pa nje, ki
se boje Gospoda; ko je prise¬
gel v škodo svojo, vendar ne
gane;

5. Denarja svojega ne posoja
na obresti, in darila ne preje¬
ma zoper nedolžnega; kdor ta¬
ko ravna, ne omahne nikdar.

Psalm 16 .

1. Odlična pesem  Davidova-
Reši me, Bog  mogočni; ker k
tebi pribegam:

2. Gospodu govoriš: Gospod
si moj, blaga mojega ne bodes
hranil  pri sebi:

3. Svetim, ki so  v deželi k 1
veličastnim ga podeliš;  na kate¬
rih je  vse razveseljevanje moje-

4. Njim množijo bolečine ka¬
teri drugemu dele; daroval n 6
bodem njih krvavih daritev, n e
jemal njih imen na ustne svoje-

5. Gospod je  delež pristave
moje in mojega ljudstva; k
vzdržuješ osodo mojo.

6. Merne vrvi so mi pale v

Psalm 16. 17.

preprijetnih krajih; tudi po¬
sestvo je sprelepo, katero  me
je doletelo.

7. Blagoslavljal bodem Go¬
spoda, kateri mi je dal sovet;
tudi ponoči me podučujejo obi¬
sti moje.

8. Predočujem si Gospoda ne¬
prestano; ker je  na desnici
moji, ne omahnem.

9. Zatorej se veseli srce moje
in raduje se slava moja; tudi
meso moje prebiva brez skrbi.

10. Ker duše moje ne bodeš
pustil v grobu, ne pripustil
ljubljencu svojemu, da vidi
trohnobo.

11. Naznanjaš mi življenja
stezo; naj slajših radosti obilost
pred obličjem tvojim, na des¬
nici tvoji vekomaj.

Psalm 17.

1. JVtolitev Davidova: Čuj,
Gospod, pravico, poslušaj vpit¬
je moje; uho nagni molitvi moji
brez ustnic zvijačnih.

2. Od obličja tvojega izidi
pravica moja; oči tvoje naj gle¬
dajo kar je pravično.

3. Ko bodeš preiskal srce mo¬
je, obiskal ponoči, preskušal
me, ne najdeš; kar  mislim, ne
prestopi mojih ust.

4. Pri delih človeških, po be¬
sedi ustnic tvojih opazujem ste¬
ze silovitega.

5. Ohrani korake moje na

11

stezah svojih, da ne zaidejo
moje noge.

6. Jaz te kličem, ker me sli¬
šiš, Bog mogočni; nagni k meni
uho svoje, poslušaj govor moj.

7. Odloči milosti svoje, o ti,
ki otimaš preganjalcev pribe-
gajoče na desnico tvojo.

8. Hrani me kakor zenico v
očesu; se senco peroti svojih
skrivaj me:

9. Zaradi krivičnih, ki me
napadajo, sovražnikov mojih
glavnih, ki me obdajajo.

10. Mast svojo maste, z ustrni
svojimi govore prevzetno:

11. Hojo našo zdaj obdajajo
nam; oči svoje obračajo vpira-
joč v tla.

12. Podoba je vsakega kakor
leva želečega zgrabiti, in ka¬
kor mladega leva čepečega v
zakotji.

13. Vstani, Gospod, prehiti
obličje njegovo; trešči ga, iz¬
puli dušo mojo z mečem svo¬
jim krivičnemu.

14. Ljudem izpuli  v roko svo¬
jo, Gospod, ljudem od sveta,
katerih delež jev tem življenji,
katerim trebuh polniš se skriv¬
nim zakladom  svojim; sitijo se
sinovi in preobilost svojo za¬
puščajo otrokom svojim.

15. Jaz bodem v pravičnosti
videl obličje tvoje, sitil se bo¬
dem, ko se zbudim, s podobo
tvojo.

12

Psalm 18.

Psalm 18.

1. Načelniku godbe, Davida
hlapca Gospodovega; kateri je
govoril Gospodu te pesmi bese¬
de v dan, ko gaje bil rešil Go¬
spod iz roke vseh sovražnikov
njegovih, kakor iz roke Savlove.

2. In rekel je: Iz osrčja svo¬
jega bodem te ljubil, Gospod,
moja krepost.

3. Gospod, skala moja in grad
moj in rešitelj moj; Bog mo¬
gočni moj, pečina moja, kamor
pribegam, ščit moj in blaginje
moje rog, višina moja.

4. Hvaljenega kličem Gospo¬
da in rešujem se sovražnikov
svojih.

5. Obdajajo me smrtne bole¬
čine in malopridnih hudourniki
me strašijo.

6. Groba bolečine me obhaja¬
jo, smrtne zanke so mi na poti.

7. V stiski svoji kličem Go¬
spoda, in do Boga svojega vpi¬
jem; iz svetišča svojega usliši
moj glas, in vpitje moje pre¬
denj pride do ušes njegovih:

8. In stresa se in giblje zemlja,
in podloge gora se majo; stre¬
sajo se pa, ko se mu vnam o, jeza.

9. Dim se vali skozi nos nje¬
gov in ogenj požrešen iz ust
njegovih; žarjavica goreča gre
od njega.

10.  In nagne nebo ter stopi
dol, z mrakom pod svojimi
nogami,

11. In sedeč na kerubih leti,
in plava na vetrovih perotih.

12. Temo si  napravi za za¬
vetje svoje, okolo sebe zašator
svoj; temotne vode, gošče gor¬
njih oblakov.

13. Od svita pred njim pre¬
hajajo gosti oblaki njegovi, toča
in žarjavica ognjena.

14. Na nebesih grmi Gospod
in z višave izhaja glas njegov,
toča in žarjavica ognjena.

15. Tako proži pušice svoje,
razsipa jih in strele meče ter
jih podi.

16. Prikazujejo se tudi najniž¬
je struge voda, in razgrinjajo
se podloge vesoljne zemlje od
hudovanja tvojega, Gospod, od
sape tvojega nosu.

17. Iz višine poseže ter me
potegne gor, izvleče me iz
mnogih voda.

18. lleši me neprijatelja mo¬
jega močnejšega, in sovražni¬
kov mojih, ko so krepkejši
od mene.

19. Srečujejo me ob času nad¬
loge moje, tedaj mi je za palico
Gospod:

20. In izpelje me na prosto;
reši me, ker me ima rad.

21. Podeljuje mi Gospod po
pravičnosti moji; po čistosti
mojih rok mi povrača.

22. Ker se držim potov Go¬
spodovih, ter se ne obračam
krivično od svojega Boga;

23. Ker so vse sodbe njegove

Psalm 18 .

pred mojimi očmi; in postav
njegovih ne odvračam od sebe:

24. Ker sem posten pred njim,
in se varujem, da ne ravnam
krivično.

25. Povrača mi Gospodpopra¬
vičnosti moji; po čistosti mojih
rok pred njegovimi očmi.

26. Z dobrotljivim izkazuješ
se dobrotljivega, s poštenim
možem izkazuješ se poštenega.

27. S čistim kažeš se čistega,
ali popačenemu nasprotuješ.

28. Ker ti otimaš ljudstvo ubo¬
go, prevzetne pa oči ponižuješ.

29. Da, svetilo moje razsvet¬
ljuješ; Gospod, moj Bog raz¬
jasnjuje moje teme.

30. S teboj namreč prodiram
skozi krdelo, in z Bogom svo¬
jim preskakujem zid.

31. Tega Boga  mogočnega
pot je  poštena; govor Gospo¬
dov ves čist; ščit je vsem, ka¬
teri pribegajo k njemu.

32. Ker kdo je  Bog razen
Gospod? in kdo skala razen
naš Bog?

33. Ta je Bog  mogočni, ki
me opasuje z močjo, in dela
pošteno mojo pot:

34. Storivši noge moje kakor
jelenom, da me stavi na višino
mojo:

35. Boja uči roke moje; tako
da zlomi lok jekleni roka

moja.

36. Ker daješ mi ščit blagi¬
nje svoje, in desnica tvoja me

13

podpira; in krotkost tvoja me
povišuje.

37. Hoji moji razširjaš pro¬
stor moj; in členki mojih nog
ne omahujejo.

38. Sovražnike svoje podim in
dohajam jih; in ne povrnem
se, dokler jih nisem uničil.

39. Zdrobim jih tako, da ne
morejo več vstati, padajoč pod
noge moje.

40. Opasuješ me namreč z
močjo za vojsko; pod me po¬
diraš nje, ki se spenjajo zoper
mene.

41. In neprijateljev mojih til¬
nik mi podajaš; da ugonobim
sovražnike svoje.

42. Vpijejo, a ni ga, da jih
reši; h Gospodu, a ne usliši jih.

43. Zatorej jih razmeljem ka¬
kor prah pred vetrom; kakor
blato na ulicah jih drobim.

44. Oproščaš me prepirov
ljudstva; staviš me narodom
na čelo; ljudstvo, katerega ni¬
sem poznal, služi mi:

45. Na sluh ušesa so mi pokor¬
ni; tujci se mi udajajo lažnjivo:

46. Tujci padajo in pritrepe-
tavajo iz gradov svojih.

47. Gospod živi in blagoslov¬
ljena skala moja; zatorej naj
se povišuje Bog blaginje moje.

48. Bog  ta mogočni, ki mi
daje maščevanje, in spravlja
ljudstva pod me;

49. Rešuje me sovražnikov
mojih; tudi nad nje, ki se spe-

14

Psalm 18. 19. 20.

njajo zoper mene, povzdignil
si me; možu silovitemu si me
iztrgal.

50. Zatorej te bodem slavil
med narodi, Gospod, in prepe¬
val bodem tvojemu imenu:

51. Da veliko blaginjo vsa-
koršno podeljuješ svoj emu kra¬
lju, in izkazuješ milost mazil¬
jencu svojemu, Davidu in se¬
menu njegovemu na veke.

Psalm 19.

1. JNačelniku godbe, psalm
Davidov.

2. Nebesa oznanjajo slavo Bo¬
ga  mogočnega; in delo rok nje¬
govih kaže njih razsežje.

3. Dan dnevu bruha govorico,
in noč noči kaže znanje.

4. Govorice nimajo , ne besed;
in brez njih  ume se njih glas.

5. Po vsej zemlji gre njih
oznanilo, do kraja vesoljnega
sveta Šle so  njih govorice; odkar
je solncu šator postavil na njih.

6. Ker ono  je kakor ženin, ki
gre iz stanice svoje; raduje se
kakor korenjak, ko se priprav¬
lja na tek.

7. Od kraja nebes je  vzhod
njegov; in tek njegov do nji¬
hovih krajev; in nič ni, kar bi
bilo skrito njegovemu žaru.

8. Nauk Gospodov je pošten,
oživljajoč dušo; pričanje Go¬
spodovo resnično, modrost da¬
je nevednemu.

9. Zapovedi Gospodove so  pra¬
vične, srce razveseljujejo; po¬
stava Gospodova čista, razsvet¬
ljuje oči.

10. Sveti strah Gospodov je
čist, vekomaj ostane; sodbe Go¬
spodove zgolj resnica, pravične
so vse:

11. Zaželene, bolj ko  zlato, in
to kakor zlato prečisto, pre¬
mnogo, in slajše ko med, in to
ko Čisti med.

12. Tedaj je bil služabnik
tvoj opominjan po njih; njih
poslušati je velik dobiček.

13. (Zmote, kdo bi jih raz¬
umel?) Mene odveži skrivnih-

14. Potem iz trdovratnosti po¬
tegni služabnika svojega, da
ne gospoduje v meni; tedaj bo¬
dem pošten in čist velike pre¬
grehe.

15. Po volji naj bodejo ust
mojih besede, in srca mojega
premišljevanje pred teboj; Go¬
spod skala moja in rešitelj moj '■

Psalm 20.

1. ^Načelniku godbe, psalm
Davidov.

2. Usliši te naj Gospod ob Ča¬
su stiske; na višavo naj te po¬
stavi ime Boga Jakobovega-

3. Pošlje naj ti pomoč iz sve¬
tišča, in se Sijona naj te pod¬
pira.

4. Duha naj vse dari tvoje, m
upepeli naj žgalno daritev tvojo-

Psalm 20. 21. 22.

15

5. Da ti naj po srci tvojem, in
izpolni naj vsak sklep tvoj.

6. Prepevajmoo blaginji tvoji;
in v imenu Boga našega nosi¬
mo zastave; izpolni naj Gospod
vse prošnje tvoje.

7. Zdaj spoznavam, da Go¬
spod brani maziljenca svojega,
usliši ga z nebes svetosti svoje;
po največji kreposti, blaginji
desnice svoje.

8. Ti voz in oni konj, mi pa se
spominjamo imena Gospoda,
Boga našega.

9. Oni se pripogibajo in pada¬
jo; mi pa vstajamo in stojimo.

10. Gospod, reši! kralj sam
naj usliši nas ob času, ko ga
bodemo klicali.

Psalm 21.

1. INačelniku godbe; psalm
Bavidov.

2. Gospod, moči tvoje veseli
se kralj, in blaginje tvoje kako
se silno raduje!

3. Željo srca njegovega mu
daješ, in kar so ustne njegove
govorile, ne odrekaš.

4. Da, prehitevaš ga z blago-
dari, na glavo njegovo pokla-
daš venec iz zlata prečistega.

5. Življenja te je prosil, dal
si mu; tudi  dni dolgost na ved¬
no večne čase.

6. Velika je slava njegova po
blaginji tvoji; diko in veliča¬
stvo si položil nanj.

7. Ker pripravil si mu blago¬
slove na vekomaj; razjasnil ga
z radostjo od svojega obličja.

8. Ker kralj sam upa v Go¬
spoda; zato v zaupanji na mi¬
lost najvišjega ne omahne.

9. Z roko svojo dosežeš vse
neprijatelje svoje; z desnico
svojo dosežeš vse svoje sovra¬
žnike.

10. Narediš, da so kakor  peč
ognjena ob času srditega ob¬
ličja tvojega; Gospod jih po¬
goltne v jezi svoji, kakor da
jih ogenj uniči.

11. Sad njih pokončaš se zem¬
lje, in njih seme izmed sinov
človeških.

12. Ker nameravali so tihudo;
izmišljali so naklep; ne morejo!

13. Ker staviš jih kakor  go¬
milo; na strune svoje pokladaš
pušice  ter jih streljaš proti njih
obličjem.

14. Dvigni se, Gospod, v moči
svoji; pojmo in prepevajmo o
hrabrosti tvoji.

Psalm 22.

1. jNačelniku godbe o prvi
zarji; psalm Davidov.

2. Bog  moj mogočni, Bog  moj
mogočni, zakaj si me zapustil?
daleč od blaginje moje, od stoka
mojega besed?

3. Bog moj, zakaj  me ne usli¬
šiš, ko te kličem podnevi? in
ponoči ni mi pokoja.

16

Psalm 22.

4. Saj si vendar svet, stano¬
viten, popolna hvala Izraelova.

5. Tebi so zaupali očetje naši;
zaupali so, in osvobodil si jih.

6. K tebi so vpili, in oteti so bili,
vtesozaupali innijih bilo sram.

7. Jaz pa sem  črv, in ne mož;
sramota ljudem in zaničevanje
ljudstvu.

8. Vsi, ki me vidijo, namrda-
vajo se mi; reže se, glavo majo:

9. H Gospodu pribega, reši
ga naj; otme ga naj, ker ima
veselje nad njim.

10. Saj ti si,  ki si me potegnil
iz materinega telesa, storil si,
da sem brez skrbi živel na
prsih matere svoje.

11. K tebi sem bil zagnan od
rojstva, od telesa matere moje
bodi Bog  moj mogočni.

12. Ne bivaj daleč od mene, ko
je blizu stiska, ko ni pomočnika.

13. Obdajajo me junci mnogi,
krepki junci.  bazanski obsip¬
ljejo me.

14. Žrelo svoje odpirajo zoper
mene, kakor  lev zgrabljiv in
rujoveČ.

15. Kakor voda se razlivam,
in vse kosti moje se razklepajo;
srce moje je podobno vosku,
taja se v osrčji mojem.

16. Moja moč je suha kakor
čepinja, in jezik moj se pri¬
jemlje neba mojega, in devaš
me v smrtni prah.

17. Ker obdali so me psi; liu-
dobnikov krdela so me obsula;

prebodli so moje roke in noge
moje.

18. Seštel bi lahko vse svoje
kosti; oni gledajo, ozirajo se
v me.

19. Oblačila moja dele med
seboj, in za suknjo mojo me¬
čejo kocko.

20. Ti torej, Gospod, ne bi¬
vaj daleč, krepost moja, hiti
na pomoč mojo.

21. Otmi meča dušo mojo, psa
edino mojo.

22. Reši me žrela levovega, in
rogov samorogov, uslišavši me-

23. Ime tvoje bodem oznanjal
bratom svojim; sredi zbora bo¬
dem te hvalil:

24. Vi, ki se bojite Gospoda,
hvalite ga; vse seme Jakobovo
hvali ga; in boj se ga vse seme
Izraelovo.

25. Ker ne zameta in ne zani¬
čuje siromaštva siromakovega,
in pred njim ne skriva obličja
svojega; temuč ko vpije do
njega, usliši ga.

26. O dobrotah  tvojih boi 6
hvala moja v zboru velikem!
obljube svoje bodem opravljal
v pričo njih, ki se ga boje.

27. Jedli bodejo krotki in
nasitili se; hvalili bodejo G°-
spoda, kateri ga iščejo; srce
vaše bode živelo vekomaj.

28. Spomnijo se in povrnejo
se h Gospodu vse meje zemlj e t
in priklonijo se pred teboj vse
družine narodov.

Psalm 22. 23. 24. 25.

17

29. Ker Gospodovo je kralje¬
stvo samo, in gospostvo ima nad
narodi.

30. Jedli bodo in priklanjali
se vsi zemlje bogatini; pred
njim bodejo padali kateri koli
pojdejo dol v prah; kateri  ni
ohranil duše svoje v življenji.

31. Teh  seme bode ga Šesti¬
lo, prištevalo se bode Gospodu
Vsak čas.

32. Prihajali bodo in ozna¬
njali pravico njegovo ljudstvu,
ki se rodi, daje pravičen.

Psalm 23.

1. Isalm Davidov; Gospod
je pastir moj; slabo se mi ne
niore goditi.

2. Na pašnikih travnatih skrbi
da ležim, poleg tihih voda me
Vodi.

3. Pokojno dela dušo mojo,
Po pravice stezah me vodi, za¬
voljo svojega imena.

4. Tudi ko bi hodil po dolini
smrtne sence, ne bal bi se zle¬
ga, ker ti si  z menoj; šiba tvo¬
ja in palica tvoja tolažiti me.

5. Pred menoj napravljaš mi¬
zo, sovražnikom mojim naspro¬
ti; z mazilom maziliš glavo mo¬
jo, kupa moja je polna do vrha.

6. Zgolj dobrota in milost bo¬
leti me spremljale vse dni živ¬
ljenja mojega; in pokojen bo¬
dem v hiši Gospodovi, dokler
k o dej o dolgi časi.

Psalm 24.

1. Isalm Davidov; Gospodo¬
vale zemlja in česar je polna,
vesoljni svet, prebivalci nje¬
govi.

2.  Ker sam jo je ustanovil nad
morja, in nad reke jo utrdil.

3. Kdo naj gre gor na goro
Gospodovo, in kdo naj stoji na
mestu svetosti njegove?

4.  Kdor je nedolžnih rok in
srca čistega; kateri ne dviga
k ničemurnosti duše svoje, in
ne priseza na goljufijo.

5.  Ta  dobiva blagoslov od
Gospoda, in pravico od Boga
blaginje svoje.

6. Taje zarod čestilcev nje¬
govih, ki iščejo obličje tvoje,
zarod  Jakobov.

7. Dvignite, vrata, glave svo¬
je in dvignite se, večne duri, da
vnide slave kralj.

8. Kdo je ta slave kralj? Go¬
spod prekrepki inpremogočni;
Gospod vojskovalec premo-
gočni.

9. Dvignite, vrata, glave svo¬
je, dvignite, pravim, večne du¬
ri, da vnide slave kralj.

10. Kdo je ta slave kralj?
Gospod vojnih krdel, on je
slave kralj.

Psalm 25.

1 . Pesem  Davidova: K tebi,
Gospod, dvigam dušo svojo.

18

Psalm 25. 26.

2. Bog moj, v te zaupam, naj se
ne osramotim, sovražniki moji
naj se ne radujejo nad mano.

3. Tudi kdor čaka tebe, naj
se ne osramoti; osramote se
naj kateri izdajalsko ravnajo
po krivem.

4. Pota svoja mi kaži, Go¬
spod; steze svoje uči me.

o. Daj, da hodim po resnici
tvoji, in uči me; ker ti si  Bog
blaginje moje, tebe čakam ves
dan.

6. Spomni se usmiljenja svo¬
jega, Gospod, in milosti svo¬
jih, da so od vekomaj.

7. Grehov mladosti moje in
pregreškov mojih ne spomi¬
njaj se; po milosti svoji spo¬
minjaj se me ti, zavoljo dobro¬
te svoje, Gospod.

8. Dober in pravičen je  Go¬
spod: zatorej uči grešnike pot;

9. Dela, da hodijo krotki po
pravici, in krotke uči pot svojo.

10. Vse steze Gospodove so
milost in zvestoba, njim, ki
hranijo zavezo njegovo in pri¬
čanja njegova.

11. Zavoljo imena svojega,
Gospod, bodeš torej prizanesel
krivici moji, ker velika je.

12. Kakošen bode mož tisti,
kateri se boji Gospoda, ki ga
uči, katero pot naj izvoli?

13. Duša njegova bode pre¬
nočevala v dobrem, in seme
njegovo bode dedovalo deželo.

14. Skrivnost Gospodova bi¬

va  pri njih, ki se ga boje, i®
zaveza njegova, da po izkuŠnj 1
priča zanje.

15. Oči moje gledajo  nepre-
stano v Gospoda; ker on p°'
tegne iz mreže noge moje.

16. Ozri se v me, in milost
mi stori; ker samoten sem D
ubožen.

17. Stiske srca mojega se  raZ'
širjajo; iz nadlog mojih p°'
tegni me.

18. Poglej siromaštvo moj e
in težavo mojo; in odpusti vso
grehe moje.

19. Ozri se v sovražnike m°'
je, ker močneji so; in s hudi# 1
sovraštvom me sovražijo.

20. Besi dušo mojo in otn®
me; naj se ne osramotim, kef
pribegam k tebi.

21. Poštenost naj me brani D
pravica, ker tebe čakam.

22. Reši, Bog, Izraela vseh
zatiranj njegovih.

Psalm 26.

1. Tresem Davidova. Za sod'
nika mi bodi, Gospod, ker ja^
hodim v poštenosti svoji, in v
Gospoda zaupam, da ne omak'
nem.

2. Izkušaj me Gospod, )U
preišči me; preglej obisti moj 0
in srce moje;

3. Ker milost tvoja je  pi' el
mojimi očmi, in neprestano h°'
dim v resnici tvoji.

Psalm 26. 27.

19

4. Ne sedevam z ničemurnimi
ljudmi in z licemerci se ne sha¬
jam.

5. Hudob nikov zbor sovražim,
in s krivičnimi ne sedevam.

6. V nedolžnosti umivam roke
svoje, in oltar tvoj obhajam,
Gospod,

7. Prepevajoč hvalno pesem,
in oznanjajoč vsa čuda tvoja.

8. Gospod, prebivališče lju¬
bim hiše tvoje, in mesto, šator
slave.

9. Ne pridruži grešnikom du¬
še moje, in možem krvoželjnim
mojega življenja.

10. V njih rokah je pregreha,
desnica njih je polna daril pod-
kupnih.

11. Jaz pa hodim v poštenosti
svoji; reši me in milost mi stori.

12. Noga moja stoji na rav¬
nem, v zborih bodem blago¬
slavljal Gospoda.

Psalm 27.

1. Pesem Davidova; Gospod
Je luč moja in blaginja moja,
koga hi se hal? Gospod je  živ¬
ljenja mojega moč, koga hi se
Plašil?

2. Vojskujejo se proti meni
kudobniki, da pojedo moje me¬
so, sovražniki moji in neprija-
telji moji proti meni; oni se
2 gruzajo in padajo.

3. Ko hi šatorišče stavili proti
meni, ne hi se halo srce moje;

ko bi se spela vojska zoper
mene, bil hi brez skerbi za to.

4. Eno sem prosil Gospoda,
tega samo želim: da naj sede¬
vam v hiši Gospodovi vse dni
življenja svojega, da gledam
lepoto Gospodovo in preisku¬
jem v svetišči njegovem.

5. Ker skriva me v koči svoji
oh času nadloge; skriva me v
skrivnem kraji šatora svojega,
dviguje me na skalo.

6. Že se spenja glava moja
nad sovražnike moje, stoječe
okrog mene; da darujem v ša-
toru njegovem daritve z vese¬
lim hrupom, pojem in prepe¬
vam Gospodu.

7. Sliši me,  Gospod, ko kli¬
čem z glasom svojini: in milost
mi stori, usliši me.

8. Tvojo besedo:  »Iščite oblič¬
je moje,« premišlja srce moje;
obličje tvoje iščem, Gospod.

9. Ne skrivaj mi obličja svo¬
jega, ne obračaj se v jezi od
svojega hlapca; pomoč moja si
bil, ne zapusti me in ne ostavi
blaginje moje.

10. Ker oče moj in mati moja
me zapuščata, Gospod pa me
sprejme.

11. Uči me, Gospod, svoj pot,
in vodi me po ravni stezi za¬
voljo njih, ki v me preže.

12. Ne izdajaj me želji sovraž¬
nikov mojih; ker zoper mene
stoje lažnjive priče, in ki pi¬
hajo silovitost;

20

Psalm 27. 28. 29.

13. Ko bi ne veroval, da bo¬
dem užival dobroto Gospodovo
v deželi živečih.

14. Čakaj Gospoda, potolaži
se, in pokrepčal bode srce tvo¬
je; torej Čakaj Gospoda.

Psalm 28.

1 . Pesem  Davidova. Tebe,
Gospod, kličem, skala moja;
ne delaj se gluhega obrnen  od
mene, da ne postanem, ako bo¬
deš nem, od mene obrnen,  po¬
doben njim, ki v grob gredo.

2. Čuj prošenj mojih glas, ko
vpijem k tebi; ko molim roke
svoje proti hramu tvoje sve¬
tosti.

3. Ne potegni me med hudob¬
ne in nje, ki delajo krivico; ki
govore mir z bližnjimi svojimi,
hudobija pa biva  v njih srci.

4. Daj jim po njih delu, in po
hudobnosti njih dejanj; po de¬
lu njih rok jim daj, povrni jim
povračilo svoje.

5. Ker ne menijo se za dela
Gospodova, in za stvarjenje
rok njegovih: podere jih, a po¬
stavi jih ne.

6. Blogoslovljen Gospod, ker
je uslišal prošenj mojih glas;

7. Gospod moč moja in ščit
moj; njemu zaupa srce moje,
in pomaga mi; zatorej se ra-
duje srce moje, da ga slavim
s pesmijo svojo.

8. Gospod je  moč njim, in

preblaga moč je Maziljenec
njegov.

9. Reši ljudstvo svoje, in bla-
goslovi svojo last; in pasi jih
ter povzdigni jih na veke.

Psalm 29.-

1. Isalm Davidov. Dajajte
Gospodu, sinovi mogočnih, da-
jajte Gospodu slavo in hvalo-

2. Dajajte Gospodu slavo nje'
govega imena; priklanjajte se
ter izkazujte čast Gospodu v
diki svetosti.

3. Glas Gospodov čez vode,
glas Boga  mogočnega, slavne-
ga grmi, glas  Gospodov Če#
mnoge vode.

4. Glas Gospodov močan, gl aS
Gospodov krasen.

5. Glas Gospodov lomi cedre,
Gospod podira tudi cedre na
Libanu.

6. In dela, da skačejo kakor
tele, Libanon in Sirijon, kakoi’
mladič samorogov.

7. Glas Gospodov bije pl a '
mene ognjene.

8. Glas Gospodov prešinja
puščavo, prešinja puščavo k a '
deško.

9. Glas Gospodov dela, da
rode košute, in listje otresa goz¬
dom; ali v svetišči svojem ' 2 '
reka vso slavo svojo.

10. Gospod je sedel o potopa
in Gospod kralj sedi vekomaj-

11. Gospod daje moč svojenn 1

Psalm 29. 30. 31.

21

ljudstvu; Gospod blagoslavlja
ljudstvo svoje z mirom.

Psalm 30.

1. Isalm Davidov, pesem po¬
svečevanja hiše njegove.

2. Poveličeval te bodem, Go¬
spod, ker si me povzdignil, in
sovražnikom mojim nisi dal ra¬
do vati se nad mano.

3.  Gospod, Bog moj, ko sem
vpil do tebe, ozdravil si me.

4. Gospod, izpeljal si iz gro¬
ba dušo mojo, ohranil me žive¬
ga, da ne idem v grob.

5. Prepevajte Gospodu, kate¬
rim on deli milost, in slavite
spomin svetosti njegove.

6. Ko je bil  trenotje v jezi
svoji, pride  življenje po dobro¬
ti njegovi; ako se zvečer oglasi
jok, zjutraj petje.

7. Ker jaz sem govoril v mir¬
nosti svoji: Ne omahnem ve¬
komaj.

8. Gospod, po dobroti svoji
si bil na goro postavil mojo
doč; ko si skrival obličje svo¬
jo, bil sem zbegan.

. 9. K tebi sem klical, Gospod,
d Gospoda sem prosil:

10. Kaj prida bode  v krvi
doji, ko pojdem dol v jamo?
Mi te bode prah slavil? bode
b oznanjal resnico tvojo?

H. Cuj, Gospod, in milost
di stori; Gospod, bodi mi po¬
dočnik.

12.  Izpreobrnil si mi jok moj
v ples; razpasal si raševnik
moj in opasal me z radostjo:

13. Da ti prepeva slava in ne
umolkne. Gospod, Bog moj,
slavil te bodem vekomaj.

Psalm 31.

1. ^Načelniku godbe, psalm
Davidov.

2. K tebi, Gospod, pribegam,
naj se ne osramotim vekomaj;
s pravico svojo osvobodi me.

3.  Nagni meni uho svoje, hi¬
tro me reši; močna skala mi
bodi, trden grad, da se rešim.

4. Ker skala moja si in trd¬
njava moja, torej zavoljo ime¬
na svojega vodi me in sprem¬
ljaj me.

5. Izpelji me iz mreže, katero
so skrili zoper mene: ker ti si
moja moč.

6. V roko tvojo izročam svoj
duh; otel si me, Gospod, Bog
mogočni, resnični.

7. Sovražim nje, ki česte ni-
čemurnosti prazne; ker jaz za¬
upam v Gospoda,

8. Da se bodem radoval in
veselil dobrote tvoje, ko se bo¬
deš ozrl v siromaštvo moje,
spoznal duše moje stiske,

9. In ne izdal me sovražniku
v roko, na široko postavil noge
moje.

10.  Milost mi stori, Gospod,

! ker v stiski sem;  od žalovanja

22

Psalm 31. 32.

Ilira oko moje, duša moja in te¬
lo moje.

11. Ker od žalosti peša živ¬
ljenje moje in leta moja od zdi-
liovanja; od kazni krivice, ka¬
tero trpim, Ilira krepost moja;
in kosti moje ginejo.

12. Pri vseli sovražnikih svo¬
jih sem v sramoto, in pri so¬
sedih svojih jako, in strah znan¬
cem svojim; z ugleda vsi me zu¬
naj beže od mene.

13. V pozabljenje me zagre-
bava srce, kakor mrtvega; jaz
sem kakor orodje potrto.

14. Ker zasramovanje čujem
od mnogih, strah okrog in o-
krog; posvetujoč se vkup zo¬
per mene mislijo, kako bi pre¬
stregli dušo mojo.

15. Jaz pa v te zaupam, Go¬
spod, govoreč: Bog si moj:

16. V rokah tvojih so časi mo¬
ji; potegni me iz rok sovražni¬
kov mojih in njih, ki me pre¬
ganjajo.

17. Daj, da sveti obličje tvo¬
je nad tvojim hlapcem; reši
me po milosti svoji.

18. Gospod, naj se ne osra¬
motim, ker te kličem; osra-
mote se naj krivični, pogube
se v grob.

19. Neme naj postanejo ustne
lažnjive, katere govore zoper
pravičnega trdo, z napuhom
in zaničevanjem.

20. Kako obila je dobrota
tvoja, katero hraniš njim, ki

te ceste; izkazuješ njim, ki pr 1 '
begajo k tebi pred sinovi člo¬
veškimi !

21. Skrivaš jih v skrivališči
pričujočnosti svoje pred moj
napuhom; skrivaš jih v koči
pred prepirom jezikov.

22. Blagoslovljen Gospod, ker
mi izkazuj e čudovito milost svo¬
jo; stavi me kakor  v trdno me¬
sto.

23. Jaz sem bil sicer rekel v
naglici svoji: Iztrebljen sem
izpred tvojih oči; vendar si
slišal molitev mojih glas, ko
sem k tebe vpil.

24. Ljubite Gospoda vsi, ka¬
terim izkazuj e dobroto; Gospo¬
da, ki varuje zveste, in povra-
ča preobilno, dela reči veh'
častne.

25. Potolažite se, in pokrep'
čal bode srce vaše, vsi ki upa'
te v Gospoda.

Psalm 32.

1. Davidova pesem  ukovita :
Blagor oproščenemu pregreŠ'
ka, kogar greh je poravnan-

2. Blagor človeku, katerem 11
Gospod ne všteva krivice, 111
katerega duh nima v sebi zvi'
jače.

3. Ko sem molčal, starale so
se kosti moje, v stoku mojem
ves dan.

4. Ker podnevi in ponoči h 1 '
la je težka nad mano roka tvo-

Psalm 32. 33.

ja; in sok moj najboljši pre¬
obračal se je v suše poletne.

5. Greh svoj ti razodenem,
in krivice svoje ne bodem po¬
krival (dejal sem). Izpovem
se pregreškov svojih Gospodu,
in ti si izbrisal kazen mojega
greha.

6. Zavoljo tega bode te molil,
komurkoli deliš milost, kader
se zgodi; (o povodnji mnogih
voda ne doidejo njega):

7. Ti si zavetje meni; stiske
me brani: s pesmami oprošče-
nja me obdajaj.

8. Podučeval te bodem in ka¬
zal ti, po kateri poti bodeš ho¬
dil; svetoval ti bodem, v te
vpirajoč  svoje oko.

9. Ne bodite kakor konj, ka¬
kor mezeg, brez razuma, ka¬
terima je z uzdo in vajetom
brzdati gobec, da se ne pri¬
bliža tebi.

