PROLETAREC JE D E A V $ k I LIS T ZA MISLEČE Čl FATELJE PROLETAREC Official Organ Yiipo»luv Ft*o krivdi finske vlade, katere Rusija več ne priznav* za vlado. Sicer pa je vprašanje finske zadeva samo Rusije in "no-Vc" (komunistične) finske vlade, s katero je Moskva pogodbo prijateljstva in sodelovanja *e sklenila. Vendar pa Rusija na tem zasedanju društva narodov ni bi-a l»rez zastopnika. Udeležil se Ka je neuradno s svojimi podočniki sovjetaki poslanik v 1'arizu Jakob Surič. Zastopnik Argentine je za-P>-etiI, da če liga Rusije kratko-m«lo ne izključi vsled njenega napada na Finsko, bo Argentina odstopila in z njo vred naj-},I'že tudi druge ameriške repu-'•like. kaiti rusko invazijo so že prej vse soglasno obsodile. Dne 14. decembra je bila Rusija izključena iz lige. Jakob Surič je zborovanje zapustil v naglici še pred glasovanjem. S tem je postala Rusija prva država, ki je bila izključena iz društva narodov. Ostale Iri agresivne sile so — kot že ' pojasnjeno, odstopile same v "protest proti grajam", ki so deževale nanje iz Geneve. Strah malih dežel Dežela se smatra izključeno iz iige le. ako glasujejo za izključitev vsi zastopniki v vrhovnem koncilu. Ako je le eden proti, je izključitev neveljavna. V sedanjem vrhovnem koncilu so Anglija, Francija. Bolivija. Jt žnoafriška Unija. E-gipi. Dominiška republika Belgija, Jugoslavija, Kitajska, Grčija Finska, in do te izključitve je bila v njemu Rusija ter še tri druge države ki na tem zborovanju niso bile zastopane. Za izključitev je glasovalo prvih sedem izmed gori omenjenih držav, dočim so se Finska, Kitajska, Grčija in Jugoslavija vzdržale glasovanja. Finska zato, ker je bila tožite-ljiCa, Kitajska, ker in Rusija zalaga z municijo, Grčija in Jugoslavija pa vsled bojazni pred Rusijo. Nobena teh deže» pa ni hotela glasovati proti izključitvi, ker bi s tem odobrile agresivnost. Posebno Kitajska je bila v neprijetnem položaju. Bila je poleg predavgustne Rusije najglasnejša v kampanji proti "agresorjem", ker trpi vsled japonske invazije, in bi morala vsled tega zdaj glasovati proti Rusiji, pa je vsled njene pomoči morala molčati. Jugoslavija, kateri preti agresivnost Italije in Nemčije, je istotako molčala, ker se zaveda. da posega proti Balkanu zdaj tudi stari ruski imperializem. Trepet pred mogotcem Tudi v zboru lige, v katerem je zastopanih 40 držav, niso vsi glasovali za ukor Rusiji. Glasovanja se niso udeležili zatopniki vseh treh baltiških državic (Estonske, Latve (Nadaljevanje na 5. strani.; "Mir ljudem..." ■ ampak samo en dan v letu Ob letošnjem "prazniku miru" je več sveta, zapletenega v vo?nc ke kdaj prej po pre »tanku prejšnjega svetovnega klanja. Klicam ki naredi so si leta 1918 obljubili živeti odsihmal v miru, kajti vojna aa odpravo vojne je bila zmagovito konča - na... Milijone ljudi se je zahvaljevalo Bogu za mir in se ra- dcvalo, kajti Božič, krščanski praznik miru in dobre volje, je leta 1918 spet dobil svojo staro veljavo. Ni trajalo dolgo. Kmalu je kadilo, ki se je dvigalo pred oUarji, spet nadomestilo kadilo iz topov in bomb iz vojnih letal. Milijoni sc bili znova pozvani k molitvam za mir, a bilo ga je čezdalje manj. Krščanske dežele so noč in dan braele v tekmi Priredbe in seje naših klubov Na Bržič v pondeljek 25. decembra priredi v Slovenskem delavskem domu v Collinwoo du zabavo klub št. 49 JSZ. V nedeljo 31. deccmbra priredi klub št. 1 v Chicagu v dvorani SNPJ Silvestrovo zabavo. V petek 22. decembra bo seja in zabava članstva in prijateljev kluba št. 1 JSZ v Chicagu. Vršila se bo v Slovenskem delavskem centru. Naznanilo o tem ima klubov tajnik Chas. Pcgorelec na 3. strani. Enako co v tej številki posebna naznanila o omenjenih dveh zabavah. za vlitje čimveč topov, v graditvi vojnih ladij in bombnih letal. Tudi "ntkrščanske" dežele niso zaos ajale. Tako je svet spet približne tam kakor je bil leta 1914. Krščanstvo s svojim kadilem, molitvami in blagoslovi ni ur pelo. Pokoj in radost ljudem mu je mogoče dati samo en dan v letu—epom in na tradicijo—tiha želja množic za mir. Božič... Verdai pa jc mir po svetu mogoč vse dni v letu. Hierar-hija, ki mu zažiga kadila na Božič, blagoslavlja na druge dneve v letu vzroke, ki ga onemogočajo. Mir človeštvu ne pride z neba. Pete, ki je prišlo na svet, da odreši grešno človeštvo s smrtjo na križu, ni uspelo s svojo žrtvijo. Sila odrešenja je v človeštvu samem. Kadar bo hotelo Ameriški družinski koledar dobil dober odziv Mnogi razpečevalci Ameriškega družinskega koledarja so poslali že drugo in nekateri tretje naročilo. Poročajo, da je čitaieljem vsebina zelo všeč in ga priporočajo vsem, ki ga še nimajo, da si naj ga naroče. V Prosveti je napisal oceno o njemu Louis Beniger in v Enakopravnosti Anton Sabec. Jbs. češarek sporoča iz Pitts-buTrha, da bo napisal oceno o tem letniku koledarja v slovenščini za glasilo HBZ "Zajedni-čar". Koledar je pohvalno omenil tudi milvvauški "Obzor". KONGRESNIKI V PRIPRAVLJANJU ZA UNIČENJE VSEH REGULACIJ, KI SO BILE SPREJETE DELAVSTVU V PRID ODBORNIKI NASPROTUJOČIH SI UNIJ POMAGAJO PRED KONGRESNIM ODBOROM DELODAJALCEM V ZAHTEVAH ZA ZMRCVARENJE VVAGNERJEVE POSTAVE mil, si be moralo to navdahnjen je samo dati in si samo ustva- riti odrešenje, v katerem ne bo treba nobene Kalvarij- več. -Tttt PRESOJANJE DOGODKOV DOMA 1\ PO I — V Jugoslaviji povzorčajo "komunisti" težke nemire. V izgredih v Zagrebu, v Beogradu, v Karlovcu in dne 17. dec. v Splitu je bilo več delavcev in dijakov ubitih, mnogo ranjenih in stotine aretiranih. Vlada je uvedla preiskavo, da dožene, kdo neti uporništvo. Zadaj ao agenti kominterne, ampak olje na ogenj jim jc draginja, ki je vsled nemškega pritiska udarila po žepih delavcev in kmetov. Posebno kruh se je silovito podražil, četudi prideljuje Jugoslavija žita v izobilju. NLRB ni nikomur ustregel. Ne delodajalcem, proti katerim je bil ustanovljen, ne uni-i jam AFL. in ne unijam CIO, kar je John L. Lewis v svoji izjavi dne 17. dec. še posebno poudaril. Tako se je izkazalo, da stvar, ki je bila ustanovljena edino z namenom koristiti delavstvu, ni zadovoljila nikogar, to pa radi tega, ker je delavstvo nesložno. Nemška vojna ladja "Admiral Graf Spee" je potopila ob atlantskem obrežju Južne A-merike kakih petdeset tisoč ton težv» angleških in francoskih tovornih ladij. Dne 17, decembra pa je potopila samo sebe. Angleži so jo nekaj dni pred o-menjenim datumom zalotili, jo "ranili", pa je bežala v pristan Montevidco v Uruguayju. Ko je morala spet ven, ali pa se prepustiti v zaseženje tej nevtralni deželi, je Hitler odločil, da naj se jo odpelje nekaj milj iz pristanišča in potopi. Okrog deset milijonov vrednosti je šlo s tem na dno. V bitki z Angleii pa jc bilo na nji ubitih 36 mornarjev in še več pa na angleški strani. Ampak človeški ma-terijal je laglje in veliko ceneje nadomestiti nego bojne ladje. Zato je za NenčHo izguba bojne ladje "Admiral Graf Spee" velik poraz. \ Ladja Indigirka, ki je bila (Nadaljevanje na 5. strani.) V Nemčiji smejo ljudje poslušati samo radio svoje vlade Nemška vlada je izdala u-kaz, da ne sme nihče v tretjem rajhu, na Češkem, Morav-akem in Poljskem poslušati radio sporedov in radiogovorov iz drugih držav. I)o 24. avgusta to leto je bilo Nemcem prepovedano poslušati radio sporede iz Rusije, zaradi sedanje vojne pa je vlada sklenila, da je za Nemce boljše, ako čujejo po radiu edino govore Hitlerjevih ministrov in sporede nemških radio postaj. Kazni za one, se pregreše proti temu ukazu, so jako stroge. Ubogi Nemci! Tako kulturni narod, pa jim vlada ne zaupa, da bi smeli poslušati še koga drugega kakor njo! Odbor kluba št. 28 JSZ Cleveland, Ohio. — Yf odbor kluba št. 28 JSZ so bili za leto 1940 izvoljeni sledeči: Joseph Lever, tajnik-blagajnik; Jos-W. Lever, ml., zapisnikar; Anton deležnik, organizator. Zastopnika Joseph I>ever in Anton deležnik. Seje našega kluba se vrše na domu s. Železnika na 8818 St. Catherine Ave. Klub je sklenil, da ostane tudi v Prosvetni matici. Medtem, ko se ameriško javnost spretno vara s propagando za in proti vojni, in z Diescvo kongresno komisijo za preiskovanje "neameriških aktivnosti", deluje čisto polagoma in s preračunano gotovostjo kongresna komisija, katere naloga je dognati, v koliko je škodil delavski zakon, pod upravo svojega odbora (National Labor Relations Board) ekonomskemu okrevanju te dežele in netil "industrialni mir". Pluvanje v lastno skledo Pred ta kongresni odbor (glej sliko na 2. strani) so bili pozvani delodajalci, ki so se pritoževali, kako krivičen je napram njim VVagnerjev delavski zakon, češ, da ščiti samo raketirje, ki jih protežira "nevv deal", nikoli pa ne upošteva koristi lastnikov, kadar se obravnava o spornih točkah v njegovem področju. Pomoč predstavnikov AFL Ker se je v teh pritožbah šlo največ zaradi unij CIO, so pred kongresno komisijo pozvali najprvo poleg zastopnikov kor-poracij predstavnike AFL. Pa so se kosali drug za drugim v dokazovanju, kako nepristranski da je bil NLRB napram njim. Med zasli&anci je bil predsednik unije Progresivnih rudarjev (Progressive Miners of America) Joe Ozanic, ki je j hlastno pomagal ugodno odgo-, varjati na vprašanja proti uniji United Mine Workers. Njegove izjave so sovražniki obeh pre-mogarskih unij spretno izrabljali za propagando proti uniji UMW, s stališča, da ko hitro bo uničena ta, bo tudi PM brez pomena. Namen zasliševanj Vsakdo, ki je bil pozvan pred to komisijo od AFL, je vedel, da je njegova naloga navajati obtežilno gradivo proti unijam CIO. Predvsem v slučajih, ko člani ene unije itrajka-jo proti članom nasprotne unije v eni in isti tovarni ali v rudniku. Ozanic najbolj zagrejsn Izmed vseh se je še najbolj znašal nad unijami CIO in delavskim posredovalnim odborom Joe Ozanic. Pravi, da mora kakih 80,000 premogarjev, ki so člani ali pa pristaši njegove Progresivni rudarske unije, plačevati asecment v U. M. VV\, dasi so po mišljenju proti nji (to namreč pomeni le proti Johnu L. Lovvisu). Kot predsednik svoje unije (PMA) in glavni nasprotnik UMVV je jamral, kako mora 80 tisoč premogarjev vsled sedanjega sistema v pogodbah med delodajalci in unijami plačevati ases-ment proti svoji volji Le w i so vi uniji in od enem izredne ases-mente v njegove politične namene. Napadi na volilni sklad Posebno še se je Ozanic zgražal proti "prisilnemu asesmen-tu" v agitacijske namene v volilnih bojih. Časopisje korpo-racii mu je njegova zgražanja pridno objavljalo, kakor tudi slične pritožbe drugih odbornikov unij, ki nasprotujejo CIO. Reakcionarni kro-gi republikanske in demokratske stranke so ob teh Ozanfcevih izjavah znova poudarjali, kako sramot-' no je, ker so bili člani UMW primorani v zadnji predsedniški volilni kampanji prispevati v agitacije za Roosevelta nad pol milijona dolarjev, pa če so se s tem strinjali ali ne. In ne le to! Ta denar so morale pre-mo?rarjem odtrgati od njihovega zaslužka družbe same, četudi jim je "nevv deal" smrtno sovražen. (Nadaljevanje na 5. strani.) Oportunizem, težkoče in surovost kominterne Po Zed. državah govorita na komunističnih shodih Earl Browder in Wm. Z. Foster, da pojasnita "miroljubno politiko" sovjetske vlade in zlokob-ne nakane Chamberlaina, Da-ladierja, predsednika Roosevelta, Morgana in socialistov proti nji. Komunisti jima ploskajo, drugi sipljejo medklic?, nasprotniki žvižgajo, pristaši "amerikanizma" pa iščejo pred dvoranami prilik za pretepe z Brovvderjevimi pristaši. Komunisti, ki so pred leti skušsli razbiti vsak, socialistični shod, imajo zdaj mno^okje s svojimi shodi enake neprilike. Težko je Browderju in njegovim pomagačem raztolmači-ti, kako je mogoče "miroljubni" politiki poslati armado v namenu, da šiloma vzame deželo, ki noče prostovoljno pod Moskvo. Komunistom je sicer vseeno, kajti oni so bili pripravljeni ploskati za zvezo Rusije z Anglijo, kakor zdaj ploskajo zvezi Stalina s Hitlerjem. Ampak drugih ljudi Brovvder i nikakor ne more prepričati, Četudi jim dokazuje, kako Roosevelt in Chaml>črlain grozita vreči ves svet v vojni požar in kujeta zarote za uničenje edine države, kjer delavci vladajo. Junaški odpor finske armade označujejo za belogardisti-|Čno, morilsko hando v flužbi VVall Streeta in Anglije. Roosevelt jim je postal iz "nevvdeal-erja" Morganov služabnik v korist "imperialistične vojne". Brovvder pravi, da ti ljudje ko- muniste sovražijo, ker so za brezposelne, za mir in za uki njen je vojne v Evropi. Foster je na shodu v New Vorku 12. decembra