10. Velike bolečine ima  kri¬
vični; kdor pa ima zaupanje v
Gospoda, njega obdaja milost.

11. Veselite se v Gospodu in
radujte pravični; in prepevajte
vsi pošteni v srci.

Psalm 33.

1. Prepevajte pravični v Go¬
spodu, poštenim se spodobi
hvalno petje.

2. Slavite Gospoda se stru¬
nami, s citrami in desetostrun-
jem mu pojte.

23

3. Pojte mu novo pesem, krep¬
ko bijte na strune,  da doni.

4. Ker prava je  beseda Go¬
spodova; in stanovitno vse de¬
lo njegovo.

5. Pravico ljubi in sodbo; milo¬
sti Gospodove polna je zemlja.

6. Z besedo Gospodovo ustvar-
jena so nebesa, in z dihom ust
njegovih vsa vojska nebeška.

7. Morske vode znaša kakor
kup in v shrambe deva valove.

8. Gospoda naj se boje vse
dežele, pred njim naj trepeta¬
jo vsi sveta prebivalci.

9. Ker na besedo njegovo je
karkoli je,  na zapoved njegovo
postane.

10. Gospod uničuje narodov
sklep, misli ljudstev podira.

11. Sklep pa Gospodov ostane
vekomaj, misli srca njegovega
od roda do roda.

12. Blagor narodu, katerega
Bogje Gospod, ljudstvo, katero
si je izvolil v last.

13. Z nebes gleda Gospod,
vidi vse sinove človeške.

14. Z mesta prebivališča svo¬
jega gleda dol na vse zemlje
prebivalce.

15. In obrazovatelj tudi njih
src pazi na vsa njihova dela.

16. Ni ga kralja, da bi se re¬
šil z množico krdel; mogočni
se ne otrne z množico moči.

17. Goljufiv je  konj za reši¬
tev in z množico moči svoje ne
I oprosti jezdeca.

b

24

Psalm 33. 34.

18. Glej, oko Gospodovo pazi
na nje, kateri se ga boje, na
nje, kateri čakajo milosti nje¬
gove;

19. Da reši smrti njih dušo,
in jili  žive ohrani v lakoti.

20. Duša naša čaka Gospoda;
pomoč je naša in ščit naš.

21. Ker v njem se raduje srce
naše, kajti zaupamo njegove¬
mu svetemu imenu.

22. Milost tvoja, Gospod, ho¬
di nad nami, kakor te pričaku¬
jemo.

Psalm 34.

1 . Pesem  Davidova, ko je bil
izpremenil lice svoje pred Abi-
melekom, in je bil odšel, ker
ga je on podil.

2. Blagoslavljal bodem Go-1
spoda vsak čas; vedno hode
hvala njegova v ustih mojih.

3. V Gospodu se bode pona¬
šala duša moja; čuli bodejo
krotki ter se veselili;

4. Poveličujte Gospoda z me¬
noj, in vkup povišujmo ime
njegovo.

5. Iskal sem Gospoda in u-
slišal me je, in iz vseh strahov
mojih me je rešil.

6. Kateri gledajo vanj in pri¬
tekajo, obličja njih naj se ne
osramote, govore naj:

7. Ta ubogi je klical, in Go¬
spod je uslišal; in rešil gaje
iz vseli stisek njegovih.

8. Šatorišče stavijo angeli

Gospodovi okrog njih, kateri
se ga boje, in otrne jih.

9. Pokusite in vidite, da je
dober Gospod; blagor možu,
kateri  pribega k njemu.

10. Bojte se Gospoda svet¬
niki njegovi, ker stradanja ni
njim, ki se ga boje.

11. Mladi levi beračijo in stra¬
dajo ; kateri pa iščejo Gospoda,
ne pogrešajo nobenega blaga.

12. Dejte, sinovi, poslušajte
me: strah Gospodov vas bo¬
dem učil.

13. Kdo je on mož, kateri se
veseli življenja, ljubi dni, rad
uživa dobro?

14. Varuj jezik svoj hudega,
in ustne tvoje naj ne govore
zvijače.

15. Umikaj se hudemu in de¬
laj dobro; išči miru in hodi za
njim.

16. Oči Gospodove pazijo  na
pravične, in ušesa njegova na
njih vpitje.

17. Srdito pa je  njim, ki delajo
hudo, obličje Gospodovo, da iz¬
trebi se zemlje njihov spomin-

18. Ko kličejo, sliši jih  Go¬
spod, in jih iz vseh njih stisek
otima.

19. Bližnje Gospod pobitim
v srci; in potrte v duhu rešuje-

20. Mnoge so  pravičnega nad¬
loge, ali iz njih vseh ga reši
Gospod:

21. Vse kosti njegove ohrani,
ena izmed njih se ne zlomi.

Psalm 34. 35.

25


22. Krivične pa zadeva se
smrtjo nadloga, in kateri so¬
vražijo pravičnega, pogube se.

23. Gospod otima dušo hlap¬
cev svojih, in ne pogubi se no¬
beden, ki pribega k njemu.

Psalm 35.

1 . Pesem  Davidova. Bojuj se,
Gospod, zoper nje, ki se boju¬
jejo z menoj; napadi jih, ki na¬
padajo mene.

2. Zgrabi ščit, veliki ali mali,
in vstani v mojo pomoč:

3. In potegni sulico, in pre-
strezi nje, ki me preganjajo:
reci duši moji: Blaginja sem
tvoja.

4. Osramote se naj in z rudeci-
co oblijd, kateri iščejo duše mo¬
je: nazaj naj se zapode in zaru-
de, kateri mi nameravajo hudo.

5. Bodejo naj kakor pleve
pred vetrom, ko ga  zažene an-
gelj Gospodov.

6. Temna bodi njih pot in
prepolzka, in angelj Gospodov
naj jih preganja.

I. Ker po krivem mi skrivajo
v jami mrežo svojo, po krivem
kopljejo jamo  duši moji.

8. Pride naj mu, da ne bode
v edel, poguba, da ga vjame
nireža njegova, katero skriva:
v pogubo naj pade vanjo.

9. Tako naj se duša moja ra-j
duje v Gospodu, veseli se naj
v blaginji njegovi.

10. Vsekostimojenaj govore:
Gospod, kdo je tebi enak? Siro¬
maka otimaš iz rok  močnejega
od njega; siromaka, pravim,
in ubožca iz rok  njega, ki ga
pleni?

11. Priče vstajajo krivične,

| česar si nisem v svesti, terjajo
od mene.

12. Hudo mi vračajo za do¬
bro, zapuščenost duši moji.

13. In vendar sem jaz, ko so
bili bolni, v raševini za oble¬
ko, s postom pokoril dušo svo¬
jo, in molitev moja seje  vra-
;  čala v nedrije moje.

14. Kakor k  bližnjemu, ka¬
kor k  bratu sem hodeval ne¬
prestano, kakor žalujoč po ma¬
teri hodil sem sključen v črni
obleki.

15. Ko pa pešam, zbirajo se
in se radujejo; zbirajo se pri
meni in se plazijo, da ne čutim;
parajo obleko,  in ne molče:

'16. Med igralci šaljivci šega-
vi; se svojimi zobmi reže proti
meni.

17. Gospod, doklej bodeš gle¬
dal? Reši dušo mojo njih po¬
gube, mladih levov edino mojo.

18. Slavil te bodem v velikem
zboru, med ljudstvom obilim
bodem te hvalil.

19. Naj se ne radujejo nad
menoj, kateri so mi neprija-
tclji iz krivih vzrokov; kateri
me sovražijo po krivem, naj
ne mežikajo z očesom.

b*

26

Psalm 35. 36. 37.

20. Miru namreč ne govore,
temue zoper pokojne v deželi
izmišljajo najhujše zvijače.

21. In proti meni reže, govo¬
reč : Prav, prav, oko naše vidi!

22. Vidiš, Gospod, ne molči;
Gospod, ne bivaj dalečod mene.

23. Zbudi se in vstani na sod¬
bo mojo; Bog moj in Gospod
moj, na pravdo mojo.

24. Sodi me po pravici svoji,
Gospod Bog moj, in naj ne ra-
dujejo se nad mano.

25. Naj ne govore v srci svo¬
jem: Prav, duša naša; ne go¬
vore naj: Pogoltnili smo ga.

26. Osramote se naj in za-
rude vkup, ker se vesele ne¬
sreče moje; se sramoto naj se
ogrnejo in nečastjo, kateri se
povzdigujejo proti meni.

27. Prepevali bodejo in se
radovali, kateri se vesele pra¬
vice moje, in govorili bodejo
vedno: Poveličan Gospod, ki
se veseli miru svojega hlapca.

28. In jezik moj bode ozna¬
njal pravičnost tvojo, ves dan
hvalo tvojo.

Psalm 36.

1. ISačelniku godbe; pesem
hlapca Gospodovega, Davida.

2. Beseda pregrehe krivič¬
nega je  v srca mojega globo¬
čini: Pred očmi njegovimi ni
strahu Božjega.

3. Slepi se v svojih očeh, ko

doseže krivico svojo, katero
naj bi  sovražil.

4. Besede ust njegovih so
prazne in zvijačne; rabiti jenja
razum, da bi delal dobro.

5. Ničemurnost misli v poste¬
lji svoji, stopa na pot, ki m
I dobra: hudega ne zameta.

6. Gospod, v nebesih je  mi'
lost tvoja, zvestoba tvoja noter
do gornjih oblakov.

7.  Pravica tvoja kakor naj¬
večje gore, sodbe tvoje valov*
veliki: ljudi in živali ohranjaš,
Gospod.

8. Kako dražestna je  milost
tvoja, Bog, ko sinovi človeŠk*
pribegajo v senco peroti tvojih'
j 9. Preobilno se napolnjujejo
z obilostjo hiše tvoje, in iz p°'
toka svojih slasti jih napajaš-

10. Ker pri tebi je  življenj* 1
vir, v svetlobi tvoji uživam 0
svetlobo.

11. Pomoli milost svojo njim,
ki te spoznavajo, in pravic 0
svojo pravičnim v srci.

12. Ne zadeni me prevzetnega
noga, in roka krivičnih naj m e
ne zapelje, da zaidem.

13. Ko padejo hudodelnikj,
zaženo se tako, da ne morej 0
vstati.

Psalm 37.

1. Jesem Davidova. Ne ra#'
srdi se zaradi hudobnih, ne
vidaj njih, ki delajo krivico-

2. Ker hitro se pokose kako 1

Psalm 37.

27

seno, in kakor nežne trave ze¬
lenje odpadejo.

3. Zaupaj v Gospoda in delaj
dobro; prebivaj v deželi in v
poštenosti se pasi.

4. In razveseljuj se v Go¬
spodu, ki ti bode dal srca tvo¬
jega prošnje.

5. Izroči Gospodu svojo pot in
zaupaj vanj; on bode že storil.

6. Kakor luč bode pokazal
pravičnost tvojo, in pravico
tvojo kakor poldan.

7. Zanašaj se na Gospoda in
Čakaj ga neprestano: ne raz¬
srdi se zaradi njega, ki ima
srečo na poti svoji; zaradi mo¬
ža, ki doprinaša, kar misli.

8. Odjenjaj od jeze, in pusti
togoto, ne razsrdi se, da bi le
hudo storil.

9. Ker hudobniki se bodejo
iztrebili; čakajoči pa Gospoda
dedovali bodejo sami deželo.

10. In še malo, in celo ne bo¬
de  krivičnega: ko bodeš ogle-
dovalmesto njegovo, nebodega.

11. Krotki pa bodejo dedovali
deželo, in radovali se bodejo v
obilosti miru.

12. Ko misli krivični zoper
pravičnega, in škriplje se zob¬
mi svojimi proti njemu,

13. Smeje se mu Gospod, ker
v idi, da prihaja dan njegov.

14. Meč naj so potegnili kri¬
vični in lok svoj napeli, da po-
dero ubozega in siromaka, da
pobijejo poštene na potu:

15. Meč njihov predere njih
srce, in zdrobe se njihovi loki.

16. Dobro je  vsakemu pra¬
vičnemu malo, bolje nego obi-
lost mnogim krivičnim.

17. Ker roke krivičnih se zdro¬
be, pravičnepapodpira Gospod.

18. Gospod pozna čase po¬
štenih, tako da bode posest nji¬
hova vekomaj.

19. Osramote se ne o hudem
času; temuč nasitijo se o la¬
koti času,

20. Ko krivični poginejo in
sovražniki Gospoda kakor kar
je drazega v jagnjetih, kakor
to  mine v dim, minejo oni.

21. Na posodo jemlje kri¬
vični, a vrniti ne more; pra¬
vični pa je milosten in daruje:

22. Ker blagoslovljeni po njem
podedovajo deželo, prokleti pa
po njem pogube se.

23. Gospod stavi stopinje mo¬
žu, katerega poti se raduje.
-24. Ko pada, ne zvrne se; ker
Gospod podpira roko njegovo.

25. Otrok sem bil, postaral
sem se tudi, ali videl nisem pra-
vičnege zapuščenega tako, da
bi kruha iskalo seme njegovo.

26. Ves dan deli milost in po¬
soja, in v blagoslovu je  seme
njegovo.

2 7. Odstopi od hudega, in delaj
dobro; tako prebivaj vekomaj.

: 28. Ker Gospod ljubi pra¬
vico, in ne zapusti njih, kate¬
rim je dobrovoljen; na veke se

28

Psalm 37. 38.

ohrani, seme pa krivičnih se
iztrebi.

29. Pravični bodo podedovali
deželo, in prebivali bodo večno
v njej.

30. Pravičnega usta premi¬
šljajo modrost, in jezik njegov
govori pravico.

31. V srci nj egovem je postava
njegovega Boga, nog'a njegova
ne omahuje na hojah svojih.

32. Krivični pa zalezuje pra¬
vičnega in želi ga umoriti.

33. Gospod ga ne zapusti v
roki njegovi, ne dovoli, da se
obsodi, ko se sodi.

34. Pazi na Gospoda in drži
se poti njegove: tedaj te po¬
vzdigne, da bodeš podedoval
deželo, videl krivičnih pogubo.

35. Videl sem krivičnega, ko
je pognal z veliko močjo, in se
razvijal kakor domače drevo
zeleneče.

36. Potem je minil, in glej ni
ga bilo več: ker iskal sem ga,
a našel se ni.

37. Opazuj poštenega, in glej
pravičnega, konec tega  moža
je mir.

38. Grešniki pa se pogubljajo
vsi vkup; konec krivičnih se
iztrebi.

39. Ker blaginja njih je od Go¬
spoda, moč njih o času stiske.

40. In pomaga jim Gospod
ter otima jih; otima jih kri¬
vičnih ter jih ohranja, ker pri-
begajo k njemu.

Psalm 38.

1 . Psalm Davidov za spomin.

2. Gospod, v srdu svojem ne
dolži me, in v togoti svoji ne
pokori me.

3. Ker pušice tvoje so zasa¬
jene v me, in nadme si spustil
roko svojo.

4. Nič celega ni na mesu mo¬
jem zavoljo srdu tvojega; miru
ni v mojih kosteh zavoljo greha
mojega.

5. Ker krivice moje prese-
zajo glavo mojo, kakor težko
breme; pretežke so, da bi jih
prenašati mogel.

6. Segnjile so in usmradile se
bule moje, zavoljo nespameti
moje.

7. Mučim se, krivim se pre-
silno, ves dan pohajam v črni
obleki.

8. Ker drob moj je poln pri¬
sada, tako da ni nič celega na
mesu mojem.

9. Oslabljen sem in potrt pr e-
silno; tulim od stokanja svo¬
jega srca.

10. Gospod, pred teboj je  vse
hrepenenje moje; in zdihovanje
moje ni ti skrito.

11. Srce moje utriplje, za¬
pušča me moja krepost, in luč
mojih oči, tudi one niso v moji
oblasti.

12. Prijatelji moji in bližnji
moji stoje nadlogi mojinasproti,
in sorodniki moji stoje od daleč.

Psalm 38. 39.

29

13. Stavijo pa zanke, kateri I
iščejo duše moje; in kateri iš¬
čejo hudega meni, govore nad¬
loge in izmišljajo ves dan zvi¬
jače.

14. Jaz pa jih ne slišim kakor
gluh, in kakor nem ne odprem
svojih ust.

15. Ampak sem kakor on, ki
ne sliši, in kateremu m doka¬
zov v ustih.

16. Ker tebe čakam, Gospod;
da me  ti uslišiš, Gospod, Bog
moj.

17. Ker pravim: Naj se ne
radujejo nad menoj; ko oma¬
huje noga moja, naj se ne po¬
vzdigujejo proti meni,

18. Ako bodem  jaz za omali-
nenje pripravljen, in bolečina
moja bode  vedno pred mano.

19. Ker krivico svojo ozna¬
njam, skrbi me moj greh.

20. Neprijatelji pa moji krep¬
čajo se živi, in množijo se kateri
me sovražijo iz krivih vzrokov.

21. In vračajoč hudo za dobro
nasprotujejo mi, zato ker ho¬
dim za dobrim.

22. Ne zapusti me, Gospod;
Bog moj; ne bivaj daleč odmene.

23. Hiti na pomoč mojo, Go¬
spod, blaginja moja!

Psalm 39.

1. ^Načelniku godbe Jedutu-
nov, psalm Davidov.

2. Rekel sem: Pazil bodem

I na pota svoja, da ne grešim z
jezikom svojim; uzdo bodem
imel okrog svojih ust, dokler
bode  krivični pred menoj.

3. Umolknil sem bil molčeč,
tih sem bil tudi  dobremu; ali
hujšala se je bolečina moja.

4. Ko pa se je vnemalo srce
moje v meni, ko je v premi-
šlj e vanj i moj em užigal se ogenj,
govoril sem z jezikom svojim:

5. Daj, da zvem, Gospod, ko¬
nec svoj, kaj je mera mojih
dni, zvem, kako sem trpežen.

6. Glej po dlan dolge si na¬
redil dni moje, in čas moj je
kakor nič pred teboj, zares
prava ničevost je  vsak človek,
še tako  trden.

7. Zares kakor senca mine
človek, zares zastonj tako ro¬
potajo; zbira vsak,  a ne ve, kdo
bode to prejel.

8. A kaj še čakam, Gospod?
up moj je v tebi.

•• 9. Vseh pregreh mojih reši
me, nespametnim na sramoto
ne izpostavi me.

10. Umolknem, ne zinem, ker
ti si storil.

11. Odvrni od mene udarec
svoj, od udarca roke tvoje jaz
omahujem.

12. Ako bi s kaznimi po kri¬
vičnosti pokoril vsakega, uni¬
čil bi kakor mola kar je vred¬
nega v njem: zares, ničevost
je  vsak človek.

13. Čuj molitev mojo, Gospod,

30

Psalm 39. 40.

in vpitje moje; uho nagni sol¬
zam mojim, ne delaj se gluhe¬
ga; ker tujec sem pred teboj,
naselnik, kakor vsi očetje moji.

14. Odstopi od mene, da se
okrepčam; ko še ne odhajam,
da me ne bode več.

Psalm 40.

1. JMačelniku godbe, psalm
Davidov.

2. Stanovitno sem čakal Go¬
spoda, kateri je nagnivši se k
meni slišal vpitje moje.

3. In izpeljavši me iz jezera
viharnega, iz blatne luže, po¬
stavil je nogo mojo na skalo,
utrdil korake moje.

4. V usta moja je položil novo
pesem, hvalno pesem našemu
Bogu: videli bodo mnogi in
bali se ter zaupali v Gospoda:
govoreč:

5. Blagor možu, kateri stavi
v Gospoda zaupanje svoje, ter
se ne ozira v prevzetnike in
lažnjivce.

6. Mnoga čuda svoja nam ti j
deliš, Gospod, Bog moj, in
misli svoje za nas: nihče, ko
jih  pregledujem, ni tebi enak,
če  jih bodem oznanjal in pri¬
povedoval, preštevilna so, da
bi jih  naštel.

7. Daritve in daru se nisi ve¬
selil, ušesa si mi prebodel;
žgalne žrtve in daritve za greh
nisi zahteval.

8. Tedaj sem rekel: Glej, tui

sem; v zvitku knjige je pisano
o meni:

9. Veseli me delati voljo tvo¬
jo, Bog moj; in postava tvoja
je  v mojem osrčji.

10. Pravico oznanjam v zbo¬
ru velikem; glej, ustnam svo¬
jim ne branim, Gospod, ti ves.

11. Pravice tvoje ne skrivam
v srci svojem: zvestobo tvojo
in blaginjo tvojo pravim; ne
prikrivam milosti tvoje in res¬
nice tvoje velikemu zboru.

12. Ti, Gospod, ne odtezaj
mi usmiljenja svojega; milost
tvoja in resnica tvoja naj me
hranite vedno.

13. Ker obdajajo me in na¬
padajo nadloge brez števila;
dohajajo me krivice moje tako,
da pregledati ne morem; več
jih je, ko glave moje las; tudi
srce moje me zapušča.

14. Blagovoli meoteti,Gospod;
na pomoč mojo hiti, Gospod!

15. Osramote se naj in z ru-
dečico oblijo vsi vkup, ki iš¬
čejo duše moje, dajo  pogube;
umaknejo se naj in onečastijo,
kateri se vesele moje nadloge-

16. Zapuščeni naj bodo za
plačilo sramote svoje, kateri
pravijo meni: Prav, prav!

17. Vesele se naj in radujejo v
tebi vsi, kateri te iščejo; govore
naj vedno: Poveličuj se Gospod,
kateri ljubijo blaginjo tvojo.

18. Ubog sem res in potre¬
ben, ali Gospod misli name:


Psalm 40. 41. 42. 31

pomoč si moja in rešitelj moj:
Bog -  moj, ne mudi se.

Psalm 41.

1. IMačelniku godbe, psalm
Davidov.

2. Blagor mu, kdor se spomi¬
nja siromaka, govoreč:  O času
nadloge bode ga otel Gospod.

3. Gospod ga bode rešil, obra¬
nil življenju; srečen bode na
zemlji, in ne izdajaj ga želji
sovražnikov njegovih.

4. Gospod naj ga podpira na
postelji slabosti: vse ležišče
njegovo vsled bolezni njegove
premeni,

5. Ko govorim: Gospod, mi¬
lost mi stori, ozdravi dušo mo¬
jo, ker tebi sem grešil.

6. Sovražniki moji so slabo go¬
vorili o meni: Kdaj bode umrl
in bode izginilo ime njegovo?

7. Ko je tedaj prihajal obis¬
kat me kdo, govorilo je laž srce

njegovo; zbiralo si je krivico:
šel je ven in pravil.

8. Vkup so šepetali zoper me¬
ne vsi sovražniki moji; zoper
mene so izmišljali, kar hi  mi
bilo  v*5?lo, govoreč:

9. Stvar silno malopridna tiči
v njem globoko, in ker leži,
več ne vstane.

10. Tudi mož, ki je živel v
miru z menoj, v katerega sem
zaupal, kateri je jedel mojojed,
vzdignil je peto proti meni.

11. Ti pa, Gospod, stori mi
milost, in zbudi me, da jim
povrnem.

12. Tako bom izkusil, da se me
veseliš, ko se ne bode sovraž¬
nik moj rado val nad menoj.

13. Ampak hranil me bodeš
v celoti moji in postavil me
bodeš zopet pred se vekomaj.

14. Blagoslovljen Gospod,
Bog Izraelov od veka do ve¬
ka; amen, še enkrat amen!

PSALMOV KNJIGA DKUGA.

Psalm 42.

1. -Načelniku godbe med na¬
sledniki Koretovimi; ukovita.

2. Kakor jelen koprni po
vodnih potokih, tako duša mo¬
ja koprni po tebi, Bog.

3. Žejna je  duša moja Boga,
mogočnega, živega, govoreč:
Kdaj se približam, da se pri¬
kažem pred  obličjem Božjim?

4. Solze moje so mi za hrano
podnevi in ponoči; ko se mi pra¬
vi vsak dan: Kje je  tvoj Bog?

5. To mi je v mislih, ko iz¬
livam v sebi dušo svojo, da bi
se bil izprehajal v krdelu, ho¬
dil z njimi noter do hiše Božje
z glasom petja in hvale, v praz¬
nični množici.

6. Kaj si pobita, duša moja, in
tako ropočeš v meni? Upaj v

32

Psalm 42. 43. 44.

Boga, ker še ga bodem slavil in
vso blaginjo njegovega obličja.

7. Bog moj, pobita je v meni
duša moja; zatorej se spomi¬
njam tebe iz dežele Jordanove
in Hermonske, z male gorice.

8. Brezno kliče brezno o sla¬
pov tvojih glasu; vse vode tvo¬
je in valovi tvoji pridirajo in
vale se čez me.

9. Podnevi pošlje Gospod mi¬
lost svojo, in ponoči hvalno
pesem svojo k meni; v molitvi
svoji k Bogu  mogočnemu živ¬
ljenja mojega prebijem.

10. Govoril bodem Bogu  mo¬
gočnemu, skali moji: Zakaj me
pozabljaš? zakaj hodim žalu¬
joč zaradi zatiranja sovražni¬
kovega?

11. Sitlie kosti moje napada¬
jo, sramote me sovražniki mo¬
ji, govore mi vsak dan: Kje
Bog je  tvoj?

12. Kaj si pobita, duša moja,
in kaj tako ropočeš v meni?
Upaj v Boga, ker še ga bodem
slavil, vso blaginjo obličja mo¬
jega in mojega Boga.

Psalm 43.

1. JVIaščuj me, Bog, in pre¬
vzemi pravdo mojo; ljudstva
hudobnega, moža zvijačnega
in krivičnega reši me.

2. Ker ti si  Bog moči moje,
zakaj bi me zametal? zakaj bi
žalujoč hodil neprestano zara¬

di zatiranja sovražnikovega?

3. Pošlji luč svojo in resnico
svojo, one naj me spremljate,
pripeljate naj me na goro sve¬
tosti tvoje, in v šatore tvoje.

4. Da stopim pred oltar Božji,
pred Boga  mogočnega, veselje
radosti moje, in te slavim se
strunami, o Bog, Bog moj.

5. Kaj si pobita, duša moja,
in kaj tako ropočeš v meni?
Upaj v Boga, ker se ga bodem
slavil, vso blaginjo obličja mo¬
jega in mojega Boga.

Psalm 44.

1. jNačelniku godbe med na¬
sledniki Koretovimi; ukorita-

2. O Bog, z ušesi svojimi sino
slišali, očetje naši so nam pra¬
vili, kako  delo si storil o njih
časih, časih nekdanjih.

3. Z roko svojo si izgnal na¬
rode in naselil nje: pokoril si
ljudstva in razširil nje.

4. Niso namreč z mečem svo¬
jim dobili dežele v oblast, in
njih dlan ni jim dala blaginje,
nego desnica tvoja in dlan tvo¬
ja in obličja tvojega luč; ker
blagovoljen si jim bil.

5. Ti sam si  kralj moj, o Bogi
pošlji vsakoršno blaginjo Ja¬
kobu.

6. S teboj bodemo z rogom
udarili sovražnike svoje; z ime¬
nom tvojim bodemo pogazih
nje, ki se spenjajo v nas.

Psalm 44. 45.

33

7. Ker na lok svoj se ne za¬
našam, in meč moj ne bode me
rešil.

8. Ko nas bodeš otel nepri-
jateljev naših, in osramotil so¬
vražnike naše,

9. Hvalili bodemo ves dan
Boga, ime tvoje bodemo sla¬
vili vekomaj.

10. In vendar si nas zavrgel
in onečastil, ker nisi hodil z
našimi vojskami.

11. Storil si, da smo se umak¬
nili sovražniku, in neprijatelji
naši si plenijo.

12. Predal si nas kakor drob¬
nico za hrano, in med ljudstva
si nas razkropil.

13. Prodal si ljudstvo svoje
za malo, in povišal nisi cene
njegove.

14. Izpostavil si nas v sra¬
moto sosedom našim, v zasra¬
movanje in zasmehovanje njim,
ki nas obdajajo.

15. Za pregovor si nas po¬
stavil ljudstvom, v majanje z
glavo med narodi.

16. Ves dan mi je nečast mo¬
ja pred očmi, in obličja moje¬
ga sramota me pokriva;

17. Zaradi glasu zasramoval-
ca in preklinjalca; zaradi so¬
vražnika in maščevalca.

18. Vse to nas je zadelo, in
vendar te ne zabimo; in laž-
n jivo se ne vedemo zoper za¬
vezo tvojo.

19. Ne odmika se srce naše,

in stopinja naša ne zavija v
stran od steze tvoje:

20. če tudi si nas potrl v kraj
somov in pokril nas z mrtvaško
senco.

21. Ako bi bili pozabili ime¬
na Boga našega, ali razpeli
roke svoje proti Bogu  mogoč¬
nemu tujemu,

22. Ali bi ne bil Bog tega
preiskal? Ker on pozna srca
skrivnosti.

23. Ali zavoljo tebe nas po¬
bijajo vsak dan; cenijo nas ka¬
kor drobnico za klanje.

24. Zbudi se, zakaj bi spal,
Gospod? vstani, ne zametaj
nas  na večno.

25. Zakaj bi skrival obličje
svoje, pozabljal nadloge naše
in stiske naše?

26. Ker v prah je ponižano
življenje naše, tal se tišči tre¬
buh naš.

27. Vstani na pomoč nam, in
reši nas zavoljo milosti svoje.

Psalm 45.

1. ^Načelniku godbe med na¬
sledniki Koretovimi, na šeste-
ro strun, prijateljic pesem u-
kovita.

2. Iz srca mojega vre dobra
beseda; pel bodem pesmi svo¬
je o kralji, z jezikom svojim
in peresom, ročen pisar.

3. Mnogo lepši si ustvarjen
od sinov človeških; miloba je

34

Psalm 45. 46.

razlita po ustnah tvojih; zato¬
rej te je Bog blagoslovil ve¬
komaj.

4. Meč svoj opaši okolo led¬
ja, o premočni; meč  slave svo¬
je in dike svoje.

5. In z diko svojo srečno ja¬
haj z besedo resnice, in izre¬
kaj pravico, in stavi si spo¬
menike se strašnimi deli  des¬
nice svoje.

6. Z ostrimi pušicami tvojimi
bodo padala pod te ljudsta, po
volji bodo padali sovražniki
kraljevi.

7. Prestol tvoj, o Bog, je  na
večne čase; žezlo pravično je
žezlo tvojega kraljestva.

8. Ljubiš pravico, in krivico
sovražiš; zatorej te je poma-
zilil Bog, Bog tvoj z oljem ve¬
selja pred tvojimi tovariši.

9. Mira in aloe in  kasija so
vsa oblačila tvoja, ko izhajaš
iz svetišč slonokoščenih, pred
njimi, ki  razveseljujejo.

10. Hčere kraljeve so med
dragimi tvojimi; žena tvoja je
postavljena tebi na desno z od¬
ličnim zlatom Ofirskim.

11. Cuj, hči, in glej, in nagni
uho svoje, ter pozabi ljudstva
svojega in hiše očetove svoje.

12. In radoval se bode kralj
lepote tvoje; in ker je kralj
tvoj, pokloni se njemu.

13. Tedaj bodejo hčere Tir-
ske z darilom molile obličje
tvoje, bogati med ljudstvom.

14. Vsa čestita je  notri hči
kraljeva, v obleki predelani
zlatom.

15. S Frigijskimi ogrinjali
neso jo h kralju; device prija¬
teljice za njo peljejo se k tebi.

16. Vodijo jih z največjim ve¬
seljem in radovanjem, stopajo
v grad kraljevi.

17. Na mestu roditeljev tvo¬
jih bodejo sinovi tvoji: za prva¬
ke jih postaviš po vsej deželi-

18. Oznanjal bodem ime tvo¬
je v vsaki dobi; zatorej te bo¬
dejo slavila ljudstva na vedno
večne čase.

Psalm 46.

1. ^Načelniku godbe med na¬
sledniki Koretovimi, po visoki
godbi, hvalna pesem.

2. Bog nam je zavetje in moČ;
pomoč v stiskah najkrepkejša.

3. Zato bi se ne bali, ako bi so
premaknila zemlja, ali ko bi se
gore pogreznile v globočino
:  morja.

4. Šumele bi, kalile se vode
njih vseh, gibale se gore od
njegovega vzdigovanja.

5. Reka, potoki njeni razve¬
seljujejo mesto Božje, kraj  pre¬
sveti, najvišjega prebivališče-

6. Bog je v sredi njegovi, ne
gane se; Bog mu pomaga rano
zjutraj.

7. Ko hrume narodi, giblje¬
jo se kraljestva, oglasi se on,

\  taja se zemlja.

Psalm 46. 47. 48.

35

8. Gospod vojnih krdel je z
nami, grad je nam Bog Jako¬
bov.

9. Pridite, glejte dela Gospo¬
dova, kako razgraja po zemlji!

10. Vojske miri noter do skraj¬
nosti zemlje, lok lomi in sulico
krši, vozove sežiga z ognjem.

11. Govoreč:  Stojte in spo¬
znajte, da sem jaz Bog; da se
bodem poveličeval med narodi,
poveličeval na zemlji.

12. Gospod vojnih krdel je
z nami, grad nam Bog Jako¬
bov.

Psalm 47.

1. .Načelniku godbe; med
nasledniki Koretovimi, psalm.

2. Vsa ljudstva ploskajte z
roko, ukajte Bogu z donečim
glasom.

3. Ker Gospod naj višji, če-
stiti, kralj velik je nad vso
zemljo.

4. V hlev goni ljudstva, v naš
kraj, in narode v kraj naših nog.

5. Odbira nam posestvo naše,
diko Jakoba, katerega ljubi
nad vse.

6. Gor gre Bog z veselim
glasom, Gospod s trombe bu¬
čanjem.

7.  Prepevajte Bogu, prepe¬
vajte; prepevajte kralju naše¬
mu, prepevajte!

8. Ker vse zemlje kralj je
Bog, prepevajte s pesmijo  uko-
vito!

9. Bogkraljuj enadnarodi; Bog
sedi na prestolu svetosti svoje.

10. Rado vol j ni se zbirajo iz
ljudstev, ljudstvo Boga Abra¬
hamovega, ker Božje so  hram¬
be dežele; silno je vzvišen.

Psalm 48.

1 . Pesem in psalm nasledni¬
kom Koretovim.

2. Velik je Gospod in hva¬
ljen silno, v mestu Boga naše¬
ga, na  gori svetosti svoje:

3. V lepoti kraja, veselji vse
zemlje, na gori Sijonski, na
severni strani v mestu kralja
velikega.

4.  Bog v dvorih njegovih
spoznava se za grad.

5. Ker glej, sešli so se kralji,
šli so vkup.

6. Sami so videli, vkup so
strmeli, zmedli so se, izbežali
urno.

7. Trepet jih je obšel tam, bo¬
lečina kakor porodnico.

8. Z burjo razbijaš ladij e
morske.

9. Kakor smo slišali, tako
smo videli v mestu Gospoda
vojnih krdel, v mestu Boga
našega; Bog ga utrjuj e na veke.

10. Milost tvojo premišljamo,
o Bog, sredi tvojega svetišča.

11. Kakor ime tvoje, tako je
slava tvoja noter do krajev zem¬
lje; pravice je polna desnica
! tvoja.

36

Psalm 48. 49.

12. Veseli se naj gora S ij on -
ska, radujejo se hčere Judove
zavoljo sodeb tvojih.

13. Obhajajte Sijon, in obda¬
jajte ga; štejte stolpe njegove.

14. Upirajte misli svoje na
trdnjavo, povzdignite oči  k
dvorom njegovim, da ozna¬
njate prihodnjemu rodu.

15. Ker ta je  naš Bog na ved¬
no večne čase; ta nas bode vo¬
dil noter do smrti.

Psalm 49.

1. iSTačelniku godbe med na¬
sledniki Koretovimi, psalm.

2. Čnjte to, vsa ljudstva, po¬
slušajte vsi sveta prebivalci:

3. Nizki in visoki; bogatin in
siromak enako.

4. Usta moja bodejo govorila
razno modrost, in srca mojega
premišljevanje mnogotero raz¬
umnost.

5. Uho svoje nagnem k pri¬
liki, na strunah bodem razo¬
deval uganko svojo.

6. Kaj bi se bal o hudem ča¬
su, da  me ne obdd sledov mo¬
jih krivica,

7. Njih, ki zaupajo v mogoč¬
nost svojo, in se ponašajo v
obilosti svojega bogastva?

8. Brata nikakor ne more od¬
kupiti nihče, ne dati Bogu od¬
kupnine njegove.

9. (Drag namreč je njih živ¬
ljenja odkup, da, ni ga veko¬
maj !)

10. Da bi živel še večno, ne
!  izkusil trohnobe.

11. Vidi namreč, da mrjo mo¬
dri, enako pogine nespametni
in ueumni, in drugim pušča bo¬
gastvo svoje.

12. Menili so, da se hiše njih
stavijo  za veke, prebivališča
njih za vse rodove, ko  so jih
imenovali po svojih imenih po
deželah.

13. In vendar človek v časti
ne bode ostal; podoben posta¬
ne živalim, ki  poginejo.

14. Taje  njih pot, njih Tipa¬
nje; in nasledniki njih odobra¬
vajo njih usta.

15. Kakor živino pasla jih
bode smrt razpostavljene v
grobu, dokler jim gospodujejo
pravični tisto jutro in obliko
njih pokonča pekel, iz prebi¬
vališča njegovega.

16. Ali Bog bode rešil dušo
mojo groba, ko me bode spre¬
jel mogočno.

17. Ne boj se, ko kdo bogat
postane, ko se pomnoži doma¬
ča slava njegova.

18. Ker v smrti ne vzame nh’
tega se seboj; za njim ne poj¬
de slava njegova.

19. Ko bode blagoslavljal du¬
šo svojo v življenji svojem, in
te bodejo slavili, ker si privo-

v v* v

scis:

20. Da pride noter do dobe
očetov svojih, vekomaj vendar
ne bodejo vživali luči.

Psalm 49. 50. 51.

37

21. Človek, ki je  v čisli a ni
razumen, podoben je živini, ka¬
tera  pogine.

Psalm 50.

1. Psalm Asafu; Bog  mogoč¬
ni, Bog Gospod govori in kli¬
če zemljo od vzhoda solnčne-
ga do zahoda.

2. Se Sij ona, naj višje lepote,
proseva Bog.

3. (Pridi naš Bog, in ne de¬
laj se gluhega); ogenj razsaja
pred njim, in silno viharno je
okrog njega.

4. Nebesa kliče od zgoraj, in
zemljo, da sodi ljudstvo svoje:

5. Zberite mijih, katerim sem
delil milost, kateri so storili
zavezo z menoj po daritvi.

6. Ko so nebesa oznanjala
pravico njegovo, da je Bog
sodnik,

7. Čuj, ljudstvo moje, in go¬
voril bodem, Izrael, in na pri¬
čo te klical; Bog, Bog naj bo¬
dem tvoj.

8. Ne zavoljo daritev tvojih
te bodem svaril, da naj bode¬
jo žgal n e daritve tvoje vedno
pred menoj.

9. Ne sprejmem iz hiše tvoje
junca, kozličev iz tvojih ograj.

10. Ker moja je vsaka gozd-
Ua zver, živali v gorah tisoč,

_ 11. Vse tiče gorske poznam,
Ul živali poljske so v moji ob¬
lasti.

12. Ko bi bil glad en, ne rekel
bi tebi; ker moja je zemlja ve¬
soljna in njena obilost.

13. Ali živim o mesu krepkih
Juncev,  ali pijem kozlov kri?

14. Hvalo daruj Bogu, in naj¬
višjemu opravljaj obljube svoje.

15. In kliči me o času stiske;
rešil te bodem, da me čestiš.

16. Krivičnemu pa pravi Bog:
Kaj da naštevaš zapovedi moje
in jemlješ zavezo mojo v svoja
usta?

17. Ker ti sovražiš poštenje
in besede moje si vrgel za se.

18. Kakor hitro vidiš tatu,
sprijazniš se z njim; in s pre-
šestniki je  delež tvoj.

19. Usta svoja rabiš za hudo,
in z jezikom svojim spletaš zvi¬
jačo.

20. Sede obrekuješ svojega
brata, sina matere svoje sra¬
motiš.

21. Ko si to počel, delal sem
se gluhega; zato meniš, da sem
prav tebi podoben; svarim te
in govorim ti v oči.

22. Pazite vendar na to vi,
ki zabite Boga, da ne zgrabim
in ga  ne bode, da bi rešil.

23. Kdor daruje hvalo, če-
sti me, in kdor uravnava pot,
storil bodem, da uživa blagi¬
njo Božjo.

Psalm 51.

1. Načelniku godbe, psalm
Davidov,

38

Psalm 51. 52.

2. Ko je prišel k njemu Na-
tan prerok, potem ko se je bil
sešel z Betsebo.

3. Milosten mi bodi, o Bog,
po dobroti svoji; po obilosti
svojega usmiljenja izbriši pre¬
grehe moje.

4. Dobro me operi krivice
moje, in greha moj ega očisti me.

5. Ker pregrehe svoje jaz
spoznavam, in greh moj biva
mi vedno pred očmi.

6. Tebi, tebi samemu sem
grešil, in storil kar se  zlo vidi
v tvojih očeh; da se opravičiš
v govorih svojih, čist si, kader
ti sodiš.

7. Glej, v krivici sem storjen
in v grehu me je spočela mati
moja.

8. Glej, resnice se raduješ v
osrčji; in skrivaj si mi razodel
modrost svojo.

9. Očisti me z isopom, da bo¬
dem čist, operi me, da bodem
bel nad sneg.

10. Stori, da čujem veselje
in radost, radujejo se kosti, ka¬
tere  si potrl.

11. Skrij srdito obličje svoje
grehom mojim, in vse krivice
moje izbriši.

12. Srce mi čisto vstvari, Bog,
in duh krepak ponovi v meni.

13. Ne zavrzi me izpred svo¬
jega obličja; in svojega sve¬
tega duha ne jemlji od mene
nazaj.

14. Daj mi nazaj veselje bla¬

ginje svoje; in z duhom blago-
dušnosti podpiraj me.

15. Učil bodem krivičnike
pota tvoja, da se grešniki po¬
vrnejo k tebi.

16. Reši me krvi, o Bog, Bog
blaginje moje; jezik moj naj
poje pravico tvojo.

17. Gospod, odpri moje ustne,
in usta moja bodejo oznanjala
hvalo tvojo.

18. Ker ne veseliš se daritve;
nočeš, da dajem žgalni dar.

19. DaritveBožje so  duh potrt;
srca potrtega in pobitega, 0
Bog, ne zametaš.

20. Oblagodari po dobri volj 1
Sij on; sezidaj zidovje Jeru¬
zalemsko.

21. Tedaj se bodeš veselil
daritev pravice, žgalnih in ce¬
lih daritev; tedaj bodo poboža
pokladali junce na tvoj oltar-

Psalm 52.

1.  .Načelniku godbe, peseffl
Davidova ukovita.

2. KojeDoegIdumejec prirej
in naznanil Savlu ter rek® 1
mu: David je obiskal his°
Abimelekovo.

3. Kaj se šopiriš v hudobi

0 mogočni? Milost Boga  m 0 '
gočnega trpi  vsak dan.

4. Bridkosti izmišljene od¬
pravljaš z jezikom svojim; p®'
doben je  ostri britvi, ti zvija*’ 0

1 snovatelj!

Psalm 52. 53. 54.

39

5. Hudo ljubiš bolj ko dobro,
laž bolj ko  govoriti pravico,
pre silno.

6. Ljubil si vse besede po¬
gubne, jezik zvijačen.

7. Tudi te Bog  mogočni po¬
dere na vekomaj; zgrabi te in
izdere iz šatora; in s koreno
te izpuli iz dežele živečih, pre-
silno.

8. To bodejo videli pravični
v Božjem strahu, in njemu se
smijali:

9. Glej onega moža, ki si ni
bil vzel Boga za brambo; nego
zanašal seje na bogastva svo¬
jega obilost, in utrjal se v hu¬
dobi svoji.

10. Jaz pa, kakor oljka zele¬
neča v hiši Božji, zaupam milo¬
sti Božji na vedno večne čase.

11. Slavil te bodem vekomaj,
ker si storil to;  in čakal bodem
imena tvojega, ker si  dober,
prednjimi, katerim deliš milost.

Psalm 53.

1. Načelniku godbe na pi¬
ščal ; 'pesem  Davidova ukovita.

2. Nespametni govori v srci
svojem: Ni ga  Boga; pohujšu¬
jejo in ostudno krivico doprina-
Šajo, ni ga , da bi delal dobro.

3. Bog z neba gleda dol na
sinove človeške, da bi videl, je
ii kateri, da bi bil razumen, da
ki iskal Boga.

4. Vsak je odstopil, izpridili

so se vsi  vkup; ni ga da bi de¬
lal dobro, ne enega samega.

5. Ali si niso v svesti, kateri
delajo krivico, ker žro ljud
stvo moje kruh jedoč, ne kli¬
čejo Boga?

6. Tam se preplašijo od groze,
kjer  ni groze; ker Bog razsuje
kosti vsakega , kateri ima ša-
torišče svoje zoper tebe; osra¬
motiš jih , ker Bog jih zameta.

7. O kdo naj da blaginjo se
Sij ona Izraelu? Ko bode nazaj
peljal iz sužnjosti ljudstva svo¬
jega krdelo, veselil se bode
Jakob, rado val se Izrael.

Psalm 54.

1. Načelniku godbe nastru-
ne; pesem  Davidova, ukovita.

2. Ko so prišli Zifejci in rek¬
li Savlu: Ali ne tiči David pri
nas?

3. Bog, zavoljo imena svo¬
jega reši me, in po kreposti
svoji potegni se zame.

4. Bog, čuj molitev mojo, uho
nagni besedam mojih ust.

5. Ker tujci spenjajo se proti
meni in silovitniki iščejo živ¬
ljenje moje; Boga nimajo pred
očmi.

6. Glej, Bog mi pomaga, Go¬
spodje med njimi, ki podpirajo
življenje moje.

7. Sovražnikom mojim vrni
tisto zlo, po resničnosti svoji
jih pokončaj.

40

Psalm 54. 55.

8. Obilo ti bodem daroval;
slavil bodem ime tvoje, Go¬
spod, ker je dobro;

9. Ker reši me vsake stiske,
in sovražnike moje gdeda moje
oko.

Psalm 55.

1 . 'Načelniku godbe na stru¬
ne, pesem  Davidova ukovita.

2. Sliši, Bog, molitev mojo,
in prošnji moji se ne skrivaj!

3. Ozri se v me in usliši me;
glasno jokam v premišljevanji
in zdihujem:

4. Zavoljo glasu sovražniko¬
vega, zavoljo krivičnega stis¬
ke; ker v me obračajo krivico,
in srditi me preganjajo se
srčnim sovraštvom.

5. Srce moje me boli v meni,
in smrtni strahovi me obhajajo.

6. Strah in trepet me napada,
in groza me pokriva.

7. Tako da pravim: O da bi
mi dal kdo perot kakor golo¬
bu; zletel bi, kjer bi mogel
prebivati.

8. Glej, kar najdalje bi po¬
begnil, prebivat v puščavi.

9. Hitreje bi pobegnil od vetra
viharnega, od vrtinca.

10. Pogubi, Gospod, razdeli
njih jezik; ker silovitost in
prepir vidim v mestu.

11. Podnevi in ponoči ga ob¬
dajajo na zidovji njegovem;
in krivica in hudobnost sta
sredi njega.

12. Težave so  sredi njega, in
ne umakneta se z ulic njego¬
vih goljufija in zvijača.

13. Ker ne nasprotnik me
sramoti, to bi prenašal; ne so¬
vražnik moj se spenja proti
meni, njemu bi se skril:

14. Temuč ti, človek, meni
enak, vodnikmoj in znanec moj,

15. Ki sva skupaj sladko se
posvetovala, v hišo Božjo ho¬
dila z množico.

16. Napadla jih bode smrt
terjalka, živi pogreznejo se v
grob; ker hudobija je, kjer bi¬
vajo oni, v njih sredi.

17. Jaz bodem klical Boga,
in Gospod me bode rešil.

18. Zvečer in zjutraj in o po-
ludne bodem premišljal in sto¬
kal, dokler ne bode slišal mo¬
jega glasu.

19. Rešil je življenje moje,
da se ne vojskujejo zoper mene,
postavil ga  v mir; ko so z mno¬
gimi krdeli vojskovali se,  bili so
poleg mene.

20. Slišal bode Bog mogočni
in jih zarotil, kakor ostane ve¬
komaj ; v katerih ni prememb
in se ne boje Boga.

21. Roko svojo steza nad nje,
ki žive v miru med seboj, oskru-
nja zavezo svojo.

22. Sladke so, maslene besede
njegove, a vojska tiči  v nje¬
govem srci; mehkeji od olja so
njegove besede, ali goli meči-

23. Nad Gospoda zvali, kar -

Psalm 55. 56. 57.

41

koli  ti da, in on te bode pod¬
piral; nikdar ne pripusti pra¬
vičnemu, da omahne.

24. Ti torej, Bog, pahneš jih
v jamo gnjilobe: ljudje krvo¬
ločni in zvijačni ne dožive dni
svojih polovice, jaz pa bodem
tebi zaupal.

Psalm 56.

1. Načelniku godbe, o duši,
ki silo trpi od tujcev krdela,
odlična pesem  Davidova, ko so
ga prijeli Filistejci v G atu.

2. Milosten mi bodi, Bog, ker
rohneč me preganja Človek, ves
dan me stiska oblegovatelj.

3. Rohne zalezovalci moji ves
dan, ker mnogo jih je; z višave
naj  mi pomagajo  borilci.

4. Ko se bodem bal, zaupal
bodem v tebe.

5. V Bogu bodem hvalil be¬
sedo njegovo; v Boga bodem
zaupal, ne bodem se bal: Kaj
naj bi mi storilo meso?

6. Ves dan žalijo mojo stvar;
zoper mene merijo  vse njih
misli v hudo.

7. Zbirajo, skrivajo se oni;
na moj sled preže, kakor ki
FČejo življenje moje.

8. Poleg krivičnosti jim stori,
v  jezi pahni ljudstva, Bog.

9- Ti imaš sešteto tavanje
moje; v meh svoj deni vsako
solzo mojo, ali bi jih ne imel

seštetih ?

10. Tedaj se povrnejo sovraž¬
niki moji nazaj; tisti dan, ko
bodem vpil: To vem, da mi bo¬
de  Bog na strani.

11. V Bogu bodem hvalil be¬
sedo, v Gospodu hvalil besedo.

12. V Boga zaupam, ne bo¬
dem se bal; kaj bi mi storil
človek?

13. Z menoj bodejo , o Bog,
obljube tvoje; zahvaljeval se
bodem tebi.

14. Ker dušo mojo otimaš
smrti; ali bi  ne rešil  nog mojih
padca? da neprestano hodim
pred Bogom v tega življenja
luči.

Psalm 57.

1. Načelniku godbe: »Ne
pogubi«, Davidova pesem od¬
lična, ko je bežal pred Savlom
v brlog.

2. Milosten mi bodi, Bog, mi¬
losten mi bodi; ker k tebi je
pribežala duša moja, in v senco
peroti tvojih hočem pribežati,
dokler ne minejo težave.

3. Klical bodem Boga naj viš¬
jega, mogočnega, ki zvršuje
za me.

4. Poslal bode z nebes rešit
me, osramotil bode njega, ki
me rohneč preganja silovito.
Poslal bode Bog milost svojo
in resnico svojo.

5. Jaz sem  med levi grozni¬
mi, med  požigalci ležim, med
ljudmi, katerih zobje so  sulice

42

Psalm 57. 58. 59.

in pušice, in jezik njih je oster
meč.

6. Povišaj se nad nebesa, o
Bog; nad vso zemljo v slavi
svoji.

7. Mrežo so bili nastavili sto¬
pinjam mojim; potlačil je bil
dušo mojo; jamo so bili skopali
pred menoj, vanjo padajo silno.

8. S povzdignenim srcem svo¬
jim, o Bog, s povzdignenim
srcem bodem pel in prepeval:

9. Vstani, slava moja, vsta¬
nite brenklje in strune, budil
bodem se žarijo;

10. Slavil te bodem med ljud¬
stvi, Gospod; prepeval med
narodi;

11. Velika je do nebes milost
tvoja, in noter do gornjih ob¬
lakov resnica tvoja.

12. Povišaj se nad nebesa, o
Bog; nad vso zemljo v slavi
svoji.

Psalm 58.

1. ]Načelniku godbe: »Ne
pogubi « ; Davidova pesem  od¬
lična.

2. Ali zares, o krdelo, govo¬
rite pravico? po pravici so¬
dite, sinovi človeški?

3. Ne, celo iz srca počenjate
krivice; v tej deželi tehtate
rok svojih silovitost.

4. V stran zavijajo krivični
od rojstva; tavajo od materi¬
nega telesa laž govoreč.

5. Strup imajo podoben kač¬

jemu strupu; kakor gada glu¬
hega, ki si  maši uho svoje.

6. Kateri ne posluša glasil
mrmrajočih, njega, ki zna za¬
govarjati jako.

7. O Bog, zdrobi jim zobe v
njih ustih; mladih levov koč¬
nike poderi, Gospod!

8. Stope se naj kakor voda,
odidejo naj neprestano; njemu,
ki napenja pušice svoje, izpre-
mene se naj' kakor v klasje
pušice.

9.  Kakor polž, ki se topi,
bode naj vsak. kakor  žene splav,
kakor ki  niso videli solnca.

10. Ko se ne bode še čutilo
trnje vaše, trnje  ščipkovo, ta¬
ko zeleno kakor suho podrl
bode vse.

11. Radoval se bode pravič¬
ni, ko bode videl maščevanje;
noge svoje bode umival v kri¬
vičnega krvi.

12. In človek poreče: Vendar
ima sad pravični, vendar je
sodnik na zemlji!

Psalm 59.

1. Načelniku godbe: »Ne
pogubi«; Davidova pesem od¬
lična; ko je bil poslal Savel
može, ki so ogledavali hišo
njegovo, da bi ga umorili.

2. Reši me sovražnikov mo¬
jih, moj Bog; nad nje, ki s e
spenjajo v mene, povzdigni me-

3. Reši me njih, ki delaj 0

Psalm

krivico, in ljudi krvoločnih ot-
mi me.

4. Ker, glej, življenje moje
zalezujejo, shajajo se zoper me¬
ne krepki, brez hudobije mo¬
je, brez greha mojega, Gospod!

5. Brez krivice moje  se zbi¬
rajo in pripravljajo: vstani me¬
ni naproti in ozri se.

6. Ti torej, Gospod, Bog voj¬
nih krdel, Bog Izraelov, zbudi
se, obiskat vse one narode: ne
bodi milosten nikomur, ki de¬
la krivico, nezvesto.

7. Po vračaj o se zvečer; bev-
kajo kakor pes, in obdajajo
mesto.

8. Glej, bljujejo z usti svoji¬
mi, z mečem na ustnah svojih;
ker kdo sliši? pravijo.

9. Ti pa, Gospod, bodeš se
jim smijal, zasmehoval bodeš
vse tiste narode.

10. Ko ima on moč, gledal bo¬
dem v te, ker Bog je moj grad.

11. Bog milosti moje bode me
prestregel; Bog stori, da bo¬
dem gledal sovražnike svoje.

12. Ne pobij jih, da ne po¬
zabijo rojaki moji; izženi jih
s krepostjo svojo, in pahni jih
dol, ščit naš, Gospod!

13. Greh njih ustje njih ust¬
nic beseda; ko bodejo vjeti v
napuhu svojem, tedaj naj ozna¬
njajo od prokletstva, tedaj od
slabosti.

14. Pokončaj v srdu, pokon¬
čaj, da jih ne bode več;  vedo

59. 60. 43

naj, da Bog gospoduje v Ja¬
kobu do mej zemlje.

15. Ko se povračajo zvečer,
bevkajo naj kakor pes, in ob¬
dajajo mesto.

16. Sami se naj gonijo, da bi
jedli; ko ne bodejo nasiteni, te¬
daj primorani naj bodejo pre¬
nočevati.

17. Jaz pa bodem prepeval
moč tvojo, in pel bodem do
vsakega jutra milost tvojo, da
si ti mi bil grad moj in pribe¬
žališče, ko  sem bil v stiski.

18. O moč moja, tebi bodem
prepeval, da je Bog grad moj,
Bog milosti moje.

Psalm 60.

1. Načelniku godbe, na še-
stostrunje pričanja, pesem  od¬
lična Davidova, za uk.

2. Ko se je boril se Sirci Me-
zopotamijskimi, in Sirci Zobej-
.skimi in je Joab vrnivši se po¬
bil Edomej cev v solni dolini
dvanajst tisoč.

3. O Bog, zavrgel si nas bil,
raztrgal nas, srdit si bil, po¬
vrni se  nam.

4. Zmajal si bil deželo, raz¬
drobil jo; sceli kosove njene,
ker omahuje.

5. Storil šibil, daje ljudstvo
tvoje čutilo trdost, dal si nam
bil piti grozo kakor  vino.

6. Dal si njim, ki se tebe bo¬
je, zastavo, katero naj rabijo,
zaradi resnice mogočno.

44

Psalm 60. 61. 62.

7. Da se rešijo ljubljenci tvoji;
reši z desnico svojo in usliši me.

8. Bog je govoril po svetosti
svoji, radoval se bodem; v de¬
lež dobim Siliem, in dolino Su-
kot merim.

9. Moj je Grilead in moj Ma-
nase in Efraim glave moje moč,
Juda postavodajalec moj.

10. Moab umivalnica moja, na
Edomejca vržem čevelj svoj;
nad mano, Palestina, ukaj!

11. Kdo bi me popeljal v  me¬
sto trdno, kdo bi me peljal no¬
ter do Edomeje?

12. Ali nisi bil ti, Bog, zavrgel
nas; da nisi bodil, Bog, med na¬
šimi vojskami?

13. Daj nam pomoč zoper so¬
vražnika; ker niče vaje pomoč
človeška.

14. V Bogu delajmo vrlo, in
on bode poteptal sovražnike
naše.

Psalm 61 .

1.  ^Načelniku godbe na stru¬
ne, pesem  Davidova.

2. Sliši, Bog, vpitje moje, ozri
se v molitev mojo.

3. Od skrajnosti dežele te kli¬
čem, ko se pogreza srce moje;
na skalo, ki  bodi višja od me-
me, pelji me.

4. Ker bil si mi pribežališče,
stolp krepak zoper sovražnika.

5. Bival bodem v šatoru tvo¬
jem na  veke; pribežal bodem
pod pero ti tvoj ib zatišje.

6. Ker ti, Bog, si poslušal
obljube moje, dal si dedščino
spoštujočim ime tvoje.

7. Dni dodaj dnevom kralje¬
vim; leta njegova naj bodejo
kakor mnogib rodov.

8. Ostane naj vekomaj pred
Bogom; milost in zvestobo pri¬
pravi, da naj ga varuj eti.

9. Tako bodem prepeval tvo¬
jemu imenu večno, opravljajoč
vsak dan obljube svoje.

Psalm 62.

1. ^Načelniku godbe v Jedu-
tunu, psalm Davidov.

2. Samo v Bogu počiva duša
moja, od njega je  moja bla¬
ginja.

3. Samo on je skala moja in
blaginja moja; grad moj, ne
omahnem mnogo.

4. Doklej bodete snovali te¬
žave nad moža? Pobiti bodete
vsi, podobni nagnenemu zidu,
ograji omajani.

5. Samo z visokosti njegove
pahniti ga  ukrepljejo, vesele
se laži; z usti svojimi blago¬
slavljajo, znotrej v sebi pa pre¬
klinjajo hudo.

6. Samo v Bogu počivaj, du¬
ša moja, ker od njega  je upanje
moje.

7. Samo on je  skala moja xn
blaginja moja, grad moj, n e
omahnem.

8. V Bogu je blaginja moja in

Psalm 62. 63. 64.

slava moj a; krepka skala moja,
pribežališče moje je v Bogu.

9. Zaupajte mu vsak čas, o
ljudstvo; pred njim izlijte srce
svoje: Bog nam je v pribeža¬
lišče.

10. Sama ničevost so  proste¬
ga človeka otroci, laž so  odlič¬
nega moža otroci; na tehtnico
vkup položeni, poskočili bi  nad
ničevost.

11. Ne zaupajte zatiranju, in
zaradi ropa ne bodite prevzet¬
ni; ako se množi bogastvo, ne
navezujte nanj  srca.

12. Enkrat je govoril Bog,
dvakrat sem slišal isto, da je
moč Božja,

13. In da je milost tvoja, Go¬
spod, da bodeš ti povrnil vsa¬
kemu po delu svojem.

Psalm 63.

1. I salm Davidov, ko je bil
v puščavi Judovi.

2. O Bog, Bog  mogočni si moj,
zgodaj te iščem; dušo mojo že¬
ja po tebi; po tebi hrepeni mo¬
je meso, v deželi suhi in one¬
mogli brez voda:

3. Gledat tvojo moč in slavo
tvojo, kakor sem te gledal v
svetem kraji.

4. (Ker milost tvoja je boljša
od življenja), hvalijo naj te
Ustne moje.

5. Tako te bodem blagoslav¬
ljal v življenji svojem, v ime-

45

im tvojem bodem povzdigaval
svoje roke.

6. Kakor tolšče in masti bo¬
de se nasitila duša moja, in z
blagoglasnimi ustnami bodo te
hvalila usta moja.

7. Ko se spomnim tebe na le¬
žišči svojem, čujem in premiš¬
ljam tebe:

8. Da si bil velika pomoč me¬
ni, tako da sem prepeval v sen¬
ci tvojih peroti;

9. Ko  se duša moja tebe drži
in gre za teboj, podpira me
desnica tvoja.

10. Zatorej bodejo oni, hi  išče¬
jo pogubljenja duše moje, pri¬
šli v najspodnje kraje zemlje.

11. Storili bodo, da vsak iz¬
med njih pogine z mečem; le-
sicam bodejo delež.

12. Kralj pa sam bode se ra-
doval v Bogu; ponašal se bo¬
de kdorkoli priseza pri njem,
ko se bodejo zamašila usta laž
govorečim.

Psalm 64.

1. INačelniku godbe, psalm
Davidov.

2. Čuj, o Bog, glas moj, ko
premišljujem; strahu sovraž¬
nikovega varuj življenje moje.

3. Skrivaj me skrivnemu na¬
klepu  hudobnih, ropotanju njih,
ki delajo krivico:

4. Ki brusijo kakor meč je-

46

Psalm 64. 65.

zik svoj, napenjajo kakor  pu¬
šico svojo bridko besedo.

5. S kopjem napadajo pošte¬
njaka iz zakotja; nenadoma ga
napadajo s kopjem in se ne
boje.

6. Potrjujejo si red hudobno;
o skrivanji zank govore; pra¬
vijo: Kdo bi jih videl?

7. Preiskujejo krivice; osla¬
beli smo po tem, kar so tako
zvito preiskali; tako globoko
je osrčje moža in srce.

8. Ali ko jih bode Bog napa¬
del s kopjem, pušica nagla bo¬
dejo njih udarci.

9. In storili bodejo, da se sa¬
mim jezikom svojim udarijo se¬
be; razkropljeni se bodejo spu¬
stili v beg, kdorkoli jih bode
videl.

10. Katerikoli pa ljudje se
boje, oznanjali bodo delo Bož¬
je in dejanje njegovo stavili
pred oči.

11. Veselil se bode pravični
v Gospodu, in pribežal k nje¬
mu; ponašali se bodo vsi, ki
so pravega srca.

Psalm 65.

1. Načelniku godbe, psalm
Davidov, pesem.

2. Tebi gr6  gotova hvala, o
Bog, ki si  na Sijonu, in tebi je
opravljati obljubo.

3. O ki slušaš molitev, noter
do tebe pride vse meso.

4. Premagale so me bile hu¬
dobije, grehe naše ti opiraš.

5. Blagor mu, kogar  izvoliš
in pripuščaš, da bode prebival
v vežah tvojih: sitimo se z do¬
broto hiše tvoje, se svetimi
rečmi tvojega svetišča.

6. Čestitljive reči nam govo¬
riš v pravici, o Bog blaginje
naše; zaupanje vseh dalnjih po¬
krajin zemlje in morja.

7. Gore utrjuješ v kreposti
svoji, z močjo opasan.

8. Šum morja strahuješ, šum
vodanj egovih, in narodovhrum;

9. Ki delaš, da prepevajo ju¬
tranje vzhode in večerne pre¬
bivalci pokrajin, boječ se zna¬
menj tvojih.

10. Obiskuješ to zemljo in je
želiš, močno jo bogatiš; s poto¬
kom Božjim polnim vode; pri¬
pravljaš njih žito, ko si jo ta¬
ko obdelal.

11. Razore njene namakaš,
brazde njene poravnavaš; z de¬
ževjem jo raztapljaš, kal njene
blagoslavljaš.

12. Venčaš dobrote svoje le¬
to, in sledovi tvoji kapljajo ma¬
ščobo.

13. Kapljajo v  ograje pušča¬
ve, in z radostjo se ogrinjajo
griči.

14. Pašniki se odevajo s če-
dami in doline se pokrivajo s
pšenico; ukajoč delajo in  tudi
pojo.

Psalm 66. 67.

47

Psalm 66.

1. .Načelniku godbe, pesem
in psalm. Ukajte Bogu vsi zem¬
ljani.

2. Prepevajte slavo njegove¬
ga imena; slavo pridevajte hva¬
li njegovi.

3. Govorite Bogu: Kako če-
stitljiv si  v delih svojih: zavo¬
ljo obilosti moči tvoje se ti laž-
njivo udajajo sovražniki tvoji.

4. Vsi zemljani naj se ti kla¬
njajo in ti prepevajo; prepe¬
vajo naj tvojemu imenu, pre-
silno.

5. Pridite in glejte dela Bož¬
ja; čestitljiv je v  dejanji proti
sinovom človeškim.

6. Morje izpreminja v suho;
reko so pregazile noge, tam
smo rado vali se v njem.

7. Z močjo svojo gospoduje ve¬
komaj ; oči njegove gledajo na¬
rode : kateri so uporni, naj se
ne povišujejo preveč pri sebi!

8. Blagoslavljajte Boga naše¬
ga, ljudstva, in glas hvale nje¬
gove naj se razlega;

9. Kateri je dušo našo nazaj
postavil v življenje, in ne pri¬
pusti, da omahnejo noge naše.

10. Potem, ko si nas izkušal,
Bog, stopil si nas, kakor se to¬
pi srebro.

11. Peljal si nas v samo mre¬
žo; del si nam podprsnico oko-
lo ledja.

12. Storil si, daje sedel človek

na glavo našo, šli smo skozi
ogenj in skozi vodo; slednjič
si nas pripeljal do te sitosti.

13. Se žgalnimi darovi poj¬
dem v hišo tvojo in opravim
svoje obljube,

14. Katere so izrekle  odprte
ustne moje in govorila moja
usta v^ stiski moji.

15. Zgalne dan tolstih ovnov
bodem ti daroval s kadilom;
pripravil vole s kozli, močno.

16. Pridite, poslušajte kateri
koli se bojite Boga, da povem,
kaj je storil duši moji.

17. Njega sem klical se svo¬
jimi usti, in povišan sem bil  za
govore  svojega jezika.

18. Ako bi se bil v krivico
obrnil se srcem svojim, Go¬
spod bi ne bil slišal.

19. Ali vendar slišal je Bog,
ozrl se v prošnje moje glas.

20. Blagoslovljen Bog, kateri
jii zavrgel prošnje moje in mi
ni odtegnil milosti svoje.

Psalm 67.

1. Načelniku godbe na stru¬
ne, psalm in pesem.

2. Bog nam stdri milost in
blagoslavljaj nas, razsvetli naj
obličje svoje proti nam.

3. Da spoznamo na zemlji tvoj
pot, v vseh narodih blaginjo
tvojo.

4. Slave te naj ljudstva, Bog.
slave te ljudstva vsa.

48

Psalm 67. 68.

5. Vesele se naj in pojo na¬
rodi, ko bodeš prav sodil ljud¬
stva, in narode same bodeš vo¬
dil po zemlji mogočno.

6. Slave te naj ljudstva, Bog,
slave te ljudstva vsa.

7. Zemlja daje sad svoj; bla¬
goslovi nas Bog, naš Bog:

8. Blagoslovi nas Bog, in bo¬
je se ga naj vse meje zemlje.

Psalm 68.

1.  ^Načelniku godbe, Davi¬
dov psalm in pesem.

2. Ko vstane Bog, razkrope
se neprijatelji njegovi, in srditi
sovražniki njegovi beže pred
njegovim obličjem.

3. Kakor bi puhnil dim, puh¬
neš jih,  kakor se staja vosek
v ognji, izginejo krivični iz¬
pred Božjega obličja.

4. Pravični pa se veseli radu-
jejo pred Bogom, in se vesele
v radosti.

5. Pojte Bogu, prepevajte nje¬
govemu imenu; povišujte ga,
ki sedi v sami lepoti, ime mu
je Gospod, in radujte se pred
njim.