na vprašanje izjavil, da delavstvo v Ameriki zdaj nima v«** vzrok« bojkotirati nčmških izdelkov, kajti s tem bi pomagalo "imperialistični vojni". Isti Foster je še pred nekaj meseci trdil, dt je izdajalec vsakdo,, ki Hitlerju kakorkoli pomaga. Tu in v drugih deželah so komunisti obnovili svoje stare surove napade na socialiste. Signal jim je dala Moskva, od kjer po radiu sovjetski govorniki napadajo delavske stranke v Evropi za sluge "imperialistične vojne" in 'zaveznike" kapitalizma. Rn govornik je po radiu iz Moskve Še posebno napadel švedsko socialdemokra-tično stranko. Imenoval jo je za deklo "imperialističnih in kapitalističnih interesom" in ji nalučal kup drugih insuitov. Zanimivo je, da je švedske socialiste nekaj dni prej enako napadel HITLER in celo zahteval, da mora švedski vnanji minister socialdemokrat San-iler odstopiti, ako Švedska vlada hoče ostati z Nemčijo v prijateljskem razmerju ... In res. švedska vlada je bila na pritisk Berlina in Moskvi? reorganizirana. Prejšnjega v-nanje?a ministra je nasledil diugi, ki se ni kompromitiral z navduševanjem za neodvisnost Finske in z obsojanjem "agresorjev". Kako se v konfuziji pouriii o resniriV V Zed. državah nimamo cerz :rr, kakršrn je uveljavljena v Evropi, posebno v totalitarnih deželah. Svoboda tiska tu še zmerom velja. Vendar pa je povprečen čitatelj v konfuziji ob obilici nasprotujočih si novic, poročil in propagand, ki služijo namenom raznih dežel in različnim interese m. Komu naj verjame? Kako naj zapopade skoke diplomatov iz ene v drugo "mirovno" politiko? Ali je Rusija storila usodno napako, ker se je sporazumela s Hitlerjem? Ali je "ali ni izdala poljskega naroda tretjemu rajhu? Ali je njen napad na Finsko z njenega stališča upravičen, ali le nov imperialistični zločin, ki jih uganjajo mogotci nad malimi deželami in svojimi ter drugimi podjarmi jenimi narodi? Ali si je Josef Stalin s svojo novo strategijo nakopal na vrat združenje kapitalističnih sil za vejno proti Rusiji? Na ta in monga druga vprašanja odgovarja Proletarec od tedna do tedna s stališča resnice, človecanskih principov in stvarnosti. To priznajo vsi, ki so vestni čitatelji tega lista. Rudolf Kreč iz Wett Newtona, ki se je pred kratkim vrnil iz Evrope, piše: "Zelo sem tam čez pegrešal Proletarca. Poslali co za menoj nekaj številk zavitih v druge papirje. Dal sem jih prečitati tako liberalcem kot klerikalcem. Vsi so izjavili, da že po teh izvodih Proletarca lahko sedijo da je fino urejevan in njegova poročila ter krmentiranja dogodkov pravilna. Nekdo pa je izjavili "Skoda, ker taki časopisi niso tako razširjeni, da se bi Iju-d/c petem tudi ravnali po njih, pa ne bi imeli teh žalostnih razmer in vojne.' M PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. i KONGRESNA KOMISIJA, KI PREISKUJE WAGNERJEV DELAVSKI ZAKON |dom*Jni. "hin biijU!".*» » * « * da IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Ju|oilova>»k« Dcltvika Tiskovna Druiba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih draavah sa cel« leto $8.0«; ea pol >ta $1.76. za četrt leta <1.00. inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.______ PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugo^lav Workmer»'» Publlsking Co., Inc. Esfcabli>hed 190€ Editor.,................................-....................Fraak Zaitg. Business Manager.......................Charles Pogorelec. Asst. Editor and Asst. Business Manager......Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES? TInited States: One Year $3.00; »ix Morrths $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. 'n » ■■ ... i .i i - ———————. PltOLETAREC 2301 S. L a wn d a le Ave. Telephone: KOCKWELL 2864. i _ _. f ■ ■: ■: 1 . 1 ■ '■ 1 ■ - ■■■",■ 1 •" CHICAGO, ILL. Nevtralnost, socialisti in simpatije Ko je Hitler vzel Avstrijo, je ameriška javnost po nji prav malo žalovala. Ni bilo vzroka, kajti imela je pač sličen režim s kakršnim je bila nadomeščena, ko je prišla pod Berlin. In jezik obojih je nemški. Niti ameriški komunisti, ki so bili one dni zelo proti agresiji, niso protestirali. Veliko več moralne opore je dobila v liberalni javnosti Čehoslovaška, toda socialistična stranka ni vzlic Hitlerjevim pret-njam za nova osvajanja v ničemu»- popustila od svojega stališča, ki je za absolutno nevtralnost Zed. držav neglede koga napadejo agresivne sile, toliko časa, dokler nas puste v miru. I V deoati v Chicagu med Paulom Do ug lasom in Normanom Thomasom je prvi to stališče grajal posebno z ozirom na čehoslovaško, češ, da je krivično, ako jo meni nič tebi nič prepustimo usodi. Bila je vržena Hitlerju v malho, ker jo je svetovna javnost, skupno z demokratičnimi vladami, pustila na cedilu, dasi je s tem izginila ena najnaprednejših demokratičnih republik, kulturen češki narod pa bil pahnjen v preganjanje in bedo. Tudi ko je Hitler napadel Poljsko, je bilo v ameriški javnosti prav malo ogorčenja nad njim. Komunisti so bili zdaj že v spremenjeni liniji in pomagali nacijski in moskovski propagandi pisati zaničljivo in lažnjivo o Poljski. V ostali ameriški javnosti pa za Poljsko ni bilo kakih izrazitih simpatij, ker Poljaki niso kaj posebno priljubljeni, vrh tega je imela Poljska vlado, ki je bila brez navezanosti stvojega ljudstva in vsled svojega napolfašističnega nagnjenja brez zaslombe med demokratičnimi elementi po svetu. Vendar je dejstvo, da se je Čehom, kot Poljakom, zgodila nezaslišana krivica. Ko pa je bila napadena Finska, je postala pozorna vsa ameriška javnost. Mnogi ameriški socialisti so pc/pustili v zahtevah za nevtralnost in embargo in udarili po Stalinu z veliko večjo ognjevitostjo kot pa ko je Hitler zmrcvaril čehoslovaško. Vzrok je, da jih je veliko Skandinavskega pokolenja in kri ni voda. Drugi so to priložnost porabili za udarjanje po Stalinu in komunistih, dasi so bili prej sami med njimi in jim pomagali, ali pa podpirali njihovo taktiko v drugih organizacijah. Ampak režim v Kremlu se jim je zameril in to jim je dalo priliko Se bolj udariti jo njemu. Tretji so obsodili ta vpad iz istega stališča kakor so obsodili druge invazije totalitarnih sil. Prvi in drugi so zamerili češki ter židovski socialistični skupini, ker sta priporočili odpravo embarga iz ameriškega ne-vtralnostnega zakona in vodstvu soc. stranke izjavili, da ne soglašata z njegovo zahtevo za ohranitev embarga v nespremenjeni obliki. V uradnem tedniku stranke "Callu" so bili kritizirani vsled tega — prijateljsko sicer — a vendarle kritizirani. AmpaK v siučaju Finske je isti urednik istega "Calla" objavil apel v pomoč Finski, v katerem pravi, da naj socialistična stranka da finskemu ljudstvu več nego moralno podporo. Uporabi naj vso svojo organizirano silo, da dobe finski delavci in kmetje v svojem boju z ruskim imperializmom zadosti modernega orožja. Sila socialistične stranke v Zed. državah je za tako nalogo vsekakor več kot nezadostna. Ani:>ak to ni glavne. Važno je, da je urednik strankinega lista z. vzel v pogledu napada na Finsko drugačno stališče kot v napadih na droge dežele. Priporočilo čeških in židovskih socialistov, da naj se »prepoved prodajati ameriško municijo vojskujočim se deželam odpravi, je bilo v Callu kritizirano za nesocialistično in v protiskladu s stališčem soc. stranke. Zdaj je kritiziran tudi Callov urednik Gerry Allard zaradi svojega apela za oborožitev Fincev. Ampak čustva je izrazil in s tem priznal, da so drugačna kot pa je strankino uradno stališče. Urednik tednika Reading I^abor Advocate svetuje Allardu, da se naj socialisti v tej deželi rajše brigamo za boj z diktatorji v tej deželi in za tukajšnje probleme, ne »pa za pomoč tej ati oni deželi v vojni. Pravi tudi, da ne bo nič izdalo oborožiti še tako dobro mali finski narod proti tako kolosalni državi, kakor je Rusija. On je torej za vztrajanj« v taktiki izolacije, kar tudi ni pravilna socialistična metoda, vsaj ne, ako ae še šte-jemo ta del mednarodnega delavskega gibanja. Zelo ostro se o ruskem napadu na Finsko izraža v Callu Norman Thomas, toda on seveda ne apelira za intervencijo y prid napadene dežele, kakor je to storil Gerry Allard. Vendar pa je tudi iz njegovih izjav razvidno, da je njegova nagnjenost do Finske večja kakor je bila do češke. Stalinu pa je zalučll, da ga v njegovih brutalnih naskokih na Finsko ne prekašata niti Hitler ne Mussolini v njunih invazijah. Ampak so spet drugi, ki nimajo na škandinavske narode nikake navezanosti, Rusija pa jim je še vedno drŽava, ki razširja "delavski režim". V Proletarcu z dne 6. dec. piše Donald J. Lotrich o ruski invaziji na Finsko v opravičljivem smislu. Enako Ameringerjev "American Guardian" z dne 8. dec. In to mata edina med socialisti yi liberalci, ki skušajo opravičiti rusko politiko kolikor najboljše morejo, kajti gradiva v ta namen tudi njrtn ne manjka. Slučaj Finske, za katero se interesira v tej deželi precej več milijonov ljudi kakor se jih je za kako izmed prej napadenih dežel, dokazuje, da je tudi ameriška nevtralnost na papirju povsem nekaj drugega kakor pa v sentimentih javnojfti. Ako se ljudje za kako stvar posebno ne interesirajo, so za "ne- vsem zadovoljni. Državne oblasti Oklahome in Kansasa se s« zganile in uvedle preiskavo glede ondotnih zdravstvenih razmer. ★ Znanec čebelar se mi je pritoževal, da ae je oderiutvo zelo ugnezdilo tudi v čebelarski panogi. In kako ne? Saj še "čebele gredo rade na med" kako ne bi šli oderuhi? Poslal je namreč 26 funtov voska tvtdki se bomo prvi dan zadnjega tedna v Um letu vsi skupaj neprisilj^R^ zabavali, pa tudi kaj por^zpj-avlj*1'. če bo kogit volja. .S«(la>, a o je na naši fronti nastal pir, bo/zabava še toliko prijetnejša. X)b zaključku leta naj velja vsem — kakor pravi pesem — mir in dobra volja — zabava med veselimi. i/n[' Torej v pondeljek 25. dec. vodi pot v Sf)l> na Waterloo. Pričetek zabave je ob 7. zve- v lowo ki se peča s temj pko- čer. Za ples bo skrbel Frank dukti. Dobil ie zajij 1 dolar in Barbič mlajšiln rtjegovi fantjj, ;K>c. Za ekspress je plačal S2c, za lačne bo dobrin v izobilju, torej čisti dobiček znaša 54c, če pa se jih bOste navžili že d > Profitirali sta torej ekspresna Posebna kongresne komisije, ki ie aa preiakovanje poslovanja odbora aa delavsko nadeve (National Labor Relations Board), kateri upravlja ta-kosvani Wagner jev delavski aakon, jo ae dolgo na delu. dasi ne oddaja od sebe niti malo toliko hrupa kakor g* jo Dioeova komisija sa preiskovanje neameriikih aktivnosti. Od komisijo, katere člani se na gornji »liki. jo ve- te, kako ko sklepal kongres v svojem prihodnjem saaedaaju o usodi to postavo. Od love aa deeao so kon green »ki Abe Murdoclt (Utehi, Artbur D. Henly (Maisackusetts), predsednik komiaije Howard W. Smitk (Všegmie), Charles Hatleck (Indiana) in Harry N. Routaen (Okio). Trije so demokrati in dve republi-kar jo le potmenaka firma. družba in pa tvrdkk, ki c-glASa, da plačuje "najvišje cene" za vosek. ★ Družinskega koledarja snk) razpečali približno enako Število kot druga leta. Nekaj stalnih odjemalcev je v tem leto spet Izginilo po naravni poti; pa smo tu in tam dobili novega odjemalca, ki koledarja že več let ni naročal. Glede razpeča-vanja koledarja Po posamez-j nih naselbinah bom poročal več pozneje. "Revščina v tej deželi je res velika, saj ljudje nimajo kaj obleči", mi je rekel "pečlar", ko je zmajoč z glavo, parno motril sljko na 31. strani koledarja. — A. Shular. ma, ste lahko1 orez skrbi, da vam tO ne bo trefaa tr^ti žeje. Za klub št. 49 JSZ, ♦ ' J. F. Durn. Ivan Vuk-pisatelj in človek £ ™?sasa Ker se gre vsepovsod za nove rekorde, tudi vreme noče zaostajati. Tako je pri nas le- Aii že »mate vstopnico kluba št. 1 za zabavo na Silvestrov večer? Chicago. 111. — Ze od leta 7 nikomur izmed starokrai-jtu *op*t aktivno udejstvoval pri pro-______^____ _______ __ skih pisateljev si nisva dopiso- delu med delavstvom. Bil j*'tcšnja zima bolj podobna pe- 1^15 prireja klub št.JSZ vsa- vala že mnogo let tako prisrčno kakor z Ivanom Vukom. Prišel je v krog sotrudnikov Ameriškega družinskega koledarja in Proletarca kmalu za Cerkve-nikom, Seliškarjem in Klopči-čem. Zanimal se je za naše ljudi in liste v Ameriki in jih čital z užitkom. Lani sva ga z ženo meseca julija prvič videla in poslednjič 17. septembra istega leta, ko je prišel k vlaku z rožami v rokah. Segli smo si v roko brez mnogih b^sed. "Govorita rajše s svojci," je dejal, "mi pa se bomo lahko pomenili več pismeno, kakor doslej." Letos 12. novembra, dobro leto po najinem snidenju in slovesu, je umrl. Pisal mi je parkrat v minulem poletju, ko je poslal spise za v koledar. Lotila se ga je vodenica. Zelo je trpel, živel v pomanjkanju in dejal, da mu bomo silno ustregli, če mu moremo poslati ne-i kaj dolarjev za poslane spise predno izide koledar. Potreboval bi jih zelo, je omenil. Od avgusta dalje ni več pisal. Nedvomno je bil že omagal, pa tudi za znamke najbrže ni imei. Kajti na človeka v bedi vse pozabi. Ivana Vuxa sem v svojem potopisu v Proletarcu čitateljem že nekoliko predstavil, toda glavno poglavje o njemu pride, ko bom pisal o obiskih in o snidenjih s slovenskimi pisatelji v Ljubljani. Rečem naj le, da je pokojni Vuk napravil name vtis iskrenega, toda nesrečnega človeka, ki pa ni imel navado tarnati o svojih težavah. V Delavski Politiki z dne 18. novembra je A. T. njemu tole napisal: PISATELJ IVAN -VUK UMRL V nedeljo, dne 12. novembra je umrl v ljubljanski bolnici tudi delavstvu dobro znani pisatelj in kulturni delavec Ivan Vuk, ki je pred leti mnogo sodeloval sv delavskih založ-bah, revijah in listih. Usoda se je s njim kruto poigrala. trmVl v fcedV Rojen je bil Ivan Vuk 17. decembra 1K82 v Sovjaku pri Ljutomeru od kmečkih staršev, ki so ga po konfani ljudski šoU poslali v Maribor v kmetijsko iolo. V Mariboru je navezil stike s slovenskimi Intelektualci in je začel pošiljati dopise v rasne sjoven^ ske Hrte. Rad bl bil postal novinar, in je radi tega kmalu odicl v Ljubljane, kjer je sodeloval v različnih listih in napisal povesti ''Junaki svobode'' m "Zorislavo" za Društvo sv. Mohorja. Med vojno je bil v Galiciji ujet in je prebil tri leta v ruskem taborišču zn vojne ujetnike v Taftkentu. Po revoluciji je živel v Moskvi in aktivno sodeloval pri prosvetno organ isatorlč-nem delu. Po sedmih letih se je vrnil v domovino, s ženo Rusinjo, in se je nekaj let tajnik ielezniiarske orga- m|adi, kajti temperatura v de- decembra Silvestrovo nizacije in Strokovne komisije, ure- scjra d0 stopinj Saj oz*roTna n°vO»etno zabavo. Na- jeval je "yjed,njenega JeU zniča! ja" . uko . Wq 6q %d . . rpubliki SO se priljubile toli-j,,^ in "lMayca-, kar je pa, poleg rasnih Vremenski urad nravi da ko» da Jih P<'»eča v obilnem šte- i Coil,m - dru*ih dolžnoati, ki ai jih je naložil ^ V remen>kl UiaU pra\l, aa f» i— Coaemaugh presegalo njegove moči in je bil pri * r*kt>rd ** zadnjih «0 let. Mljen te funkcije odložiti. V teh le Tudi suša ima svoj rekord. n tih je mnogo sodeloval v vseh delav- Najstarejši farmarji ne pomni- >0™c tlKjl dne skih listih in publikacijah, tudi v na- jo toliko suhih vodnjakov in ,aVa" v dvorani SNPJ, 4em liatu je priobčil več uspelih repor- pomanjkanja Vode. V vzhod- ta± ir delavskega življenja, take. da nem deju Kansasa smo prete- g. tveraa po pravici prlrtevat. ,ned klo jesen ime,. parkrat po ne_ proletarske pisatelje. \ koledarjih K pšenica ska- "Oankarjev* družbe" so nam oht-- K8J flezJa- aa J« Princa *Ka TISKOVNI FOND PROLETARCA XXV. IZKAZ Milwaukee, W*s. jSicimenovana 30c. Aberdeee, Wa4i. Mn> Iskra 25c. Miami, Fla. JoHuph1 Jereb $1.2V Pursglove, W Va. Klub U. 228 JSZ *3; l.awrence Selak $1; John Oallon 50c; pd tWrf? Joe Zeleznik in Frank Pelan, »ku^aj $5.00. (Po*lal John Caailon.) >0 \ Chicago, III. Po $2} Joe Oblak (nabral med člani JSKJ) in Chas. Pogorele?; John Rayer $1; Kristina Turpin *i0c, skupaj $<5.60. Bridgeport, O. Dl.it. 13 SNPJ $1. Detroit, Mick. Jv>*qph K.iss $1 50. Cleveland. O. &lub st. 27 JSZ £50; Felix Strumbelj $5; M ildred Kres* $J in Neimenovan lOc, skupaj $56 10. (Poslala Louis Zoiko in Josephine Turk.> Big Horn, Wy«. Anton Podobnik njeni njegovi lepi prispevki, zlasti reportaže iz slovenskih industrijskih o lila, toda zgleda zelo revno. V zapadnem delu države pa, gla- bratov, mnogo njegovih črtic in pe- som poročil, je pšenično zrnje *mi vsebujejo revija "Svoboda", "Pod lipo" in bivti Zadružni koledaiji. Zelo kjer se bomo poslovili od starega leta in pozdravili novega v krogu naše številne družbe. V gornji dvorani bo igral Jrmmy Ruby in njegov orkester, v spodnjima naa znani ro- Bogatay.) jak J. Pucelj in njegovi godci. Pa. Po $5.00: Cune-muugh Valley federacija in št. 44 SNPJ, skupaj $10.00. Brllaire, O. Louis Pavlinich 50c.. Ciraid, O. John Kotun $1; po 50c: Johu Križa) in Anton Bogolin (Sha-ron); po 25c: Lomili Blažič, Anton Lapaina, John Peadir, Ix>uis Muster; Anion Nagode l6e; po lOc: John Ya-keljr m Paul Yurjevich; Anton Ro-rtan 5c, skupaj $3.40. (Poalal John živahne stike j* vsdrževal z isaeije-niškimi organizacijami v Ameriki in -poftttjal prispevke v "Prosveto", '♦Proletarca" in "AmeriAki družinski koledar". Pisal je tudi pod psevdom- Zaradi milega vremena ni mi Starogroski in Samojov. Kot knji- naročil za premog. Nihče se ge so izšle poleg njegovih gori omenjenih predvojnih povesti "Junaki svobode" in "Zorislava" v povojnih letih še "Pravljice iztoka". "Ha»eje-va repatica", zbirka globoko občtjte-nih socialnih slik in črtic )H>d skupnim naslovom "Zlato tele", ki jih je izdala "Cankarjeva družba" in potopis "Po valovih Donave Široke". Mnogo je prevajal tudi iz ruščine; med drugim so izšli v knjigah tile njegovi prevodi: Gorkega "Deveti januar", _ __ ______ Duhova "Sibirski punt"; NVvje.ova poskuse. T* ki j W niova "Knoinstiri-- ,. , . . ... Še vedno neskaljeno v zemlji.1 Zabava «« prtene ob 7. zve-^ čer. Na razpolago udeležencem . .. bodo razni karnivalski pred- al ajhni premogorovi. ki so . . . , . 7 T i: i men, da bo polnočno rajanje navadno pozimi bolje obrato- . . . . J J •. * * . * j . . tudi v tem oziru popolno. vali, delajo le po par dni na te- « .__. j-iia. 1 \ stopmce so 40c v predprodaji in 66c pri blagajni. Prihranite torej 25c. ako si jih kupite v naprej. Dobite jih pri članih in članicah kluba, pri Savanih, nemara zalagati s premogom, češ. morda pa bo ta zima brez mraza. Najbrže se motijo. "Zima in davkarija ne šeuka," mi je \časih rekla stara mati. Mclntjrre, Pa. Anton Modic 50c; po 2&c: Frank Vrbančič in Vincenc Vaksftich. skupaj J 1.00. ruŽbe namreč delavce, ki so se nalezli silokozeln nje posledic, tuberkuloze, enostavno pomečejo na cesto, zato ti ljudje ne spadajo več med njihove uposljence. Zelo "krščansko", kaj ne. Ker imajo veliko vojnih naročil za cink In svinec, delajo rpdniki s polno paro, kot že veliko let ne. Družbe pa žanjejo dobičke, saj so se cene teh produktov podvojile. Rudniki so znani za nezdrave in delavci sramotno nizko plačani. Imeli so kompanijsko unijo in predsednik je bil lastnik in delovodja rudnika. Ker se je Prireditev kluba št. 49 JSZ dne 25. dec. Cleveland, Okio. _ Obljubil sem, da bom še oglašal prihodnjo prireditev kluba št. 49 in ker obljuba dolg dela, evo me. Torej da ne pozabimo, plesna zabava našega kluba bo v pondeljek na božični dan 26. de- j cembra. Prične se ob 7. zvečer $4 10. (Poslal Joseph Lever.) Aliquippa. Pa. <$*o. Smrekar 70c. Star CHy. W. VA.' Virginia Selak 50c. Pituburgh, Pa. 4*Hon mater 30c. Roundup, Ma*tw .Maks Polšak $1.20 in Martin Mežnari$ 2&c skupaj $1 45. (Poslal Maks Polšak.) John«town. Pa. " Andre* Vidvich $1.20: po SOc: Fiank Tomshe, Frank Tunk. John Laagk . Neimenovan; po 25c: Frank Anton Pušel, Jacob Sustersich. Louis Amer, Joseph Zakšek, John iE^iTMjšek m Rudolf Chuchek; Jacob Kraševec 20c; po 15c: Joseph Liška, Msry Karlič in Arrton Medvešek; po lOc: Jacob B»'vc. Louis Kovšak. *Johtv ^olantz in Neimenovan, skupli(Poslal John l^angerholc.) ** "1 Waukogan, IU. Anton G os ar 25c. Arma, Kans. ^KlnJ* št. 21 JSZ $5: Marv Vidrich.) Skupaj v temnizkfcKT) $106.65. prejšnji izkaz $1.388.17, skupaj $1.474,-82. Tole riTThe gre V glavo t vtralnost". Ako pa se za koga navdušijo, ker jim je blizu, ali vsled česar že, pa hočejo, da bi šel ves svet z njimi. Vsak narod, ki se bori za svobodo pred napadalci, ali PA j pričelo gibanji iiT organhtii4- z domačimi tirani in izkoriščevalci, je vreden vse možne po- nje Urtjje ipod CIO, so družbe moči, ki bo v boju za svobodo kaj zalegla. To pa ni tako eno- poklicale AFL, da je vzela stavno kakor napisati apel za oborožitev finskih delavcev ali kompanijsko unijo pod svoje članek proti diktatorjem. okrilje. Delavci so večinoma št v spodnji dvorani Slovenskega 25c: pMul in Cfcas Vonra. delavskega doma na VVaterloo *kupaj $5'50- Anton Shular.) Rd.Ta dan je zelo prikladen za 1 Lio*deii, Pa. Po 25c: Mary Vidrich tako zabavo, da se ljudje po ^ Jv\r> &0c. (Poslsla svojih ožjih krogih, v. katerih prebijejo prejšnji večer, snidejo v večji družfii, se drug z drugim kaj pomenijo in šalijo ter plešejo. tTpam, da se bomo va-, bilu kluba št. 49 vsi odzvnfi in priSli na njegovo veseHco na božični dan 25. dec. zvečer. Vstopnice v predprodaji gredo precej dobro izpod rok (saj pri meni in mislim da enako pri drugih). Ako jih komu zmanjka, sodružica Anna Barbič jih ima še precej na rokah. Torej obrnite se po nadaljne kar k nji. Fantje in dekleta od soc. Zarje so nam obljubili, da se odzovejo vabilu t>9 odsotno, ker se jim je dopadJo, ko smo jim zadnji njihov koncert po-msgali tudi mi reklamirati in ga j>osetili. Torej sodrugi, sodružice od št. Ž7 in soc. Zarje, na svidenje v SDt) na Roži* ! Vemo tudi, da nas bodo po-setili sodrugi in prijatelji kluba št. 28 JSZ. BreV s. Levei ja naše prireditve seveda tudi ne smejo biti. Na vse naše občinstvo pa J čemu »e ljudje rajše krega-apeliramo, da naj pride tega jo g svojimi IjMfci nego i oni-dne v SDD med zavedne delav-1 mi, ki to jim ^dljivi? PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) "Prancelj, ako bosta šla kaj na Goriško, obišči Jernejev grob," mi je rekla nekega večera moja 72-letna mati. Sestra je izginila v stransko sobo in se vrnila s pismom vojaške komande, pod katero je služfl najin brat. PreČitala ga je jako čuteče in si brisala solze, mati pa je pritajeno ihtela. V pismu je bilo sporočeno, kako pogumen je bil Jernej, kako navdušeno se je boril proti sovražniku, pa se je enkrat v svoji drznosti preveč izpostavil in omahnil v kaverno, zadet od ao v razne kroglje v glavo. Bil je takoj mrtev. Izraz junaka na o-brazu si je ohranil tudi v smrti. Pri njemu so dobili masno knjižico in škapulir, kajti bil je vzoren mladenič. Slavna domovina in cesar sta ponosna na takega sina in naj vam bo to tudi vam v tolažbo. Tako nekako je sestavljeno tisto pismo. Sestri, ki ga je brala, je nekaj tednov pred mojim povrat-kom umrl mož invalid. Jakob Dolinar se je pisal. Ko je odšel r.a fronto, je bil njen zaročenec. V neki bitki mu je granata zdrobila nogo, da so mu jo morali pod členkom odrezati. Ko se je vrnil, so se mu posledice bolečin in vojne še zmerom po-« znale. Sestri se je smilil in rada bi ga vzela, a so ji branili. Pisala mi je za svet. Odgovoril sem ji tole: Neko dekle v Chicagu, Angležinja po rodu, je med svetovno vojno silila svojega fanta, da se naj vpiše prostovoljno v kanadsko armado. Zed. države takrat še niso bile v vojni. Fant se je branfl iti, ona pa, da ako ne gre, je ljubezni med njima, kar se nje tiče, konec. "Kaj pa, ako se vrnem iz vojne pohabljen, me boš še hotela?" "čakala te bom in moj boš, neglede kaj se ti dogodi." Štiri leta pozneje je dobila pismo, da se v dveh mesecih vrne iz bolnišnice v Angliji. Zdaj je zdrav, le posledic ne bo nikdar odpravi). Pripravila mu je stan in poskrbela vse potrebno za poroko. Fant, ki ga je uzrla pred sabo, pa ni bil več tisti, od katerega se je poslovila. Imel je popačen obraz, pokvarjeno nogo in roko. Pravi invalid. In ji je rekel: "No, vidiš? Kaj je bilo tega treba? Ali boš držala besedo?" Objela ga je in mu pripovedovala, kako ga je čakala, delala in hranila zase in zanj in tudi stan za oba je že preskrbljen in za poroko. Mladi invalid se je čudil, ko je videl, da misli ona zares in da mu izkazuje nele sočutje nego večjo ljubezen kot ob slovesu. Mislil je, da ji ob povratku s težkimi besedami pove, da je ona kriva njegove nesreče, ona pa se bo z gnjevom obrnila od pokveče-nega njegovega obraza in tedaj si on stori konec vpričo nje. Pa jo je gledal in hudo mu je bilo. Zvečer si je na skrivaj vzel življenje vseeno. Napisal ji je na listek, da ji je hvaležen, da pa bi bila irtev zanjo prevelika. Omenil sem ji še, da se to ne glasi kot resnica, nego povest, vendar so listi o tem poročali in mora že biti res. Sestra se je s svojim zaročencem Dolinarjem poročila še predno je dobila moje pismo. Okreval je in otvoril mizarsko delavnico, ki je postala znana daleč naokrog. Toda vojne posledice so pustile v njemu kali bolezni, da je začel čez nekaj let vidno hirati. Februarja 1938 je umrl. Domači so mi poslali slike pogreba in notice iz ljubljanskih listov, v katerih je bilo poročano, da Ljubljana že dolgo ni videla tolikšnega žalnega sprevoda. Sestra mi je ob moji vrnitvi skušala skriti svojo bol. A domači so mi rekli, naj jo na kak način opogumim, ker po smrti moža vsled tuge vidoma hira. Tudi njena otroka — Ego in MerČi — oba že v gimnaziji, sta tugovala. "Tako sva imela rada svojega dragega očka." je rekla mala. Sestra mi je kazala stroje v delavnici, ki so bili po njegovi smrti tihi kakor njegov grob. "Prodaj jih, da te ne bo Še to zmerom spominjalo nanj," sem ji svetoval. Ne bi verjel, kako zelo so bili ti ljudje navezani drug na drugega. Za zdravnike in zdravila so izdajali visoke vsote, in zdelo se mi je, ko so mi kazali stekleni-čice z zdravili, da 40 jih izrabljali v njihovi nesreči. Nekatere, Čisto majhne, so jih stale po $3 in več v naši veljavi. "Rekli smo zdravnikom, saj radi plačamo, samo ozdravite ga," mi je pripovedovala. Tako jim je Raztegnite božično radost preko celega leta! Naj PLIN izvrši 4 velika dela!! Darilo ze izboljšanje življenja — Trajna korist in veselje, katerega je lahko deležna cela družina. /. Plin za gretje vode Rrtiflkrbno, »talno postrežbo z vročo vodo si pridobite i avtomatičnim plinskim vodnim grelcem. Nikakega ča-kanja, nikake paftnje. Vedno pripravljena podnevu In ponoči za »to in eno uporabo. In z njo se tudi prihrani. 