6. Oče je  sirotam in bramba
vdovam, Bog v prebivališči
svetosti svoje.

7. Bog stavi v rodovino sa¬
motarje; izpeljuje zvezane iz
vezi; in uporniki prebivajo v
kraji presuhem.

8. O Bog, ko si hodil pred

ljudstvom svojim, ko si stopal
po samoti izvrstno;

9. Tresla se je zemlja, tudi
nebesa so se rosila od priču-
jočnosti Božje, sam Sinaji od
pričujočnosti Božje, Boga Iz¬
raelovega.

10. Dež preobilen si rosil,
Bog; posestvo svoje, in to hi¬
rajoče, si oživljal.

11. Tvoji so krdeloma pre¬
bivali v njem; ti ga  priprav¬
ljaš po dobroti svoji onemu
ubozemu siromaku, Bog.

12. Bog je dajal govor; one,
ki so oznanjale, dejale  so v ve¬
liki vojni:

13. Kralji vojnih krdel beže,
beže; in ona, ki biva domd,
plen deli.

14. Ce ste tudi ležali med
dvema kupoma kamenja, bo¬
dete podobni  perotim goloba
srebrom kritega, katerega per¬
je je iz rumenega zlata izko¬
panega.

15. Ko bode vsemogočni raz¬
kropil kralje v tej deželi,  bo¬
deš bel kakor sneg na Sal'
monu;

16. Naj večji gori, gori B&'
sanski; gori grbasti, gori B»'
sanski.

17. Zakaj bi se podrle, grba'
ste gore? te gorske kraje  Želj
Bog za sedež svoj, Gospod tud 1
bode prebival v njih vekomaj-

18. Vozov Božjih je  dvakrat
deset tisoč, tisoč in tisoč: Gr°'

Psalm 68. 69.

49

spod z njimi, Gospod  Sinaji v
svetišči.

19. Dvigajoč se v višavo do¬
bil si v pest vjetnikov množi¬
no, prejemajoč dal si  dari lju¬
dem; tudi upornike bivajoč do¬
bivaš v pest, Gospod Bog.

20. Blagoslovljen Gospod, ka¬
teri  nas vsak dan obklada z
darovi; Bog  on mogočni, bla¬
ginja naša.

21. Bog  on mogočni nam je
Bog  mogočni, za vsakatero bla¬
ginjo, in Gospodovi so izliodi
zoper smrt samo.

22. Samo Bog razbija glavo
sovražnikov svojih; teme lasa-
to njega, ki bodi neprestano v
krivicah svojih.

23. Rekel je bil Gospod: Iz
Basana pripeljem nazaj, nazaj
pripeljem iz globočin morja,

24. Da razi)ijajoč pomočiš  no¬
go svojo v kri; jezik psov svo¬
jih v kri  sovražnika vsakega
izmed njih.

25. Ko  so videli hojo tvojo,
o Bog, hojo mojega Boga mo¬
gočnega, kralja mojega, ka¬
teri je  v svetišči;

26. Šli so spredaj pevci, po¬
tem godci; med deklicami, ki
so bile na tambure.

27. V zborih blagoslavljajte
Boga, Gospoda, kateri ste  iz
vira Izraelovega.

28. Ondi bodi  Benjamin mali
in gospodar njih; prvaki Ju¬
dovski in njih krdela, prvaki

1  Zabulonovi, Naftalijevi prvaki.

29. Bog tvoj zapoveduje, da
bodi krepak; okrepčaj, o Bog,
ker si deloval v nas,

30. Iz svetišča svojega zavo¬
ljo Jeruzalema. Tebi prineso
kralji darilo.

31. Pogubi krdelo trstonosno,
čedo krepkih juncev s teleti
ljudstev, ki se na videz udaje
! s kosovi srebra; razkropi ljud¬
stva, ki jih  vojske vesele.

32. Pridejo naj velikaši iz
Egipta, Etiopija naj hitro po¬
šlje rok svojih dar  Bogu.

33. Kraljestvazemeljska, poj¬
te Bogu; prepevajte Gospodu
silno,

34. Kateri sedi v starodavnih
nebes nebesih: glej, z glasom
svojim daje glas krepak od
sebe.

35. Dajajte moč Bogu, veli¬
častvo njegovo je  nad Izrae¬
lom, in moč njegova v gornjih
oblakih.

36. Strašdn si, o Bog, iz sve¬
tišč svojih; Bog  mogočni Iz¬
raelov sam daje moč in sile te¬
mu ljudstvu: slava Bogu!

Psalm 69.

1. Načelniku godbe na še-
stero strun, pesem  Davidova.

2. Reši me, Bog, ker vode mi
prihajajo noter do duše.

3. Pogrezam se v blato pre¬
globoko; kjer ni trdnega pod

50

Psalm 69.

nogo; zahajam v globočine vo¬
da; in val poplaveč me požira.

4. Trudim se vpijoč, suši se
grlo moje; oči moje pešajo, ko
upam v svojega Boga.

5. Večjih je ko glave moje
las, ki me sovražijo po krivem;
mogočneji so, ki me hočejo
ubiti, ki so mi sovražniki po
krivici; tedaj me silijo vrniti
česar nisem vzel.

6. O Bog, ti poznaš nespamet
mojo, in krivice moje niso ti
skrite.

7. Ne bodi jih mene sram,
kateri čakajo tebe; Gospod,
Bog  vojnih krdel; rudečica naj
ne oblije zaradi mene nje, ki
iščejo tebe, Bog Izraelov.

8. Ker zavoljo tebe prena¬
šam zasmehovanje; sramota
pokriva obličje moje.

9. Tujec sem postal bratom
svojim, in neznan matere moje
sinovom.

10. Ker gorečnost za hišo
tvoje me razjeda, in zasmeho¬
vanje njih, ki tebe zasmehu¬
jejo, mene zadeva.

11. Ko jokajoč pokorim  s
postom dušo svojo, tedaj se mi
to šteje za najhujšo sramoto.

12. Ko se oblačim v raševino,
tedaj sem jim v pregovor.

13. O meni govoričijo vkup
sedeči pri vratih, in pesmi po¬
jo, ko pijejo opojno pijačo.

14. O  meni torej je  prošnja
moja td  do tebe, Gospod; čas

I je  milosti, Bog, po obilnosti
milosti svoje usliši me, po blagi
zvestobi svoji.

15. Potegni me iz blata, in
naj se ne pogreznem; otet naj
j bodem sovražnikov svojih, in
iz globočin voda.

16. Valovje voda naj me po¬
plaveč ne odnese, in globočina
naj me ne pogoltne, in jama naj
ne zapre ust svojih nad mano.

17. Usliši me, Gospod, ker
dobra je milost tvoja; po obi-
losti usmiljenja svojega ozri
! se v mč.

18. In ne skrivaj obličja svo¬
jega svojemu hlapcu; ker v
stiski sero, hiti, usliši me!

19. Približaj se duši moji?

Iotmi jo; zavoljo sovražnikov
; mojih reši me.

20. Ti poznaš zasramovanje
moj e in mojo sramoto ter ne-

jčast mojo; pred teboj so  vsi
sovražniki moji.
j 21. Zasramovanje tare srce
moje, tako da sem bolan; h 1
ko ga čakam, da bi me milo-
|val, nikogar ni, ali tolažite-
ljev, vendar ne najdem jih.

22. Da, za živež mi dajo Žel'
ča, in v žeji moji dajo mi ph 1
octa.

23. Njih miza bodi pred nji'

| mi za zanko, in za povračila?

I za zadrgo.

24. Otemne naj njih oči,

ne vidijo; in daj, da ledja njih
j omahujejo neprestano.

Psalm 69. 70. 71.

25. Razlij na nje jezo svojo,
in srd tvoj naj jih dohiti.

26. Pusti naj bodejo njih gra¬
dovi, v šatorih njih ne bodi
prebivalca.

27. Ker preganjajo njega, ka-
teregi si ti udaril, in po bole¬
čini prebodencev tvojih sple¬
tajo pripovedke.

28. Pri de vaj kazen kazni njih
krivici, in naj ne pridejo v pra¬
vico tvojo.

29. Izbrišejo naj se iz življe¬
nja knjige, in s pravičnimi naj
se ne zapisujejo.

30. Jaz pa ubožen in trpeč,
blaginja tvoja, Bog, postavila
me bode na višavo.

31. Hvalil bodem ime Božje
s pesmijo, in poveličeval ga
bodem se zahvaljevanjem,

32. Kar se bode bolje zdelo
G-ospodu, ko vol, junec, rogat
z razklanimi parklji.

33. Ko  bodejo to  videli krot¬
ki, veselili se bodo, in oživelo
bode srce vaše, ki iščete Boga.

34. Ker Gospod se ozira na
potrebne, in jetnikov svojih
ne zameta.

35. Hvalila ga bodo nebesa
in zemlja, morja in karkoli la¬
zi po njih.

36. Ker Bog otima Sij on in
zida znova mesta Judovska,
da stanujejo tam, in podedu¬
jejo ono deželo.

37. Nasledniki, pravim, hlap¬
cev njegovih naj jo posedajo,

51

in ljubitelji imena njegovega
naj prebivajo v njej.

Psalm 70.

1. Načelniku godbe, pesem
Davidov, za spomin.

2. Bog, otet me, Gospod, po¬
magat mi hiti.

3. Osramote se naj in z rude-
čico oblijo kateri iščejo duše
moje; zavrnejo se naj in oneča¬
stijo ki se vesele nesreče moje.

4. Umikajo se naj za plačilo
sramote svoje kateri govore:
Prav, prav!

5. Vesele se naj in radujejo
v tebi vsi, ki te iščejo, in go¬
vore naj vedno: Poveličuj se
Bog, kateri ljubijo blaginjo
tvojo.

6. Jaz pa sem ubožen in po¬
treben, o Bog; hiti zavoljo me¬
ne, in pomoč moja bodi, reši-
.telj moj, Gospod, ne mudi se.

Psalm 71.

1. K tebi, Gospod, pribe-
gam, sram me ne bodi nikdar.

2. Po pravici tvoji otmi me
in oprosti me; nagni k meni
uho svoje in reši me.

3. Bodi mi skala, na kateri
naj prebivam, kamor naj zaha¬
jam vedno; zapoved si dal, da
naj se rešim, ker skala moja
si in trdnjava moja.

4. Bog moj, reši me iz roke

52

Psalm 71. 72.

njegove, ki dela nepravično in
neusmiljeno.

5. Ker ti si  nada moja, Bog
Gospod; upanje moje od moje
mladosti.

6. Nate se opiram od poro¬
da; od osrčja matere moje od¬
trgal si me ti; v tebi je  hvala
moja neprestano.

7. Kakor čudo bil sem mno¬
gim; tako si mi krepko zavetje.

8. Napolnijo naj se s hvalo
tvojo usta moja, ves dan se
slavo tvojo.

9. Ne zavrzi me o starosti
času; ko peša krepost moja,
ne zapusti me;

10. Ker sovražniki moji go¬
vore o meni, in oni, ki preže na
dušo mojo, posvetujejo se vkup,

11. Govoreč: Bog ga zapušča,
podite in zgrabite ga; ker ni
ga, da bi ga  rešil.

12. Bog, ne bivaj daleč od
mene, Bog moj, na pomoč mi
biti.

13. Osramote se naj in pogi¬
nejo nasprotniki duše moje;
pokrijejo naj se z nečastjo in
sramoto, kateri iščejo hudega
meni.

14. Jaz pa sem v nadi ne¬
prestano o vsej hvali tvoji, in
bodem stanoviten.

15. Usta moja hočejo ozna¬
njati pravico tvojo, vsak dan
blaginjo tvojo: (lasi ne znam
števil njenih.

16. Poprijel se bodem vsake

kreposti, Bog Gospod; oznanjal
bodem pravico samega tebe.

17. Bog, učil si me od mla¬
dosti moje, in do sedaj sem
oznanjal čuda tvoja.

18. Torej tudi toliko časa, ko
sem star in siv, Bog, ne za¬
pusti me; dokler bodem ozna¬
njal roko tvojo temu  rodu, vsa¬
kemu prihodnjemu rodu  kre¬
post tvojo..

19. Ker pravica tvoja, Bog,
seza do višav; ker stvari delaš
velike, Bog; kdo je tebi enak?

20. Ker potem ko si dal, da
sem izkusil stiske velike in
hude, poživljaš me zopet, in
iz brezen zemlje daješ da zo¬
pet vstajam.

21. Velikost mojo množiš, in
ustaviš se ter me tolažiš.

22. Tudi jaz te bodem slavil
se strunami, in  zvestobo tvo¬
jo, moj Bog; prepeval ti bodem
s citrami, o svetnik Izraelov!

23. Pevale bodo ustne moje,
ko ti bodem prepeval, in duša
moja, i si jo otel.

24. Tudi jezik moj bode vsak
dan oznanjal pravico tvojo,
ker bodo se sramovali, ker bo¬
do se sramoto obliti, ki iščejo
hudega meni.

Psalm 72.

l.Za Salomona: Bog, sodbe
svoje kralju daj in pravico
svojo sinu kraljevemu.

Psalm 72. 73.

2. Sodi naj ljudstvo tvoje
pravično, in uboge tvoje po
pravici.

3. Mir naj ljudstvu gore ro-
de, in griči zavoljo pravice.

4. Rešil bode ljudstva siro¬
make, otel ubogih sinove, a
zdrobil zatiralca.

5. Čestili te bodejo, dokler
bode solnce, in dokler bode
trajal mesec do večnega roda.

6. Kakor ko pride dež nad
travo pokošeno, ko deževje,
moča zemlji,

7. Bode v cvetu o času nje¬
govem pravični, in miru obi-
lost, dokler da ne bode meseca.

8. In gospodoval bode od
morja do morja, in od reke do
mej zemlje.

9. Pred njim se bodo klanjali
in čestili ga tujci; in prah bo¬
dejo lizali sovražniki njegovi.

10. Kralji morski in otočani
nosili mu bodejo darf; kralji
iz Sabeje in Sabe prineso mu
darilo.

11. Da, klanjali se bodo vsi
kralji; vsi narodi mu bodejo
služili.

12. Ker rešil bode ljudstvo

53

vpijoče, in ubozega, kateremu
ne bode pomočnika.

13. Prizanašal bode siromaku
in potrebnemu, in duše potreb¬
nih bode rešil.

14. Zvijače in silovitosti bode
otel njih dušo; tako draga je
njih kri v očeh njegovih.

15. Torej, dokler bode živel,
dajal mu bode zlata Sabejske-
ga, in prosil bode zanj nepre¬
stano, ves dan ga blagoslavljal.

16. Kjer bode peščica pšenice
na zemlji, na vrhu gora, majal
se bode kakor Libanon sad
njegov, in cveli bodejo meščani
kakor trava zemeljska.

17. Ime njegovo bode veko¬
maj; dokler bode solnce, po¬
ganjalo bode ime njegovo; in
blagoslavljajoč se v njem bodo
ga blagrovali vsi narodi.

18. Slava Gospodu, Bogu,
Izraelovemu, kateri sam dela
čuda.

" 19. In blagoslovljeno ime sla¬
ve njegove vekomaj, in slave
njegove naj se napolni vsa
zemlja; zgodi se, in zgodi se!

20. Konec je molitev Davi¬
dovih, sina Izaijevega.

PSALMOV KNJIGA IMETJA.

Psalm 73.

1. iAalm Asafov. Da, dober
Je Bog Izraelu, Čistim v srci.

2. Jaz pa, malo da se niso
izpotaknile noge moje, skoraj
nič, da  niso izpodrsnili kora¬
ki moji,

54

Psalm 73. 74.

3. Ko sera zavidal blazne,
gledal krivi Snih blagostanje,

4. Ker ni ga vozla noter do
njih smrti, temuč tolsta je
njih moč.

5. V trudu človeškem niso,
in z drugimi  ljudmi ne tepo
jih nadloge.

6. Zatorej jih obdajajo pre¬
vzetnosti verige, pokriva jih
kakor  dika silovitost.

7. Svetiti se jim od tolšče obe
očesi, kipe misli srčne.

8. Kužni so, in hudobno go¬
vor 6 zatiranje, in z višave go¬
vore.

9. V nebo dvigajo usta svoja,
in jezik njih prehaja zemljo.

10. Zatorej se vrača sem ljud¬
stvo njegovo, ko se čaše, vode
polne, iztiskajo jim,

11. Da pravijo: Kako bi po¬
znal Bog mogočni? ali bi bilo
znanje v višavi?

12. Glej tiste krivične, kako
mirni vekomaj množijo moči.

13. Vendar zastonj čistim
svoje srce, in v snagi umivam
roke svoje;

14. Ko me tepe vsak dan, in
pokora moja mi je gotova  vsa¬
ko jutro.

15. Ako rečem: Pravil bo¬
dem to; glej, izdajalec bi bil
zarodu tvojih sinov.

16. Ako bi mislil spoznati to,
težavno se mi je zdelo  v mojih
očeh.

17. Dokler sem stopil v sve-'

tišča Boga  mogočnega, zagle¬
dal njih konec.

18. Ali na polzlo jih staviš,
mečeš jih dol v podrtije.

19. Kako ginejo v zapušče¬
nost, kakor v hipu minejo,
konec jih je v grozah.

20. Kakor sanje, ko se je
zbudil kdo:  Bog, ko se zbudiš,
zaničuješ njih podobo.

21. Ko se razdraži srce moje,
in ko sem se v ledvicah svo¬
jih samega zbadal,

22. Tedaj sem bil brezpame-
ten, ko nisem vedel: kakor  Ži¬
vina bil sem pri tebi.

23. Zatorej bodem  jaz vedno s
teboj; prijel si roko desno mojo.

24. Se sovetom svojim me
spremljaj, da me potem v sla¬
vo sprejmeš.

25. Kdo bi  mi bil  v nebesih
razen tebef  in razen tebe se
nikogar ne veselim na zemlji'

26. Ko peša meso moje m
srce moje, skala srca mojega
in delež moj je  Bog vekomaj^

27. Ker glej, kateri so dalee
od tebe, ginejo; pokončaš g&i
kdorkoli se s prešestvovanjem
izneveri  tebi.

28. Meni torej je  dobro, da
sem blizu Bogu; v Gospoda
stavim svoje pribežališče, da
oznanjam vsa dela tvoja.

Psalm 74.

1. Tešem ukovita, Asafu. Za-

Psalm 74. 75.

55

kaj, Bog, zametaš vekomaj,
vedno kadi se jeza tvoja v če-
do paše tvoje!

2. Spomni se občine svoje; da
si prej pridobil, odkupil rod
posesti svoje, da je to gora Si-
jonska, na kateri si prebival.

3. Vzdigni noge svoje na vež¬
ne podrtije, na  vse zlo, kar ga
dela sovražnik v svetem kraji.

4. Rujovec so sovražniki tvoji
sredi zbirališč tvojih postavili
znamenja svoja, za znamenja.

5. Za plemenitega so imeli
izmed njih vsakega,  kakor je
dvigal kvišku nad zapleteno
lesovje sekire.

6. Še zdaj bijejo izdolbene po¬
dobe njegove vkup s kolom in
s kladivi.

7. Zažgali so svetišča tvoja,
pahnili  so na tla in oskrunili
prebivališče tvojega imena.

8. Rekli so v srci svojem:
Zgrabimo ga vsi vkup; zapalili
so vsa zbirališča Boga  mogoč¬
nega, in pahnili  jih na tla.

9. Znamenj naših ne vidimo,
ni več preroka, in ni ga pri
nas, ki bi vedel, doklej.

10. Doklej, o Bog, bode zasra¬
moval sovražnik, dražil bode
neprijatelj ime tvoje vekomaj?

11. Zakaj odtezaš roko svo¬
jo, in desnico svojo? Iz srede
nedrij a svojega strahuj.

12. Saj Bog je  kralj moj že
od nekdaj, delajoč blaginjo sre¬
di zemlje.

13. Ti si razklal v moči svoji
morje; razbil si zmajem glave
v vodah.

14. Ti si razbil somu glave,
dajal si hrane samemu ljud-
stvu,potujočemu  skozi puščavo.

15. Ti si odprl studenec in po¬
tok; ti posušaš reke mogočne.

16. Tvoj je  dan, in tvoja noč;
ti si napravil luenjenom  solnce.

17. Ti si postavil vse meje
zemlji; samo poletje in zimo na¬
pravil si ti.

18. Spomni se vendar  tega,
da sovražnik zasramuje, o Go¬
spod, in da ljudstvo nespamet¬
no draži ime tvoje.

19. Ne dajaj tistemu  krdelu
življenja grlice svoje, krdela
ubozih svojih ne pozabi veko¬
maj.

20. Ozri se na zavezo, ker na¬
polnjeni so najskrivnejši kraji
zemlje, silovitosti so  jama.

21. Kdor je ponižan, naj se
ne vrne zmeden; ubogi in po¬
trebni naj hvalita ime tvoje.

22. Vstani, o Bog; potegni se
za pravdo svojo; spomni se za¬
sramovanja svojega, katero ti
dela  nespametni vsak dan.

23. Ne pozabi glasu sovraž¬
nikov svojih; ropota spenjajo¬
čih se v te, ki se množi vedno.

Psalm 75.

1. ^Načelnikugodbe: »Nepo-
gubi!« psalm Asafu in pesem.

a

56

Psalm 75. 76. 77.

2. Slavimo te, Bog, slavimo;
ker blizu je ime tvoje, čuda
tvoja oznanjamo.

3. Ko bodem sprejel zbor, so¬
dil bodem najbolj pravično.

4. Zemlje in vseh njenih pre¬
bivalcev stebre omajane utrdil
bodem jaz.

5. Govoreč blaznim: Ne bo¬
dite blazni, in krivičnim: Ne
dvigujte roga.

6. Ne dvigujte roga svojega
zoper Najvišjega; ne  govorite
s trdim vratom.

7. Ker od vzhoda ali od za¬
hoda, tudi od puščave nt po¬
višanja.

8. Temuč Bog sodnik; tega
poniža, onega poviša.

9. Ker čaša je v roki Gospo¬
dovi in vino kalno, polno me¬
šanice, iz katere je izlil; ven¬
dar goščo njeno, katero  bodo
iztisnili, pili bodo vsi krivični
na zemlji.

10. Jaz torej naj oznanjam
vekomaj, prepevam Bogu Ja¬
kobovemu :

11. In vse rogove bodem po¬
lomil krivičnim; zvišajo naj se
pravičnemu rogovi.

Psalm 76.

1. Načelniku godbe na stru¬
ne, psalm Asafu in pesem.

2. Plemenit je v Judi Bog, v
Izraelu veliko ime njegovo.

3. V Salernu je  koča njego¬

va, in prebivališče na Sijonu.

4. Ondi je zlomil loke bliska¬
joče, ščit in meč in vojsko pre-
silno.

5. Svetal si postal, veličasten,
z gora plenjenja.

6. V plen so se dali krepki
v srci; spali so spanje svoje;
tako da niso našli nobeni mož¬
je vojaki svojih rok.

7. Od hudovanja tvojega, o
Bog Jakobov, onemogel je voz
in konj.

8. Ti, ti si  strašan, ali bi kdo
obstal pred teboj, odkar se je¬
ziš?

9. Z neba daješ, da se čuje
sodba, zemlja se boji in se jo
umirila,

10. Ko vstane na sodbo Bog,
branit vse krotke na zemlji.

11. Ker srd človeški te slavi,
z ostanki srda opasuješ svoje.

12. Delajte in opravljajte ob'
ljube  Gospodu Bogu svojemu;
katerikoli stoje okolo njega,
prineso naj mu dar strašnemu,

13. Kateri  žanje napuh prva¬
kov, strašan zemeljskim kra¬
ljem.

Psalm 77.

1. Načelniku godbe, nasledki'
kov  Idutunskih; psalm AsaftN-

2. Glas moj gre  do Boga, k°
zavpijem; glas moj do Bog a >
da nagne uho k meni.

3. Ob času stiske svoje iščem
Gospoda; roka moja je ponom

Psalm 77. 78.

57

polita neprestano, duša moja
se brani pripustiti tolažbo.

4. Spominjam se Boga, ko tre¬
petam in stokam; premišljam,
ko duh moj omaguje presilno.

5. Ko  mi ne daš zatisniti oči,
zbegan sem, tako da povedati
ne morem.

6. Čase premišljujem staro¬
davne, prejšnjih  vekov leta.

7. Spominjam se godbe svoje
ponočuje; v srci svojem pre¬
mišljam, in duh moj preiskuje
govoreč:

8. Ali bi vekomaj zametal
Gospod; ali ne bode dalje do-
brovoljen?

9. Ali ni vekomaj opešala mi¬
lost njegova; konec bilo govo¬
ra od roda do roda?

10. Ali bi bil pozabil Bog
mogočni deliti milost; ali bi
zapiral v jezi usmiljenje svoje?

11. Slednjič pravim: To me
slabi, ko sejeizpremenilaNaj-
višjega desnica.

12. Spominjal se bodem de¬
janj Gospodovih; da, spominjal
se bodem od starodavnosti vseli
Čudes tvojih.

13. In premišljal bodem vsa-
katero delo tvoje; o dejanjih
tvojih bodem pripovedoval:

14.0 Bog, v svetosti je  steza
tvoja, kdo je Bog  mogočni ka¬
kor Bog?

15. Ti, o Bog  mogočni, čudo¬
viti, pokazal si moč svojo na
narodih.

16. Rešil si z roko ljudstvo
svoje, sinove Jakobove, tudi
Jožefa.

17. Videle so te vode, Bog,
videle so te vode in se tresle;
da, potresla so se brezna.

18. Izlili so oblaki vode, glas
so zagnali gornji oblaki; prile¬
tele so tudi pušice tvoje.

19. Bobnel je grom tvoj v ti¬
stem krogu, razsvetljali so bli¬
ski vesoljni svet; potresla seje
zemlja in trepetala.

20. Skozi morje pot tvoja, in
steza tvoja skozi prostorne vo¬
de, kjer sledovi tvoji niso znani,

21. Vodil si kakor čedo ljud¬
stvo svoje, po Mojzu in Aronu.

Psalm 78.

1. fesem ukovita Asafova.
Poslušaj, ljudstvo moje, nauk
moj; nagnite uho svoje govoru
mojih ust.

2. V priliki odprem usta svo¬
ja; od sebe dam skrivnosti ča¬
sov nekdanjih,

3. Kar smo slišali in znali, ko
so nam pravili pradedje naši.

4. Prikrivali ne bodemo njih
otrokom, naslednjemu rodu, da
oznanjajo hvalo Gospodovo in
moč njegovo, in čudovita dela
njegova, katera je storil.

5. Ker ustanovil je pričanje
v Jakobu in postavil zakon v
Izraelu, ko je zapovedal pra-

d*

58

Psalm 78.

dedom našim, oznanjati svojim
otrokom.

6. Da vedo, naslednji rod, o-
troci prihodnji, in vstanejo ter
oznanjajo otrokom svojim.

7. Upanje svoje naj stavijo
v Boga, in ne pozabijo naj de¬
janj Boga mogočnega, temuč
hranijo naj zapovedi njegove.

8. In ne bodejo naj kakor
njih pradedje, rod trdovraten
in uporen; rod, kateri ni po¬
pravil srca svojega, in katerega
duh ni bil stanoviten proti Bo¬
gu  mogočnemu,

9. Kakor nasledniki Efraj-
movi, kateri oboroženi stre¬
ljajo z lokom in hrbte  obračajo
ob času bitve.

10. Ohranili niso zaveze Bož¬
je, in branili so se hoditi po za¬
konu njegovem,

11. Pozabivši dejanj njego¬
vih, in čudovitih del njegovih,
katera jim je' bil pokazal.

12. Pred pradedi njihovimi je
delal čuda, v deželi Egiptovski,
na polji Taniškem.

13. Razklal je bil morje, da
jih je prepeljal čez, in posta¬
vil je vode, kakor kup.

14. In spremljal jih je z obla¬
kom podnevi, in vso noč se
svetlim ognjem.

15. Razklal je bil skale v pu¬
ščavi, da bi pijačo pripravil v
valovih preobilo.

16 .Valovej eizpeljal iz skale,in
vode dol spuščal kakor reke.

17. Vendar so dalje grešili še
zoper njega, in dražili Naj viš¬
jega v sami suhi deželi.

18. In izkušajoč Boga  mo¬
gočnega v srci svojem, terjali
so jedi po svojega srca želji.

19. In grdo govoreč zoper
Boga, rekli so: »Ali bi mogel
Bog  mogočni napraviti mizo v
tej puščavi?

20. Glej, tako je udaril ska¬
lo, da so tekle vode, in potoki
so se udrli, ali bi mogel dati
tudi živeža? ali bi pripravil
mesa svojemu ljudstvu?«

21. Zato je Gospod slišal in
se razjaril; in ogenj se je bil
vnel zoper Jakoba, in jeza je
tudi gorela zoper Izraela.

22. Ker niso verovali v Bo¬
ga, in niso zaupali v blaginjo
njegovo.

23. Daši je bil zapovedal gor¬
njim oblakom zgoraj in odprl
vrata nebeška,

24. In dežil nad nje mano za¬
jed in dajal žito nebeško;

25. Kruh najmočnejših je je¬
del vsak; popotnico jim je po¬
šiljal do sitega.

26. Zagnal je sever na nebe¬
sih, in z močjo svojo pripeljal
jug,

27. Ko je dežil nad nje meso
kakor prah, in kakor morski
pesek tiče krilate,

28. Metal jih  je med šatore,
okolo prebivališč svojih.

29. In jedli so in bili so n a '

Psalm 78.

siteni močno, in česar so pože¬
leli, prinesel jim je.

30. Se niso bili iznebili se
poželenja svojega, še je bila
jed njih v njihovih ustih;

31. Ko je jeza Božja goreča
proti njim morila med najmoČ-
nejimi iz med njih in pokonČa-
vala mladeniče Izraelske.

32. Po vsem tem so še gre¬
šili in niso verovali zavoljo ču-
dovitli del njegovih.

33. Zatorej je pogubljal v ni-
čemurnosti njih dni, in njih le¬
ta v strahu.

34. Ko jih je pobijal, ako so
popraševali po njem in izpre-
obrnivši se zjutraj iskali Boga
mogočnega,

35. Spomnivši se, da je bil
Bog njih skala in Bog  mogoč¬
ni naj višji njih rešnik;

36. Če tudi so ga hoteli va¬
rati z usti svojimi, in so z je¬
zikom svojim lagali se njemu*,

37. In srce njihovo ni bilo
obrneno proti njemu, in niso bi¬
li stanovitni v zavezi njegovi:

38. Vendar je on usmiljen o-
piral krivico, tako da jih  ni po¬
gubil; in odvračal je svoj srd
obilo, in m vnemal vse jeze
svoje.

39. Spomnivši se, da so meso,
veter, ki gre in se ne vrne.

40. Kolikokrat so ga razdra¬
žili v puščavi; žalili so ga v
samoti!

41. Ki so hitro izkušali Boga

59

mogočnega, in žalili Svetega
Izraelovega.

42. Ne spomnivši se roke nje¬
gove, dne, ko jih je bil otel so¬
vražnika.

43. Ko je v Egiptu delal zna¬
menja svoja, in čuda svoja na
polji Taniškem.

44. Ko je v kri izpremenil
njih potoke, in reke njih, da bi
ne mogli piti.

45. Izpustil je nad nje živali
krdelo, da bi jih pokončalo, in
žabe, da jih uničijo.

46. In dal je njih sad murnu
in kobilici njih delo.

47. Pobil je s točo njih trte in
smokve njih z ognjem,  kije po¬
končal vse,  kamor je prišel.

48. Dal je tudi isti toči njih
živali, in njih čede žarjavici
ognjeni.

49. Izpustil je nad nje jeze
svoje žar, srd innevoljoin stis¬
ko, pošiljajoč oznanovalce ne¬
sreče.

50. Pretehtaljekjezisvojipot,
smrti ni ubranil njih življenja;
in živali njih izročil je kugi.

51. In udaril je vse prvoro¬
jeno v Egiptu; prvino moči v
šatorih Kamovih.

52. In prepeljal je kakor ovce
ljudstvo svoje, in vodil jih je
kakor čede po puščavi.

53. In peljal jih je varno ta¬
ko, da se niso bali, potem ko
je bilo morje pokrilo njih so¬
vražnike.

60

Psalm 78. 79.

54. Pripeljal jili je do meje
svetosti svoje, gore te, katero
je pridobila desnica njegova.

55. Izgnal je izpred njih ob¬
ličja narode in storil, da so pri-
pali vrvi posesti in prebivali so
v njih šatorih Izraelovi rodovi.

56. Vendar so izkušali in raz¬
dražili Boga najvišjega, in pri¬
čanj njegovih niso se držali.

57. Temuč obrnili so se ter
ravnali izdajalsko, kakor njih
pradedje; obrnili so se kakor
lok goljufen.

58. Ker dražili so ga z viši¬
nami svojimi in svojimi maliki,
do ljubosumnosti so ga razvneli.

59. Slišal je Bog in se raz¬
srdil, in zavrgel j e silno Izraela.

60. Tako, daje zapustivši pre¬
bivališče v Šilu, šator, katere¬
ga  je bil postavil med ljudmi,

61. Dal v sužnjost svojo moč,
in slavo svojosovražnikuvpest.

62. In izročil je meču ljud¬
stvo svoje, ker se je bil raz¬
srdil zoper posestvo svoje.

63. Ogenj je pokončal mlade¬
niče njegove, in device njego¬
ve niso se hvalile.

64. Duhovniki njegovi padli
so pod mečem, in vdove nje¬
gove niso jokale.

65. Potem se je zbudil Go¬
spod, kakor da bi bil spal, ka¬
kor korenjak, pojoč po vinu.

66. In udaril je sovražnike
svoje nazaj; sramoto večno jim
je naložil.

67. Slednjič je zavrgel šator
Jožefov in rodu Efrajmovega
ni izvolil.

68. Izvolil pa je rod Judov,
goro Sijonsko, da bi jo ljubil.

69.  Zidal je enako naj višjim
gradovom  svetišče svoje, nam¬
reč v deželi, katero je utrdil.

70. In izvolil je Davida lilap-
; ca svojega, in vzel ga iz ograje
j čede,

71. Peljal ga je od doječih,
da bi pasel Jakoba, ljudstvo
svoje in Izraela, posestvo svoje,

72. Kateri jih je pasel po po¬
štenosti srca svojega, in vodil
jih z naj višjo razumnostjo svo¬
jih rok.

Psalm 79.

1. Psalm Asafu. O Bog, pri¬
šli so narodi v posestvo tvoje,
oskrunili so hram svetosti tvo¬
je, v groblje izpremenili so Je-
j ruzalem.

! 2. Dali so hlapcev tvojih tru¬
plo za hrano tičem nebeškim;
meso njih, katerim si milosten,
zemeljskim zverem.

3. Prelivali so kri njihovo ka¬
kor vodo okrog Jeruzalema, in
ni ga bilo, da bi pokopaval.

: 4. V zasramovanje smo sose¬
dom našim, v zasmehovanje in
norčevanje njim, kateri so o-
kolo nas.

5. Doklej, Gospod? bodeš-U
jezil se večno? bode li gorela

Psalm 79. 80.

61

kakor ogenj gorečnost tvoja?

6. Izlij srd svoj nad one naro¬
de, kateri te ne spoznavajo, in
nad kraljestva, katera ne kli¬
čejo tvojega imena.

7. Kerpojedli so Jakoba, in ra¬
zdejali so prebivališče njegovo.

8. Ne spominjaj se zoper nas
krivic preteklih časov , hiti naj
in prehiti nas usmiljenje tvoje,
ker obožali smo silno.

9. Pomagaj nam, Bog bla¬
ginje naše, zavoljo cesti svo¬
jega imena, in reši nas ter pri¬
zanesi nam grehe naše zavoljo
svojega imena.

10. Zakaj naj bi govorili oni
narodi: »Kje je  njih Bog?«
Znano bodi med onimi narodi
pred našimi očrni maščevanje
krvi prelite hlapcev tvojih.

11. Pred obličje tvoje naj pri¬
de zdihovanje jetnika, po veli¬
kosti roke svoje stori, da osta¬
nejo, kateri se že izročajo smrti,-

12. Povrni torej sosedom na¬
šim sedemkrat v njih naročje
sramoto njih, katero so ti de¬
lali, Gospod.

13. In mi ljudstvo tvoje, in
čeda paše tvoje, bodemo sla¬
vili te večno; od roda do roda
bodemo oznanjali hvalo tvojo.

Psalm 80.

1. INačelniku godbe na še-
stero strun: psalm pričanja
Asafu.

2. O pastir Izraelov, poslušaj,
ki vodiš Jožefa kakor čedo,
sedeč na Kerubih prisveti!

3. Pred Efrajmom, Benjami¬
nom in Manasom zbudi moč
svojo in pridi ter 'prinesi  nam
polno blaginjo svojo.

4. Bog, pomagaj nam zopet
na noge; daj, da sveti obličje
tvoje in rešeni bomo.

5. Gospod, Bog vojnih krdel,
doklej bodeš kadil proti mo¬
litvi svojega ljudstva?

6. Paseš jih se solznim kru¬
hom, in piti jim daješ solz obi¬
lo mero.

7. Prepuščaš nas v prepir so¬
sedom našim, in sovražniki na¬
ši zasmehujejo nas.

8. O Bog vojnih krdel, po¬
magaj nam zopet na noge, in
daj, da sveti obličje tvoje, re¬
šeni bomo.

9. Trto si bil prestavil iz
Egipta, pregnal si bil ljudstva,
da bi jo zasadil.

10. Pospravil si bil pred njo,
in storil si, da je poganjala
korenine svoje, in napolnila je
bila deželo.

11. Gore so se pokrivale se
senco njeno, in mladik njenih
cedre največje.

12. Stezala je veje svoje no¬
ter do morja, in do reke mla¬
dike svoje.

13. Zakaj si podrl ograje
njene, tako da jo obirajo vsi
popotniki?

62

Psalm 80. 81.

14. Izpodriva jo gozdna svi¬
nja, in žival poljska jo objeda.

15. O Bog vojnih krdel, po¬
vrni se skoraj, ozri se z nebes
ter glej, in obiskaj to trto,

16. In mladiko, katero je
bila vsadila desnica tvoja, in
to zavoljo sina, katerega  si po¬
trdil sebi.

17. Posmojena je  z ognjem,
odrezana; odhudovanjaobličja
tvojega ginejo.

18. Roka tvoja bodi nad mo¬
žem desnice tvoje, sinom člo¬
veškim, katerega si potrdil
sebi.

19. In umaknili se ne bode¬
mo od tebe; v življenji nas
ohrani, da kličemo ime tvoje.

20. Gospod Bog vojnih krdel,
pomagaj nam na noge, daj, da
sveti obličje tvoje; in rešeni
bomo.

Psalm 81.

1. ^Načelniku godbe pri Gi-
taji, pesem  Asafu.

2. Pojte Bogu, moči naši,
vpijte Bogu Jakobovemu.

3. Primite psalmovanje in
vzemite boben, strune prijetne
in brenklje.

4. Trobite o mlaji, o vseh
stalnih praznikih, o godovih
naših.

5. Ker ustanovljeno je v Iz¬
raelu, postava od Boga Jako¬
bovega,

6. Kateri jo je za pričanje

postavil v Jožefu, ko je šel
proti deželi Egiptovski, kjer
sem slišal govor neznan:

7. »Odtegnil sem «, pravi,  od
bremena ramo njegovo; roke
njegove ločile so se od čebriča.

8. Ko si vpil v oni stiski, re¬
šil sem te, uslišal sem te v gro-
movem zakotji; izkušal sem te
do voda Meribskih.

9. Poslušaj, ljudstvo moje, in
spričeval ti bodem, o Izrael,
ako me bodeš poslušal.

10. Ako  ne bode v tebi boga
mogočnega tujega, in se ne bo¬
deš klanjal bogu  mogočnem«
tujerodnemu.

11. Jaz sem  Gospod, Bog tvoj,
ki sem dal, da si prišel gor iz
dežele Egiptovske; razširi usta
svoja in napolnim jih.

12. Ali ljudstvo moje ni po¬
slušalo glasu mojega, in Izrael
mi ni bil pokoren.

13. Zatorej sem jih izpustih
da naj hodijo  po srca svoj ega
volji, govoreč:  Gredo naj se
svojimi krivimi naklepi.

14. O ko bi me bilo poslu¬
šalo ljudstvo moje, ko  bi hib
Izraelci hodili po mojih potih'

15. Kar mahoma bi bil p°'
tlačil njih neprijatelje, ko 1«
bil v njih sovražnike obrnil
roko svojo.

16. Sovražniki Gospodovi bi
se bili lažnjivo vdali njemu, i«
njih čas bi bil vekomaj.

17. Da, živil bi ga bil z ma-

Psalm 81. 82. 83.

63

šČobo pšenično, tndi z medom
iz skale Tbi te bil sitil.

Psalm 82.

1. Psalm Asafu. Bog  biva
v zboru Boga  mogočnega, med
oblastvi sodi.

2. Doklej bodete sodili kri¬
vično, in potezali se za hu¬
dobne ?

3. Sodite za  ubozega in siro¬
to; nesrečnega in siromaka
opravičite.

4. Oprostite ubozega in po¬
trebnega, iz roke krivičnih
rešite.

5. Ne vedo in ne pazijo, v
temi hodijo neprestano; majo
se vsi stebri zemlje.

6. Jaz pravim: »Bogovi ste,
in najvišjega sinovi vi vsi:

7. Toda,  umrli bodete kakor
navaden človek; tudi kakor
kateri iz med onih poglavar¬
jev bodete padli.«

8. Vstani, o Bog, sodi zemljo;
ti namreč imaš posest med vse¬
mi narodi.

Psalm 83.

1. T ešem in psalm Asafu.

2. O Bog, ne molči, ne delaj
se gluhega, in ne miruj, o Bog ,
mogočni!

3. Ker glej, neprijatelji tvoji
ropotajo, in sovražniki tvoji
dvigujejo glavo.

4. Zoper ljudstvo tvoje pre¬
kanjeno delajo naklep; in po¬
svetujejo se zoper skrite tvoje.

5. Rekoč: Dejte, potrebimo
jih, da ne bodejo narod, da se
ne bode več imenovalo ime
Izraelovo.

6. Ker naklep so storili z
enakimi srci; zoper tebe so
sklenili zavezo.

v

7. Saton Idumejcev in Iz-
maeliČanov, Moabljani in Aga-
renci;

8. Gebaljani in Amonjani in
Amalečani; Palestinjani s Tira
prebivalci.

9. Tudi Asirijan se jim je
pridružil; roka so sinovom Lo¬
to vim.

10. Stori jim kakor Madija-
nom, kakor Sisaru, kakor Ja-
binu ob potoku Kisonu,

11. Ki  so bili pokončani pri
Endoru; postali so zemlje gnoj.

12. Naredi njih plemenitnike
same kakor Oreba, in kakor
Zeba; kakor Zebalia in Salmu-
na, vse njih poglavarje,

13. Kateri pravijo: Pridobi¬
mo prebivališča Božja.

14. Bog moj, naredi jih ka¬
kor kolo, kakor pleve pred
vetrom.

15. Kakor ogenj požiga gozd,
in kakor plamen vnema gore,

16. Tako jih podi z viharjem
svojim; in z vrtincem svojim
jih preplaši.

17. Se sramoto napolni njih

64

Psalm 83. 84. 85.

obličje; da se bode iskalo ime
tvoje, o Gospod.

18. Rudeciea naj jih oblije,
in zbegajo naj se večno; sra¬
mujejo se naj in poginejo;

19. Da se spozna, da si ti,
kateremu edinemu je ime Go¬
spod, vzvišen nad vesoljno
zemljo.

Psalm 84.

1. ^Načelniku godbe pri Gi-
teji, sinovom Koretovim psalm.

2. Kako ljuba so  prebivali¬
šča tvoja, o Gospod vojnihkrdel!

3. Duša moja hrepeni in ko¬
prni, priti  v veže Gospodove;
srce moje in meso moje vpijeta
v hrepenenji  po živem Bogu
mogočnem.

4. Celo vrabec najde dom in
lastovka si gnezdo, da v njem
izvali mladiče svoje — o  ol¬
tarji tvoji, o . Gospod vojnih
krdel, kralj moj in Bog moj!

5. Blagor jim, ki so prebi¬
vali v hiši tvoji, ki  te zdaj še
hvalijo!

6. Blagor človeku, kateremu
je  dano v tebi stopati  na steze
tvoje  po srca svojega želji.

7. Kateri  grede po murbini
dolini, imajo njega za stude¬
nec, katere  tudi pokriva dež
blagoslova,

8. Kateri hodijo od zbora do
zbora, ki se prikaže pred Bo¬
gom na Sijonu.

9. Gospod, Bog vojnih krdel,

čuj molitev mojo; poslušaj, o
Bog Jakobov!

10. Ščit naš, poglej, o Bog;
in glej maziljenca svojega ob¬
ličje!

11. Ker boljši en  dan v ve¬
žah tvojih, nego tisoč drugje;
raji hočem stopati čez prag v
hiši Boga svojega, nego prebi¬
vati v krivice šatorih.

12. Ker solnce in ščit je Go¬
spod, Bog; milost in slavo daje
Gospod; dobrega ne krati njim,
ki hodijo v poštenosti.

13. O Gospod vojnih krdel,
blagor človeku, kateri ima zau¬
panje v tebe!

Psalm 85.

1. ^Načelniku godbe med si¬
novi Koretovimi, psalm.

2. Blagovoljen si bil, Gospod,
deželi svoji; nazaj si bil pri¬
peljal sužnje krdelo Jakobovo.

3. Odpustil si bil krivico ljud¬
stvu svojemu, pokril si bil ves
njih greh.

4. Potolažil si bil ves srd
svoj, odvrnil, da ni kipela, je¬
zo svojo.

5. Postavi nas v prejšnji stan,
o Bog blaginje naše; in poto¬
laži nevoljo svojo proti nam.

6. Ali se bodeš večno jezil
nad nami? raztezal jezo svoje
od roda do roda?

7. Ali ne bodeš vrnivši se na¬
zaj nas postavil v življenje,

Psalm 85. 86.

65

da se ljudstvo tvoje raduje v
tebi?

8. Pokaži nam, Gospod, milost
svojo; in daj nam blaginjo svojo.

9. Poslušal bodem, kaj go¬
vori Bog  on mogočni Gospod,
ker mir govori proti ljudstvu
svojemu, in proti njim, kate¬
rim je milosten; ali k nespa¬
meti naj se ne povrnejo.

10. Res, blizu je njim, ki se
njega boje, blaginja njegova;
slava bode prebivala v deželi
naši.

11. Milost in zvestoba se sre¬
čati ; pravica in mir se poljubita.

12. Zvestoba požene iz zem¬
lje, in pravica pogleda z nebes.

13. Tudi Bog bode dal, kar
je dobro, da zemlja naša obro¬
di svoj sad.

14. Storil bode, da pojde pra¬
vica pred njim, ko postavi noge
svoje na pot.

Psalm 86.

1. JVfolitev Davidova: Na¬
gni, Gospod, uho svoje; usliši
me, ker siromak sem in ubožen.

2. Reši dušo mojo, ker tisti
sem, kateremu deliš milost;
reši hlapca svojega, ti Bog moj,
ko imam zaupanje v tebe.

3. Milost mi izkaži, Gospod;
ker kličem te ves dan.

4. Razveseli dušo svojega
hlapca; ker do tebe, Gospod,
povzdigujem dušo svojo.

5. Ti namreč, Gospod, si do¬
ber in prizanašaš, in obilen v
milosti vsem, ki te kličejo.

6. Čuj molitev mojo, Gospod;
in poslušaj prošenj mojih glas.

7. O času stiske svoje te kli¬
čem, ker uslišuješ me.

8. Ni ti enakega med vsemi
bogovi, o Gospod; in del ni
tvojim enakih.

9. Vsi narodi, katerim jih
deliš, prihajajočim, klanjajo se
pred teboj, in čast dajo tvoje¬
mu imenu.

10. Ker velik si in čudovit,
ti sam si Bog,

11. Uči me, gospod, pot svoj;
hodim naj dalje v resnici tvoji;
zberi srce moje, da se boji tvo¬
jega imena.

12. Slavil te bodem, Gospod
Bog moj, iz vsega svojega srca;
in čestil bodem ime tvoje ve¬
komaj.

13. Ker velikane milost tvo¬
ja do mene, in rešil si dušo mo¬
jo iz spodnjega groba.

14. O Bog, prevzetniki se
spenjajo zoper mene; in silo-
vitnikov krdela iščejo življe¬
nja mojega, ker te nimajo pred
očmi.

15. Ti pa, Gospod, Bog  mo¬
gočni, usmiljen si  in milosten;
potrpežljiv in obilen v milosti
in zvestobi.

16. Ozri se v me, in milost
mi stori; daj moč svojo hlapcu
svoj emu, in reši dekle s voj e sina.

66

Psalm 86. 87. 88.

17. Stori znamenje nad me¬
noj v dobro; da naj vidijo so¬
vražniki moji in se se sramoto
oblijo, ko mi bodeš ti, Gospod,
pomagal, in potolažil me.

Psalm 87.

1. Sinom Koretovim psalm
in pesem. Ustanovo svojo med
svetosti gorami,

2. Vrata Sijonska ljubi Go¬
spod nad vsa prebivališča Ja¬
kobova.

3. Prečastno je  karkoli se sla¬
vi o tebi, o mesto Božje!

4. Imenujem Egipčana in Ba¬
bilonca med njimi, ki me po¬
znajo; glej, Palestinca, inTirca
z Etijopjanom, da je ta rojen
ravno tam;

5. Zato se bode govorilo o Si-
jonu: Ta in on mož je rojen v
njem; in on sam bode ga utrdil,
Najvišji.

6. Gospod bode prišteval po¬
pisujoč ljudstva: ta je rojen
ravno tam odlično.

7.  Zatorej pojo enako in se
radujejo vsi studenci življenja
mojega v tebi.

Psalm 88.

1. lesem in psalm med sino¬
vi Koretovimi, načelniku god¬
be, da se poje na piščali, uko-
vit Emana Ezrajičana.

2. O Gospod, Bog blaginje

moje, podnevi kličem in pono¬
či v pričo tebe.

3. Pred obličje tvoje pridi mo¬
litev moja, nagni uho svoje mo¬
jemu vpitju.

4. Ker nasitena je z nadlo¬
gami duša moja, in življenje
moje se bliža grobu.

5. Prištevam se njim, ki gre¬
do v grob; podoben sem možu,
katerega zapušča krepost.

6. Prištevam se  mrtvim, od¬
ločen; kakor prebodeni ležeči
v  grobu, katerih se ne spomi¬
njaš več, kateri so iiničeni s
tvojo roko.

7. Pokladaš me v grob, izmed
vseli najglobočji, v najtamnej-
ših, v krajih globokih.

8. Nad menoj leži jeza tvoja,
da, z vsemi valovi svojimi, ki
me napadajo, pobijaš me pre-
silno.

9. V stran od mene odvračaš
znance moje, daješ me njim v
najhujšo gnjusobo; tako zaje¬
tega, da pobegniti ne morem-

10. Oko moje žaluje od brid¬
kosti; kličem te, Gospod, ves
dan; k tebi razpenjam roke
svoje.

11. Bodeš-li mrtvim delal de¬
janje čudovito ? ali bodejo mrtvi
vstali, da bi te slavili mogočno ?

12. Ali bi naj se v grobu o-

znanjala milost tvoja, zvestoba
tvoja v pogubi? _ .

13. Ali naj bi se v temim
spoznalo čudovito dejanje  tvo-

Psalm 88. 89.

67

je, in pravica tvoja v pozablji¬
vosti deželi?

14. In vendar jaz vpijem, Go¬
spod, k tebi, in vsako jutro te
prehiteva molitev moja.

15. Zakaj me zametaš, o Go¬
spod; skrivaš mi obličje svoje?

16. Ubožen sem in umrjoč od
potresa, strahove tvoje prena¬
šam in sem zbegan,

17. Jeze tvoje gredo čez me,
plašenje tvoje me uničuje.

18. Obdajajo me kakor vode
ves dan; obsezajo me vkup.

19. Od mene v stran odvračaš
prijatelja in tovariša; znancem
svojim sem  v tamnem kraji.

stobo tvojo v zboru svetnikov.

7. Kdo namreč naj se enako
čisla v gornjem oblaku Gospo¬
du; primerja se Gospodu med
sinovi mogočnih?

8. Bog mogočni je  strašan v
zboru svetnikov, in eestit nad
vse, kar ga obdaja.

9. O Gospod, Bog vojnih
krdel, kdo je  tebi enako mo¬
gočen, Gospod? Ker zvestoba
tvoja te ogrinja!

10. Ti gospoduješ nad morja
ponosom; ko se spenjajo valo¬
vi njegovi, ti jih krotiš.

11. Ti si zdrobil kakor pre¬
bodenega Egipčana; z roko

Psalm 89.

1. TJkovita pesem  Etana Ez-
rajičana.

2. Milosti Gospodove bodem
prepeval vekomaj; od roda do
roda bodem oznanjal z usti svot.
jimi zvestobo tvojo.

3. Ker preverjen sem, da se
bode vekomaj slavila milost
tvoja; v samih nebesih bodeš
utrdil zvestobo svojo, s katero
si rekel:

4. Sklenil sem zavezo z izvo¬
ljenim svojim, prisegel semDa-
vidu, svojemu hlapcu;

5. Da bodem na vekomaj utr¬
dil seme tvoje in stavil prestol
tvoj od roda do roda.

6. Zatorej slave nebesa čudo¬
vito delo  tvoje, Gospod; in zve-

svoje moči si razkropil sovraž¬
nike svoje.

12. Tvoja so  nebesa in tvoja
zemlja; vesoljni svet in česar
je poln, ustanovil si ti.

13. Sever in jug, katera si
ti ustvaril, Tabor iu Hermon
prepevajo o imenu tvojem.

14. Ti imaš  roko z močjo;
krepka je tvoja roka, vzvišena
desnica tvoja.

15. Pravica in sodba sta za
prebivališče tvojemu prestolu;
milost in zvestoba hodita pred
tvojim obličjem.

16. Blagor ljudstvu, katero
pozna trombe glas, hodi v svet¬
lobi obličja tvojega, Gospod!

17. V imenu tvojem radujejo
se ves dan, in dvigujejo se v
pravici tvoji.

18. Ker slava si njih moči,

68

Psalm 89.

in po blagovoljnosti tvoji dvi¬
guje se naš rog.

19. Gospod namreč je  naš
ščit in svetnika Izraelovega,
našega kralja.

20. Tedaj si v prikazni nago¬
voril njega, kateremu milost de¬
liš, ter mu rekel: »Pomoč sem
napravil zoper močnega, po¬
vzdignil izvolj enega iz lj udstva.

21. Našel sem Davida, svo¬
jega hlapca; pomazilil sem ga
se svetim oljem svojim.

22. Z njim hodi stanovitna
roka moja, in dlan moja naj
ga krepča.

23. Ne bode ga stiskal sovraž¬
nik, in krivici udani ga ne bo¬
de žalil.

24. Temuč starem izpred nje¬
govega obličja neprijatelje nje¬
gove, in sovražnike udarim.

25. Tako mu bode pomagala
zvestoba moja in milost moja,
da se bode v mojem imenu po¬
vzdignil rog njegov.

26. Ker nad morje položim
roko njegovo, in nad reke nje¬
govo desnico.

27. On me bode klical: Ti
oče moj; Bog  moj mogočni in
skala blaginje moje!

28. In jaz ga postavim za
prvorojenca, povišanega nad
zemeljske kralje.

29. Vekomaj mu ohranim mi¬
lost svojo, in zaveza moja mu
bode zvesta.

30. In vekomaj postavim se¬

me njegovo in prestol njegov
kakor so  dnevi nebeški.

31. Ako zapuste sinovi nje¬
govi zakon moj, ne bodo ho¬
dili v sodbah mojih,

32.  Ako oskrunijo postave
moje, in se ne drže zapovedi
mojih:

33. Obiskal bodem se šibo
njih pregreho; z udarci njih
krivico.

34. Milosti pa svoje mu ne
odtegnem, in lagal ne bodem
zoper zvestobo svojo.

35. Oskrunil ne bodem zave¬
ze svoje, ne izpremenil ust svo¬
jih besede.

36. Enkrat sem prisegel pri
svetosti svoji, Davidu ne bo¬
dem lagal:

37. Da bode večno seme nje¬
govo, in prestol njegov kakor
solnce pred mano.

38. Kakor luna bode stano¬
viten vekomaj, in kakor priče
zveste na gornjem oblaku.«

39. Ti pa si zavrgel in zani¬
čeval; razsrdil si se proti Ma¬
ziljencu svojemu.

40. Zaničeval si hlapca svo¬
jega zavezo, oskrunil in vrgel
na tla  venČanje njegovo.

41. Podrl si vse ograje nje¬
gove; trdnjave njegove si iz¬
postavil razdrobljenju.

42. Plenili so ga vsi popot¬
niki, v zasramovanje je sose¬
dom svojim.

43. Povzdignil si sovražnikov

Psalm 89. 90.

69

njegovih desnico, razveselil vse
neprijatelje njegove.

44. Skrhal si tudi meča nje¬
govega ostrino, in utrdil ga ni¬
si v vojski.

45. Storil si, da mine bleščo-
ba njegova, in prestol njegov
si pahnil na tla.

46. Okrajšal si dni mladosti
nj egove; pokril si ga se sramoto.

47. Doklej, Gospod? bodeš li
se skrival vekomaj ? gorela bo¬
de kakor ogenj jeza tvoja?

48. Spomni se mene, kako
sem kratkih dni, kaj bi bil
zastonj ustvaril vse otroke člo¬
veške?

49. Kateri mož bi živel tako,
da ne izkusi smrti, reši se sam
groba?

50. Kje so milosti one ne¬
kdanje, Gospod, katere si bil
prisegel Davidu po zvestobi
svoji?

51. Spomni se, Gospod, sra¬
mote hlapcev svojih, da nosim
v naročji svojem zasramovanje
vseli ljudstev največjih,

52. S katerim so sramotili
sovražniki tvoji, Gospod, s ka¬
terim so sramotili Maziljenca
tvojega stopinje.

53. Slava Gospodu vekomaj,
zgodi še, še enkrat, zgodi se!

PSALMOV KNJIGA ČETKTA.

Psalm 90.

1. Molitev Mojzesova, moža
Božjega: O Gospod, ti si nam
bil prebivališče od roda do
roda,

2. Ko niso bile še rojene go¬
re, in nisi bil naredil zemlje in
vesoljnega sveta, da od veko¬
maj do vekomaj Bog  si ti mo¬
gočni.

3. Pripraviš Človeka tako da¬
leč, daje potrt, govoreč:»Povr¬
nite se, sinovi človeški!

4. Ker če tisoč let preide, v
tvojih očeh so,  kakor včerajš¬
nji dan, in straža nočna.

5. S povodnjo jih pokončaš,

spanje so, zjutraj so  kakor se¬
no, ki mine.

6. Zj utraj ko seje razcvelo,mi¬
ne; pokosi in posuši se zvečer.

7. Ker ginemo od jeze tvoje,
in srd tvoj nas plaši:

8. Pred oči si staviš krivice
naše, skrivnosti naše v luč
svojega obličja.

9. Ker vsi dnevi naši ginejo
v srdu tvojem; leta naša nam
teko misli enaka.

10. V samih dnevih let na¬
ših je sedemdeset let; ali (ako
smo  prav krepki, osemdeset let;
celo kar je v njih najboljše,
polno je truda in težav; ko to
hitro mine, odletimo.

70

Psalm 90. 91. 92.

11. Kdo spozna jeze tvoje
moč, ali srdu tvojega po stra¬
hu tvojem?

12. Šteti nas  uči naše dni ta¬
ko, da dobimo srce modro.

13. Vrni se, Gospod! Doklej!
in kesaj se zavoljo hlapcev
svojih.

14. Nasiti nas vsako jutro z
milostjo svojo, da pojemo in se
radujemo vse svoje dni.

15. Razveseli nas, kakor si
nas poniž aval mnogo  dni; mno¬
go  let smo izkušali hudo.

16. Očitno hodi hlapcem tvo¬
jim delo tvoje, in lepota tvoja
med njih sinovi.

17. Na strani nam bodi pri¬
jetnost Gospoda, Boga našega,
in delo naših rok podpiraj v
nas; samo delo, pravim, naših
rok podpiraj.

Psalm 91.

1. Zaupajoč v zavetji Naj¬
višjega, v senci Vsemogočnega
neprestano prenočujoč

2. Pravim: V Gospodu je  pri¬
bežališče moje in grad moj;
Bog moj je,  kateremu zaupam.

3. Ker on te bode rešil iz zan¬
ke tičarjeve, iz kuge pogubne.

4. S perotjo svojo te bode bra¬
nil, ko bodeš pribežal pod pe-
roti njegove; ščit in bran je
zvestoba njegova.

5. Ne boj se nočnega strahu,
pušice, ki leta podnevi;

6. Pogube, ki lazi v temi, ne
kuge, ki razsaja o poludne.

7. Pade jih na eni  strani tvoji
tisoč, in desetkrat tisoč na des¬
ni tvoji, k tebi ne pride.

8. Samo z očmi svojimi bo¬
deš pogledal in videl bodeš
grešnikov povračilo.

9. Ko bodeš ti Gospoda, Bo¬
ga  pribežališča mojega, Naj¬
višjega postavil za prebivališče
svoje,

10. Ne bode priložnosti, da
te zadene hudo, in šiba se ne
približa tvojemu šatoru.

11. Ker angelom svojim bo¬
de zapovedal zate, da te hra¬
nijo po vseh potili tvojih;

12. Drže te z obema rokama,
da ne zadeneš z nogo svojo ob
kamen.

13. Po divjem levu bodeš ho¬
dil in po kači, teptal bodeš le¬
va mladiča in zmaja.

14. »Ker je proti meni nagneo
v ljubezni (pravi Bog),  zato ga
bodem otel; na višavo ga bodem
postavil, ker pozna ime moje-

15. Kakor hitro me zakliče,
uslišim ga; na strani mu bodem v
stiski; otelgabodeminpočastil-

16. Nasitil ga bodem z dol¬
gostjo let, storil bodem, 'la
uživa blaginjo mojo.«

Psalm 92.

1. jEsalm in pesem, v sobote
dan.

Psalm 92. 93. 94.

71

2. Dobro je  slaviti Gospoda,
in prepevati tvojemu imenu, o
Najvišji!

3. Oznanjati vsako jutro mi¬
lost tvojo, in zvestobo tvojo
vsako noč;

4. Na desetostrunje in na
brenklje, na strune s premiš¬
ljevanjem.

5. Ker razveseljuješ me, Go¬
spod, z delom svojim; prepeval
bodem o dejanjih tvojih rok.

6. Kako velika so dela tvoja,
Gospod; silno globoke so mi¬
sli tvoje!

7. Mož neumen ne spozna, in
nespameten ne zapazi tega.

8. Ko poganjajo krivični ka¬
kor trava in cvetd vsi, ki de¬
lajo krivico, zgodi  se, da se po¬
gube vekomaj.

9. Tipa, oNajvišji, sivekomaj.

10. Ker glej, sovražniki tvoji,
Gospod, ker glej, sovražniki
tvoji ginejo; razkrope se vsi,
ki delajo krivico.

11. Rog moj pa zvišuješ ka¬
kor samorogov, oblivajoč me
z oljem prisilim.

12. To  gleda oko moje na za¬
lezovalcih mojih, ušesa moja
poslušajo o njih, ki se spenjajo
v me.

13. Kakor palma bode zele¬
nel pravični, kakor cedra na
Libanu bode rasel.

14. Vsajeni v hiši Gospodo¬
vi, v vežah Boga našega bodo
poganjali mladike.

15. V obilosti bodejo živeli
še v sivosti, debeli bodejo in
zeleneči;

16. In oznanjali, da je pra¬
vičen Gospod, skala moja, in
da ni nobene krivice v njem.

Psalm 93.

1. Cjospod kraljuje z veliča¬
stvom oblečen, Gospod oble¬
čen, z močjo se opasuje; utrjuje
se vesoljni svet, da ne omahne.

2. Stanoviten je prestol tvoj,
od onega časa, od vekomaj ti
kraljuješ.

3. Naj dvigujejo reke, o Go¬
spod, dvigujejo naj reke šum
svoj; dvigujejo naj reke bob¬
nenje svoje:

4. V šumu mnogih voda, ko
se vale veličastni valovi mor¬
ja, veličastneji je  Gospod v vi¬
šavi.

5. Pričanja tvoja so  trdna
jako; v hiši tvoji je lepa sve¬
tost, o Gospod, na dni dolgost.

Psalm 94.

1. O mogočni Bog  mašče¬
vanj, Gospod, o mogočni Bog
maščevanj, prisveti!

2. Dvigni se, o zemlje sod¬
nik; daj povračilo prevzetnim.

3. Doklej prevzetni, Gospod,
doklej se bodejo radovali pre¬
vzetni?

4. Ustili se in govorili pre-

72

Psalm 94. 95.

vzetno, ponašali se vsi, ki de¬
lajo krivico?

5. Zatirali ljudstvo tvoje, Go¬
spod, in ponižavali tvoje po¬
sestvo?

6. Morili vdovo in tujca, in
ubijali sirote?

7. Govorec: Ne vidi Gospod,
in ne zapazi Bog Jakobov.

8. Čujte, o najneumnejši v
ljudstvu, in najnespametnejši,
kdaj bodete razumni?

9. Ali on, ki je vsadil uho,
ali bi on ne slišal? ali on, ki
je naredil oko, ali bi ne videl?

10. Ali on, ki pokori narode,
ali bi ne grajal; ki uči ljudi
modrosti, ali bi ne spoznal?

11. Gospod pozna misli člo¬
veške, da so zgolj ničemur-
nost.

12. Blagor možu, katerega
pokoriš, Gospod; in katerega
učiš po zakonu svojem.

13. Da mu pripraviš pokoj od
dni nadloge, ko se koplje kri¬
vičnemu jama.

14. Ker Gospod ne zavrže
ljudstva svojega, in posestva
svojega ne zapusti.

15. Temuč noter do pravice
se povrne sodba, in za njo vsi,
ki so pravega srca.

IG. Kdo bi bil vstal zame
zoper hudodelnike? kdo bi se
bil postavil zame zoper one, ki
delajo krivico?

17. Ko bi mi ne bil Gospod
polna pomoč, malo da bi ne

bilo življenje moje prebivalo v
kraji molčanja.

18. Ko pravim: Omahuje no¬
ga moja, milost tvoja, o Go¬
spod, me podpira.

19. Ko so mnoge misli moje
pri meni, tolažbe tvoje razvese¬
ljujejo dušo mojo.

20. Ali bi sc družil s teboj
prestol nadlog, njega, ki me
nadleguje zoper postavo?

21. Njih, ki se četomazbirajo
proti pravičnega duši, in obso¬
jajo kri nedolžnih?

22. Da, Gospod mi je za grad,
in Bog moj za skalo mojega
pribežališča.

23. On obrača proti njim njih
krivico, in njih hudobnost jih
pokončuje, pokončuje jih Go¬
spod, naš Bog.

Psalm 95.

1. Dejte; prepevajmo Gospo¬
du, ukajmo skali blaginje naše!

2. Pojdimo pred obličje njego¬
vo se zahvaljevanjem, s psalm 1
mu ukajmo.

3. Ker Bog mogočni  velik j e
Gospod, in velik kralj nad vse
bogove.

4. V roki njegovi so  najglm
bočji sledovi zemlje, v njegovi
oblasti so  gora moči.

5.  Njegovo je samo morje,
ker on ga je naredil, in suha
zemlja, katero  so ustvarile ro¬
ke njegove.

Psalm 95. 96. 97. 73

6. Pridite, priklonimo se in
padimo na tla; pripognimo ko¬
lena pred Gospodom, kateri
nas je naredil.

7. Ker on je  Bog naš, mi pa
ljudstvo paše njegove, in eeda
vodbe njegove; danes če sli¬
šite glas njegov,

8. »Ne okamenite srca svo¬
jega, kakor v prepiru, kakor
o dnevi izkušnjave v puščavi.

9.  Ko so me izkušali očetje
vaši; izkusili so me in spoznali
delo moje.

10. Štirideset let sem imel
preglavico s tistim  rodom go¬
voreč: Ljudstvo so srca tava¬
jočega, in potov mojih ne po¬
znajo.

11. Njim sem prisegel v jezi
svoji, da ne vnidejo v pokoj
moj.«

Psalm 96.

1. Pojte Gospodu novo pe¬
sem, po vsej zemlji pojte Go¬
spodu.

2. Pojte Gospodu, blagoslav¬
ljajte ime njegovo, od dne do
dne slavite blaginjo njegovo.

3. Oznanujte med narodi čast
njegovo, med vsemi ljudstvi
čudovita dela njegova.

4. Velik je Gospod in hvaljen
silno, čestit nad vse bogove.

5. Ker vsi bogovi ljudstev so
maliki, Gospod pa je naredil
nebesa.

6. Slava in lepota sta  pred

njim, moč in veličastvo v sve¬
tišči njegovem.