2. Plin za gretje hiše Sitnosti a "furnace" izginejo, kadar kurite s plinom. Nikakega premetavanja ali skrbi. Nikakega pepela za odnašanje — ničesar shranjevati. Thermostat obdrii snaino, zdravo toploto za vas — avtomatično. 3. Plin za refrigeraeijo Moderni, tihi plinski refi igerator obdrii živila sveža in varna za več dni — varuje zdravje — zagotovi tudi izredni prihranek. Daljši obstanek, ker ni nikakih premikajočih ac delov, da bi se obrabili. ^N. Plin za kuhanje To je nekaj za v»o družino! Moderna plinska peč prihrani čaa, kurivo in živila — zagotovi hitrejie. boljše rezultate pri kuhi in |wki. Lahko za čistiti, lahko za uporabljati — krasni in prikupni novi vzorci! Za popoln« informacij« o plinski opr«mi m hi.no ffratj«, r*frig«ra«ij*, gretj« rm4m in kuhanj« rpraiajl« ■▼•}•«• Moster plumberja, kontroktorjo za gretje, trgovca s plinskimi potrebščinami ali Public Service Com-pony of Northern Illinois vzela njegova precej dolgotrajna bolezen tudi prihranke. Na vse to sem pomislil, ko je nehala čitati pismo o bratu, ki je padel nekje pri Gorici. "Dobrih 16 let je bilo Jerneju, ko so ga vzeli," je rekla mati. "Tako zelo smo ga radi imeli... Ti se ga ne spominjaš dosti. Ko si odšel v Ameriko, mu je bilo šele sedem let." Gledal sem pismo v sestrini roki in ga ji vzel. Poznalo se mu je, da so ga že mnogokrat odprli in brali. Ampak mene je tista vsebina jezila. "Mislim, da so takole pismo dobili starši vseh ubitih sinov. Govore vam o živi veri, o mašni knjižici in škapulirju, pozabljajo pa na božjo zapoved 4ne ubijaj'! Mnogo let je že tega, kar je padel, a vam je še zmerom hudo. To razumem. Ne razumem pa, čemu ne vidite v tem pismu isto kot jaz. Mar ni pisano v njemu, da je bil Jernej pogumen? Poslan je bil na bojišče, da ubija. Verjetno je, da so tudi njegove kroglje in granate koga zadele, pa je italijanska vojaška komanda poslala starišem slična pisma, kakor je tole. Nikakor ne odobravam takega krščanstva, ker je hinavsko." Mati se je nehala solziti in mi zagotavljala, da ji je hudo, ker se ljudje more, a pomagati ne more. Sestra, ki ni bila vajena takih besed, me je nekaj trenotkov gledala vsa osupla, nato pa Žalostno rekla, da oni pač vedo, kaj pomeni ubijanje in kaj vojna, ker so trpeli radi nje. Rane, ki jim jih je dala, jih ne bodo nikdar nehale boleti. Mala dijaka, moja nečaka Ego in Merči, sta tudi začudi no zrla v svojega strička iz A-merike. Dokler je njun oče še živel in imel v delavnici pomočnike, stačula marsikaj, kar so po cerkvenih in državnih nazorih prevratne ideje, ampak tisto pismo smatrata za svetinjo. Strička Jerneja sicer nista poznala, toda iz tega, kar jima pripovedujeti o njemu stara mama in njuna mamica, je bil dober in ga spoštujeta. Naposled smo se le domenili, da jaz obsojam one na vrhu, ki pošiljajo delavske in kmečke sinove ubijati drug drugega, dasi si niso nikoli storili nič žalega in se niti poznali niso. "Da le ne bi bilo nikoli več vojne," je vzdihnila mati. Angele tega večera ni bilo z menoj. Ko sem ji pravil o tem dogodku, se je hudovala. "Mar si mislil, da si na shodu, ali da pišeš članek v Proletarca! Oni so vsled vojne veliko izgubili in poznajo njeno gorje," me je karala. "Kaj bi jim ti pravil o nji!" Dama v zlatem krilu, vredno $15,000 H. H. N«wob, m«h«r«j«h v Parna-ptatjv, Indija, • katerem pravijo, da j« najbogatejši človek na if«U, j« •eni Lary ja Adlerja naročil krilo slkan« is zlatih niti. vr«dno $15.000. Larrjr Adler, ki jo umetnik na orgljt-co, jo igral temo indijskemu multi-milijonarju in mu s par primarni taka ustregel, do j« naklonil igralčevi ioni omenjeni dar, V Pamapurju po jo veliko šonsk, ki so io aa cunje v stiski in ki dostikrat nimajo čoaa jos ti. 'premaganci tt Ko smo hodili po kavernah in predorih bivše soške fronte in ogledovali spomenike, obeliske, plošče, vsekane v kamen, napise in tu In tam mal muzej z zanimivostmi iz tiste vojne, sem se spomnil, da sem v ti-ftem pomenku z materjo in ?e-ftro pozabil zapisati ime kraja, kjer je padel, oziroma prostor, kjer je moj brat pokopan. Pokopališč avstrijskih in ogrskih vojakov je tod mnogo. Tisoče in tisoče jih leži tu. Zemljo zanje so morali iskati, kajti na gričih, kjer jih je največ padlo, je le kamenje in jako malo prsti vmes. Dočim so kosti italijanskih vojakov večinoma izkopali in jih vložili v žarah v skupno grobnico iz marmorja in granita, so grobišča padlih vojakov avstro-ogrske armade pozabljena, kajti oni so "tujci" na tej zemlji, v šolskih knjigah v Italiji pa označevani za sovražnike, ki jih je porazi-a slavna italijanska armada in osvobodila ta lepi kos Julijske krajine izpod tuje tiranske vlade . Mnogo grobišč, kjer trohne kosti "sovražnih" vojakov, sva videla. Vsa so zapuščena, večinoma ograjena z žico in na nekaterih je ravno dozorevala koruza ... Na enem teh, pod dozoreva jočo koruzo, trohni moj brat. Mar mi nismo bratje tudi drugi pod temi njivicami! Države, za katero so se borili, ni več in nikogar ni, ki jim bi oskrboval grobišča v spomin na njihovo borbo, kajti mnogi izmed njih so tam res branili svojo zemljo ... Vojno pokopališče v Bohinju ie sicer maj-hno, toda oskrbovano, in tudi vojna grobišča pri 8v. Križu v Ljubljani ne delajo kaj poaeb- ne razlike med in zmagovalci. Na tej fronti pa so zgradili Italijani za svoje vojne žrtve na Mussolinijev ukaz veliko impresivno pokopališče, ki bo navduševalo še pozne rodove, kako junaško se j* borila armada italijanskega kralja, od katere je kakih lOO.O^O trupel tu pokopanih, in premagala veliko močnejšega sovražnika ... Ko sem vpraševal, ali bodo na grobišča avstro-ogrskih vojakov kar tako pozabili in jih prepustili kmetom tudi še za kaj drugega kakor za pridelovanje koruze, so mi novedall, da določa načrt italijanske vlade vse prekopati, pobrati njihove kosti (med katerimi so marsikje pomešane tudi kosti italijanskih vojakov) in jih pokopati v skupen grob & primernim napisom. T Na Kalvariji (Monte Calva-rio) je spomenik italijanskim prostovoljcem, ki so za osvoboditev "Italije iridente" padli na tem kraju. Na obelisku so imena padlih in napis "Non lacri-me chiedono gli Eroi, ma qui chiamano i viventi a imparare come ai ami la ?atria" (Junaki ne vprašajo za solze — oni kličejo živim ljubiti svojo domovino.) Blizu tu je spomenik tudi italijanskim prostovoljcem iz Tridenta (Trentino). San^ Gabriele, Monte San Marco, Monte San Michele, Monte Sabotino (kakor se imenujejo sedaj) in mnogi drugi kraji po Goriškem so polni na-vdusujočih italijanskih spomenikov, ki pripovedujejo o junaštvu italijanske armade. Enako jih je v Gorici. Tudi kraji bivše Notranjske, ki so zdaj pod Italijo, niso brez njih. Na griču št. 3 blizu St. Mihaela so vklesane v kamen sledeče besede: "Su queste cime, Italiani e Un-gheresi, combattendo da prodi, si affratellarono nella morte." ' Po naše bi to pomenilo: "Na teh višinah se bratijo v smrti po svoji junaški borbi Italijani in Madžari." Napisano je, da je izrekel te besede knez d'Ao-sta, ki je takrat poveljeval tre- j tji italijanski armadi, ki se je borila z našimi fanti, Dalma-! tinci in Madžari po teh hribih. | Nova generacija Italijanov je vsled šolske zgodovine res uverjena, da je Italija odločila zmago v prid zaveznikov in razbila Avstro-Ogrsko. Toda če se ne bi pridružile zavezniškim silam Zedinjene države, bi bili spomeniki v teh krajih in še daleč dalj v Julijsko Be- nečijo bržkone drugačni. Ampak dejstva to ne spremeni. Italija je bila ena izmed zmagovalk in dokaz temu niso toliko spomeniki po Krasu, pač pa vsa Primorska, precejšen del Kranjske, nekaj Koroške, južna Tirolska, Zader, Reka in še marsikaka druga pridobitev Rima. Slovenskih krajevnih imen po Primorskem ni več. Ljudje jih imajo sicer še v rabi, toda italijanska pošta jih od postanka fašizma sem več ne pozna. Slovenske označbe krajev so zdaj popolnoma spremenjena v italijanščino, ali pa le poitali-jančena. Vipava na primer je Vipacco, Solkan je Salcano, Senožeče so postale Senosecchia, Ajdovščina je Aidussina, Kobarid je Caporetto; dailje vidiš namesto prejšnjih označb San Pietro, Opicina, Aurissina, Bar sovizza, Ribenizza, M. Nevoso, Santa Lucia d'Isonzo, Selva di Tarnova in tako dalje. Kjer se jim zdi ime kake vasi vzlic pre-membi premalo italijansko, ji dajo drugega. V Gorici vabijo turiste tudi na italijansko stran Triglava. Imenujejo ga Monte Tricorno. Včasi je bil ta skoro 10,000 čevljev visok očanec Triglav sma-tran za prvaka slovenskih gora. Zdaj si ga mora Jugoslavija deliti z Italijo. (Dalje prihodnjič.) Vidrich o tem in onem iz Johnstowna, Pa, "Kaj je vzrk, da se v listih tako poredkoma oglašaš, posebno sedaj v lovski sezoni? Saj je med našimi lovci najti mnogo mičnih dovtipov in hu-morističnih dogodkov, ki bi jih bilo vredno napisati." Tako me je karal prijatelj, ko mi je prinesel na dom velik kos srnjaka, ki ga je podrl na tla. "Oemu naj ti razlagam mojo letargijo? Saj veš: skrbi so. Sin mi boleha že mnogo let. Star je 20 let in še nikjer ni vidika, da se mu vrne zdravje, katerega mu vsi toliko želimo. Bolezni v družini na vse njene člane silno vplivajo, zlasti na starše, ker jim povzročajo bol, ki umevno škoduje njih zdravju in jim kvari razpoloženje v aktivnostih in do zabav med ljudmi. Letošnji lov na srnjake je bil nekako srednje vrste. Lani je bilo dovoljeno streljati tudi samice, zato je bil plen večji. Vendar so se naši lovci kot Zakšek, Fiket, Kapler, Bizjak in mnogi drugi s količino tudi to jesen postavili. Domov so privlekli velike rogače, da je bilo tega žlahtnega mesa pri nas na koše, česar tam na osrednjem zapadu in posebno o-krog Chicaga nimate, čikažani imajo sicer ogromno mesto, v katerem se človek lahko izgu bi, pri nas pa imamo Alleghe-nyjsko pogorje, na gosto zaraščeno z drevjem, v katerem se je tudi izgubil že marsikak lovec. Ob nastopu noči je moral obstati in čakati dne, da si je našel izhod. Med našimi tukajšnjimi ro jaki je bila gojitev lovskega športa najbolj razvita v naselbini Krayn. Da-li imajo tam zanj še toliko zanimanja, mi ni znano. Vidim pa, da je dobil ta šport večji zamah v Bon Airju. Ko so povabljali goste na svoj banket lovskega kfuba, je bilo očitno, da stari "jagrovski" duh med njimi Še zmerom živi. Imajo svoj društveni dom, ki je na pravem kraju in kot nalašč za take prireditve. Lovski banket na Bon Airju pomeni, da je to, za kar ga označuje ime, tudi v resnici. « V Johnstownu nastopi 1. januarja župansko službo novoizvoljeni župan Conway, ki je novembra t. 1. na demokratskem tiketu ugnal republikanca Daniela Shieldsa/ Slednji je nam županoval 4 leta. "Proslavil" »e je posebno v času velikega jeklarskega štrajka v boju proti uniji jeklarskih delavcev. Dolžili so ga, da je to poče! vsled vsot, ki mu jih je poklanjala kompanija. A dokazali mu jih niso. Ljudje pa so zaradi njegovih dejanj vendarle sumili, da je resnim v govoricah. ki so se širile o njemu. To afero je preiskoval skoro tri tedne tudi senatni odsek pod vodstvom senatorja l*aFolletta, ki je dognal marsikako kršenje civilnih svobodščin nosebno napram članom unije jeklarskih delavcev CIO. Ko je človek o vsem tem čital, se je moral čuditi, kako je tak politik sploh mogel ostati na svojem sto le u. V prošli volilni kampanji tukajšnja jeklarska korporacija nI štedila z denarjem, niti ne trgovska komora. S tako silo se lahko pritegne nase trdi cerkve, v katerih pridigarji ponavadi pravijo, mi smo z vami, a varujte se, kruh je boljši nego gola cesta. Nič ni pomagalo, da so si ljubljenci korporacij pomagali tudi na ballot pod imenom socialistične stranke in n* prohi-bicionisUčni, dasi je tul eden izmed teh svoječaano kršilec prohibicije toliko, da je moral presedeti v zvezni ječi par let. Ljudstvo je njihove pasti razumelo in izvolilo druge na njihovo mesto. Tukajšnji aktivni socialisti so storili v kampa-panji svojo dolžnost s pojasnjevanjem, da vsiljenci na socialističnem tiketu niso socialistični kandidati. Novi župan je star šele 42 let. Ljudstvo, ki mu je mandat poverilo vzlic mogočni opoziciji, ga smatra za poštenjaka, kajti z dosedanjimi, kot so bili Cauffiel (najboljše pivo v času prohibicije), Eddy McKoesky (povabil v Johnstown karavano veteranov, jih poljubljal in nato okrcal), Shieldes Bro\vn itd. Nevv York City s svojim Jim VValkerjem niti Chicago s svojim Thompsonom nima nič v primeri z našimi bivšimi župani v Janezovemu mestu. Družinskega koledarja za 1940 smo razpečali že precej^ šnje število izvodov. Je res mnogo dobrega gradiva v njemu. Ljudje se pohvalno izražajo o zgodovinskih podatkih, o opisu Mehike, ki ga je priredil Joško Oven, o Molekovemu o-pisu prvega slovenskega podpornega društva v tej deželi in o drugih opisih iz naše zgodovine. katerih se mnogi stari naseljenci dobro spominjajo. Andrew Vidrich. Na božični dan se pomenimo Cleveland, O. — O collin-vvoodski slovenski naselbini radi trdimo, da je vneta za delavske napredne stvari in organizacije. Ta trditev je v mnogih ozirih resnična. Kadar koli je potrebno priskočiti na pomoč tej ali oni napredni delavski akciji, collinvvoodski Slovenci so zraven. Škoda je, ker te napredne sile niso koncentrirane v krogu, kjer bi lahko skupno delovale za napredek naselbine in za splošen delavski pokret. Baš sedaj nameravamo oživeti collinvvoodski socialistični klub, kajti napredna collin-vvoodska naselbina bi morala imeti najmočnejši klub JSZ, kateri bi lahko dajal direktive v vseh delavskih problemih. Klub bo imel veselico na božični dan, to je na 25. decembra, v Delavskem domu na VVaterloo Rd. Pridite, na prireditvi se bomo zabavali, pa tudi pomenili, kako poživeti klub, da bo bolj uspešno deloval na delavskem polju. Za ples bo igral znani Barbi-čev orkester. Prav gotov sem, Članstvu kluba štT 1 Je S« Z« V petek večer, 22. decembra se bo vršila glavna letna seja kluba št. 1 JSZ, na kateri bomo volili odbore za pruiod-nje leto. Vse, kateri še niste poravnali za vstopnice zadnjih dveh priredb, prosim, da to storite na tej seji, ravno tako proaim tudi vae one, ki ste zaostali a članarino, da isto poravnate na tej aeji. želel bi, da gremo v drugo leto 100% dobroatoječi, pro-ati vaeh obveznosti napram klubu v tem letu. Kot je bilo že naznanjeno, bomo po končanem dnevnem redu imeli tudi domačo zabavo. Vaa poatrežba (pijača i n jedača) bo proata. Udeležite ae vai do zadnjega te aeje, ki naj bo nekakšne bo žičnica s« članstvo kluba št. 1 in njegove mnogo-brojne prijatelje ter somišljenike ki nam pomagajo pri naših priredbah, bodiai a prodajo vatopnic ali kakorkoli. Vai ate vabljeni, da ae petkove aeje gotovo udeležite. Tudi zavrteli ae bomo lahko "en mal", ker bomo imeli takega muzikanta, ki vaakega podvigne a avojimi ubranimi valčki, pa če ae še tako kialo drži. Torej, aodrugi in aodružice ter aomialjeniki, na avidenje v petek večer 22. dec. v Slovenskem delavakem centru. CHAS. POGORELEC, tajnik. da se bodo veselice v velikem številu udeležili tudi naši sodrugi od kluba št. 27. Milan Medvešek. Na Maxwellu v Chicagu semenj vsak dan, na katerem se drenja tisoče ljudi Maxwell Street v Chicagu med ulicama Canal in Halsted je "ghetto market". V par blokov dolžine je tu polno branja-rij od ene strani ceste do druge. Vmes na vsaki strani je toliko prostora, da se lahko premika voz in ljudje. Na tem semnju, kje" je gnjeca posebno ob nedeljah, se dobi vse — od jestvin pa do nakita. Kupite lahko novo ali pa že rabljeno blago. Tu se mešetari za malenkosti kot da se gre za sto-take. Trg je bil do nedavna silno nesanitaren. Vso krama-rijo na njemu lastujejo Židje, ki so te vrste sejmarstvo prinesli sem iz Poljske in drugih sličnih zaostalih krajev. V poletju 1939 se je čikaška mestna uprava odločila za sanitarne naprave na Maxwellu in izdala naredbe, po katerih se morajo prodajalci ravnati, ako nočejo izgubiti dovoljenja za stojnico. Zelo astra je med branjevci borba za prostor. Podkupnine pomagajo tudi v tem oziru. Ali ni to čudno? Služba predsednika Zed. držav je tako težka, da je na podlagi tradicije nihče ne bi smel izvrševati več kot dva termina, toda kandidatov za to čast pa je toliko, da se človek čudi, koliko ljudi se je pripravljenih žrtvovati za to najumomejše delo. Ameriški Družinski Koledar za leto I5MO vsebuje 11 povestnih spisov in črtic, 3 spise iz zgodovine naših organizacij in naselbin, potopis o Mehiki, 9 razprav, člankov in opisov, 11 informativnih spisov, koledarske podatke, pesmi, okrog 70 slik in drobiž. Obsega 224 strani in je vezan v platno. Stane 75c, kar je za slovensko knjigo r takem obsegu in » tako bogato vsebino izredno malo. Razpošilja ga knjigarna "PROLETARCA", 2.101 S. Lawndale Ave., Chicago, IIL KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Hrvati, ki pomagajo Radni-čkom Glasniku neglede v kakšno smer krene, so razdali med Slovenci v Clevelandu (in med ljudstvo drugih narodov) že nešteto letakov v obrambo ruskega vpada na Finsko, in proti Rooseveltu (katerega so do meseca avgusta poveličevali v deveto neboK Najbolj so zoper Anglijo in Francijo, ki sta zdaj v komunističnem leksikonu spet "imperialistični". Do 24. avgusta je bila po navodilu ko-minterne Nemčija "imperialistična". Hrvatski delavci bi lahko svoj čas in denar vsekakor porabili v boljše namene. "Finski banditi" požigajo in more svoje lastne ljudi na begu pred rdečo armado, ki jo finsko ljudstvo navdušeno pozdravlja." In tako dalje. Ako citate komunistične liste v A-meriki, in jim verjamete, se vam bi ježili lasje, ko bi uvideli, kako krvoločni so Finci, in bi se ob enem zjokali ga-notja, ko bi čitali. kako dobre in blage so ruske čete na pohodu v finsko republiko. American Guardian je v svoji božični kampanji sklad $13,000, a posrečilo te mu je dobiti vanj le blizu $ 000. V božičnem apelu na čfc-tatelje je pisal, da vodi enak boj kakori?a je vodil Krist, čigar rojstvo se praznuje na Božič. Naročnikov ima 44.400. Izjavlja, da je v 9 letih, kar izhaja, napravil skupno $68,000 izgube. To je mnogo in skoro nevrjetno. ♦ Bitka v Clevelandu med katoliškimi prvaki dobi na božične praznike premirje, potem pa bo še nekoliko prask in suš-Ijanja. Končno se bodo pobotali, kakor je običaj, kadar »e vojne vsi naveličajo, ali pa eden ali drugi omaga v nji. Nekateri na primer *e hudujejo, ker je moral Anton Grdina zagovor svojega katoliškega prepričanja v katoliški Am. Domovini plačati, urednik Debe-vec pa odgovarja, da ga je Grdina poslal in naročil v obliki oglasa. In spet pravijo Grdino-vi, da je bil to edini način, ker bi drugače sploh ne dobil besede. Miketičev preklic v Napreju je ie zmerom jezuitsko zavijanje, ker ne bi rad s kostmi vred požrl svojih laži. Agresivne dežele so vse enake. Nemčija je udarila po Čehih, ker so ji bili nevarni, pa se je pred njimi morala zavarovati. Tudi Poljska je Nemčijo * napadla" in se je morala braniti pred njo. Enako je bila Italija prisiljena braniti se napada Etiopije daleč v Afriki. Japonci so se morali braniti pred Kitajci, pa so jim v svojo varnost vzeli velik del kitajskega ozemlja. Tudi komunistična propaganda trdi, da se Rusija samo brani pred Finsko, ki jo je napadla. V Clevelandu izhaja šest slovenskih listov in dve reviji. "Naprejevi" pokrovitelji v Pittsburghu so uvideli, da v njihovem centru in v zapadni Penni ne dobe zaslombe, pa so ga priporočili v milost in nemilost Clevelandu, kjer ima po njihovem zatrdilu že zdaj največ naročnikov in podpore. Kar pomeni, da je bil "Naprej" že zdaj v bistvu collinwoodski okalni list, kjer si bo poiskal udi svoj urad. To selitev bodo izvršili februarja in drugovi o-krog Radničkog Glasnika bodo s tem to breme vrgli na rame svojim pristašem v metropoli. Tudi protifašistično geslo, s katerim je "Naprej" po paktu med Kremlom in naciji še nekaj tednov slepomišil, je docela zavrgel. J. M. Trunk en dan kar puhti navdušenega panslavizma in rusoiilstva, drugi dan pa vstane z napačno nogo in se razjoka nad Slovani. Ali bodo Jugoslavijo razrva-rile njene notranje sile s pomočjo vnanjih intrig? Izgleda tako. Hrvati in Srbi so si še v laseh, zdaj še Hrvati s Slovenci, za službe se kregajo in še za sto drugih stvari, med narodom pa slepomišijo agenti Hitlerja, kominterne in Italije. Narod ie neuk in pokuša vse rajše kot Avtomatično ... hitro... čltfo. . . ekonomično! • Za najradostnejši Božič ponudite materi udobnost električnega kuhanja. Opravi ga hitro, čisto in brezskrbno, poleg tega pa ji prihrani ure časa, ki ga bo lahko porabila za druge stvari. Jedila pa bodo boljša in okus-nejša za vso družino, ker kuhanje ohrani v*4 naravne snovi jedil, EUktriln« štedilnike imajo v salogi »»• trgovine elek- trikalij, icltininik«, modne trgovina in Commonwesltb EdUon družba. KUHAJTE Z ELEKTRIKO kaj takega kar bi bilo njemu v korist. "Vesel Božič!" Ampak ne za one, ki so že leta v brezposelnosti in se bore za relif. Sovjetska Unija se je v času barbarske italijanske invazije v Etiopijo ljuto zgražala. Njen komisar vnanjih zadev Maksim Litvinov je v društvu narodov govoril proti Mussoliniju ostrejše kot kdorkoli drugi. Zdaj Italija tisto zgražanje vrača s svojo propagando oroti ruskemu barbarizmu na Finskem. "Cez sedem let vse |>rav pride." "Nenapadalni pakt" med Rusijo in Nemčijo je več nego običajni pakt s tako označbo. V resnici ta pakt med njima pomeni zvezo. Ko smo po 23. avgustu to zapisali, mnogi niso verjeli. Danes je jasno, da je zveza med njima za bodoče namen« še večja, nego jo sedaj očitujeti. Boj komunistov proti hitlerizmu in nacijev proti komunizmu je bil le pesek v oči komunistom, pristašem demokracije in nacijem. Toda nič se ne ve, kdo bo spet jutri koga izdal ali potegnil. Alderman Koziol v North Chicagu je s svojo obstrukcijo v mestnem svetu (tu imenujejo tako •nasprotovanje "filibus-ter") dokazal, da je sposoben tudi za kongres. Bori se že dolgo za ustanovitev občinske e-lektrarne. Na poslednji seji je po 15 urah govora in medkli-cov bitko zgubil. Leta 1938 je bila RFC mestu pripravljena posoditi v ta namen $395,000, a večina je bila mnenja, da je sedanji način zanesljivejši in cenejši. Koziol je dokazoval nasprotno, pa ni pomagalo. Slovaški renegat in izdajalec republike monsignor dr. Joseph Tiso, ki je "glavar" neodvisne Slovaške pod Hitlerjevo zaščito, je šel v prvi polovici decembra v Moskvo. O čem je konferiral v Kremlu, ni hotel pojasniti, ve pa to prav gotovo Hitler. Debata o vojni, ki sta jo imela v Chicagu Norman Thomas in republikanski kongresnik Hamilton Fish. ni nič kaj poučna, ker sta oba odločno proti zapletu Amerike v vojno. Razlikujeta se le v namenih. Thomas je proti vojni radi vojne same in demokracije, Fish pa zato, ker so v vladi v \Vashing-tonu demokrati in vsled naklonjenosti do ilitlerja. Izrazil jo je, ko je bil v Berlinu na obisku in s svojim "mirovnim načrtom" na medparlamentarni konferenci na Norvežkem. Dtcneove p«torke v Ontariu. Kanada, so dobile cele koše božičnih daril iz vseh krajev Severne Amerike, iz Anglije in tudi od drugod. Dasi so šele 4 in pol leta stare, imajo Že nad pol milijona dolarjev v gotovini in oskrbo ter nego kakor bi noben princ ne mogel imeti boljše. In zdaj pa spet toliko daril! če si bogat, jih dobiš v izobilju. Ako si revež, ti še relif neradi dajo, najbednejšim pa o Božiču košaro potrebščin, ki jim jih kupijo dobri ljudje. Angleik i parlament še zboruje, dasi traja vojna že blizu štiri mesece. V Nemčiji in Rusiji opravi svoje delo v enem dnevu, all če