7.  Dajajte Gospodu, ljudstev
rodovine, dajajte čast in hvalo
Gospodu.

8. Dajajte Gospodu slavo nje¬
govemu imenu; prinesite dar,
in pridite k vežam njegovim.

9. Uklanjajte se Gospodu v
diki svetosti; vsa zemlja tre¬
petaj pred obličjem njegovim.

10. Govorite med narodi: Go¬
spod kraljuje, utrdil se bode tu¬
di vesoljni svet, da ne omahne;
sodil bode ljudstva pravično.

11. Veselila se bodo nebesa,
in zemlja se bode radovala;
šumelo bode morje, in kar je
v njem.

12. Radovalo se bode polje
in kar je na njem; tedaj bode
prepevalo vse drevje v gozdu;

13. Pred obličjem Gospodo¬
vim, ko bode prišel; ker sodit
pride zemljo; sodil bode vesolj¬
ni svet po pravici, in ljudstva
po zvestobi svoji.

Psalm 97.

1. Gospod kraljuje, raduj
se zemlja, vesele se naj pokra¬
jine premnoge.

2. Oblaki in tema ga obda¬
jajo; pravica in sodba kraj nje¬
govega prestola.

3. Ogenj hodi pred njim in
požiga okrog sovražnike nje¬
gove.

74

Psalm 97. 98. 99.

4. Bliski razsvetlj ujejo vesolj¬
ni svet njegov, vidi in trese se
zemlja.

5. Gore se tope kakor vosek
vpričo Gospoda, vpričo vse
zemlje gospodarja.

6. Nebesa oznanjajo pravico
njegovo; tako da vidijo vsa
ljudstva njegovo čast.

7. Osramote se naj vsi, ki se
ponašajo z maliki; klanjajo naj
se mu vsi angeli.

8. Čuje in veseli se naj Sijon,
in radujejo se ličere Judovske,
zavoljo sodeb tvojih, Gospod.

9. Ti namreč si Gospod, vzvi¬
šen nad vso zemljo; silno po¬
višan si nad vse angele.

10. Kateri ljubite Gospoda,
sovražite hudo; duše svojih,
katerim izkazuje milost, brani,
iz rok krivičnih jih otima.

11. Luč se je rodila pravič¬
nemu in poštenim v srci radost.

12. Veselite se, pravični v Go¬
spodu, in slavite spomin sve¬
tosti njegove.

Psalm 98.

1. Psalm. Pojte Gospodu no¬
vo pesem, ker storil je čudovita
dela; blaginjo mu je prinesla
desnica njegova, in dlan njego¬
va, in roka njegove svestosti.

2. Naznanil je Gospod bla¬
ginjo svojo, vpričo narodov sa¬
mih razodel je pravico svojo.

3. Spomnil se je milosti svo¬

je in zvestobe svoje proti hiši
Izraelovi; vse pokrajine zemlje
vidijo Boga našega blaginjo.

4.  Ukajte Gospodu, vsa zem¬
lja; s kričanjem pojte in pre-
j pevajte.

5. Prepevajte Gospodu se
strunami, se strunami in psal-
movanjem.

[ 6. S trombami in bučanjem
trobite pred kralj em Gospodom.

7. Morje šumi in kar je v
njem, vesoljni svet in prebi¬
valci njegovi.

j  8. Reke naj ploskajo z roka¬
mi, vkup naj pojo gore,

9. Pred Gospodom, ki gre
sodit zemljo; sodil bode ve¬
soljni svet pravično, in ljud-
! stva po pravici.

Psalm 99.

1. Gospod kraljuje, trepe¬
tajo naj ljudstva, sedeč na Ke-
rubih kraljuje,  majaj se zemlja!

2. Kraljuje  Gospod na Sijo-
nu velik, in visok je  nad vsa
ljudstva.

3. Slave naj ime tvoje veliko,
čestito je in sveto.

4.  Ti  tudi kralj premočni, ki
ljubiš sodbo; ti ustanavljaš, kar
j je pravično: sodbo in pravico
doprinašaš ti v Jakobu.

5. Povišujte Gospoda, Boga-
našega, in priklanjajte se do
podnožja nog njegovih; ker
svet je.

Psalm 99. 100. 101. 102.

75

6. Mojzesa in Arona z duhov¬
niki svojimi in Samuela z nji¬
mi, ki so klicali ime njegovo,
uslišal je Gospod, takoj ko so
ga klicali.

7. V oblačnem stebra jih je
ogovoril, ko so hranili priča¬
nja njegova, in postavo, kate¬
ro  jim je bil dal.

Psalm 100.

1. fsalm v zahvaljevanje.
Ukajte Gospodu vsi prebivalci
zemlje!

2. Čestite Gospoda z radost¬
jo; s petjem pridite pred obličje
njegovo.

3. Spoznajte, da je Gospod
Bog, on je nas ustvaril (ne pa
mi sebe),  ljudstvo svoje in če-
do paše svoje.

4. Vnidite skozi vrata njego¬
va se zahvaljevanjem, s hvalo
v veže njegove; zahvaljujte se
mu, blagoslavljajte ime nje¬
govo !

5. Ker dober je  Gospod, ve¬
komaj je  njegova milost; in od
roda do roda zvestoba njegova.

Psalm 101.

1. Tsalm Davidov: Milost in
pravico bodem pel, tebi, o Go¬
spod, prepeval.

2. Zapazil bodem na poštenem
potu, ko prideš k meni; nepre¬
stano bodem hodil v poštenosti
svojega srca v hiši svoji.

3. Stavil si ne bodem pred
oči stvari pregrešne; delo njih
sovražim, ki zavijajo v stran,
držalo se me ne bode.

4. Izprijeno srce bode daleč
od mene; hudega ne bodem
poznal.

5. Nj ega, ki pred  menoj skriv¬
no obrekuje bližnjega svojega,
bodem iztrebil; človeka  s pre¬
vzetnim očesom, srcem napih-
nenim ne bodem mogel trpeti.

6. Oči moje bodo se upirale na,
resnične v deželi, da naj sedajo
z menoj ; kdor hodi po poštenem
potu, on bode mi stregel.

7. Stanoval ne bode v moji
hiši, kdor dela zvijačo; kdor
govori laž, ne bode obstal pred
mojimi očmi.

8. Vsako jutro bodem iztre¬
bil vse krivične iz dežele, da
potrebim iz mesta Gospodove¬
ga vse, ki delajo krivico.

Psalm 102.

1. IVTolitev za ubozega, ko
je v stiski in pred Gospoda iz¬
liva premišljevanje svoje.

2. Gospod, čaj molitev mojo,
in vpitje moje pridi do tebe.

3. Ne skrivaj mi obličja svo¬
jega, ko sem v stiski; nagni
mi uho svoje, ko kličem; naglo
me usliši.

4. Ker ginejo kakor dim dne¬
vi moji; in kosti moje se suše
kakor pogorišče.

76

Psalm 102. 103.

5. Zadeto vene kakor trava
srce moje, ker pozabljam pou-
živati svojo jed.

6. Od glasu zdihovanja mo¬
jega drži se kost moja mojega
mesa.

7. Podoben sem pelikanu v
puščavi; kakor sova sem v
podrtinah.

8. Vedno sem podoben samot¬
nemu vrabcu na strehi.

9. Ves dan me sramote so¬
vražniki moji; zoper mene div¬
jajoč prisezajo pri meni.

10. Ker pepel jem kakor kruh;
in pijače svoje mešam z jokom;

11. Zaradi nevolje tvoje in
srdite jeze tvoje; ker vzdignil
si me in vrgel me na tla.

12. Dnevi moji so  podobni
senci, ki se je nagnila; in jaz
sem se posušil kakor trava.

13. Ti pa, Gospod, ostajaš
vekomaj, in spomin tvoj od ro¬
da do roda.

14. Ti bodeš vstal in usmilil
se Sijona, ker čas je storiti mu
milost, ker prišel je čas dolo¬
čeni,

15. Ko se naj hlapci tvoji ve¬
sele njegovega kamenja, in mi¬
lost store njegovemu prahu;

16. Da česte narodi ime Go¬
spodovo, in vsi kralji zemlje
čast tvojo.

17. Ko bode Gospod zidal
Sij on in prikazal se v časti
svoji,

18. Ozrl se bode v nazega

molitev in ne bode zametal
njih molitve.

19. Zapiše se naj to nasled¬
njemu rodu, da ljudstvo po¬
življeno hvali Gospoda.

20. Ker pogledal bode z vi¬
šave svetosti svoje G ospod, ozrl
se z nebes na zemljo.

21. Da usliši jetnika zdilio-
vanje, da oprosti nje, ki se že
izdajajo smrti;

22. Da oznanjajo na Sijonu
ime Gospodovo, in hvalo nje¬
govo v Jeruzalemu,

23. Ko se zbirajo ljudstva in
kralji čestit Gospoda.

24. Pobija sicer  na tem poti
moči moje, dni moje krajša,

25. Ali  govorim: Bog moj mo¬
gočni, ne vzemi me v sredi mo¬
jih dni; skozi vse rodove so
dnevi tvoji,

26. Pretlno si ustanovil zem¬
ljo, in so bila  nebesa delo tvo¬
jih rok;

27. Tisto bode prešlo, ti pa
ostaneš; tisto, pravim, vse po¬
stara se kakor oblačilo; kakor
obleko jih izpremcniš in iz-
premene se.

28. Ti pa si  isti, in let tvojih
ni konca.

29. Sinovi hlapcev tvojih bo¬
do prebivali, in njih seme se
utrdi pred teboj.

Psalm 103.

1. Davidova. Blagoslavljaj,

Psalm 103. 104.

77

duša moja, Gospoda; in vse
osrčje moje svetost njegovo.

2. Blagoslavljaj, duša moja, 1
Gospoda; in ne pozabi nobene
dobrote njegove,

3. Kateri ti odpušča vse tvoje
krivice, kateri ozdravlja vse
bolezni tvoje,

4. Kateri otima iz jame živ¬
ljenje tvoje, kateri te odeva z
milostjo in usmiljenjem,

5. Kateri napolnjuje z vsem
dobrim usta tvoja, da se bra¬
niš čilega kakor orel, kakor
otročja leta tvoja.

6. Kar je pravično, dela Go¬
spod, in sodbe vsem zatiranim.

7. Razodel je Mojzesu pota
svoja, naslednikom Izraelovim
svoja dela.

8. Usmiljen je in milosten Go¬
spod; potrpežljiv in obilen v
dobrotah.

9. Ne prepira se vekomaj; in
večno ne hrani jeze.

10. Ne dela nam po grehih
naših, in ne povrača nam po
naših krivicah;

11. Temne, kakor visoka so
nebesa nad zemljo, močna je
milost njegova proti njim, ka¬
teri se ga boje.

12. Kakor daleč je vzhod od
zahoda, daleč od nas odvrača
pregreške naše.

13. Kakor se usmili oče otrok,
usmili se Gospod njih, ki se ga
boje.

14. Ker on pozna podobo na¬

šo, spominja se, da smo prah.

15. Da so senu podobni člo¬
veški dnevi, kakor poljska cve¬
tica, tako on  cvete.

16. Ko veter potegne čeznjo,
skoraj je ni, in je ni več za¬
gledati na mestu njenem.

17. Milost pa Gospodova je
od veka do veka proti njim, ki
se ga boje, in pravica proti
vnukom.

18. Proti njim, ki hranijo za¬
vezo njegovo, in proti njim, ki
se spominjajo njegovih zapo¬
vedi, da jih izpolnjujejo.

19. Gospod je v nebesih po¬
stavil prestol svoj, in kralje¬
stvo njegovo gospoduje ljudem.

20. Blagoslavljajte Gospoda,
angeli njegovi, premogočni v
moči, ki izpolnjujete besedo
njegovo in poslušate glas nje¬
gove besede.

21. Blagoslavljajte Gospoda,
vse vojske njegove, služabniki
njegovi izpolnjujoči voljo nje¬
govo.

22. Blagoslavljajte Gospoda,
vsa dela njegova po vseh kra¬
jih njegovega gospostva, bla¬
goslavljaj, duša moja Gospoda!

Psalm 104.

1. Bla goslavljaj, duša moja
Gospoda. Gospod, Bog moj,
velik si silno, lepoto in veli¬
častvo si oblekel.

2. Odevaš se z lučjo kakor z

78

Psalm 104.

obleko; nebesa razpenjaš ka¬
kor zagrinjalo;

3. Kateri stavi v vode gornje
hrame svoje; kateri nareja ob¬
lake za  voz svoj, kateri bodeva
po vetrov perotih,

4. Kateri dela vetrove za po¬
slance svoje, za služabnike svo¬
je ogenj plamteči,

5. Ustanovil je zemljo na pod¬
stave njene, da se ne gane na
vedno večne čase.

6. Z breznom si jo bil odel
kakor z odejo, ko so vode sta¬
le čez gore.

7. Na karanje tvoje so pobeg¬
nile, pred groma tvojega gla¬
som bežale so urno.

8. Dvignile so se gore, po¬
greznile se doline na mesto,
katero si jim bil ustanovil.

9. Mejo si postavil, da ne ide¬
jo čez, da se ne povrnejo, po¬
krit zemljo;

10. Kateri izpuščaš studence
po dolinah, da hodijo med go¬
rami.

11. Napajajo naj vse poljske
živali; žejo svojo gase divji osli.

12. Poleg njih prebivajo tiče
nebeške, glasijo se iz medlistja.

13. Kateri moči gore iz gor¬
njih hramov svojih, da se se
sadom del tvojih zemlja pase.

14. Daješ, da seno raste ži¬
vini, in zelišče Človeku za ra¬
bo, da jemlje hrano iz zemlje;

15. Kateri z vinom razvese¬
ljuje srce človeku; z oljem svet¬

lo dela čelo, in z jedjo podpira
srce človeku.

16. Siti se drevje Gospodovo;
cedre na Libanu, katere je
vsadil.

i 17. (Kjer gnezdijo tički), jel¬
ke prebivališče štorklji,

18. Gore previsoke divjim
kozlom, skale pribežališče gor¬
skim mišim.

19. Postavil je mesec za čase
gotove, solnce, ki pozna zahod
svoj.

20. Teme narejaš, da je noč,
ko prilezejo vse gozdne živali:

21. Mladi levi rjoveč po ple¬
nu, in iskajoč od Boga  mogoč¬
nega hrane svoje.

22. O solnčnem vzhodu se
poskrijejo in leže v brlogih
svojih.

23. Človek gre na delo svoje,

| in na polje svoje do večera.

24. Kako veličastna so dela
tvoja, o Gospod; kako  modro
sijih naredil vsa; kako polna
je zemlja posesti tvoje!

25. V  morji samem velikem
in prostornem: tu so  lazeče ži¬
vali, in brez števila živali z
velikimi male.

26. Tod hodijo ladije, som,
katerega si ustvaril, igra se v
njem.

27. Vse to čaka tebe, da jim
daš živeža o svojem času.

28. Ko jim daješ ti, pobirajo;
ko jim odpreš roko svojo, si'
tijo se z dobroto.

Psalm 104. 105.

79

29. Ko jim skriješ obličje
svoje, zbegajo se; ko jim vza¬
meš sapo, ginejo in povračajo
se v svoj prah.

30. Ko izpuščaš sapo svojo,
oživljajo se, obličje obnavljaš
zemlji.

31. Čast bodi Gospodu veko¬
maj; raduj sc, Gospod, v delili
svojih!

32. Ko pogleda na zemljo,
trese se ona; ko se dotakne
gora, kade se.

33. Pel bodem Gospodu v
življenji svojem; prepeval Bo¬
gu svojemu, dokler bodem.

34. Prijetno bode o njem pre¬
mišljevanje moje, rado val se
bodem jaz v Gospodu.

35. Izginejo naj grešniki se
zemlje, in krivičnih več ne bo¬
di; blagoslavljaj, duša moja,
Gospoda. Aleluja!

Psalm 105.

1. Slavite Gospoda, razgla-
sujte ime njegovo; med ljud¬
stvi oznanjujte dejanjanjegova.

2. Pojte mu, prepevajte mu,
razgovarjajte se o vseh čudo¬
vitih delih nj ego vili.

3. Hvalite se v svetem ime¬
nu njegovem; veseli se naj srce
njih, ki iščejo Gospoda.

4. Iščite Gospoda in moči nje¬
gove; iščite vedno njegovo ob¬
ličje.

5. Spominjajte se čudovitih

del njegovih, katera je storil;
čudes njegovih in sodba ust
njegovih.

6. O seme Abrahama, njego¬
vega hlapca; o izvoljeni sina
njegovega Jakoba!

7. Ta je Gospod, Bog naš, po
vsej zemlji so  sodbe njegove.

8. Spominja se vekomaj za¬
veze svoje, besede, katero  je
zapovedal na tisoč rodov,

9. Katero je sklenil z Abra¬
hamom, in prisege svoje Izaku,

10. Katero je dal Jakobu v
postavo; Izraelu v  vedno za¬
vezo.

11. Govoreč: Tebi hočem da¬
ti deželo Kanaansko, vrvco po¬
sesti vaše.

12. Daši je bilo ljudi malo,
prav malo in tujci v njej,

13. In so hodili od naroda do
naroda, iz kraljestva k druge¬
mu ljudstvu;

14. Ni dovolil zatirati jih ni¬
komur; da, strahoval je zavo¬
ljo njih kralje:

15. »Ne dotaknite se mazi¬
ljencev mojih, in ne storite ža¬
lega prerokom.«

16. Ko je bil poklical lakot
nad deželo, in kruhu strl vso
podporo;

17. Poslal je bil moža pred
njimi odličnega; kateri  je bil
v sužnjost prodan, Jožefa.

18. Noge njegove so vklenili
z vezjo, v železo seje on podal.

19. Notri do časa, ko je imela

80

Psalm 105.

priti beseda njegova; govor
Gospodov ga je potrdil.

20. Poslal je kralj in velel
ga razvezati; in poglavar ljud¬
stev ga je oprostil.

21. Postavil gaje za gospoda
družini svoji, in za poglavarja
vsej svoji posesti,

22. Da bi zvezaval kneze po
volji svoji, in poduceval njih
starejšine.

23. Nato je prišel Izrael v
Egipt, in Jakob je tujce val po
deželi Kamovi.

24. Ko je bil tam storil Bog,
da je bilo ljudstvo njegovo sil¬
no rodovitno, in ga je bil moč¬
nejšega naredil od sovražni¬
kov njegovih,

25. Izpremenil je njih srde,
da so sovražili ljudstvo njego¬
vo, da so naklepe delali zoper
hlapce njegove.

26. Poslal je Mojzesa, hlapca
svojega, Arona, katerega je bil
izvolil.

27. Razlagala sta pred njimi
besede znamenj njegovih, in
čudežev v deželi Kamovi.

28. Poslal je teme, in otemni-
le so jo, in upirala se niso zna¬
menja  zoper besedo njegovo.

29. Izpremenil je bil v kri
njih vode, in pokončal je bil
njih ribe.

30. Obilo je rodila njih de¬
žela žab, ki so napadle kraljev
samih stanice.

31. Ko je izrekel, prišlo je

krdelo živali;  uši na vso njih
pokrajino.

32. Dež jim je naredil v točo,
ogenj silno plamteč v njih kraji.

33. S tem je zadel njih trte,
in njih smokve, in polomil je
njih pokrajine drevesa.

34. Ko je izrekel, prišla je
kobilica in hrošč, in ta brez
! števila.

; 35. On je požrl vso travo njih
kraja, in požrl sad njih dežele.

36. Slednjič je udaril vse prvo¬
rojeno v njih kraji; prvino vse
j njih moči.

!  37. Tedaj jih je izpeljal se
srebrom in zlatom, in ni ga bi-
| lo, da bi pešal, med njih rodovi.

- 38. Veselili so se Egipčani,
ko so izhajali ti; ker njih strah
j jih je bil obšel.

39. Razgrnil je oblak za ode-
■ jo, in ogenj, daje  noč razsvet¬
ljeval.

j 40. Prosili so, in poslal jim
;je prepelic, in s kruhom ne¬
beškim jih je sitih
1  41. In odprl je skalo, in pri¬
tekle so vode, ter šle so po su¬
hih krajih, kakor  reka.

42. Ker se je spominjal be¬
sede svetosti svoje, z Abraha¬
mom, hlapcem svojim.

43. Zato je izpeljal ljudstvo
svoje, z veseljem, s petjem iz¬
voljene svoje.

44. In dal jim je kraje naro¬
dov, in delo ljudstev so po¬
sedli;

Psalm 105. 106. 81

45. Da sc drže postav njego¬
vih, in hranijo zakone njegove.

Psalm 106.

1. Aleluja! Slavite Gospo¬
da, ker je  dober, ker je  veko¬
maj milost njegova.

2. Kdo hi dopovedal najvišjo
moč Gospodovo, oznanil vso
hvalo njegovo?

3. O blagor jim, kise drže
postave G, ki delajo pravico
vsak Čas!

4. Spomni se me, Gospod, po
blagovoljnosti, katero izkazu¬
ješ svojemu ljudstvu, obiščime
z blaginjo svojo.

5. Da uživam izvoljenih tvo¬
jih dobroto, da se radujem ra¬
dosti naroda tvojega; da se s
posestjo tvojo ponašam.

6. Grešili smo z očeti svoji¬
mi: krivično smo delali, rav¬
nali hudobno.

7. Očetje naši niso umeli v
Egiptu čudovitih del tvojih;
spominjali se niso milosti tvo¬
jih obilosti; temuč priliko so
dajali izpremeniti jih  pri morji,
ko so stopali v morje trstovito.

8. Vendar jih je rešil zavoljo
imena svojega, da bi pokazal
svojo moč.

9. Ker zarotil je trstovito mor¬
je, in posušilo seje; in peljal
jih je skozi valove kakor skozi
puščavo.

10. Tako jih je rešil roke so¬

vražnikove; otel jih je nepri-
j atelje ve roke.

11. Pokrile pa so vode njih
sovražnike; eden izmed njih ni
ostal.

12. Da si so verjeli besedam
njegovim, peli hvalo njegovo,

13. Pozabili so naglo del nje¬
govih; čakali niso sveta nje¬
govega.

14. Ampak iz poželjivosti v
puščavi izkušali so Boga  mo¬
gočnega v samoti.

15. Tako da je podelivši jim,
kar so prosili, poslal kugo nad
nje.

16. Potem ko so bili nevošč¬
ljivi Mojzesu v šatorji, Aromi
svetniku Gospodovemu,

17. Odprla se je zemlja in
požrla Datana in zagrnila je
drhal Abiramovo.

18. In vnel seje ogenj v njih
drhal, in s plamenom požgal
krivične.

19. Naredili so tele na Ho-
rebu, in klanjali so se podobi.

20. In premenivši čast svojo
v podobo vola, ki travo je,

21. Pozabili so Boga mogoč¬
nega, rešitelja svojega, kateri
je bil storil velike reči  v E-
g-iptu,

22. Čudovita dela v deželi
Kamovi, strašna pri trstovitem
morji.

23. Zatorej je rekel, da jih
bode pogubil; ko bi ne bil Moj¬
zes, izvoljenec njegov, stopil

82

Psalm 106.

v on predor pred njim, da bi
odvrnil jezo njegovo, da jih  ne
pogubi.

24. Zavrgli so tudi zaželeno
deželo, ne verujoč besedi nje¬
govi.

25. In godrnjaje v šatorih
svojih niso poslušali glasu Go¬
spodovega.

26. Zatorej je dvignil roko
svojo ter prisegel , da jih po¬
dere v sami puščavi.

27. In da podere seme njih
med narodi, in razkropi jih po
deželah.

28. Razen tega so se združili
tudi z malikom Peorjem, in
jedli mrtvih daritve.

29. Klicali so tako Boga  v
nevoljo z deli svojimi, da je
pridrla nad nje nadloga.

30. Dokler ni vstal Pineas in
storil sodbo, ter je bila ustav¬
ljena tista nadloga;

31. Kar se mu j e štelo za pra¬
vico, od roda do roda vekomaj.

32. Enako so razdražili go¬
rečo jezo pri vodah prepira,
tako da seje slabo godilo Moj¬
zesu zavoljo njih.

33. Ko so bili razdražili duh
njegov, in je izgovoril z ustna¬
mi svojimi razdraženje svoje:

34. Pokončali niso onih ljud¬
stev, za katere jim je bil zapo¬
vedal Gospod;

35. Ampak pomešali so se
z onimi narodi in naučili se
njih del.

• 36. In čestili so njih podo¬
be, katere so bile njim v iz-
potiko.

37. Ker darovali so sinove
svoje in hčere svoje hudobnim
duhovom;

38. In prelivali so nedolžno
kri, kri sinov svojih in hčer
svojih, katere so darovali po¬
dobam Kanaanskim, tako daje
bila zemlja onečiščena z njih
moritvami.

39. In oskrunjali so se se svo¬
jimi deli; prešestvovali z deja¬
nji svojimi.

40. Zatorej seje razsrdil Go¬
spod nad ljudstvom svojim in
studil svojo posest,

41. Tako da jih je dal v roko
narodom, da bi j im gospodovali
njih sovražniki, črtilci,

42. In jih zatirali njih nepri-
jatelji, in da  bi se poniževali
pod njih roko.

43. Mnogokrat jih je rešil,
dasi so ga bili razsrdili z na¬
klepom svojim, in so bili poni-
Žani zavoljo krivice svoje.

44. Ozrl se je na njih stisko,
slišal je njih vpitje.

45. in spomnivši se zk  nje
zaveze svoje, kesal se je po
obilosti milosti svojih;

46. Tako da jim je izkazal
usmiljenje pred vsemi, kateri
so jih v sužnjosti imeli.

47. Reši nas, Gospod, Bog
naš, in zberi nas izmed tistih
narodov, da slavimo sveto ime

Psalm 106. 107.

83

tvoje, in se s hvaljenjem pri¬
poročamo v hvali tvoji.

48. Blagoslovljen Gospod, Iz¬

raelov Bog, od veka do veka.
in vse ljudstvo naj govori: Ale¬
luja!

PSALMOV KNJIGA PETA.

Psalm 107.

1. Slavite Gospoda, ker do¬
ber je; ker vekomaj je dobrota
njegova!

2. Govore naj rešenci Gospo¬
dovi, katere je rešil iz stiske.

3. Katere  je zbral iz dežel od
vzhoda in od zahoda, od Se¬
verja, in od morja.

4. Tavali so po puščavi, po
potih samotnih, mesta za pre¬
bivališče niso našli;

5. Lačni in žejni, njih duša
je hirala v njih.

6. Klicali so Gospoda v stis¬
ki svoji; iz njih nadloge jih
je rešil.

7. In vodil jih je po pravem
potu, da so prišli v prebiva¬
lišča mesto.

8. Slave naj pred Gospodom
milost njegovo, in čudovita
dela njegova pri sinovih člo¬
veških :

9. Da on siti dušo potrebno,
in dušo gladno napolnjuje z
dobrim.

10. Kateri sedevajo v temoti
in smrtni senci, v bridkosti
sponah in v železu,

11. Ker so dali priliko, iz-

premeniti besedo Boga  mogoč¬
nega, in zavrgli so sklep Naj¬
višjega,

12. Srce njih ponižuje s tisto
nadlogo; omahujejo in nihče
ne pomaga.

13. Klicali so Gospoda v stis¬
ki svoji; rešil jih je iz njih
nadloge.

14. Izpeljal jih je iz temin
in smrtne sence, raztrgal je
njih vezi.

15. Slave naj pri Gospodu
milost njegovo, in čudovita dela
njegova pri sinovih človeških.

16. Da on razbija bronasta
vrata, in razlomi zapahe že¬
lezne.

17. Nespametni, zavoljo pota
pregrehe, zavoljo krivic svojih
so v bridkosti.

18. Njih srce studi vsako hra¬
no; bližajo se smrtnim durim.

19. Klicali so Gospoda v stis¬
ki svoji, rešil jih je iz njih
nadloge.

20. Poslal je besedo svojo in
ozdravil jih; in rešil iz njih jam.

21. Slave naj pri Gospodu mi¬
lost njegovo, in čudovita dela
njegova pri sinovih človeških.

22. In darujejo naj hvalne

84

Psalm 107. 108.

daritve ter oznanjajo s petjem
dela njegova.

23. Kateri so šli na morje v
ladij ah, in so opravljali delo
na širnih vodah;

24. Oni vidijo dela Gospodova
in čuda njegova v globočini:

25. Kako  ukaže in napravi
vihar, kateri dviguje valove
njegove,

26. Kako  se spenjajo do  ne¬
ba, in padajo v  globočine; njih
duša koprni v nadlogi;

27. Opotekajo se in gibljejo
kakor pijani; in vsa njih spret¬
nost gine.

28. Klicali so Gospoda v stis¬
ki svoji, rešil jih je iz njih
nadloge.

29. Premenil je vihar v tišino,
in utihnili so njih valovi.

30. In vesele, ko so potihnili
valovi , peljal jih je v brodišče
zaželeno.

31. Slave naj pri Gospodu
milost njegovo, in dela čudovita
njegova pri sinovih človeških.

32. In poveličujejo naj ga v
zboru ljudstva, in v seji sta-
rejšin naj ga hvalijo.

33. Reke izpreminja v pu¬
ščavo, in vode tekoče v tla su-
hotna.

34. Zemljo rodovitno v sol-
nato zavoljo hudobnih prebi¬
valcev njenih.

35. Puščavo izpreminja v sto¬
ječo vodo in zemljo suhotno v
vode tekoče.

36. Storivši, da prebivajo tam
lakotni, in ustanove mesto za
prebivališče,

37. In da posejejo njive in
zasade vinograde ter pridelj li¬
jejo sad rodoviten.

38. Blagoslavlja jih tako, da
se množijo silno, in živine njih
ne zmanjšuje.

39. A zmanjšujejo se in ukla¬
njajo hudobni v stiski in žalo¬
vanji,

40. Ko izliva zaničevanje nad
prvake in dela, da tavajo po
praznoti brez potov.

41. In stavi na višavo siro¬
maka, in kakor čedo množi
rodovine.

42. Vidijo naj pravični in se
vesele; vsa malopridnost pa
zapri usta svoja.

43. Kdorkoli je moder, vidi
to in pazi na milost Gospodovo.

Psalm 108.

1. 1’esem in psalm Davidov.

2. Z radostnim srcem svojim!
o Bog, bodem pel in prepeval,
tudi slava moja.

3. Vstanite, brenklje in citre;
zbudim se se žarijo.

4. Slavil te bodem med ljud¬
stvi., Gospod; in prepeval ti
bodem med narodi:

5. Velika je nad nebesa m 1 '
lost tvoja, in notri do gornjil 1
oblakov resnica tvoja.

6. Povzdigni se nad nebesa,

Psalm 108. 109.

85

o Bog; in če z vso zemljo slava
tvoja!

7. Da se rešijo izvoljeni tvoji,
pomagaj z desnico svojo in
usliši me.

8. Bog je govoril po svetosti
svoji; radoval se bodem, v del
dobodem Sihem, in dolino Su-
kotsko merim.

9. Moj je Gilead, moj Manase,
in Efrajm moč glave moje, Ju¬
da poveljnik moj.

10. Moab umivalnik moj; čez
Edom vržem svoj čevelj; proti
Palestini bodem ukal.

11. Kdo me popelje v utrje¬
no mesto, kdo me popelje do
Edoma?

12. Ali nisi bil ti,  o Bog, za¬
vrgel nas? da nisi hodil, o Bog,
med našimi vojskami?

13. Daj nam pomoč zoper so¬
vražnika; drugače je  ničevost
pomoč človeška.

14. V Bogu delajmo vrlo, in
on bode poteptal sovražnike
naše.

Psalm 109.

1. Načelniku godbe, psalm
Davidov. O Bog hvale moje,
ne delaj se gluhega!

2. Ker usta krivičnega in usta
zvijačna so se odprla zoper me¬
ne; govorila so zoper mene z
lažnjivim jezikom.

3. In z besedami sovražnimi
so me obdali; pobijajo me po
krivem.

4. Nasprotovali so mi za lju¬
bezen mojo, s katero sem bil
v molitvi,

5. Vračajoč mi hudo za dobro,
in sovraštvo za ljubezen mojo.

6. Daj mu krivičnega za go¬
spoda, kateri' mu naj nasprotu¬
joč stoji na desni.

7. Ko pride pred sodbo, odide
naj obsojen; in molitev njegova
bodi mu v greh.

8. Malo bodi dni njegovih;
drugi dohodi službo njegovo.

9. Otroci njegovi bodijo si¬
rote, in vdova žena njegova.

10. In neprestano naj se kla¬
tijo in beračijo otroci njegovi,
in iščejo naj miloščine  iz kra¬
jev svojih zapuščenih.

11. Odrtnik naj zagrabi, kar¬
koli ima, in tujci naj uplenijo
delo njegovo.

12. Ne bodi mu nikogar, da
mu dobroto pomoli, in ne bodi
ga, da izkaže milost sirotam
njegovim.

13. Pokončan bodi zarod nje¬
gov, v drugem rodu bodi izbri¬
sano njih ime.

14. V spominu bodi krivica
očetov njegovih pri Gospodu;
in greh matere njegove se ne
izbriši.

15. Bodo naj vedno pred Go¬
spodom, da iztrebi se zemlje
njih spomin.

16. Zato, ker se ni domislil
izkazovati milost, ampak pre¬
ganjal je moža ubozega in po-

86

Psalm 109. 110.

trebil ega in žalujočega, da ga
usmrti;

17. In želel je, da ga zadene
prokletstvo, in ni se veselil bla¬
goslova, tenrač, da  naj bode
daleč od njega;

18. Da se obleče s proklet-
stvom, kakor z oblačilom svo¬
jim, in da vnide kakor voda
vanj, in kakor olje v kosti
njegove.

19. Pridi mu; kakor se suk¬
njo naj se ogrinja, in kakor s
pasom naj se opasuje z njim
vedno.

20. To bodi  plačilo nasprotu¬
jočih meni od Gospoda, in njih,
kateri hudo govore zoper dušo
mojo.

21. Ti pa, o Gospod, izkazuj
mi milost  zavoljo imena svo¬
jega, ker je dobra milost tvoja,
reši me.

22. Ker ubožen sem in po¬
treben, in srce moje je prebo¬
deno sredi mene.

23. Kakor senca, ko se na¬
giblje, odhajati sem primoran;
kakor kobilico me pode.

24. Kolena moja se šibe od
posta, in meso moje hujša, ker
je pošla debelost.

25. Vrhu tega sem jim jaz v
zasramovanje; ko me vidijo,
majo z glavo svojo.

26. Pomagaj mi, o Gospod,
Bog moj, reši me po milosti
svoji.

27. Spoznajo naj, da je ta ro¬

ka tvoja, da si ti, Gospod, to
storil.