se diktatorju mudi, v dveh urah. TEŽAVE APLIKANTOV ZA DRŽAVLJANSTVO Z aplikanti sa ameriško državljanstvo so oblasti tedaj veliko bolj tančno kot pa pred prejšnjo svetovno vojno. Varok jo. kar ameriška javnost v splošnem smatra, da ja ie domačega prebivalstva sadosti, in pa kar ja posebno proalik ssiuj let prosilcev ia državljanstvo jako veliko. Mnogi, med njimi tudi precej Slovencev, je imelo sitnosti. Na gornji sliki drugi od leve jo bivai nemški mornar 38-letni Erick Ris. Zveana oblast je dognala, da je v aplikaciji aa državljanstvo »amolcal, da je bil ie kaznovan. Posveti m ga ▼ San Francisco na saslišaaje, kajti • svojim prestopkom so jo podvrgel deportaciji. Pojasnil je, da jo bil kasnovan v Nemčiji prod 17 loti. Njegov zločin jo, da je ukradel košaro krompirja in ga nesel domov, kor so kili revni i« glad ni- Prvi na levi je njegov odvetnik, ki ga je branil prod de por-tacijo, tretji jo obtoiencev 3-letni sin, njegova iona, svesni preiskovalec in stenografka. Ni za "premirje" ' drugi mislijo, da bi tako res veliko bol napredovali. Toraj se Cleveland, O. Kaj smo izve-1 vj iahko odklopnete od stranke. (''emu se ozirate na eno osebo. Ampak samo tuhtati še ni deli novega iz Teleb^novega pisma v zadni izdaji proletar- ca? Izvedeli smo, da ko je pri- Mi poznamo pumpače in romal iz nekega vzhodnega kdaj je treba prijeti za resno Ko pridem prihodnji februar v Chicago, sem pripravljen razbiti vso to drobnarijo potom debate s sodrugom Zait-zem. Ali pa katerikoli hoče. Se enkrat v naznanilo sodrugom in sodružicam ter ostalemu občinstvu, da bo klub št. 49 JSZ obdržaval svoj letni ple* dne 25. decembra, to bo na božični dan. In vabljeni ste, da se udeležite te plesne zabave. Kakor vsako leto bo tudi letos vse preskrbljeno, v vseh ozirih, da ne boste dobro zabav« M in plesali, da bo kaj. Zato bomo že preskrbeli mi, ki imamo izkušnje v tem. In tudi dobra godba bo za ples. Pričetek ob pol osmi uri zvečer. In če pride Zaje iz Chicaga, bo pa še stari zanj zaigral par polk, ker hoče po metro-polsko plesati, ga bomo pa naučili. Do takrat Goodbye! Frank Barbic. (Gornji dopia je priobčen v originalnem Barbičevemu stilu. Očividno je, da mu vzlic "premirju" žilica ne da miru, da se ne bi s kom pričkal. Urednjk tega lista mu ni sicer niče.»ar kriv, ampak si je v svojem boju zdaj še njega vzel "na piko". Ker se mu samo dopis ni zdel dovolj piker, je poslal en dan pozneje uredniku še dopisnico z izzivalnimi "vščipci". Morda misli, da ga s tem 'draži". Boljše bo za Barbiča in druge, ako neha z namigavanji, ki mu jih baje skrivoma sušljajo v uho, ker se s.samim spotikanjem nič ne opravi. — Ur.) LISTNICA UREDNIŠTVA Zapisnik waukeganske konference Prosvetne matice, ki ga je poslala Kristina Podjavoršek, bo objavljen v prihodnji številki, ker v tej ni bilo prostora. Dopis Toneta Jurce iz De-troila je bil namenjen za v prejšnjo izdajo, toda je dobi! mesto šele v tej. Zaradi praznikov bodo v prihodnji številki priobčena samo Usta naznanila in dopisf, ki jih prejmemo do petka popoldne ta teden. Isto velja zaradi novoletnih praznikov za naslednjo številko. mesta, ki so ga punipali, kako strašansko bi bilo vse fletno pri njih, da ni tam nekega razgrajača, ki razdira vse naprednosti in tudi razmahe klubov indijanskih "lož" (Indijanci ho rdečekožci), i«^$la le radi njega ne napredujejo. In v prihodu domov se je strašno razlju-til. Nam je jako žal, da ni hotel in tudi noče poslušati še druge plati zvona, dasi mu kleukajo to na njegova ušesa oni, ki so mu v bližini, in ki so jim dobro poznane razmere v onem kraju, ker je jezero polno črnila. Mi se Čudimo, da se Ae dobe Telebani, ki se dado kar tako lahko napunipati, dasi jih smatramo za razumne, ki si znajo napraviti nepristransko sodbo. No, pa včasih se tudi mi zmotimo. In ako smo se sedaj, kaj si moramo pomagati. Zmotili smo se. Pa pojdimo preko vsega tega! Pa se obrnlmo na vzroke kluba it. 49 JSZ. Zakaj ni klub zrastel velik, in močan? Naš odgovor bo najložji. če rečemo samo to le: Radi te«a, ker tudi drugje ns rastejo kakor gobe po dežju. Pa naj si bo tO v Chicagu, Clevelandu, št. 27 ali 28, Girardu, Bridgeportu, Camionsburgu, VVaukeganu, ali pa kje drugje, čemu ne raste socialistična stranka? V Združenih državah? Jeli tega kriv kakšen dopisnik? čemu pa je potreba pozivati dopisnike naj pišejo, ko jih pa hoče potem ravno tisti grajati, ki želi, da pišejo? čemu povod, da se mora potem človek zagovarjati, ki je imel resen namen delovanja in je deloval in se boril proti nasprotnikom, ki pobijajo socialistični pokret pod raznimi potvezami in mu naprtiti, da je potem vsega tega on kriv? Mi li hočete naprtiti vzroke tudi pri drugih klubih, da ni bilo uspeha? Storite to ako vam drago in iščite dlako v jajcu. Zdi se mi pa, da bi bili vi našli več dlak pri dlakocep-cih s pumpanjem in kazanjem: Tam gre oni, ki je kriv, da ne napredujemo. Vedite tole sodrugi, da smo tukaj v tem času ustanovili še poleg št. 49 dva kluba, ki pa nobeden več ne obstoja. Eden je bil priklopljen direktno k stranki, ki ni imel dosti stik z št. 49, drugi je bil pod avspi-cijo JSZ. In od enega teh klubov je ostal le še kot član takratni tajnik In kaj je dejal: Bodo že videli kako se vodijo soc. klubi. V Clevelandu je camo eden Barbič, in ako se on ne strinja z samostojnim soc. JSZ, in uko delo gredo oni po dokaze v Once, in Once in quarter, da tega dela ni potreba. Da. jaz sera klical, in to ne samo pred meseci. To sem delal 11 let, ker zdi se mi, da je potreba vabiti delavce v klub, kakor na veselico, ali pa na shod. Seve, da so drugačne tradicije v Collinwoodu, kakor na St. Clair. Oni imajo pevski zbor in več smo zaverovani v višjo od- gojo in premalo denarja se porabi za poklicno izurjenost, či-tanje in pisanje pa računanje ni še zadosti, šole bi morale pripraviti mladino za stvari, ki jo čakajo v vsakdanji borbi za obstanek in ustvarjanje. Smo-trenost je glavni cilj človeške odgoje. Ameriška mladina obrača veri in cerkvam hrbet Neki odsek na univerzi države Tennessee v Memphis se je več Ča*a pečal z razmerami naše mladine širom po deželi ter se v tem delu dokopal do sledečih dejstev: Delitev služb v Jugoslovan ski diplomaciji po narodnosti Do sklenitve sporazuma s Hrvati meseca avgusta to leto je imela Jugoslavija v inozemstvu 24 poslaništev, med njimi 20 aktivnih. Od teh 20 poslanikov je 15 Srbov, 4 Hrvati in 1 Slovenec. Jugoslavija ima v inozemstvu 28 konzulatov, katere upravlja 22 konzulov Srbov, 4 Hrvati in 2 Slovenca. V ministrstvu zunanjih del je zaposlenih 215 diplomatskih uradnikov. Od tega je uradnikov s poslaniškim rangom 22 Srbov, 4 Hrvati in 1 Slovenec. Načelnikov, generalnih konzulov, svetnikov in konzulov je 89. Od tega je 69 Srbov, 15 Hrvatov in 5 Slovencev. Nižjih diplomatskih uradnikov je s se-kretarskim činom 65, od tega 56 Srbov, 7 Hrvatov in 2 Slovenca. Pisarjev in pripravnikov je skupaj 39. Od tega je zopet 81 Srbov, 5 Hrvatov in 3 Slovenci. Od vseh 215 diplomatskih uradnikov je torej 173 Srbov, 31 Hrvatov rnll Slovencev. Vir: "Hrvatski Glasnik", Split. 1. Mladina odlaga in odriva mlade člane. Da ni te- j ustanovitev lastnega doma na čimdalje poznejši čas v življenju. Petdeset odstotkov takih, ki pred 21. letom stopijo v zakon, živi pri starših te ali one zakonske dvojice. Ti mladi ljudje obračajo bolj in bolj veri in cerkvi hrbet, ker dvomijo o izdatnosti obeh. Cerkve jih težje in težje priklepajo k sebi. 2. Mestni fantje silijo na kmete in kmet.ski mladci tiščijo v mesta. Oboji so nestalni, ne-pokojni in nemirni. 3. Mladina pravi, da jih Šole niso izurile za izdatne poklice, niti jim povedale, kakšen je svet v resnici. Brezsrčna industrija jih podi izpred vrat zaslužka z uvajanjem strojev. t. Moderni mladi .svet tava po negotovi poti brez smotra in cilja, ker je dedič zavoženega družabnega reda, za kar ne nosi nobene odgovornosti. 5. šestindvajset ol \ B*ertown, Kckakola. — Pri nas je narod dandanes razdeljen v krate, na primer v tehnokrate, veselokrate, birokrate, sociokrate, jeznokrate, miro-krate, hudokrate, svetokrate, kiilturokrate, sitnokrate in še v mnoge sorte druge krate. Nekateri krati so Koristni, ampak večinoma ne. Jaz sem ua vso moč zoper tehnokrate, ker oni uče, da se mora po vsaki stvari udariti po mašinsko. Zato kličem: dol' s tehnokrati! Ce oni zmagajo, bomo morali postati vsi ljudje vseh 24 ur na dan kakor mašinerija v ve-letovarni. To bo dolgočasje, v katerem bomo počepali kakor mitne v mrzli jeseni. Nasproten sem tudi veAelo-kratom. Samega petja, pitja in w-elja se bi naveličali. Vse prijetnejši je tak piknik, na katerem so poleg vesel okra to v tudi jeznokrati in hudokrati. Taki j ves, da bo kdo koga udaril, potem drugi tretjega, pa imaš pred sabo pretep in lomastenje. da j* veselje! . v kultura? Mar si niso kulturni ljudje zbrali najslabše kraje , na svetu, dočim žive Zulukafri in drugi slični divjaki v deželah, kjer se ni treba nikomur ukvarjati s kurivom, ali skrbeti za obleko in obuvala? V njihovih deželah raste vse, nc da bi jim bilo treba orati 111 sejati. Narodnih dvoran nimajo, ampak en sam neprekiden piknik, na katerem se svobodno pretepajo, vesele in koljejo, kakor jim že zazdi, da je najboljše. Previdni stvarnik je storil pametno, ker je med vse številne krate potaknil tudi .sitnokrate. Brez njih bi bilo od samega miru tudi iz najlepšega raja pobegniti. Sitnokrati, zlo-bukrati in hudokrati skrbe, da imamo na svetu tudi sodnike in cdišča* ječe za vedelo- in so-ciokrate, može reda in mira, ki te lahko pripravijo v največji nemir in nered, ako je taka njihova volja, in zdravnike, da te prestrašijo s koncem, kadar bi najrajše živel. „ J 7 .. . Mnogi sicer smatrajo sitno- lisrokratov-se bottm. (hrtra- , ,—A . .. , , krate za hujšo nadlogo kakor oblake komarjev. Pravijo o njih, da jim ne ustrežeš. če spiJ na eni ali dru?i strani, na trebuhu ali vznak, da jim ni povo-tii, če piješ močno, niti ne, ako e nalivaš z vodeno pijačo, če poješ, jim ne ustrežeš, ako molčiš, se jeze. Tudi demokrate imamo. Ti •»e navdušujejo za vlado voči-ne. To jc pravilno in bo tako v Kokakoli zmerom ostalo. V naši zbornici, ki jo volimo po kategorijah kratov, prevladujejo sitnokrati, hudokrati in zlobo-krati. Njihov glas je ljudski in božji. Komur to ni všeč, naj grj iz Kokakole tja od kjer je prišel in širi drugod svoj krivo-verni katekizem. K oz me Teleban. L. ^mfth, bivši predsednik uni- i panijami in oblastmi, je Homer Martin itd. Ti trije so Aoi« i" imeli na razpolago radio in likalno časopisje. Vrto tega je bil uho. Kaj nam sploh koristi sovražniki unije Usedanji župan Keading, policijski komisar Plckert Itd. Veliko boljše] pa se je napram delavcem dr- htevajo, da se jim klanjal, da jih častiš kakor kaka višja bitja in da jim slediš kamorkoli. Ja/. pa grem najrajše zmerom drugam nego drugi, ker verujem v načelo razlike. Tudi sociokrati niso nič prida. Govore dan za dnem o izkoriščanem ljudstvu, črnijo vojno in pridigajo mir. Kaj pa bi počel svet brez vojne? Kam bi s Kokakolci, če jih ne bi pobijali v vojnah? fvj« bi delali, če ne bi bilo tovaren za granate, bombe, pline, puške, vojaške kape, topove in ambulante? In tudi bi bilo na svetu pusto zato, ker bi bili pod sociokrati vsi enaki in n^iče ne bi ničesar imel. Tako pa imamo lepe hiše, avte in denar na banki vsaj nekateri! Svetokratov še posebno ne maram. Drže se pobožno, kakor da hočejo, liki angel Gabrijel, vsak moment odleteli v nebo in se veseliti z devicami, ki .«o na svetu hodile vsak dan k spovedi in obhajilu. Sveto-krati mi tudi zato niso všeč, ker vzlic zavijanju oči proti nebu jih vsak hip postulijo tudi na svojega bližnjega, da vidijo, če morda ne počne kaj pregrešnega. Neprijetno je to. Mirokrati so podobni socio-kratcm. Razlikujejo se le v tem, da niso za zaplenitev naših hiš in vlog v bankah, pač pa samo za mir. To so večinoma stari ljudje, ki bi radi pora-bi'i svoje prihranjene vsote brez šuma in nadlegovanja, najbolj pa se boje topov, ker žal župan občtne Hamtramck, Precej šale in tudi tragično sliko iz samega sebe je napravil FO-letni michiganski governer UieJtenson. Obljubljal je delavcem oboroženo državno varstvo čim bi vprašali zunj. Ko #o ga merodajni krogi pozivali za posredovalca, da bi ki meji na Detroit. Tovarne stavko čimprej končat, se je od« ('hrv*lerjeve družbe so v obema krajema, oziroma na meji med njima, da so uhudl na obe strani. Župan občine Hamtramck ! je stavkarjem tudi gmotno pomagal. Njegova policija piketov ni smela ovirati. Družba je s pomočjo tvojih pridigarjev in Homerja Martina skušala obnoviti obrat s stavkokazi. Delavci so se na provokacije imenitno držali vzlic masnemu piketiranju. Ko je kompanijski štab p&skusil z neko žensko, ki se je pojavila pi-kelirati z napisom proti uniji in pozivala delavce nazaj na delo. ji je časopisje dalo cele kolone pozornosti, ampak ko so prišle naslednje jutro žene in hčere stavkarjev v piketne vrste s svojimi napisi za unijo, tedaj to za časopisje ni bilo zanimivo. Hvalili so le ono, ki je pozivala rezal, da to ni njegovo delo. Ampak je dodal, da take spore mere le Bog najbolje rešiti, zato je apeliral na škofe in drug* duhovnike, da naj molijo na določeni dan (5. novembra) z*i končanje stavke. Duhovniki s> njegov apel ignorirali, razen par. Borba je bila težka, zam?r veliko tu in tam, am;iak delavci v Detroitu so dokazali, da bo treba z njimi v bodoče računati, kajti naše mesto ni več "open shop town". . To so dokazalf tudi 16. novem. 45,000 jih je demonstriralo na Cadilac Squure (v središču mesta med Citjr liuil in <>>unty Building). Izračunali so, koliko so delavci izgubili na plači. Prilično milijonov dolarjev. Tako mogotci vselej računajo, pozabijo pa, da bi bili de- NE ČAKAJTE, da prejmete' drugi ali tretji opomin o potečem naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite | in stroških, izvršite svojo napram listu. PRESOJANJE DOGODKOV dOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani) leta iU20 zgrajena v Manito- tovoru ni mogla biti kos. V tej tragediji se je izkazalo, da so- , 4 . vjetska vlada preveč riskira, wocu, W is. in par let pozneje i/ ... , w x . nrmlanu p ...ki , „ i.. a w« ! k h ^1 ,HKHtl l«djo, ki je ma žensk in otrok ruskih ribi* 2ev. Bila je za svojo težo pre- be morda ne bi škodovalo. Cemu toliko zanimanja 20 natrpana. V leptm vremenu to General Franco v Španiji je Earla Browderja? *ro, ampak v viharju avojamu ^»»-"no privolil "rebelne" du- bovnike pcmilostiti iz smrtne v Cemu se ameriška javnost lo- ja, dasi ni mogel pri predsadni ških volitvah dobiti več kot ka dolgotrajno zaporno kazen. so .«e z zagovarja- in umazan. Seliini delavec ,,J7;V" .1,rH"itvij" *P«n»He r ni zajedale? ali parazit. On ne ',',ljike1 * tem P|oti ,»4!,f»»- (»tel jih je ?a|»et, ker bi m'3 «Vo zanima za tajnika komuni- dH mu * del°- » Mrcrre« t stifne stranke F.arla Browder. ' !ll»,m P«ha lafeu. raztr- * ^ . . ar um tn iiniuvun Viali n /la "J1 1,1 111 w kih 100 0041 ffla .v*' 7ato k 1 iiie »>ri 2stanovi pomoči , }Z'V 1 « 1 : KIA jtKMNMi gla »v. /.ato, »or lirn.tp vnli. . _Krdo, da bi borba za katoiici- se je u ve rila, da je on agent o- ^ ,l,0*te V0,Je' 12 Potr*-1 2€fn obsojala v smrt katoliško gromne države s 4v<0,000,000 prebivalci za spletkarenje v tej deželi v korist vnanje politik3 moskovske vlade. In pa radi tega, ker ameriška rekacija pripravlja udar na Brovvderjevo duhovnike, izganjala škofe itd. >ieer pa je Španija zdaj vsled drugih svetovnih dogodkov v stavkekaštvo« češ. da je 410- iivci sulnji, iko ne bi doprina-gumna in prava Američanka. žrt^v v Mih za iz- ki si upa prevratnežem in suro-, boljša nje življenskih razmer. vincem povedati avoje misli. Na detroitski strani uhoda v tovarno pa je bilo piketiranje jako omejeno. Tu je bila vsa policija na straži. Piketi, kolikor je bilo dovoljenih, so morali zdržema hoditi sem in tja in samo ob robu ceste. Skebe je protektirala policija Anton J ur ca. Čkinom kluba št. 1: pridite vsi no prihodnjo sejo v petek 22. decembra Chicago. — Klub št. 1 JSZ >e izvršil v tem letu veliko raz-upija pa j li&iega dela in aktivnosti. Noje v svoji previdnosti skrbela, bene težave niso bile klubu, ne da ni prišlo do izgredov in po- njegovim odsekom, nepremag-bojev; kajti ako bi se to -:godi- ljjve. Naše delovanje je bilo lo, bi imela družba povod za-; v7.lic oviram uspešno, htevati za stavkokaze oborože- ! ln naše praznovanje no silo države, proti stavkarjem pa bi bile izdane še strožje naredbe. Ampak kompaniji in njenim pomočnikom se nakane niso po- ALI VESTE? r/ed. države «0 bile zadaja ! pcti^jena v ozadje i*vneK» aele^ila, ki so priznale Soviet- < ^nimanja, neglede kako va- '.....-.....-.....- .....,------ -- it.niin T« i« t.^n zne spremembe ali boji se viš * gibanje, s čemer bodo prizade- Ktu^J0' 8tonl v nil te tudi mnoge delavske organi- * Heosevalt 16. novembra J ' zariie. čenrnv so nrotiknm.ini- 1X>1- ^ si prejšnji perdsedniki Ameriško državljanstvo so — Wilson, Harding, Cooliuge mnogi priseljenci smatrali za |ai lloover niso skozi 16 let ho- nepetrtben luksus. Zdaj, ko vi- leli z "brezbožno" Rusijo imeti dijo, da gre zares, pa si j?a vsi nikakega opravka. Ko je Rusi- skušajo dobiti. V minulem fis- • ja dne 30. novembra to leto kalnem letu je uspelo v Chica- UbOga DarSt udarila po Finski, so pričeli v K" dobiti državljanske pravice t,. ® . . . Zed. državah reakcionarji in ^,000 ljudem. Mnogo pa je Tisto, kar je pokazano o Iz- K,. , nekomuni,ti/i rouu. b1aKa' Kdnr izmeH <"ehov t0 na" podaja natančno sliko o' . ... . ... 7 * kritiz*ra» * aretiran in poslan dejanju in nehanju 518 selil- ki 90 bUp na prisilne delo. lovstvu v prid (Nadaljevanje s 1. strani.) "To se naj prepove!" Ker ni verjetno, da bi delav so se uvorili, da se ob tamoš- ci pod okriljem svojih organi- 'postavil na čelo relifne akcij' njih mezdah sploh ne da živeti, zacij kdaj zbirali za sovražni- j njim v korist. Ampak predsod- da so nadalje delavske življen- ke svojih interesov, je na zašli-; nik Roosevelt Hoovru očita, da ske razmere skrajno nezdrave šanju pred kongresno komisijo ko ga je on vprašal za splošr.e- in da je družabni plot med nji- v preiskovanju NLRB John P. ga načelnika ameri*ke reliln? mi in drugimi ljudmi nepresto- Frey s poudarkom predlagal, akcije, ponudbe ni hstel spre- Pei1- da naj zvezni kongres unijam jeti. Kar pomeni, da je Hoovru Gledajo ra cenenimi delavci prepove prispevati iz svojih "politika" več kot človekoljub- V8ki -komunifftr^ ki „0 Ta naselja so I navajali'svoje obtežilne izjave nih, na pol razdejanih kolib. kakor go jih naučili odvetniki pri katerih ni niti nšjpotreb- korporacij. Mnogi resni tinij-ki nejših sanitarnih naprav. voditelji se boje, da bo ta ko- Mnogi selile! se morajo obr- misijft priA]a prp(J prihcdnj;? niti za zvezno pomoč takoj po zasedanje kongresa s tako dra- dokbnčanjn bombažna* obi- Mn\m načrtom za omejevanje j ranja, ker si niso mofrti od svor unijflkih aktivnosti in stavk. | jejrn pičlega lužka pritrgatT fco| n1koIj prej v zjro1lvinl. niti toliko, da bi šli v kljšje. ko- ^ de*ele der se tedaj zAčenjA obiranje. Ob koncu obiršlne sezone }e Sovrežnik enoten ta uhdgi selilec tako bW»zapen, Tudi med sabo priznavajo, kakor je bil, preden se ka- bodisi v CIO in mnogi v AFL, čelo obiranje. Revež nima no- da bodo predloge za regulira- bene bodočnosti pred sabo. Le nje unij in njihovih aktivnosti beda se mu Ml t Všeh rthmt. naperjene rve v korist enih pro- Ta vseeno gre dalje, se seli 1* ti 4rugim, nego v kvar vsem kraja v kraj neoziraje se na nnijam, neglede, ali so v CIO trpljenje, ki ga čaka na tem ta- ali v AFL. Kajti izkoriščeval- vanju. To ravno pa dokazuje, cem so neljube ene kot druge. MMMfMIMHHIMMMf' BARETIN CI C & SON ! POGREBNI ZAVOD Tri. 1475 424 Brottd Street JOHNSTOWN, PA. i>MMI»M>U»MMHH»H Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFTICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Daily At .1724 W. 261 h Street T«|. Crawford 2t12 At 1858 W. Cermak Rd 4 :30—6:00 p. m. Daily Tel. Caaal 1100 We#vteMlay and Sunday by eppofntmente only Retideneo Tel.t Crawfard $440 If no aaivtr — CaR Anttln 8700 A Vugoalav Weekly Devoted to the liiteruet of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P. PROLETAREC education ORGANIZATION CO-OPERATIVJC COM M ON VV E A LT I i | December 20, 1939. r«bli»hed We«kly at 2301 So. Lauradalc Av«. CHICAGO, ILL., NO. 1684. VOL. XXXIV. Peace on Earth...? At this season of the year much U heard of "Peace on earth, goodwill toward men" tho both these quantitie4 aro present in an ever diminishing amount throughout a sad world. It is not our wlah or desire to throw a damp cloth over tho holiday špirit, but let's just observe conditions in a manner more aniendable to reason and common sense. Com pa red vvith last Xmas when bombs rained dovvn out of tbe skies too, but in a more restricted manner, vve find the angel of peace resting on a more precarious perch than ever and its future very unfirmly established. Humanity is gone mad throughout much of the vvorld, and, lstead of peace, brotherhood, and kindness ruling, vve find gre cd, selfishness and barbarism enthroned. Blood flovvs in greater volumn in vvar-torn countries than it did a year ago. lntelligent, peaceful, liberty-loving people find themselves involved in an immense struggle against totalitarian barbarism. And to tpeak of "Peace on earth, goodvvill tovvards men" is a huge imposition on common sense. Right here at home in our ovvn country, tho not at vvar, vve suffer from plagues of aH descriptions. Miliions of men idly vvalk the streets begging to keep from starving; poor housing is a common sight in every large city; and malnutrition, vvith ali th ailments to vvhich it gives birth, stalk the land. Further-more, vve live under the rule of a plutocracy under vvhich it is possible for one man to eontrol the jobs and the very bread of thousands of vvorkmen and their families. VVaves of barbarism reaching Anaconda proportions are spreading through foreign lands; and in many countrics the image of devastation and death reigns over the fields of battle. Yes, the peace, joy and happiness vve hear speak of is a rather scarce quantity and fast becoming entirely the un-known, tho most of us vvish it where othervvise. Reverting back to nature, something that every man should do as often as possible in order to become reassured of the svveetness of life after acidulating in daily contact vvith mans inhumanities, alone brings us the calm, peaceful tran-quility depieted so nicely on our Xmas cards. NEW VEAH^S EVE PAKTV HEADLINES IIOI.IDAV SEASON CHICAGO.—To a large group of Chicago Slovene« "vvhere to go on New Year's eve?" i« not a monatroui perp)exing enignia. difficult of hoIu* tion but, contrariwise, a very simple decision, ea»ily made. They aimp!y say to themselves and to their friends, "We wil| go to the SNPJ hali," * here, from previous experl-ence, they know a jolly goodtimo ia in store and a happy, light-hearted gioup of people will be found there indulging in New Year's eve fun-making. If aH present plan* material ize, and we feel sure they will, this year's party will be one of the most colo*s*l rip-*nortin' New Year's eve parties Branch No. I JSF. has ever held. Both floors—the SNPJ auditorium and the lovver hali — will ring vvith hilarity and excitement to the melodi-ous accompaniment of tvvo good or-chestias, Jimmy Ruby and his boys in the auditorium and Joe PucePs orchestra in the lower hali. Tickets are now on *ale at 40c per. The.v ll cost you 65c at the boxoffice, ko be sure to take advantage of this enormous saving by buying your tickets in advance from anyone of the Branch membera or at the Proletarec Office. Make no other plan* for New Year's eve. Choose this party as your definite destination that night. "Joys are our wings and sorrovvs our spurs," it is said; and as we are living in an eternity, the time to be happy ia now, and the plače for joy will be at the SNPJ Hali on New Year's eve. - Joseph Drasler Labor's 1939 Loss Heaviest In Deeade Mony States Crush Unions H0W TO START A VVAR By MARK TVVAIN In the <4Mysterious Stranger" There never has been a just one, never an honorable one— on-the part of the instigator of the vvar. I can see a million years ahead, and this rule vvill never change in so many as a half dozen instances. The loud little handful—as usual—vvill shout for the vvar. The pulpit vvill—warily and cautiously object at first; the great big dull bulk of the nation vvill rub its sleepy eyes and try to make out why there should be vvar, and vvill say, earnestly and indignantly, "It is unjust and dishonorable, and there is no necessity for it." Then the handful vvill shout louder. A few fair men on the other side vvill argue and reason against the vvar vvith speech and pen, and lose popularity. Before long you vvill see a curious thing: the speakers stoned from the platform, and free speech strangled by hordes of furious men vvho in their secret hearts are stili at one vvith those stoned speakers—as earlier—but do not dare say so. And novv the vvhole kation—pulpit and aH—vvill take up the war-cry, and shout itself hoarse, and mob any honest man vvho ventures to open his mouth; and presently sueh mouths vvill cease to open. Next the statesmen vvill invent cheap lies, putting the blame upon the nation that is attacked, and every man vvill be glad of those conscience soothing falsities, and vvill diligently study them; and thus he vvill by and by convince himself that the vvar is just, and vvill thank God for the better sleep he enjoys after this procesa of grotesque self-deception. Social to Follotv December Meeting of Branch 1 JSF CHICAGO.