28. Preklinjajo naj, ti bla¬
goslavljaj; ko se osramote, ka¬
teri so vstali, veseli se naj hla¬
pec tvoj.

29. Z neČastjo naj se odenejo
nasprotniki moji, in ogrnejo
I se naj kakor s plaščem se sra-
i moto svojo.

j 30. Slavil bodem močno z
i usti svojimi Gospoda, in sredi
mnogih bodem ga hvalil.

31. Ker stoji na desni siro¬
maku, da ga  reši njih, ki mu
odsojajo življenje.

Psalm 110.

1. Psalm Davidov. Rekel je
Gospod Gospodu mojemu: »Se¬
di meni na desni, dokler ne
denem sovražnikov tvojih no¬
gam tvojim za podnožje.«

2. Palico močno tvojo bode
, poslal Gospod se Sij ona, go-
voreč:  Gospoduj sredi sovraž¬
nikov svojih.

3. Ljudstvo tvoje je radovolj-
no o dnevi tvojih čet; v lepih
krajih  svetosti od materinega
telesa bode  ti mladosti tvo¬
je rosa.

4. Prisegel je Gospod, in ne
bode se kesal: Ti si  duhovnik
vekomaj po redu Melhizede-
kovem.«

5. Gospod na desni tvoji po¬
tare kralje o dnevi jeze svoje.

Psalm 110. 111. 112. 113.

87

6. Sodil bode narode napol¬
njujoč z mrliči; razbijal glavo
v premnogih krajih.

7. Iz potoka bode pil na po¬
tu, zatorej dvigne glavo.

Psalm 111.

1. Adejuja! Slavil bodem
Gospoda iz vsega srca, v zboru
pravičnih in shodu;

2. Velika dela Gospodova,
razložena vsem, kateri se jih
vesele,

3. Slavno in krasno delo nje¬
govo, in pravico njegovo, ki o-
stane vekomaj.

4. Spomin je napravil s čudeži
svojimi; milosten in usmiljen
je  Gospod.

5. Jedi je dal njim, ki se ga
boje; spominjal se vekomaj za¬
veze svoje.

6. Moč del svojih je naznanil
ljudstvu svojemu, dal jim je po¬
sest narodov;

7. Dela rok njegovih so  res¬
nica in pravica; stanovitne vse
zapovedi njegove,

8. Utrjene na večno in veko¬
maj, storjene zvesto in pravično.

9. Rešenje je poslal ljudstvu
svojemu in na vekomaj sklenil
zavezo svojo; sveto in čestito
je  ime njegovo.

10. Vir modrosti je strah Go¬
spodov; najbolji uspeh vsem,
ki delajo tako; hvala njegova
ostane vekomaj.

Psalm 112.

1. Aleluja! Blagor mu, kdor¬
koli se boji Gospoda, v zapo¬
ve dih nj ego vi h raduj e se močno.

2. Mogočno bode na zemlji se¬
me njegovo; pravičnih rod se
blagoslavlja.

3. Moč in bogastvo v hiši nje¬
govi, in pravica njegova ostane
vekomaj.

4. V temi blišči luč pravič¬
nih; milosten je,  usmiljen in
pravičen.

5. Kdor je dober, dari deli
milostno in posoja; svoje reči
vlada po dolžnosti.

6. Ker vekomaj ne omahne;
v večnem spornimi je  pravični.

7. Hudega glasu se ne boji,
z mirnim srcem svojim zaupa¬
joč v Gospoda.

8. V srci svojem podprt se ne
boji, dokler ne vidi hudega  na
sovražnikih svojih.

9. Razsiplje, daje potrebnim,
pravica njegova ostane veko¬
maj; rog njegov se dviguje v
časti.

10. Krivični pa vidi in se hu¬
duje, se zobmi svojimi škripa¬
joč koprni; krivičnih želja bo¬
de minila.

Psalm 113.

1. Aleluja! Hvalite, hlapci
Gospodovi, hvalite ime Gospo¬
dovo!

f

88

Psalm 113. 114. 115.

2. BlagosIovljenobodi ime Go¬
spodovo, od zdaj na vekomaj!

3. Od vzhoda solnenega do za¬
hoda, hvaljeno ime Gospodovo!

4. Vzvišen nad vse narode je
Gospod, nad sama nebesa sla¬
va njegova.

5. Kdo je enak Gospodu, Bogu
našemu, kateri prebiva visoko?

6. Kateri nizko dol gleda, v
nebesih in na zemlji.

7. Iz prahu povišuje uboze-
ga, iz blata dviguje siromaka;
1 8. Posaja ga med prvake, med
ljudstva svojega prvake.

9. Daje, da ona, ki je bila ne¬
rodovitna v družini, sedi mati
otrok vesela. Aleluja.

Psalm 114.

1. K« je izhajal Izrael iz
Egipta, družina Jakobova iz¬
med ljudstva tujega jezika:

2. Bil je Juda svetišče nje¬
govo, Izrael gospostvo njegovo.

3. Morje samo je videlo in be¬
žalo, Jordan sam se je obrnil
nazaj.

4. Sami hribi so poskakovali
kakor ovni, kakor mlada jag¬
njeta griči.

5. Kaj ti je bilo  morje, da si
bežalo? o Jordan, da si se obr¬
nil nazaj?

6. O hribi zakaj  bi poskako¬
vali kakor ovni? griči kakor
jagnjeta mlada?

7. Pred obličjem Gospodovim

potresi se zemlja; pred oblič¬
jem Boga Jakobovega,

8. Kateri izpremeni samo ska¬
lo v  stoječo vodo; kremenje v
studenec voda.

Psalm 115.

1. Ne nam, Gospod, ne nam;
temuč imenu svojemu daj čast,
zavoljo milosti svoje, zavoljo
zvestobe svoje.

2. Zakaj bi govorili narodi:
Kje je sedaj njih Bog?

3. Saj Bog naš je v samih nebe¬
sih, stori karkoli mu je po volji.

4. Maliki njih sreberni in zla¬
ti, delo rok človeških,

5. Usta imajo, pa ne govore;
oči, pa ne vidijo;

6. Ušesa imajo,  pa ne slišijo;
nos imajo,  pa ne duhajo;

7. Roke, pa ne tipajo; noge
pa ne hodijo; z grlom svojini
ne črhnejo.

8. Podobni so njim, kijih de¬
lajo, kdorkoli jim zaupa.

9. Izrael, zaupaj Gospodu;
pomoč je tem in ščit je tem.

10. Vi  iz družine Aronove,
zaupajte Gospodu, pomoč je
tem in ščit je tem.

11. Boječi se Gospoda zau¬
pajte Gospodu, pomoč je tem
in ščit je tem.

12. Gospod spomnivši se nas
bode blagoslavljal; blagoslav¬
ljal družino Izraelovo, blago-
i slavij al družino Aronovo.

Psalm 115. 116. 117.

89

13. Blagoslavljal bode boječe
se Gospoda, malein velike vred.

14. Množil vas bode Gospod,
vas in otroke vaše.

15. Blagoslovljeni bodete Go¬
spodu, kateri je naredil nebo
in zemljo.

16. Sama nebesa, nebesa so
Gospodova; in zemlja, katero
je dal sinom človeškim.

17. Ne kateri so umrli, hva¬
lijo Gospoda ; ne katerikoli gre¬
do dol v kraj molčanja,

18. Ampak mi bodemo bla¬
goslavljali Gospoda; od sedaj
do vekomaj. Aleluja!

Psalm 116.

1. Dovolj mi je, da Gospod
usliši glas moj, molitve moje.

2. Ker je uho svoje nagnil
meni, zatorej ga bodem klical
svoje dni.

3. Ko me obdajajo smrtne bo¬
lečine, in me obhajajo grobne
stiske; nadlogo in žalost naha¬
jam,

4. Ce kličem ime Gospodovo,
govoreč:  »Rotim te,  Gospod,
reši dušo mojo!«

5. Mil ostenje Gospod, in pravi¬
čen, Bog naš, pravim, usmiljen.

6. Preproste rešuje Gospod;
ko sem ponižan, prinese mi
blaginjo.

7. Povrni se v pokoj svoj, du¬
ša moja, ker Gospod je dobrot¬
ljiv tebi.

8. Ker si otel mene samega
smrti, oči moje solz, nogo mo¬
jo padca,

9. Neprestan*) bodem hodil
pred Gospodom, v krajih ži¬
večih.

10. Veroval sem, ko sem  ho¬
tel to govoriti; jaz sem bil a-
boten čez mero.

11. Jaz sem rekel hiteč: V sak
človek je lažnjiv.

12. Kaj naj povrnem Gospo¬
du? Vse dobrote njegove me
premagujejo.

13. Čašo vse blaginje bodem
povzdignil in slavil ime Go¬
spodovo,

14. Obljube svoje opravlja¬
joč Gospodu, skoraj pred vsem
lj udstvom nj egovim:

15. Draga je pred obličjem
Gospodovim smrt njih, katerim
izkazuje milost.

16. Prosim, Gospod, ko sem
jaz hlapec tvoj, hlapec tvoj
sem, dekle tvoje sin; raztrgal
si vezi moje:

17. Tebi naj darujem hvalno
daritev, in slavim ime Gospo¬
dovo.

18. Obljube svoje bodem o-
pravljal Gospodu, skoraj pred
vsem ljudstvom njegovim,

19. V vežah hiše Gospodove,
sredi tebe, Jeruzalem. Aleluja!

Psalm 117.

1. Hvalite Gospoda vsi na-

f*

90

Psalm 117. 118.

rodi, slavite ga vsa ljudstva.

2. Ker obveljala je do nas
milost njegova, in zvestoba Go¬
spodova vekomaj. Aleluja.

Psalm 118.

1. plavite Gospoda, ker do¬
ber je,  ker vekomaj je  milost
njegova.

2. Reci sedaj Izrael, daje ve¬
komaj milost njegova.

3. Reko naj sedaj, kateri so
iz rodovine Aronove, da je ve¬
komaj milost njegova,

4. Reko naj sedaj, kateri se
boje Gospoda, da je vekomaj
milost njegova.

5. Iz stiske same sem klical
Gospoda, odgovoril je in po¬
stavil  me na širjavo Gospod.

6. Gospod mi je na strani;
ne bodem se bal, kaj bi mi
storil človek? -

7. Gospod mi je na strani z
mojimi pomočniki; zatorej jaz
zaničujem sovražnike svoje.

8. Boljše je  pribegati li Go¬
spoda, nego zaupanje imeti v
kakega človeka.

9. Boljše je  pribegati b Go¬
spodu, nego zaupanje imeti v
prvake.

10.  Vsi narodi so me bili ob¬
dali; ali v imenu Gospodovem
sem j ib uničil.

11. Zopet in zopet so me bili
obdali, ali v imenu Gospodo¬
vem sem j ib uničil.

12. Obdali so me bili kakor
čebele; ugasnili so kakor trnjev
ogenj, ker v imenu Gospodo¬
vem sem jih uničil.

13. Močno si me bil pahnil,
da bi padel; ali Gospod mi je
bil na pomoč.

14. Moč moja in pesem Go¬
spod, on mi je bil v blaginjo.

15. Glas petja in blaginje je
v šatorih pravičnih, govoreč :
Desnica Gospodova dela vrlo;

16. Desnica Gospodova po-
vzdignena, desnica Gospodova
dela vrlo.

17. Ne bodem umrl, ampak
živel, da oznanjam dela Gospo¬
dova.

18. Ostro meje  pokoril Go¬
spod; ali smrti ni me izdal.

19. Odprite mi vrata pravice,
da vnidem skozi nje in slavim
Gospoda.

20. Ta so  prava vrata do Go¬
spoda, skozi katera vhajajo
pravični.

21. Slavil te bodem, ker si
me uslišal in bil mi v blaginjo.

22. Kamen, katerega so bili
zavrgli zidarji, on je za vogelni
kamen.

23. Od Gospoda je on, čudo¬
vit je v naših očeh.

24. Ravno ta dan je storil
Gospod, radujmo in veselimo
se v njem.

25. Prosim, Gospod, reši zdaj;
prosim, Gospod, dobro srečo
daj zdaj.

Psalm 118. 119.

91

26. Slava mu, ki gre v ime¬
nu Gospodovem; blagoslavlja¬
mo vas, iz hiše Gospodove,

27. Boga  mogočnega Gospo¬
da, ki nas jerazsvetlil. Zvezujte
daritve praznične z vrvmi no¬
ter do oltarjevih rogov.

28. Bog  mogočni si moj, zato
te bodem slavil, Bog moj, bodem
te poviševal.

29. Slavite Gospoda, ker do¬
ber je, ker vekomaj je milost
njegova.

Psalm 119.

Alef.

1. Blagor poštenim na potu,
kateri hodijo po postavi Go¬
spodovi.

2. Blagor njim, ki branijo pri¬
čanja njegova, ki ga iščejo iz
vsega srca.

3. Kateri  tudi ne delajo kri¬
vice, ampak hodijo po potih
njegovih.

4. Ti si zapovedal ukaze svo¬
je, da naj se spolnjujejo pridno.

5. O da bi bila pota moja
obernena spolnjevat postave
tvoje!

6. Tedaj se ne osramotim, ko
bodem gledal vse zapovedi
tvoje.

7. Slavil te bodem s pravim
srcem; učil se sodba pravice
tvoje.

8. Postave tvoje bodem spol¬
njeval, ne zapusti me tako!

Bet.

9. Kako bode deček čistil ste¬
zo svojo? Držeč seje poleg be¬
sede tvoje.

10. Iz vsega srca svojega te
iščem, ne daj, da izgrešim za¬
povedi tvoje.

11. V srci svojem hranim go¬
vor tvoj, da ne grešim zoper
| tebe.

12. Tiblagoslavljeni Gospod,
uči me postave svoje.

13. Z ustnami svojimi prešte¬
vam vse pravice tvojih ust.

14. Veselim se pota pričanj
tvojih, kakor vseh zakladov.

15. Zapovedi tvoje premišlju¬
jem in gledam steze tvoje.

16. V postavah tvojih se raz¬
veseljujem, besede tvoje ne
zabim.

Gimel.

17. Dobroto podeli hlapcu
svojemu, dokler živim, spolnju¬
jem naj besedo tvojo.

18. Odgrni oči moje, da gle¬
dam čuda po zakonu tvojem.

19. Tujec sem na tej zemlji,
ne skrivaj mi zapovedi svojih.

20. Ginem od hrepenenja po
pravicah tvojih vsak čas.

21. Ti pogubljaš prevzetne,
proklete, kateri izgrešajo za¬
povedi tvoje.

22. Odvali od mene sramoto
in zaničevanje, ker hranim pri¬
čanja tvoja.

92

Psalm 119.

23. Tedaj prvaki sede in go¬
vore zoper mene, hlapec tvoj
premišlja postave tvoje.

24. Tedaj so  pričanja tvoja
razveseljevanja moja, sveto¬
valci moji.

Dalet.

25. V  prahu tiči življenje mo¬
je, živega me ohrani po besedi
svoji.

26. Pota svoja sem prešteval,
in ti si me uslišal; liči me po¬
stave svoje.

27. Daj, da urnem pot zapo¬
vedi tvojih, da premišljam ču¬
da tvoja.

28. Od otožnosti solzi duša mo¬
ja, dvigni me po besedi svoji.

29. Krivičnosti pot odvrni od
mene, in zakon svoj mi podeli
milostno.

30. Resnice pot volim, sodbe
tvoje imam pred očmi.

31. Držim se pričanj tvo¬
jih, Gospod; ne daj, da se osra¬
motim.

32. Po potih zapovedi tvojih
bodem tekal, ko bodeš razširil
srce moje.

He.

33. Uči me, Gospod, postav
tvojih pot, katero bodem hra¬
nil do konca.

34. Daj, da urnem, da hranim
zakon tvoj, in da ga spolnjujem
iz vsega srca.

35. Daj, da hodim po zapo¬

vedi tvojih poti, ker ta me raz¬
veseljuje.

36. Nagni srce moje k posta¬
vam svojim, in ne k dobičku.

37. Odvrni oči moje, da ne
gledajo ničemurnosti; po potih
tvojih daj da živim.

38. Stori govor svoj hlapcu
svojemu, kateri je vdan  strahu
pred teboj.

39. Odvrni sramoto mojo, ka¬
tere se bojim, ker dobre so  pra¬
vice tvoje.

40. Glej, ukazov tvojih želim,
v pravici tvoji daj mi živeti.

Vav.

41. Ko mi bodejo prišle mi¬
losti tvoje, Gospod; blaginja
tvoja po govoru tvojem:

42. Odgovoril bodem njemu,
ki me sramoti, kakor je; ker
zaupanje imam v besedo tvojo.

43. Ali od ust mojih ne od¬
vzemi besede svoje resnične;
ker pravic tvojih čakam.

44. In spolnjeval bodem za¬
kon tvoj vedno, vekomaj in ve¬
komaj.

45. In neprestano bodem ho¬
dil po sami širjavi, ker povelj
tvojih iščem.

46. In govoril bodem o pri¬
čanjih tvojih pred kralji, in ne
bode me sram.

47. In razveseljujoč se v za¬
povedih tvojih, katere ljubim,

48. Dvignil bodem roke svo¬
je do povelj tvojih, katera

Psalm 119.

93

ljubim, in premišljeval posta¬
ve tvoje.

Zajin.

49. Spomni se besede svoje s
hlapcem svojim, o kateri si mi
dal upanje.

50. To je tolažilo moje v brid- i
kosti moji; da me govor tvoj
oživlja.

51. Prevzetniki se mi posme¬
hujejo silno, od postave tvoje
ne zavijem.

52. Spominjam se sodba tvo¬
jih od vekomaj, Gospod, in sa¬
mega sebe tolažim.

53. Vihar me grabi od krivič¬
nih, ki zapuščajo zakon tvoj.

54. Prepevanju predmet so mi
postave tvoj e v kraji popotovanj
mojih.

55. Ponoči se spominjam ime¬
na tvojega, Gospod; in zakon
tvoj spolnjujem.

56. To je tolažba  meni; da
hranim zapovedi tvoje.

Ret.

57. Delež moj si, Gospod, pra¬
vim, daspolnjujem besede tvoje.

58. Obličje tvoje molim iz
vsega srca svojega; milost mi
izkaži po govoru svojem.

59. Pota svoja premišljam, da
obračam noge svoje po priča¬
njih tvojih.

60. Hitim in se ne mudim
spolnjevat zapovedi tvoje.

61. Krdela krivičnih me ple¬

nijo, a postave tvoje ne zabim.

62. O polunoči vstajam slavit
te, zavoljo zapovedi tvojih pra¬
vičnih.

63. Tovariš sem vsem, kateri
te česte in spolnjujejo povelja
tvoja.

64. Milosti tvoje, o Gospod,
polna je zemlja; postave svoje
me liči.

Tet.

65. Dobro si storil hlapcu svo¬
jemu, Gospod; po besedi svoji.

66. Izvrstnost pameti in ved¬
nosti me uči; ker zapovedim
| tvojim verujem.

67. Ko nisem še govoril, mo¬
til sem se; sedaj pa spolnjujem
govor tvoj.

68. Dober si in dobrotljiv, uči
me postave svoje.

69. Ko zvijačo napravljajo
zoper mene prevzetniki, jaz iz
vsegasrcahranimpoveljatvoja.

70. Debeli se kakor z mastjo
njih srce; jaz se zakona tvoje¬
ga radujem.

71. Na dobro mi je bila brid¬
kost, da bi se učil postav tvojih.

72. Boljši mi je zakon tvojih
ust nego mnogo tisoč zlatnikov
in srebernikov.

Jod.

73. Koke tvoje so me nare¬
dile in napravile me; stori me
razumnega, da se učim povelj
tvojih.

94

Psalm 119.

74. Boječi se tebe naj me vi¬
dijo ter se vesele, ker imam
v besedi tvoji nado svojo.

75. Spoznavam, Gospod, da
so pravične sodbe tvoje; in da
si me v zvestobi ponižal.

76. Pridi skoraj milost tvo¬
ja, da me tolaži, po govoru tvo¬
jem s tvojim hlapcem.

77. Dojdejo naj mi usmiljenja
tvoja, da živim; ker zakon je
vse razveseljevanje moje.

78. Osramote se naj prevzet-
niki, ker mi hudo delajo po
krivem, ko premišljujem po¬
velja tvoja.

79. Povrnejo se naj k meni
boječi se tebe in poznaj oči pri¬
čanja tvoja.

80. Srce moje bode pošteno
v postavah tvojih, da se ne
osramotim.

Kaf.

81. Duša moja koprni po
blaginji tvoji; v besedi tvoji
imam nado.

82. Oči moje koprne po go¬
voru tvojem, ko govorim: Ke-
daj me bodeš potolažil?

83. Daši sem podoben mehu
v dimu, postav tvojih nisem
pozabil.

84. Koliko bode  dni hlapca
tvojega? Kedaj bodeš sodil nje,
ki me preganjajo?

85. Jame mi kopljejo pre-
vzetniki, kateri se ne ravnajo
po zakonu tvojem.

86. Vsa povelja tvoja zgolj
resnica; po krivem me pre¬
ganjajo, pomagaj mi.

87. Skoraj so me uničili vrže¬
nega  na tla; jaz pa se nisem
izneveril postavam tvojim.

88. Po milosti svoji ohrani
me živega, da spolnjujem pri¬
čanja tvojih ust.

Lamed.

89. Vekomaj, o Gospod, biva
beseda tvoja v nebesih,

90. Od roda do roda zvesto¬
ba tvoja; ko si ustanavljal zem¬
ljo, stala je ona.

91. Po sodbah tvojih stoji vse
še danes; ker vse ono služi tebi.

92. Ako bi ne bil zakon tvoj
vse razveseljevanj e moj e, zdav¬
naj že bi bil poginil v nadlogi
svoji.

93. Vekomaj ne pozabim po-
velij tvojih, ker z njimi hraniš
me živega.

94. Tvoj sem, hrani me, ker
povelj tvojih iščem.

95. Ko me čakajo krivični,
da me pogube, pregledujem
pričanja tvoja.

96. Sleherne popolnosti vi¬
dim da je konec; povelje tvoje
pa je obširno silno.

Mem.

97. Kako ljubim zakon tvoj!
ves dan je premišljevanje moje;

98. Modrej šega od sovraž¬
nikov mojih me dela po po-

Psalm 119.

veljih tvojih; ker vekomaj mi
je na strani.

99. Razumnejši postajam od
vseh učenikov svojih; ker pri¬
čanja tvoja so  premišljevanje
moje.

100. Razumnejši sem od star¬
cev, ker hranim povelja tvoja.

101. Od vsake hudobne steze
zadržujem noge svoje, da spol¬
njujem besedo tvojo.

102. Od sodbd tvojih se ne
ganem, ker ti me učiš.

103. Kako sladki so moje¬
mu grlu govori tvoji! sladkejši
od medu ustom mojim.

104. Po poveljih tvojih sem
razumen, zatorej sovražim vsa¬
ko stezo krivičnosti.

Nun.

105. Svetilo nogi moji je be¬
seda tvoja, in poti moji luč.

106. Prisegel sem, kar bodem
držal, da bodem spolnjeval pra¬
vične sodbe tvoje.

107. Ponižan sem silno, Go¬
spod ; živega me ohrani, po be¬
sedi svoji.

108. Prostovoljne daritve ust
mojih sprejemaj, prosim, Go¬
spod; in pravice svoje me uči.

109. Duša moja je  vedno v
roki moji; vendar ne zabim
tvojega zakona.

110. Mogočni krivičniki mi
stavijo zanko, vendar  od po¬
velj tvojih ne zajdem.

111. Pričanja tvoja imam

95

vekomaj, ker so veselje moje¬
mu srcu.

112. Srce svoje nagibljem,
da spolnjuje postave tvoje, ve¬
komaj, večno!

Sameh.

113. Misli druge  sovražim,
zakon pa tvoj ljubim.

114. Zatišje si moje in ščit
moj; v besedi tvoji imam nado.

115. Umaknite se od mene,
hudobni, da hranim ukaze svo¬
jega Boga.

116. Podpiraj me po govoru
svojem, da živim; in ne osra¬
moti me v nadi moji.

117. Podpiraj me, da bodem
otet, in da gledam vedno na
postave tvoje.

118. Vse, kateri izgrešujejo
postave tvoje, teptaš; ker kri¬
vična je  njih zvijača.

119. Kakor žlindro odprav¬
ljaš vse krivične se zemlje; za¬
torej ljubim pričanja tvoja.

120. Od strahu pred teboj
trepeče meso moje; tako meje
strah tvojih sodba.

Hajin.

121. Po sodbi delam in pra¬
vici; ne izročaj me njim, ki me
stiskajo.

122. Porok bodi hlapcu svo¬
jemu na dobro; da me ne za¬
tirajo prevzetni.

123. Oči moje koprne po

96

Psalm 119.

blaginji tvoji, in po pravičnem
govoru tvojem.

124. Ravnaj po milosti svoji
s hlapcem svojim; in postave
svoje me uči.

125. Hlapec sem tvoj, stori
me razumnega, da spoznam
pričanja tvoja.

126. Čas je, da dela Gospod;
v nič devajo zakon tvoj.

12 7. Zatorej bolj ljubim ukaze
tvoje, ko zlato in sicer  naj¬
čistejše.

128. Zato spoznavam vse uka¬
ze za prave; vsako stezo kri¬
vičnosti sovražim.

Pe.

129. Čudovita so  pričanja
tvoja; zatorej jih hrani duša
moja.

130. Dohod besed tvojih raz¬
svetljuje; z razumnostjo podu-
čuje preproste.

131. Usta svoja raztezam in
sopiham; ker željan sem uka¬
zov tvojih.

132. Ozri se v me in stori mi
milost; kakor je  prav proti
njim, kateri ljubijo ime tvoje.

133. Noge moje utrdi v go¬
voru svojem, in ne daj, da go¬
spoduje kaka krivica z menoj.

134. Otmi me zatiranja ljudi,
da spolnjujem postave tvoje.

135. Daj, da sveti tvoje ob¬
ličje pred hlapcem tvojim; in
uči me postave svoje.

136. Potoki voda teko iz  mo¬

jih oči, zaradi njih , ki  ne spol¬
njujejo tvojega zakona.

Sade.

137. Pravičen si, Gospod, in
raven v sodbah svojih.

138. Ukazal si pravična pri¬
čanja svoja in silno zvesta.

139. Od gorečnosti svoje gi-
nem, ker besede tvoje zabijo
sovražniki moji.

140. Čist je govor tvoj moč¬
no; zatorej ga ljubi hlapec tvoj.

141. Majhen sem jaz in zani¬
čevan; povelj tvojih ne zabim,

142. Pravice tvoje, vedne
pravice, in postave tvoje res¬
nične.

143. Zatiranje in stiska me
obhajati; ukazi tvoji so razve¬
seljevanje moje.

144. Pravica pričanj tvojih
je  vekomaj; razumnega me na¬
redi, da živim.

Kof.

145. Ko te kličem iz vsega
srca, usliši me, Gospod, da
hranim postave tvoje.

146. Ko te kličem, reši me,
da spolnjujem pričanja tvoja.

147. Pred te pridem v So¬
mraku, da vpijem; v besedo
tvojo imam upanje.

148. Oči moje preliitujejo
straže, premišljat govor tvoj.

149. Glas moj poslušaj po
milosti svoji, Gospod; po sod¬
bah svojih ohrani me živega.

Psalm 119.

97

150. Ko se bližajo pregrehe
licenci, ki  so daleč od zakona
tvojega,

151. Blizu si, Gospod; in vsi
ukazi tvoji so  resnica.

152. Zdavnaj vem o priča¬
njih tvojih, da si jih ustanovil
vekomaj.

Reš.

153. Ozri se v nadlogo mojo,
in reši me; ker zakona tvojega
ne zahim.

154. Prevzemi pravdo mojo
in reši me; po govoru svojem
ohrani me živega.

155. Daleč od krivičnih bodi
blaginja, ker ne iščejo postav
tvojih.

156. Usmiljenje tvoje je obi¬
lo, Gospod; po sodbah tvojih
ohrani me živega.

157. Daši je mnogo prega¬
njalcev mojih in sovražnikov
mojih, od pričanj tvojih ne
krenem.

158. Kakor hitro vidim izda¬
jalce, mučim z gnjusom same¬
ga sebe, ker se ne drže govora
tvojega.

159. Glej, da ljubim povelja
tvoja, Gospod; po milosti svoji
ohrani me živega.

160. Preblaga beseda tvoja
je  sama resnica; in vekomaj je
vsaka pravična sodba tvoja.

Sin.

161. Ko me preganjajo po ne¬

dolžnem prvaki, boji se besede
tvoje moje srce.

162. Veselim'se govora tvo¬
jega; kakor kdor je našel plen
j obilen.

163. Krivičnost sovražim in
studim, zakon tvoj ljubim.

164. Sedemkrat te hvalim na
1  dan za pravične sodbe tvoje.

165. Velik mir imajo, kateri
ljubijo zakon tvoj, in ni jim
izpotike.

166. Blaginje tvoje čakam,

| Gospod; in ukaze tvoje spol¬
njujem.

167. Duša moja spolnjuje
pričanja tvoja, in ljubim jih
močno.

168. Povelja tvoja spolnju¬
jem in pričanja tvoja, ker vsa
pota moja so pred teboj.

Tav.

169. Vpitje moje se bližaj
tvojemu obličju, Gospod; po
besedi svoji naredi me umnega.

170. Molitev moja pridi pred
obličje tvoje; po govoru svo¬
jem otmi me.

171. Hvala bode vrela z ust¬
nic mojih, ko me bodeš učil
postave svoje.

172. Jezik moj bode prepe¬
val govor tvoj, da so prepra-
vične vse zapovedi tvoje.

173. V pomoč mi bodi na
strani roka tvoja; ker volim
povelja tvoja.

174. Po blaginji tvoji hrepe-

98

Psalm 119. 120. 121. 122.

nim, G-ospod; in zakon tvoj je
vse razveseljevanje moje.

175. Živi duša moja, da hva¬
li tebe; in sodbe tvoje naj po¬
magajo meni.

176. Potikam se kakor ovca
izgubljena, išči svojega hlap¬
na; ker povelj tvojih ne zahim.

Psalm 120.

1. Pesem preizvrstna. Gospo¬
da sem klical v največji stiski
svoji, in uslišal me je.

2. Gospod, reši me ustne laž-
njive, zvijačnega jezika.

3. Kaj naj ti da, ali kaj pri-
dene jezik zvijačni?

4.  Besede podobne  ostrim pu¬
šicam mogočnega, primerne
žarjavici brinjevi.

5. Gorje meni, ker popotujem
toliko časa, stanujem kakor
prebivalci šatorov Redarski.

6. Predolgo zdi se duši moji
daje prebivala pri sovražniku
miru.

7. Jaz ljubim  mir, ali ko go¬
vorim, kličejo  oni na boj.

Psalm 121.

1. Pesem preizvrstna. Oči
svoje naj bi povzdignil na one
gore? Od kod naj mi pride
pomoč?

2. Pomoč moja bodi  od Go¬
spoda, kateri je naredil nebesa
in zemljo.

3. Naj ne dopusti, da omahne
noga tvoj a, varuh tvoj naj ne spi.

4. Glej, ne dremlje in ne spi
varuh Izraelov.

5. Gospod varuh tvoj, Gospod
je  senca tvoja na desni roki
tvoji.

6. Podnevi te ne bode zade¬
valo solnce, ali mesec ponoči.

7. Gospod te bode varoval
vsega zlega, varoval bode du-

I šo tvojo.

| 8. Gospod bode varoval hojo
tvojo, od tega časa do vekomaj.

Psalm 122.

1. Pesem preizvrstna Davi¬
dova. Veselim se tega, ker se
mi pravi: Pojdimo v hišo Go¬
spodovo.

2.  Noge naše stoje med vrati
tvojimi, o Jeruzalem!

3. Jeruzalem, prelepo zidan,
mesto, katero je popolnem zve¬
zano med sabo,

4. Kamor hodijo rodovi, rodo¬
vi Gospodovi po pričanji Iz¬
raelcev, slavit ime Gospodovo.

5. Ker tam stoje prestoli pra¬
vice, prestoli hiše Davidove.

j 6. Prosite mir Jeruzalemu go -
voreč:  Mirni naj bodejo, kateri
ljubijo tebe.

7. Mir bodi v ozidji tvojem,
pokoj v palačah tvojih.

8. Zavoljo bratov mojih in pri¬
jateljev mojih govorim sedaj:
Mir v tebi!

Psalm 122. 123

9. Zavoljo hiše Gospodove,
Boga našega, pripravim ti do¬
bro.

Psalm 123.

1. Psem preizvrstna. K te¬
bi dvigam oči svoje, o ti,  ki se¬
diš v nebesih!

2. Glej, kakor hlapcev oči
gledajo  na roke gospodov svo¬
jih, kakor dekle oči na roke
gospodinje svoje, tako oči naše
v Gospoda,Boga našega, dokler
nas ne pomilosti.

3. Pomilosti nas, Gospod, po¬
milosti; ker dovolj j e,  siti smo
zaničevanja.

4. Dovolj je sita duša naša;
tisto zasmehovanje onim po¬
kojnim, tisto zaničevanje pre¬
vzetnim !

Psalm 124.

1. Pesem preizvrstna Davi¬
dova. Ako bi nam Gospod ne
bil pomagal, reci zdaj Izrael;

2. Ako bi nam Gospod ne bil
pomagal, ko so vstajali zoper
nas ljudje,

3. Žive bi nas bili tedaj po¬
goltnili, ko je njih jeza togo-
tila se zoper nas.

4. Tedaj bi nas bile poplavile
one vode; hudournik bi bil šel
čez nas.

5. Tedaj bi bil šel čez nas hu¬
dournik  vode silno prevzetne.

6. Blagoslovljen Gospod, ki

. 124. 125. 126. 99

nas ni izpostavil za plen njih
zobom!

7. Duša naša je bila kakor
tičica oteta tičaijev zanke; iz
zanke pretrgane smo bili mi
oteti.

8. Pomoč naša v imenu Go¬
spoda, ki je naredil nebesa in
zemljo!

Psalm 125.

1. Psem preizvrstna. Kateri
zaupajo Gospodu, podobni so
gori Sijonski, ki  se ne gane,
vekomaj ostane.

2. Kakor obdajajo Jeruzalem
gore, tako obdaja Gospod ljud¬
stvo svoje; od tega časa na ve¬
komaj.

3. Ker šiba krivice ne počiva
nad deležem pravičnih; da ne
iztegnejo pravični na nobeno
krivico rok svojih.

4. Blagoslovi, Gospod, dobre
in pravične v srcih svojih.

5. Kateri pa zavijajo na kri¬
va pota svoja, pokori jih naj
Gospod z njimi, ki delajo kri¬
vico. Mir Izraelu!

Psalm 126.

1. Psem preizvrstna. Ko je
peljal Gospod množico vjetni-
kov Sijonskih nazaj, bili smo
kakor katerim se sanja.

2. Tedaj so se smeha napol¬
nila usta naša in jezik naš s
petjem; tedaj se je reklo med

100

Psalm 126. 127. 128. 129.

narodi: Veličastne reči dela
Gospod z njimi!

3. Veličastne reči dela Go¬
spod z nami, veseli smo.

4. Pelji nazaj, Gospod, mno¬
žico vjetnikovnaših, kakor pre-
silne vode  v suho deželo.

5. Kateri so sejali se solza¬
mi, žanjejo naj  s petjem.

6. Kateri  je pridobljeno seme
noseč hodil neprestano jokaje,
vrne se naj s petjem domov no¬
seč snope svoje.

Psalm 127.

1. Pesem preizvrstna za Sa¬
lomona. Ako Gospod ne zida
hiše, zastonj bi se trudili za¬
njo zidarji; ako Gospod ne va¬
ruje mesta, zastonj hi bil pri- i
den čuvaj.

2. Zastonj vam hodijo,  kateri
vstajajo pred .svitom, ki sede-
vajo pozno, ki uživajo jed bo¬
lečin; tako daje ljubljencu svo¬
jemu spanje.

3. Glej, posest Gospodova so
sinovi; plačilo sad telesni.

4. Kakor pušice v močnega
roki, tako so dečki.

5. Blagor možu, kateri bode
napolnil tul z njimi; ne bode
jih sram, temuč sovražnike po¬
končajo v njih vratih.

Psalm 128.

1 . Leseni preizvrstna. Blagor

mu, kdorkoli se boji Gospoda,
kateri hodi po potili nj ego vili.

2. Delo namreč rok svojih
bodeš užival; srečen bodeš in
dobro ti bode.

3. Žena tvoja kakor trta ro¬
dovitna na strani hiše tvoje;
sinovi tvoji, kakor mlade olj¬
ke, obdajali bodo mizo tvojo.

4. Glej, tako bode blagoslov¬
ljen, kateri se boji Gospoda!

5. Blagoslavlja te Gospod se
Sij ona; uživaj torej srečo Je¬
ruzalemsko vse dni svojega
življenja.

6. In poglej sinov svojih otro¬
ke; mir nad Izraelom!

Psalm 129.

1. Lesem preizvrstna. Mno¬
go so me stiskali od mladosti
moje, govori naj sedaj Izrael.

2. Mnogo so me stiskali od
mladosti moje; vendar me ni¬
so zmogli.

3. Po hrbtu so mi orali orači,
potegnili so vsako črto svojo.

4. Gospod pravični presekal
je debele vrvi krivičnih.

5. Osramotili se bodo in na¬
zaj pognali vsi sovražniki Si-
jonovi.

6. Bodo kakor seno na stre¬
hah, katero usahne, predno se
izdere,

7. S katerim ne napolni roke
svoje žanjec, ali naročja svoje¬
ga, kdor veže snope.

Psalm 129. 130. 131. 132.

101

8. In ne poreko mimo gredo¬
či : Blagoslov Gospodov bodi z
vami; blagoslavljamo vas v
imenu Gospodovem.

Psalm 130.

1. tešem preizvrstna. Iz glo¬
bočin sem te klical, Gospod:

2. Gospod, poslušaj glas moj;
ušesa tvoja naj pazijo na pro-
šinj mojih glas.

3. Ako bodeš na krivice gle¬
dal, Gospod, kdo bi mogel ob¬
stati?

4. Ker pri tebi je odpušče-
nje, da te česte v svetem strahu.

5. Čakal sem Gospoda, ča¬
kala je duša moja; tudi v be¬
sedi njegovi imam nado.

6. Srce moje hrepeni po Go¬
spodu, bolj ko straže po jutru,
ki čujejo noter do jutra.

7. Nado imej Izrael v Gospo¬
du, ker pri Gospodu je  milost,
in pri njem največ rešenja.

8. In on bode rešil Izrael vseli
krivic njegovih.

Psalm 131.

1. tešem preizvrstna Davi¬
dova. Gospod, visok ni bil moj
duli in ne povzdignene moje
oči'; in nisem se lotil reči  ve¬
likih ali visokih, bolj ko se
spodobi meni.

2. Ali nisem pomiril in utešil
srca svojega, podoben njemu,

ki se odstavlja od mleka pri
materi svoji: podoben odstav¬
ljenemu od mleka bilo je  pri
meni srce moje.

3. Nado imej Izrael v Gospo¬
du, od tega časa na vekomaj!

Psalm 132.

1. Pesem preizvrstna. Spo¬
minjaj se, Gospod, Davida, z
vso bridkostjo njegovo,

2. Da je prisegel Gospodu,
obljubil mogočnemu Bogu  Ja¬
kobovemu :

3. »Ne pojdem v hiše svoje
šator, stopil ne bodem v leži¬
šče postelje svoje;

4. Spanja ne bodem dal svo¬
jim očem, dremanja trepalni¬
cam svojim:

5. Dokler ne najdem mesta
za Gospoda, bivališča za mo¬
gočnega Boga Jakobovega.«

6. Glej, slišali smo, da je bila
vEfratski deželi; našli smo jo,
bili v pokrajinah Jarovih.

7. Bližamo se šatorom njego¬
vim, priklanjamo se pred nog
njegovih podnožjem.

8. Vstani, Gospod, v svoj po¬
čitek, ti in skrinja moči tvoje.

9. Duhovniki tvoji naj se ob¬
lečejo s pravico, in pojo naj,
katere milostno sprejemlješ.

10. Zavoljo Davida, hlapca
svojega, ne odvrni maziljenca
svojega obličja.

11. Prisegel je Gospod Da-

102

Psalm 132. 133. 134. 135.

vidu resnico, od katere ne bode
odstopil, govoreč:  »Od telesa
tvojega sadu bodem posadil na
prestol tvoj.

12. Ako se bodo držali zave¬
ze moje sinovi tvoji in pri¬
čanj mojili posameznih, katera
jih bodem učil, bodo tudi njih
sinovi vekomaj sedeli na pre¬
stolu tvojem.«

13. Ker Gospod je izvolil Si-
jon, želel si ga  je za prebiva¬
lišče svoje:

14. »To je  počitek moj veko¬
maj, tu bodem prebival, ker to
sem si želel.

15. Brašno njegovo bodem
mogočno blagoslovil; potrebne
njegove bodem nasitil z jedjo.

16. In duhovnike njegove bo¬
dem oblekel z blaginjo, in ka¬
tere v nji blagovoljno spreje¬
mam, bodejo peli.

17. Tam bodem storil, da bo¬
de poganjal rog Davidov, kjer
sem pripravil svetilo maziljen¬
cu svojemu.

18. Sovražnike njegove bo¬
dem oblekel se sramoto, nad
njim pa bode cvelo venčanje
njegovo.

Psalm 133.

1. fesem preizvrstna Davi¬
dova. Glej, kako dobro, in ka¬
ko prijetno, da vkup prebiva¬
jo bratje.

2. Kakor ono najbolje mazilo

razlito čez glavo, cedeče se na
brado, brado Aronovo, ki seza
dol do roba obleke njegove.

3. Kakor rosa na Hermonu,
kakor  katera kaplje nad gore
Sijonske, ker tja pošilja Go¬
spod blagoslov svoj, življenje
vekomaj.

Psalm 134.

1. lesem preizvrstna. Glej¬
te, blagoslavljajte Gospoda vsi
hlapci Gospodovi, kateri stojite
v hiši Gospodovi vsako noč.

2. Povzdignite roke svoje sve¬
to in blagoslavljajte Gospoda.

3. Blagoslavjal te bode se Si-
jona Gospod, kateri je naredil
nebesa in zemljo.

Psalm 135.

1. Aleluja! Hvalite ime Go¬
spodovo , hvalite Gospodovi
hlapci!

2. Kateri stojite v hiši Go¬
spodovi, v vežah hiše našega
Boga.

3. Hvalite Gospoda, ker do¬
ber je Gospod; prepevajte ime¬
nu njegovemu, ker je prijetno.

4. Ker Jakoba si je izvolil
Gospod, Izraela v svojo last.

5. Ker jaz vem, da je velik
Gospod, in kralj naš nad vse
bogove.

6. Karkoli mu je po volji, stori
Gospod; v nebesih in na zemlji,
po morjih in vseh breznih.

Psalm 135. 136. 103

7. Ki pripelje sopare od kra¬
ja zemlje, bliske dela z dež¬
jem, vetrove jemlje iz zaklad¬
nic svojih.

8. Ki je udaril prvorojeno v
Egiptu, od ljudi in od živine.

9. Poslal je znamenja in ču¬
da v sredo tvojo, Egipt, zoper
Faraona in zoper vse hlapce
njegove.

10. Kateri je udaril narode
mogočne, in pobil silne kralje.

11. Siliona, kralja Amorej-
skega in Oga, kralja Basan-
skega, in vsa kraljestva Ka¬
naanska.

12. In dal je njih deželo v
posest, v posest Izraelu, svo¬
jemu ljudstvu.

13. O Gospod, ime tvoje je
vekomaj; Gospod, spomin tvoj
od roda do roda.

14. Ker Gospod sodi ljudstvo
svoje, žal mu je kmalu hlap¬
cev svojih.

15. Maliki narodov zlati in
srebrni, rok človeških dela,

16. Usta imajo, ali ne govo¬
re, oči, ali ne vidijo.

17. Ušesa imajo, ali ne slišijo;
tudi sape ni nič v njih ustih.

18. Podobni njim bodejo, ka¬
teri jih delajo; kdorkoli vanje
zaupa.

19. Hiša Izraelova, blago¬
slavljajte Gospoda! hiša Aro-
nova, blagoslavljajte Gospoda!

20. Hiša Levijeva, blago¬
slavljajte Gospoda; Gospoda

boječi se, blagoslavljajte Go¬
spoda :

21. »SlavaGospodu se Sijona,
ki prebiva v Jeruzalemu! Ale¬
luja !«

Psalm 136.

1. Slavite Gospoda, ker do¬
ber je, ker vekomaj je milost
njegova.

2. Slavite bogov Boga, ker
vekomaj je milost njegova.

3. Slavite gospodov Gospo¬
da, ker vekomaj je milost nje¬
gova.

4. Njega, ki dela čudovita
dela, velika sam, ker vekomaj
je milost njegova.

5. Kateri je naredil z umnost¬
jo nebesa, ker vekomaj je mi¬
lost njegova.

6. Kateri razpenja zemljo
nad vodami, ker vekomaj je
milost njegova.

7. Kateri je naredil luči ve¬
like, ker vekomaj je milost
njegova.

8. Solnce, da gospoduje po¬
dnevi, ker vekomaj je milost
njegova.

9. Mesec se zvezdami, da go¬
spodujejo ponoči, ker vekomaj
je milost njegova.

10. Kateri je udaril Egipčane
v njih prvorojenih, ker veko¬
maj' je milost njegova.

11. In izpeljal je Izrael iz
med njih, ker vekomaj je mi¬
lost njegova;

s

104

Psalm 136. 137.

12. Z možno pestjo in z iz-
tegneno roko, ker vekomaj je-
milost njegova.

13. Kateri je razdelil morje
trstovito na kose, ker vekomaj
je  milost njegova;

14. In peljal Izrael po sredi
njegovi, ker vekomaj je  milost
njegova.

15. In podrl je Faraona in
krdela njegova v morje trsto¬
vito, ker vekomaj je  milost
njegova.

16. Kateri je peljal ljudstvo
svoje skozi puščavo, ker veko¬
maj je  milost njegova.

17. Kateri je udaril kralje
velike, ker vekomaj je  milost
njegova.

18. In poki! je kralje veli¬
častne, ker vekomaj je  milost
njegova.

19. Sihona, kralja Amorej-
skega, ker vekomaj je  milost
njegova.

20. In Oga, kraljaBasanskega,
ker vekomaj je  milost njegova.

21. In dal je njih deželo v
posest, ker vekomaj je  milost
njegova.

22. Posest Izraelu, svojemu
hlapcu, ker vekomaj je  milost
njegova.

23. Kateri v ponižanji našem
spominja se nas, ker vekomaj
je  milost njegova.

24. In otima nas sovražnikov
naših, ker vekomaj je  milost
njegova.

25. Ki daje hrane vsemu me¬
su, ker vekomaj je  milost nje¬
gova.

26. Slavite Boga  mogočnega
nebes, ker vekomaj je  milost
njegova.

Psalm 137.

1. Ob rekah Babilonskih,
ondi smo sedeli ter jokali, spo¬
minjajoč se Sij ona.

2. Na vrbe v deželi obesili
smo strune svoje,

3.  Daši so tam hoteli od nas
veselih pesmi, ki so nas odpe-
lj avali vjete, in ki so mučili
nas: govoreč:  Pojte nam ka¬
tero  pesmi sijonskih.

4. Kako bi bili peli pesem
Gospodovo v tujcev deželi?

5. Če pozabim tebe, Jeruza-
' lem, pozabi naj se  desnica moja.

6. Jezik moj naj se mi pri¬
jemlje neba, ako se ne spomi¬
njam tebe, ako ne povzdigu¬
jem Jeruzalema nad glavo ra¬
dosti svoje.

7.  Spomni se, Gospod, zoper
Edomejce dneva Jeruzalem¬
skega; kateri so rekli: »Raz-
valite, razvalite; dokler bode
kaj podzidja v njem!«

8. Rod Babilonski naj se po¬
konča; blagor mu, kdor ti bo¬
de povrnil hudodelstvo, katero
si nam storil.

9. Blagor, kdor zgrabi in raz¬
drobi otroke tvoje ob skalo!

Psalm 138. 139.

105

Psalm 138.

1. Davidova. Slavil te bo- !
dem iz vsega srca svojega; v
pričo oblastev bodem ti pre¬
peval.

2. Priklanjal se bodem proti
svetišču svetosti tvoje, in sla¬
vil ime tvoje, zavoljo milosti
tvoje in zavoljo tvoje zvestobe;
ker poveličuješ z vsem imenom
svojim govor svoj.

3. Kateri dan sem vpil, tisti
dan  si me uslišal; storil, da
me je povzdignila v srci mo¬
jem moč.

4. Slavili te bodo, Gospod, vsi
kralji zemeljski, ko bodo sli¬
šali govor tvojih ust.

5. In peli bodo s potov Go¬
spodovih, da je velika slava
Gospodova.

6. Daši je vzvišen Gospod,
vendar gleda na nizkega; dasi
visok, spoznava iz daljave. ,,

7. Ako hodim po sredi stiske,
obraniš me živega; v obraz
sovražnikov mojih iztegneš ro¬
ko svojo, in desnica tvoja me
obrani.

8. Gospod naj doprinese za¬
me; Gospod, milost tvoja je
vekomaj; od  rok svojih del ne
odj enjaj!

Psalm 139.

1. Načelniku godbe: psalm
Davidov. Gospod, preiskuješ
me in spoznavaš.

2. Ti poznavaš sedenje moje
in vstajanje moje; misel mojo
umeš od daleč.

3. Hojo mojo in ležo mojo
obsezaš, in znana so ti vsa po¬
ta moja.

4. Ko ni še govor na jeziku
mojem, glej, Gospod, poznaš

ga vsega.

5. Zadaj in spredaj me ob¬
dajaš, in name pokladaš roko
svojo.

6. Prečudovita je vednost tvo¬
ja ., da bi te  varal; visoka je,
ne morem je preseči.

7. Kam naj grem pred du¬
hom tvojim, ali kam naj bežim
pred tvojim obličjem?

8. Ko bi stopil na nebesa,
tam si; ali bi ležišče izbral v
grobu, glej tu si.

9. Ko bi si vzel zarije peroti,
da bi prebival na pokrajini
morja,

10. Tudi tja bi me spremljala
tvoja roka, in zgrabila bi me
desnica tvoja.

11. Ko  bi pa rekel: Teme
me bodo vsaj pokrile kakor z
mrakom; vendar noč je svet¬
loba okolo mene.

12. Tudi teme ne morejo tako
j omračiti, da bi ti ne videl sko¬
zi; ampak noč razsvetljuje ka¬
kor dan, tako so  teme kakor luč.

13. Ti namreč imaš v lasti
ledvice moje; pokrival si me
v telesu matere moje.

14. Slavim te zato, ker ogledu-

106

Psalm 139. 140.

joč tista dela  strmim, čudovita
dela tvoja predobro pozna srce
moje.

15. Skrita ni tebi moja moč,,
odkar sem ustvarjen bil na |
skrivnem; umetno narejen, ka¬
kor  v zemlje globočinah.

16. Testo moje vidijo tvoje
oči, in v knjigi tvoji je pisano :
vse to; od kar se je narejalo,
ko ni bilo še nič tega.

17. Zatorej pri meni, o kako
dražestne so misli tvoje, o Bog
mogočni! Kako preobila njih
števila!

18. Našteval bi jih, a  več jih
je ko peska, čujem naj še s
teboj.

19. O da bi pokončal, o Bog, 1
krivičnega; in može krvoloč¬
ne, rekoč: Poberite se izpred
mene!

20. Kateri zoper tebe govore
pregrešno; kateri  povzdiguje¬
jo nično sovražnike tvoje.

21. Ali ne sovražim, o Go¬
spod, sovražnikov tvojih, in se
ne mučim v zaničevanji do njih,
ki se spenjajo zoper tebe?

22. S popolnim sovraštvom
jih sovražim; za neprijatelje
so meni.

23. Preiskuj me, Bog  mogoč¬
ni, in spoznaj srce moje; izku¬
si me in spoznaj misli moje.

24. In glej, hodim li po potu,
tebi nadležnem; in vodi me po
večnem potu.

Psalm 140.

1.  Načelniku godbe, psalm
Davidov.

2. Reši me, Gospod, hudob¬
nih ljudi; mož presilovitih bra¬
ni me,

3. Kateri mislijo hudo v srci;
vsak dan se shajajo — na voj¬
sko.

4. Brusijojezik svoj, podoben
kačjemu; strup gadji je pod
njih ustnami.

5. Reši me, Gospod, rok kri¬
vičnih, mož presilovitih brani
me, ki mislijo izpodbiti mi noge.

6. Skrivali so mi prevzetniki
zanko in vrvi; razgrinjali mi
mrežo poleg pota.

7. Rekel sem Gospodu; Bog
mogočni si moj; čuj, Gospod,
molitev mojih glas.

8. Gospod, Bog, moč blagi¬
nje moje; glavo si mojo pokril
o boja času.

9. Ne dopusti, Gospod, kar
želi krivični; pregrešne misli
njegove ne pospešuj; povzdi¬
govali bi se presilno.

10. Glave njih, ki me obda¬
jajo, — ustnic njih nadloga
naj jih pokrije.

11. Žarjavica pridi nadnje; v
ogenj naj jih vrže, v jame, da
ne vstanejo.

12. Mož prokleti ne utrdi se
na zemlji; mož silovitosti, nje¬
ga naj udari pogin.

13. Vem, da bode Gospod

Psalm 140. 141. 142. 143. 107

pravdo vodil siromaku, pravi¬
co potrebnim.

14. Da, pravični bodo slavili
ime tvoje; pošteni sedeli pred
tvojim obličjem.

Psalm 141.

1. Isalm Davidov. O Gospod,
kličem te, hiti k meni; čuj glas
moj, ko te kličem.

2. Molitev moja pridi kakor
kadilo pred te; povzdigovanje
mojih rok kakor dar večerni.

3. Zloži Gospod, opazuj usta
moja; straži, karkoli izhaja z
ustnic mojih.

4. Ne daj, da se srce moje
nagne k hudobni reči, dela do-
prinašat po krivici z možmi, ki
delajo krivico; tudi naj ne uži¬
vam njih slaščic.

5. Udari naj me nazaj pra¬
vični, milost bode , in posvari
me, mazilo bode  izvrstno; ne
brani se glava moja; Čim bolj,
tem bolj bode  molitev moja v
njih nesrečah.

6. Ali planejo dol raz skale
njih sodniki; dasi umejo, da so
govori moji prijetni.

7. Kakor bi kdo razsekal in
razklal zemljo, raztresejo se
naše kosti, v žrelo groba.

8. Ko se  v te, Gospod, ozira¬
jo  moje oči, k tebi pribegnem,
ne zapusti duše moje.

9. Reši me zadrge, katero  so

mi razpeli, in zank njih, ki
delajo krivico.

10. Padejo naj v mreže svoje
vsi krivični, jaz pa pojdem mi¬
mo.

Psalm 142.

1. Pesem  ukovita Davidova,
ko je bil v jami, molitev.

2. Z glasom svojim kličem
Gospoda; z glasom svojim pro¬
sim pred Gospodom.

3. Pred njim iztresam pre¬
mišljevanje svoje; stisko svo¬
jo oznanjam pred njim.

4. Ko je omagoval moj duh
v meni, takrat si ti spoznal
stezo mojo, ko so mi skrivali
zanko, kamorkoli sem popoto¬
val.

5. Ozri se na  desno in poglej ;
ni ga, da bi me  poznal; izgi¬
nilo mi je zavetje, ni ga, da
bi skrbel za življenje moje.

6. K tebi kličem, Gospod,
govoreč: Ti si  zavetje moje,
delež moj v deželi živečih.

7. Poslušaj vpitje moje, ker
ponižan sem silno; otmi me
njih, ki me preganjajo, ker
močnejši so od mene.

8. Izpelji iz zapora življenje
moje, da slavim ime tvoje; ob¬
dajali me bodo pravični, ko mi
bodeš izkazal dobroto.

Psalm 143.

1. Isalm Davidov. O Go-

108

Psalm 143. 144.

spod, sliši molitev mojo; ušesa
nagni k prošnjam mojim; po
zvestobi svoji usliši me, po
pravici svoji.

2. In ne bodi v sodbo s hlap¬
cem svojim, ker pravičen bi ne
bil pred teboj nihče, ki živi.

3. Sovražnik namreč prega¬
nja dušo mojo; tlači  na tla
krdelo moje; dela, da sedevam
v teminah; smo, kakor mrliči
nekdaj.

4. Tako, da duh moj v meni
omaguje; sredi mene zdi se sa¬
mo sebi zapuščeno srce moje.

5. Spominjam se dni nekda¬
njih, premišljujem vse delo tvo¬
je, dejanje tvojih rok preudar¬
jam.

6. Roke svoje razprostiram
proti tebi; duša moja, kakor
zemlja razsušena, hrepeni po
tebi:

7. Hiti, usliši me, Gospod,
duh moj hira; ne skrivaj mi
obličja svojega, ker podoben
postajam njim, ki gredo v grob
dol.

8. Daj, da slišim zgodaj mi¬
lost tvojo, ker v te imam zau¬
panje; naznani mi pot, po ka¬
teri bodem hodil, ker do tebe
povzdigujem srce svoje.

9. Otmi me sovražnikov mo¬
jih, Gospod; pri tebi sem skrit.

10. Uči me delati voljo tvo¬
jo, ker ti si  moj Bog, z dobrim
duhom svojim spremljaj me po
ravni zemlji.

11.  Zavoljo imena svojega,
Gospod, ohrani me živega; za¬
voljo pravice svoje izpelji iz
stiske dušo mojo.

12.  In zavoljo milosti svoje
iztrebi sovražnike moje, po¬
končaj vse, ki stiskajo dušo;
ker jaz sem  hlapec tvoj.

Psalm 144.

1. Davidova. Blagoslovljen
bodi  Gospod, skala moja, ka¬
teri uči boj roke moje, prste
moje vojsko.

2.  Milost moja in grad moj,
višava moja in rešitelj moj;
pomočnik, ščit moj, do katere¬
ga pribegam, ki mi podložno
dela ljudstvo moje.

3. Gospod, kaj je  človek, da
ga spoznaš, sin umrjoči, da se
zmeniš zanj?

4.  Človek je  podoben niče-
murnosti, dnevi njegovi so  ka¬
kor mimo gredočega senca.

5. Gospod, nagni nebesa svo¬
ja ter stopi dol; dotakni se ti¬
stih gora in kade se naj.

6. Strelo zaženi in razkropi
jih; proži pušice svoje in izbe-

gaj jih-

7. Iztegni roko svojo z viša¬
ve ; reši me in otmi me iz mno¬
gih voda, iz tujcev roke;

8. Njih usta govore nično, in
njih desnica je  krivičnosti des¬
nica.

9. Bog, novo pesem bodem ti

Psalm 144. 145.

109

pel; na deseterostrunje bodem
ti prepeval.

10.  Tebi,  ki daješ blaginjo
kraljem, otimaš Davida, hlap¬
ca svoj ega od hudobnega meča.

11.  Reši me in otmi me iz
tujcev roke, katerih usta go¬
vore nično, in njih desnica je
krivičnosti desnica.

12. Da bodo sinovi naši ka¬
kor rastline dobro zrejene v
nežni dobi svoji, in hčere naše
kakor vogelni kameni obdela¬
ni v svetišči.

13. Žitnice naše polne naj da¬
jo obilen živež; naše ovce naj
tisočero rodevajo, tisočkrat naj
bodo  pomnožene v stajah na¬
ših.

14.  In voli naši predebeli; nič
napada, nič izpada, in tožbe
naj ne bode v ulicah naših.

15.  Blagor onemu ljudstvu,
kateremu se  tako godi ; blagor
ljudstvu, kogar Bog je Gospod.

Psalm 145.

1. ttvala Davidova. Poviše¬
val te bodem, Bog moj, kralj;
in blagoslavljal bodem ime
tvoje vekomaj in vekomaj.

2. Vsak dan te bodem bla¬
goslavljal, in hvalil ime tvoje
vekomaj in vekomaj.

3. Velik je Gospod in hvale
vreden jako; da, velikosti nje¬
gove ni preiskati.

4.  Rod naj rodu slavi dela

tvoja; kakor ona  oznanjajo
vsakotero mogočnost tvojo.

5. Lepoto in slavo tvojega ve¬
ličastva, in čudovite stvari tvo¬
je bodem oznanjal.

6. In moč čudovitih del tvojih
naj slave; in posamezna velika
dela  tvoja bodem pripovedo¬
val.

7. Spomin obile dobrote tvo¬
je naj vre iz njih; pravico tvo¬
jo naj pojo.

8. Milosten in usmiljen je
Gospod; potrpežljiv in velik v
milosti,

9. Dober je Gospod vsem; in
usmiljenje njegovo v vseh de¬
lih njegovih.

10. Slave te naj, Gospod, vsa
dela tvoja; in blagoslavljajo te
naj, katerim milost izkazuješ.

11. Slavo kraljestva tvojega
naj slave, in naznanjajo mo¬
gočnost tvojo.

12.  Da sinom človeškim ozna¬
njajo mogočnost njegovo, in
slavo in lepoto njegovega kra¬
ljestva.

13.  Kraljestvo tvoje je vseh
vekov kraljestvo, in gospostvo
tvoje od roda do roda.

14.  Gospod podpira vse pa¬
dajoče, in kvišku pomaga vsem
omahujočim.

15. Vseh oči gledajo v te; ti
jim daješ jedi o svojem času.

16. Roko svojo odpreš in na¬
sitiš karkoli živi, po volji.

17. Pravičen je  Gospod po

110

Psalm 145. 146. 147.

vseli potili svojili, in dobrotljiv
v vseli svojili delih.

18. Bližnje Gospod vsem, ki
ga kličejo; vsem, kateri ga
kličejo v zvestobi.

19. Voljo spolnjuje boječim
se njega; vpitje njih sliši in
daje jim blaginjo.

20. Gospod hrani vse, kateri
ga ljubijo; vse hudobne pa po¬
gublja.

21. Hvalo Gospodovo naj go¬
vore usta moja; in vse meso
naj blagoslavlja sveto ime nje¬
govo, vekomaj in vekomaj.

Psalm 146.

1. Aleluja! Hvali, duša mo¬
ja, Gospoda.

2. Hvalil bodem Gospoda v
življenji svojem; prepeval bo¬
dem Bogu svojemu, dokler bo¬
dem.

3. Ne imejte zaupanja v prva¬
ke, v sina človeškega, pri ka¬
terem ni blaginje.

4. Duh njegov izide, povrne
se v zemljo svojo: isti dan mi¬
nejo misli njegove.

5. Blagor, komur je na po¬
moč Bog  mogočni Jakobov;
katerega nada je v Gospodu,
Bogu njegovem,

6. Kateri je naredil nebesa
in zemljo, morje in kar je  v
njiju, kateri hrani zvestobo ve¬
komaj.

7. Kateri dela pravico zatira¬

nim, hrane daje lačnim, Go¬
spod oprošča jetnike.

8. Gospod odpira oči slepim,
Gospod vzdiguje potrte, Go¬
spod ljubi pravične.

9. Gospod brani tujce, siroto
in vdovo podpira; pot pa hu¬
dobnih razdira.

10. Vladal bode Gospod ve¬
komaj; Bog tvoj, o Sij on, od
roda do roda. Aleluja!

Psalm 147.

i H valite Gospoda; ker do¬
bro je prepevati Bogu našemu;
ker prijetno, spodobno je  hva¬
ljenje.

2. Zidar Jeruzalema Gospod,
Izraelce zbira razkropljene.

3. On ozdravlja potrte v srci
in obvezuje v njih bolečinah.

4. Prešteva zvezd število,
kliče jih, kolikor jih je, po
imenih.

5. Velik je Gospod, Bog naš,
in mnoga moč njegova, razum¬
nost njegova brezmerna.

6. Krotke podpira Gospod,
hudobne potiska noter do tal.

7. Pojte hvalne pesmi Gospo¬
du, na strune prepevajte naše¬
mu Bogu.

8. On zagrinja z gostimi ob¬
laki nebesa; dež napravlja
zemlji, daje, da seno rodevajo
gore.

9. Živež svoj daje živini, mla¬
dim krokarjem, ki čivkajo.

Psalm 147. 148.

111

10. Moči konjeve se ne vese¬
li, stegna odličnega moža mu
niso po volji;

11. Po volji so Gospodu bo¬
ječi se njega, kateri imajo na-
do v milosti njegovi.

12. S hvalo slavi, Jeruzalem,
Gospoda, livali Boga svojega,
o Sij on.

13. Ker zapahe tvojili vrat
utrjuje, sinove tvoje blagoslav¬
lja sredi tebe.

14. Mir daje pokrajinam tvo¬
jim, z mozgom pšenice te siti.

15. Ko pošlje govor svoj na
zemljo, urno izteče beseda nje¬
gova.

16. Sneg daje kakor volno,
slano razsiplje kakor pepel.

17. Led svoj meče dol, ka¬
kor koščke; pred mrazom nje¬
govim kdo prebije?

18. Besedo svojo pošlje in jih
raztaja; kakor hitro pihne ve¬
ter svoj, izteko vode.

19. Besede svoje naznanja
Jakobu; postave svoje in pra¬
vice svoje Izraelu.

20. Ni storil tako nobenemu
narodu; zatorej ne poznajo ti¬
stih pravic. Aleluja.

Psalm 148.

1.  Aleluja! Hvalite Gospo¬
da, nebešČani, hvalite ga v vi¬
šavah.

2. Hvalite ga vsi angeli nje¬
govi, hvalite ga vse vojske
njegove.

3. Hvalita ga solnce in me¬
sec; hvalite ga vse svetle zve¬
zde.

4. Hvalite ga nebes nebesa,
in vode, katere so  nad tem ne¬
bom.

5. Hvali naj ime Gospodovo
kar je na povelje njegovo u-
stvarjeno bilo takoj.

6. Kar je ustanovil vekomaj,
na veke; dal je zapoved, ka¬
tere naj nobeno ne prestopi.

7. Hvalite Gospoda zemelj¬
ske stvari; zmaji in brezna vsa.

8. Ogenj in toča, sneg in so¬
para, veter viharni spolnjujoč
besedo njegovo.

9. Same gore in hribi, dre¬
vesa rodovitna, cedre vse;

10. Same zveri in živina vsa,
laznina in tiči krilati.

11. Kralji zemeljski in naro¬
di vsi; knezi in vsi zemlje sod¬
niki.

12. Mladeniči in tudi device,
starci z dečki.

13. Hvalijo naj ime Gospo¬
dovo, ker vzvišeno je  njega
samega ime; lepota njegova
nad zemljo in nebo.

14. In rog povišuje svojemu
ljudstvu, hvalo vseh, katere
sprejema prijazno, Izraelcev,
ljudstva bližnjega njemu. Ale¬
luja!

112

Psalm 149. 150.

Psalm 149.

1. Aleluja! Pojte Gospodu
pesem novo; hvalo njegovo v
zboru njih, katere sprejema
prijazno.

2. Veseli se Izrael v njem, ki
ga je ustvaril; sinovi Sijonski
naj se radujejov kralji svojem.

3. Hvalijo naj ime njegovo s
piščaljo; z bohnom in strunami
naj mu prepevajo.

4. Ker milosten je Gospod z
ljudstvom svojim; krotke diči
z blaginjo.

5. Radujejo se naj v slavi
prijazno sprejeti; pojo naj na
ležiščih svojih,

6. Hvalo povišujočo Boga  mo¬
gočnega v grlu svojem, in meč
dvorezni v roki svoji.

7. Da se mašujejo nad naro¬
di, ljudstva pokore.

8. Da zvežejo z verigami njih

kralje, in njih plemenitnike z
vezmi železnimi.

9. Da nad njimi spolnijo pi¬
sano pravico; kar  je čast vsem
onim, katere sprejema prijaz¬
no. Aleluja!

Psalm 150.

1. Aleluja! Hvalite Boga
mogočnega o svetosti njegovi;
hvalite ga v veličastva njego¬
vega gradu.

2. Hvalite ga o obili mogoč¬
nosti njegovi, hvalite ga po
velikem veličastvu njegovem.

3. Hvalite ga s trombe gla¬
som; hvalite ga z brenkljami
in strunami.

4. Hvalite ga z bobnom in
piščaljo, hvalite ga z orgijami.

5. Hvalite ga s cimbali do¬
nečimi, hvalite ga se si stri.

6. Vsaka duša hvali naj Go¬
spoda! Aleluja!

Natisnil A. Holzhausen na Dunaji.

35 "

36 *

SVETA DEŽELA
za časa

NAŠEGA ZVELIČARJA

po merjenju zaklada
Palestine Exploralion Fund
izdal

Sir C .W.Wilson K.CJ3.F.Ri>.Capt.Coiuler RE.
in Rev ^ "VTV&igl it D.D.

Britansko in inozemsko
svetopisomako družbo.

TRACHOtfIT I S

■apatrida

Rimske milje.

LitliL Kraatz .Berlin