—The December meet-inir of Branch No. 1 JSF will be held on Friday, Dec. 22, at the Slovene Labor Center. Because this is the last meeting of the year and officers vrill bi' elected for the new year, a strong effort is being made to have every one of our members preaent alon« with as many non-meml»er8 as poaalble—thoae people who, tho they are not member* of tho Branch, piteh in and lend a hand at alt of our affairs. In eleeting officer« for the new jrear, every last member *hould parti-cipate. for it is no more than common duty which each should fulfill. After the meeting refre*hments will be served. This vili cost no one a cent a« it is to be paid for out of the Branch treasury. so come out and cnjviy tho feast. u t onNumer A COLUMN OF USEFUL HOUSEHOLD INFORMATION Consumers in the market for an electric range have a doublc choice when it coines to surface cooking units. Thcy can buy units where the heating coils are exposed, or they can buy those wherc the uriite is en-closed in metal. The open units are usually cheaper, advises the Consumers' Guide, publication of the Consumers' Counscl i)ivision of the AAA. In general, ini-tial cost and replacement of parts of the enelosed unit are more expenaive. But closed units are moie durable, and »ill last longer. The practical hou*ewife knows also they are ea*ier to clean. If you choose the open unit, don't be tempted to start digging out spil-led food vvhile the current is on. You may get a bad shock and blow out the fuse. If food is spilled, continue cooking until the spilled food is char-red, then when the current has been turned off and the stove has been allowed to cool, use a soft brush to sweep away the charrod food. Closed units are built either "en-ea*ed" or "enelosed". The enca*ed typc wlll cook slightly quicker be-causc there Ig less metal to heat up. Research has al*o shotvn that the en-casod units are more economical to operate than the enelosed or open units. The average family can get along vvith 3 surface units. one of vviiich Books by Louis Adamič Cradie of Life................... ........$2.50 Dynamito .................................... 2.00 Grnndsons ................................ 2.50 My America ................................ 3.75 Order no« for Xmai PROLETAREC 2301 So. Le«* a de le Avenu* Chicago, IIKaolt. should be from 1500 to 2200 watt* for quick cooking of large quantities of food, Hauteing. or deep-fat fry-ing. Other units can be from 1000 to 1500 watts. A four-unit range, however, is recommended if the budget will permit. For economy of operation a utility o-deen well cooker should bo selerted as the fourth unit. Ink Spot« on tke Cerpet If your ink bottle overturns and *pills its contents on your rug or carpet, it's the signal to run for the salt. Irk spots should be attacked vvhile stili moist. That means you must apply cornmeal , or salt, or French chalk, or fuller's earth, or talcun povvdor to the fresh stain. Cover the spot with any of these powders to soak up the ink and prevent it from spreading. Work the powder into the carpet with a blunt inshument until it has soaked up ali the ink it will hold. Then remove the powder and repeat over and over again until it vrill soak up no more ink. Don't stop there but make a vvater paste out of the povrder and repeat the process. If the ink spot stili retnains, try soaking the stain in a weak solution of o.ralic acid. This is a poison and .'hould be kept out of the reach of children. After apnlying the acid solution, rinse it out of the carpet first with clear vvator, and then in vater to vvhich a fear drops of con-centiated ammonia have been added. The Coming Marvels! If this blessed cjvilization keep* progie*slng at the present rate, it «houldn't be long before we have fly-ing submarines, u hich at the pressure of 4 button are converted into tanks with gang-plovvs attached for digging trenches and burying corpses. American Guardian. Keep America Out of Wor"-Thoma9-Wolfe Tho book that tells Americans how to do vvhat we ali went to do: keep America out of war, ha* just b*en nublished. It is vvritten by Norman Thomt* and Bertram D. Wolfe, leader* of liberal thought in America and chainpions of peace and democraov. Thia la a book to be read NOW vvhile we can stili do something about it. Some of the subjeets it discusses sre: The Arm* Embargo, Cash and Carrv L«gi*lation, The Munition* In-dustry, Tho Rolo of Congress in a State of Emergency, A National Referendum on Declaring War, The Rirht of Youth to Vote in Sueh a Referendum, Secret Diplomacy, Fced-ng Civilian Populations of Nations 3t War, Dollar-Diplomacy in Latin-\meiioa. and The Danger of War in ►he Pacific. The book sells for $f.50 and can Se purchased from the Socialist Party. 549 Randolph Street. Chicago. Oiganized labor'* hatting average before state legislatures during 1939 was one of the poorest in many years, the Department of Labor revealed la*t week in its annual diicest of new state laws affecting workers. Forty*four legislatures held ses-sions, but only a handful enacted mesMire* favoi nble to labor, the re- i » port showed. Some of them put over statutes drastically restieting labor'* rights, and in other states unions had to *age terrific fight* to forestall oqually repressive laws. One of the blackest records was ihalked up in Pennsylvania, the digetit disclosed. The Keystone state was deseribed a* having completely "reversed it* 1937 policies on labor relationa," which were laid down during the adminiatration of Gov-ernor George H. Earle. Union. Straitjackoted Under the new Republican regime, Pennsylvania paased a sweeping anti-labor lau which straightjackcted unions in strikos, pieketing and other activities. On top of that, it emaa-culated its workmen's compensation and occupational disease laws, which had been among tbe most liberal in the country, the Dcparmenfs sum-ma»-y set forth. Wi*consin, through its legislature, »nd Oregon, by referendum, vvere listed a* having adopted equm end Democrac? Are Fv»demeatally at Variance Wi«k Eack Other Under a thoroighly democratic sys-tem the people vtould not only govorn themselves polit1cally, bat economlc-ally al*o. They vvould nwn and eontrol eeery« tkm« nece*«ary for Ikeir eaistcnce ■»nd their welfa»e. They vvould be supreme in the domains of indastry and finance, in vvhich čase. of course, the exploita-tion of their labor and their skill. the piling up of profits abstracted from the wealth they create, vvould be im-nossible. Democracy in it* fullest sense is J therefore incompatible vvith the cap- WHAT DO YOV THUS K " 'y"U'm I AM. ASKS CLEVELAND terment of mass conditions. But tkat result vrat obtained ia face of tke bitter oppotition of tke seme dau from wkick tk« populer frenehise kad to bo forced. As long as the capitaliat system continues, that vvill alwaya be the position. And a* long as that is the poaition we are not democratic in the highest sienificance of the term. Dr. Millikan's ouestion, "Can De-mocracv Survive?" is for that reason not strictly in order, though vve understand snd appreciate vvhat he means bv it. Like Shakesneare's "Crabbed Age and Youth,rv Capitaliam and Demo-cracy "cannot live together." They are irreconcilable. To be real democrats, vve must govern ourselves in every sphero of augh consumers co-operativcs vou can obtain dependable merchandise vvith the asaurance that you are pay-ing a fair priče for it. Indeed, you receive a share in the profits, you are rcally a partner in the busincas. Vour inember*hip entitle?* you either to i« lovvcr than retail pricc—as it. is done at a gasoline ca-operalive in Washington—or a patronage dividend. That is vvhat vve got from the Rochdale Co-operativo groccr.v. It is a flat pcrcentage based on tho amount purchased. Because the policies of co-opera-tlve* are controlled by their members, vvho are consumers, their particular aim is to serve the intcre*t of consumers. For in*tance, instoad of pricing goods to earn a profit, they can adopt a poliev of r-Mn'* the consumer the benefit of lower 'irice* at the start, vvhile the store is content simply vvith earning its operating expenses. A lovv-pricing policy like this serves as a check on i The historv of tho United Mm' other nierchants, and helps to keep I Woikers of America has at last tren their prices from rising, thu* pro- j published in book form. j start in a vveli-managed co-operative —that is. the consumers' interest is predominant. and the store's aim is to picvid^him vvith merchandise of dep4-ndable quality, along «vith courteous, intelligent aervice. It is generally true, also, that co-operative stores maintain a high standard of fairness tovvard tho labor thcy em-ploy. Their vvorkers are usually union members and vvork on the union wage • nd hour schedule. If you believe in union^-principles the knowledge that tho store you patronize ob*eive* them is a part of vour intungihlo profit. Member of Co-operative Under the Rochdale plan, you must buy one share of stock to become a member of the co-operativc. VVhethcr you own one or more s ha res, you hr.v2 only ono vote in stockhold-ers' meetings, and yotir patronige dividends are basod on the amount you buy, rather than the numbe of shatr* of stock. Policies, therefore, are determined for tho good of the greatest number of member*. rather than the holders of large block* of stock. It i* not necessary always to b? a member of the co-op* rativo in order to phare it* benefit*. I vvas a cust«»m-cr of the Rochdale Co-operative Git>ceiy in VVnshington before join-ing a* a member. Even a* a non-member I vva* rcceiving benefits. This store does a romaj kable job of koeping itn prices around chain store levol* and giving in addition msny of the service« of tho higher pricod telephone, charge and delivery gro-cers. If you ure an auxiliary irrmbvi. vvhy not get your organization to *tudy tho co-oporative buying or-xantxations in your home city? It possible that you are over-looking opportunities that are right at hand. "Coal and Unionism" teeting consumers in general. In many European ceuntrie* the co-operatives have done excellent sen'-ice in bringing dovvn excessive prices. A retail co-operative can bring dovvn prices in this field, but for best results it should be hookod up vvith a whole*ale co-operative, becau*e most priče rises are not started by the re-tailer, but are simply pa*sed on as his sources of supply notlfy him that "Coal and Unionism" is the title of this book—to be ready for salo about Dec. 25—vvhich give* tho hij»-tory of the earlier coal miner?' union* from 1849 to 1890, tho vosr in vvhich the United Mine Workers of America was organized; and a ile-tailed historv of tho fifty years of the United Mine Workers. The book sells for $2.50 and can be purchasci from Lynald Books. the.v vvill inerease prices on a certsin j Georgia and Sligo Avenues, Silv.-r lato. Some co-operative food stores ' Spring*. M d. French F^quatorial Africa now lead* among French colonies In cotton produetion. NEW \EAWS EVK YOU HAVE A DATE FOR SUNDAY EVENING, DECEMBER 31, 1939 DANCE AND ENTERTAINMENT—TWO FLOORS OF EXCITEMENT AND HILARITV—TWO "TOP" ORCHfiSTRAS S. N. P. J. HALL, 27TH AND SO. LAVVNDALE 0 SPONSORED B\ RRANCH NO I J. S. F. Plen to tpend tke evening with your bosem friends vrhose thoufkti and companjr you share throughout the jrear TICKETS: 40 CENTS IN ADVANCE, 05 CENTS AT THE DOOR »•••••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaaeeeeeeeeeeeeee«