DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Iihuja kot priloga „SLOVENCU" vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, ieide »DOMOLJUB" dan poprej. Cena »m je HO kr. za, celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki »Slovenca" f/a dobivajo zastonj. — Spisi in dopisi naj se poiiljajo: uredniAlvu, naročnina in inserati pa opravniitvu ^DOMOLJUBA", Ljubljana, v nemeniMcih ulicah M. 2. — Naznanilo stane H kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska deakrat, in Iti kr., če te tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. kter. 11. V Ljubljani, 4. junija 1891. letnik IV. Kaj je novega po svetu? Po kratkem prestanku v binkoštnih praznikih državni zbor na Dunaju zopet nadaljuje svoje delo; v odsekih se pripravljajo na rešitev državnega proračuna, ker tam bodo stranle naznanile svoje potrebe in zahteve iu takrat se bode tudi pokazalo, ali bo mogel državni zbor v sedanji sostavi ostati, ali pa bo treba novih volitev. Posebno nasprotna se je v zadnjem Času vlada pokazala Alladočehom; grof Taaffe jim je naravnost povedal, da se vlada ne misli ozirati na njih zahteve iu da ostane pri nemškem uradnem jeziku na Češkem. Mladočeški poslanci torej svojomu narodu še drobtin ne bodo pridobili na Dunaju, in vendar so pri volitvah obetali voliicem, da jim bo vsak poslanec posebno belo pogačo prinesel domov. Liberalci so si povsod enaki, vse obetajo, a nič ne store. — Slovenski državni poslanci se prav marljivo trudijo, da bi kaj pridobili za svoje rojake, žal, da nimajo veliko upanja, da bi so jiin posrečil njih trud. Močvirju ostane uajbrže, kar je bilo in tudi glede železnic, cest, vravnave voda bo vlada kar najmanj mogoče dovolila. — Zloglasna izvolitev italijansko-isterskega poslanca Vergottini-ja bo najbrže soglasno zavržena, ker je to odsek soglasno sklenil, predlagati v zbornici. — V Gradcu na Štajerskem bodo danes dokončali drugi katoliški shod. Vdeležilo se je shoda mnogo katoliških mož nemških in slovenskih iz vseh krajev štajarsko dežele in razgovarjali in sklepali so o mnogih prav važnih stvareh. Bog daj lepim sklepom mnogo vspeha! —■ Češko razstavo v Pragi ljudje od blizo iu daleč prav pridno obiskujejo. Nemci seveda zaradi tega zavidno gle- dajo razstavo in skušajo s kakimi izmišljenimi škandali ljudi odvračati od razstave. — Najnovejšo okrožnico Leona XIII razpravljajo večinoma vsi veliki listi. Celo liberalni listi morajo hvaliti papeževo pismo ter imenujejo papeža odkritosrčnega prijatelja delavcev. Okrožnico so dobili prvi v roke vladarji, in nemški protestanški cesar je bil med prvimi, ki se je zanjo papežu posebno iskreno zahvalil. — Papež je imenoval nekaj novih kardinalov, med njimi jo tudi Duuajski nadškof Gruscha. — V Belgiji so rudokopi zopet pričeli delati, ker jim je pošel denar, da bi še naprej pohajkovali. Pravijo, da bo vlada ustavo pregledala in razširila volilno pravico. — Na lluskem so začeli Židom posebno na prste gledati. Sklenili so, da jih bodo polagoma pregnali iz Rusije, kjer sedaj živi judov kakih pet milijonov. Največ od teh jih bo prišlo v Avstrijo, na Nemško, na Angleško iu v Ameriko. — Ruski carjevič, ki jo bil napadeu, je že popolnoma zdrav in prišel je na svojem potovanju v Sibirijo, kjer so ob njegovi navzočnosti začeli graditi velikansko, 8000 kilometrov dolgo železnico, ki bo za Rusijo iu sploh za Evropo zelo važnega pomena. — Portugalska vlada je v velikih denarnih zadregah, tako, da jo morala državna izplačevanja odložiti za dva meseca. To seveda je kakor voda na mlin republikancev, ki bi radi kralja odstranili. — Na Srbskem so iztirali kraljico iz dežele, ker je baje delala politične spletke proti obstoječi vladi. Svetovali so ji, naj radovoljno sama gre iz Srbije, a kraljica se je brcnila ter rekla, da se bo umaknila le sili, kar se se je konečno tudi res zgodilo. Kaj je novega po Slovenskem? * " . • i I . _ A .I..I« r>.• i M Iz Idrije, 24. maja (Idrijska bratovščin a.) Bralo se je pred kratkim da cmerava visoka vlada vse ludarske bratovščine mejst bojno zvezali in jih centralni rudarski bratovšč.ni, ki naj bi se na Dunaju vstanovila, podrediti. Na ta način hoče slabim, komaj vspevajočim bratovščinam pomagati. Da bi pri tem dobro delujoče bratovščine škodo trpele — je jasno; tudi idrijska bratovščina, ki se mora šteti med najbolj čvrste cele monarhije, bi po tej proceduri težko kaj pridobila. Kaj pa je rudarska bratovščina? Rudarska bratovščina je blagajnica, vzrastla iz radovoljuih prispevkov rudarskega plačila. Ta prispevek zamere biti različen. V Idriji plača vsak v bratovščino vpisani radar od vsacega zasluženega goldinarja, katerega dobi izplačauega pri c. kr. rudniški blagajuici, po tri krajcarje. L. 1890 se je vplačalo v bratovščiuo 7508 gld. 28 kr. Kake dobrote imajo udje od bratovščine? Smelo smemo trditi, da je le malo bratovščin, ki bi tako blagodejno delovale, kakor idrijska! Ona skrbi za žive in mrtve, zdrave in bolne, majhne in velike ude, da, tudi za nedoraslo družino udov. Dobro uam to kažejo bratovščini štatuti. Kdo je ud bratovščiue? Ker je vsakemu velika korist, kojo ima posameznik kakor tudi njegova družina od bratovščine, očita, si pač lahko mislimo, da si vsak delavec potrudi njen ud postati. l'dje bratovščine so vsi cesarski stilno nastavljeni rudarji v širjem pomenu besede t. j. delavci v jami in pri žgalnici, kakor tudi delavci po cesarskih gozdij, razven teli tudi nekateri že ne stalni delavci; ste. vilo vseh vkup je oekaj nad 1000. Skupni računi nam kalejo jato ogodno denirni stanje bratovščiue. Vsega premoženja, po odbitih 788'i gld. 16 kr, katere je lani itoftovščina v prid svojih udov porabila, je torej bilo 1. jAnuvarija 1890: Gotovine je koncem leta 1890 1910 gld. 75 kr., državnih dolžnih pisem 83 750 gld., privatnih dolžnih pisem 14 709 gld. 69 kr., predplačil 4739 gld. 68 kr.; skupno premoženje 105.110 gld. 12 kr. Predplačila daje bratovMina svojim udom a nakup živila in drugih potrebSčio. Ta predplačila se sicer hitro povračujejo, vendar jih js bilo počet-kom leta še toliko neporavnanih. Koliko časa že obstoji bratovščina? Ne ve se čisto gotovo; blizo do kakih 120 let. 8koraj gotovo je, da je bila idrijska bratovščina sestavljena že za časa cesarice Marije Terezije; v tekn teb let nabrala se je lepa denarna svota! Ii malih Icrajcfcrjev toliko tisočev! Idrijska bratovšČidk )e pač prfetep dokaz, da se iz malega početka d A narediti veličastna stavba. Bratovščina je v vrlo dobrih rokah, molje blagajni-čarji se trudijo za vsestranski prospeh bratovščiue. Rog blagoslovi tudi še v prihodnje njih trudapolno delovanje! Od Velenja. Preteklo je že leto iu dan, odkar so tukaj začeli delati priprave za novo železnico. V Celji so se pa dela lotili dne 20. maja. Postaje bodo po krajih: Petrovčje, Žalec, Sv. Peter, Polzela. So- Listek. Morilec. (Povest iz Amerike.) M album, predsednik države Illinois v Ameriki, sedel je doma na svojem naslanjaču; ravnokar je odložil časnik iz rok in sedaj gleda skozi okno na vrt, kjer se igra njegova štiriletna hčerka. »Neka stara žena prosi, ko bi smela z Vami govoriti", s temi besedami stopi predsednikov služabnik v njegovo sobo. »Le naj pride precej k meni!" odgovori predsednik ' V sobo stopi zelo snažno, a vendar prav revno in pnprosto oblečena stara ženica. Ko pride pred predsednika, se mu nekako bolj nevkretno prikloni ter mu reče: f"Muui „Gospod predsednik, jaz bi z Vami rada nekaj govorila, ali razumete nemški?" .Nekaj že razumem", pravi Malburu, „vendar imam raji, ako govorite po angleško." — Pa že pri začetnih besedah, katere je ženica jela lomiti, spozna, da se no bodeta lahko razumela, zato ji prati: „Le govorite raji v svojem domačem jeziku!" Nato predsednik vstane iu zakliče v sosednjo sobo: „Ana, ako imaš čas, pridi za trenutek k meni, da mi boš tolmačila razgovor z neko ženico „Precej pridem", začul se je glas in precej "ato se je prikazala iz stranske sobe postavna prijazna gospa. »To je moja žena", pravi predsednik ženici, ki nama bo pojasnjevala, da se bova ložje razumela. Prosim uajprej nam povejte, kdo da ste in kaj da želite?" »Jaz sem mati Friderika Janzena!" reče ženica ln tu!' besedah je uprla svoje prijazne modre oči "a Prednika in na gospo, kakor bi nekaj težko pričakovala. »Friderika Janzenu mati!" vskllkneta skoro v 1 hlPu Predsednik iu gospa in glas jima je bil Stanje, Pesje, Velenje. Besedo »Pesje" so nemški pismarji ali is nevednosti ali iz hudomušnosti prestavili v »Hundsdorf" in takšno ime bode baje imela tudi tamošnja postajica. Slovenec pravi »Pesje" ali »Pesja ves". Ime je seveda že v starih časih kraj dobil od tod, ker je tam „pčsje", t. j. »pesje" ali »pčs-nato" ali »pes-k-ovito^ zemljišče. Na tem torišču, namreč „na pesji*4 je sčasoma navstala cela vrsta hiš, sedanja »Pesja ves" ali nPesje selo" ali obče: ,.P6sje". Odtod prihaja rodbinsko ime: Pčsjak. Nedaleč od vasi je ,,Gllnšek", ker je tukaj svet že glinast. V obližji se pa ob potoku na bregu ali „na produ" ali na žalji vzdigujejo še ostanki poslopja „2aleku. Ob starej Cesti Velenje-Vojnik imajo v Sra-botji kmetje svoje polje »nad žausem" in »pod žaucem"; znan je trg »Zauc", t. j. Žalec, a tržani imajo njive „na žaleh". Vsi ti kraji so dobili ime od dotičnega svota ali zemljišča. Torej: žal-je, glin-jo, — pes-je. Vsled tega bodi rečeno: Ce se je gospodom po pisarnah že zljubilo slovensko ime prestavljati v nemščino, naj bi vas »Pesje" bili prekrstili vsaj »Sanddorf", ker je v besedi za podlago izraz „p6sek", to je nemški »Sand", nikakor pa ne »p£s" = Hund! Da so nemška spaka odstrani in zapravi, zadostuje, ako občinski predstojnik odpošlje nekoliko besedic do c. kr. namestni-štva v Gradec. Slovenske občine naj rabijo svoja imena slovenska tudi za nemška pisma. Ipiena ni treba prestavljati, ponemčevati. Tako bo še „naptv'sji" ime slovensko dobila postajica pri železnici Celje-Velenje. S Koroškega. (Raznoterosti.) Napovedani občni zbor »Katoliško-političnega in gospodarskega polu sočutja in obžalovanja. Zenica se jima je zopet | priklonila, na njenem obrazu pokazala se je neskončna žalost. »Da, blaga gospa, prišla sem gospoda predsednika prosit naj odpusti kazen mojemu jedinemu sinu, zvedela sem namreč, da ima Vaš gospod to pravico." „No, ta bo lepa", reče predsednik bolj tihoma svoji soprogi, glasno pa pravi Ženici: »Vi veste, da je vaš 'sin v smrt obsojen zato, ker ie svojo nevesto Leno —" »Marjeta, gospod predsednik", prekine ženica predsednika, »Marjeta je ime nevesti mojega sina. Glejte, to so časniki že napačno poročali in kdo koliko so še pridejali druzega neresničnega!" — »Torej je pa vaš sin umoril nevesto Marjeto", nadaljuje predsednik. ^Preiskava je bila ze!6 obširna, natančna'in strogo nepristranska; a nobenega dokaza nismo mogli dobiti za nedolžnost vašega sina, in zato je bil soglasno spoznan kriv, da je umoril svojo nevesto. Tacega hudodelriika jaz ne morem,; ne smem pomilostiti." društva za Slovence na Koroškem" vršil se je prav povoljno dno 13. maja pri »Sandvvirthu" v Celovcu, v navzočnosti nad 150 udov. Po srčnem pozdravu predsednika č. gosp. Gr. Einspielerja poročal je blagajnik čast. gosp. Treiber o denarnem stanju društva. Dohodkov je bilo 596 gld. 89 kr., stroškov 526 gld. 75 kr. Iz poročila tajnikovega povzamemo, da ju napravilo društvo osem dobro obiskanih shodov in dn4 26. novembra leta 1890. sijajno Einspielerjevo slavnost. V poak svojim udom izdalo je drdštvo »Političen katekizem", knjižico »Aole na Koroškem" in knjižico o krajevnih imenih, v kateri se pobijajo napadi nemško-liberalnega učenjaka na slovensko har. d-nost in slovenske rodoljube. — Po Vpisovanju novih udov potrdil se je dosedanji marljivi odbor tudi za prihodnje leto; le namesto odstopivšega g. urednika Haderlapa izvolil se je na novo č. g. A. Žak, stolni kapelan. — Kot važna točka bil je na dnevnem redu govor o gospodarstvu, ki je pa moral izostati, ker deželni o'dbor korožki ni privolil, da bi ta govor prevzel kak koroški živinozdravnik. Odbor društva na svojo prošnjo niti odgovora ni dobil! Prošnja, pisana v slovenskem jeziku, zavrgla se je cd deželnega odbora brez razgovora zbog tega, ker pri imenovanem uradu ni nikdo zmožen slovenskega jezika!! Vsekako je pa zanimivo zvedeti, da se je v ravno isti seji, v kateri se je zavrgla slovenska ^pro^nja, rešil dopis, pisan v madjarskem jeziku! Torej pri našem deželnem odboru čisto tuj jezik, ki se v deželi ne rabi, pred jezikom, kojega govori dobra tretjina prebivalcev; jednakopravnost in pravica — kje si?? — Živahen je bil razgovor Stara ženica sklone proseč svoje roke ter poprosi gospo rekoč: »Ah, milostna gospa, verjemite mi, da je to grda laž; moj sin ni nikogar umoril in tudi svoje neveste ne. Kdo bi mogel to bolje vedeti, kakor jaz, ker sem njegova mati, in ki popolno natanko poznam svojega sina. Od sedmih otrok mi je Bog pustil tega edinega. — Njegov oče je bil tesar v Monakovem na Nemškem, tam je padel pri svojem delu z visokega odra in si poškodoval hrbet, živel je sicer še deset let, a nikoli ni več zapustil svoje bolniške postelje. Kmalu potem vrstile so se v mestu razne bolezni, vratica in kolera ste mi pobrali petero otrok, ostala sta Friderik in Oton sama. Pa tudi Otonu se je primerila grozna nesreča. Prišel je pod težak tovoren voz in prinesli so mi ga skoro polumrtvega domov in je nekaj tednov pozneje tudi umrl. Ko bi jaz svojega Friderika ne bila imela, ne vem, kako bi bila prebila v onih hudih časih. Le vedeti bi namreč vi morali, kako dober deček je bil ta moj Friderik. Kako lepo je stregel bolnemu očetu 11* „ šolstvu in sklenilo se je, da so odpošlje na Dunaj depntacija, ki naj na najvišjem mestu to tzpros. « kar koroški Slovenci pri svojih deželnih oblastn.jah zaman moledujejo! - Obravnavalo se je zatem še o več za Slovence važnih točkah, - dal le Bog, da bi sklepi obrodili tudi obilo dobrega sadu! - b prisrčnimi besedami zahvaljujoč vse, ki so se potrudili k shodu, ter so z govori in nasveti pripomogli k lepi izvršitvi, zaključil je gospod predsednik zboro-vanje z živahnimi .slava"- in „živio"-kliei Nj. Veličanstvu, presvitlemu cesarju. V zadnjem času zborovalo jo tudi več podružnic sv. Cirila in Metoda. Dne 13. maja imela je shod celovška. Udje posvetovali so se, kako bi bilo mogoče pridobiti tudi celovško okolico za naroduo-katoliško stvar ter vzbujati zanimanje za naše šolsko društvo. — Biukoštni ponedeljek zborovali sta podružnici za T o 1 s t i v r h in okolico ter za PI i b e r k in okolico. Shod pliberške podružnico vršil se je sijajno v narodnem Smihelu pri Pliberku. Nad dvesto vrlih Slovencev in Slovenk iz cele Podjunske doline poslušalo jo pazljivo lepe govore in pelje domačih pevcev. Jedrnato in ginljivo govoril je častiti gospod župuik Jože &krbiuc o pomenu družbe in o treh duhovnih cvetlicah: o ljubezni do sv. cerkve iu do- movine, ter o slogi, ki naj vlada med vsemi. Drag. Hribar iz Celja, zastopnik glavne družbe, 'g0. voril je o sv. Cirilu iu Metodu Usr o narodnem šolstvu, kateremu bodi podlaga sveta vera. — ^ 24. maja imela je podružnica sv. Cirila iu Metodi za Beljak in okolico v Štebnji pri Maloščah »hod, katerega se je udeležilo nad 400 ljudi, Govorili bo gospodje: prvomestnik Wutti, učitelj Žirovuik o od. jarstvu iu Gr. Hiuspieler o šolstvu. Glavno druibo zastopal je gospod dr. Vošujak. Za obilno žabam skrbeli so gg. ljubljanski in domači pevci. Igral « je tudi Vošnjakov lepi dramatični prizor iz kmet-skoga življeuja: »Svoji k svojim." — Nova narodna po-sojilnica otvorila se je dnd 18. mqa v V e 1 i ko v ca. Prvega shoda udeležilo se je mnogo kmetov iz okolice iu pristopilo je precej novih udov. — Ronunje na sv. Viša rje začelo se jo letos na Vnebohod Kristusov. Vkljub neugodnemu vremenu pristopilo je v prvih desetih dneh 1500 romarjev k svetemu obhajilu. — Zidali bodo železnico skozi ziljsko dolino iz Vrat ali Podkloštra do Št. Mohorja. — Pri zadnjem ljudskem štetju našteli so v Celovcu 311 Slovencev. L. 1880. bilo jih je še 620. V teku 10 let pozobali so ,liberalni' Slovencu - žrci nad polovico celovških Slovencev! J. Rim, 31. maja 1891. Od vseh krajev sveta dohajajo poročila v katoliške časnike, s kolikim zanimaojera in veseljem je Cerkev in šola. bila sprejeta zadnja okrožnica papeževa o delavskem vprašanji. Tudi vladni krogi, posebno na Nemškem in v Belgiji, se zanjo zanimajo. Da, tam za velikim in povoženemu bratu, ker sem jaz morala na dnino, da smo se preživili. Sam je kuhal, sobo pometal in pral vzlasti perilo za bolnike. Ko sem prišla zvečer domov, delal je Friderik svojo nalogo za šolo in bil jeden najpridnejših v šoli. — Šestnajst let je bil star, ko mu je umrl oče. Noč iu dan je delal in ves zaslužek je meni izročal, niti krajcarja ni pri-držal za-se. Sploh vam ne morem dopovedati, kako dober in priden je bil moj Friderik. Ženica nekoliko preneha v svojem govoru; to priliko porabi gospa, da spregovori: „Kje se je pa vaš sin soznanil s svojo nevesto?" „To je bilo tako-le: Stanovali smo z njeno materjo blizo skupaj. Marjetica je bila pet let mlajša od našega Friderika. Nekega dne priteče vsa objokana v našo sobo iu nas pokliče na pomoč češ da je materi slabo. Precej sem hitela k sosedi a našla sem že mater mrtvo. Ljudje v hiši so dejali-Sedaj bo morala Marjetica v sirotišče, zakaj nikogar n.ma na svetu, da bi skrbel zanjo. Naš Friderik pa je rekel: Mati, vzemite jo vi k sebi, imela bo polo- vico mojega kruha in polovico mojega kosila." -— Tako je prišla Marjeta k nam. Par let pozneje piše mi brat iz Amerike, naj pridem k njemu, ker ondi se mi bo bolje godilo, nego doma. In šli smo, tudi Marjeta z nami. Pridno smo delali, Marjeti je služila, a rada je k nam zahajala, jaz sem ji obleko kupovala in denar spravljala. Gledali smo, kako kopiti si malo posestva, da bi se mogla Friderik in Marjeta poročiti iu pošteno preživiti. Friderik je zvedel po stricu za bogat zaslužek v nekem mestu in šla sta z Marjeto, da bi si preje zagotovila stoj obstanek. Obljubila sta mi, da mi bodeta pisala vsak teden; v začetku sem v redu dobivala pisma, a pozneje so izostala. Dva, tri tedne nisem ničesar dobila, jelo me je skrbeti, pozvedovala sem po pismih, » nisem mogla dobiti nobenega glasu od svojih. -Včeraj pa mi brat povč iz časnikov grozno novico, da bi bil moj sin umoril svojo nevesto in da je radi tega v smrt obsojen.--Ko sem to izdela, napravila sem se takoj na pot in tukaj sem ter prosim milosti za svojega sina, ker v&n, da je ne' morjem v Ameriki 80 katoliški listi z razprtimi Irkami prinašali takoj po binkoštih glavno vsebino okrožnice, kakor so jo sprejeli po telegrafu. Tako je eu sam ameriški list naročil telegram, obsezajoč tisoč besed, drugi čez tritisoč, samo da bi tem preje iu tem obširneje mogel poročati svojim bralcem ob imenitnem pismu papeževem. Gotovo bode tudi »Domoljub" kaj spregovoril o tej okrožnici, ki zopet jasno priča, kako rimski papeži skrbe za blagor ne samo dušni, marveč tudi telesni svojih podanikov, kako sreče že 14 ne samo bogatinu in visokemu, marveč tudi revnim in nizkim. Pred cerkvijo sv. Ignacija popravljajo vže nekaj časa vhodne stopnice. Zakaj, lahko uganete. Bliža se tristoletnica sv. Alojzija. Takrat pa bode prišlo gotovo mnogo častilcev angelskega mladeniča v večno mesto molit na njegov grob. Čuje se, da se po vseh krajih Evrope prav pridno popisuje mladina v knjigo, katero bo kardinal-vikarij potem enkrat za časa slavnostnih dni tristoletnice slovesno položil na grob svetnikov, ter tako vse podpisane priporočil v posebno varstvo sv. Alojzija. Romarji so napovedani iz vseh krajev Evrope. Poseben shod dijakov bode meseca septembra. »Družba katoliške mladine" v Italiji se za to romanje posebno zavzema. Zagotovljeni so že odposlanci iz vseh dežel. Francija, Švica, Anglija, Nemčija, Avstrija, Holaudija in Portugal bodo ob tej priliki poslali svoje zastopnike. Slovesno zaslišanje dijakov iz vseh teh naštetih krajev pri svetem Očetu bode dne 27. septembra. Na praznik sv. Mih&ela pak hočejo papež darovati sv. mašo v cerkvi sv. Petra, h kateri bodo povabljeni vsi ro- dolžon in da mora tu biti neka jako usodepolna pomota." Predsednik je bil v veliki zadregi. Gledal je pred seboj ubogo staro mater, ki bi potrebovala podpore, a bil je tudi popolno prepričan, da je sin morilec. Gospej njegovi vsniilila se je stara mati iu zato pravi možu : »Poglej te poštene, mirne oči njegove matere! Kedor je bil kot deček in mladenič tako skrben za svojo mater, tak se ne more tako zelo spozabiti." »Draga moja, jaz rad priznam, da je bil Friderik priden otrok, a sodnijska preiskava je pokazala natančno, da je sedaj on brezvesten človek. Verjetno je, da se je mladenič spridil v mestu, on je prekanjen zlobnež in mi državi in materi le dobroto skažemo, ako takega hudobneža spravimo s pota; kajti kar je sedaj storil z nevesto, da bi se polaknil njenega denarja, to more pozneje storiti s kom drugim, morda celo s svojo materjo." »Ali bi ne mogel smrtne kazni spremeniti v dosmrtno ječo?" prosi gospa. marji, kakor tudi drugi katoličani. — Na praznik svetega rešnjega Telesa imeli smo krasno vreme. Tembolj pa me je bolelo sree, ko sem videl, da ni kar nič sledu tistih slovesnosti, ki se ta dan v naši domovini obhajajo. Pri sv. Petru so imeli procesijo po cerkvi. V »Campo Santo" za Vatikanom se je pač razvila procesija iz cerkve — po pokopališči katero je krog in okrog obdano z visokim zidom. Na prosto tu ne gre nobena procesija. Dan sv. Filipa Nerija je v Rimu zapovedan praznik. Vidi se, da Rimljani svojega „apostola", kakor sploh imenujejo tega svetnika, prav posebno časte. Obiskal sem tisti dan popoldne cerkev, v kateri je njegov grob, in tedaj sem se prepričal, videč polno cerkev pobožno zbranega ljudstva vseh stanov, da Rimljani ne pozabljajo blaginj, katere je svoj čas sv. Filip v svoji apostolski gorečnosti donesel večnemu mestu. Tudi Italijo je zadnje tedne obiskal hlad in mraz. Bati se je bilo, da bo celo pridelkom škodoval. Ali časniki poročajo, da se bo sicer letina vsled tega zapoznila za kakih štirinajst dni, druge škode pa menda ne bo. Trta in oljka sta doslej še popolnoma zdravi. Žal, da se tudi tu že kažejo sledovi strupene rose »peronospere". V zgornji, kakor srednji Italiji se ie pokazala. Okrog Rima v Kampaniji je vladalo zadnje dni močno deževje, ki je nevarno za bogate nasade, od katerih Rimljani dobivajo svoja živila. Zato nam je došlo sinoči povelje od kardinal-vikarja, naj se pri sv. maši do preklica vsaki dan vplete molitev za lepo vreme. Zdravi! K ari in. »Pustimo to! Stvar je popolno doguaua in jasna. Jaz kot uradnik moram zakone spoštovati in spolnovati. Materi pa le uslugo storimo, ako odstranimo tako . nevarnega človeka, ki bi bil gotovo tudi njej v največjo sramoto iu nesrečo. Prosim, pojasni vse to ženi, kolikor mogoče rahlo, a vendar določno." Gospa je poznala svojega moža in vedela, da se tu ne d& nič več pomagati; zato ženici pojasni, da se ne more uslišati njena prošnja. »Tedaj mi ne morete res nič pomagati ?" reče mati z nekakim obupnim glasom ter upre svoje užaljene oči na predsednika. Predsednik pogleda v tla; on ni mogel prenesti tega milo-prosečega, ob enem očitajočega pogleda. »Obžalujem, da ne morem pomagati, a tukaj ni za rešitev nobenega upanja!" »Nobenega upanja", zaupije mati, »torej bo moj sin--" tedaj pa omahne in padla bi bila uboga mati, ko bi jo ne bil vjel predsednik. »Tedaj moram hiteti, da vsaj enkrat še vidim svojega sina", reče žena, ko se zopet zave. Gospodarske in obrtnijske stvari. Ptice naše dobrot niče. Pri drobnih ptičicab, d«, celo pri kebrih je prilika in to prav ugodna prilik«, pri mladim usmiljenje do živali obuditi. Ker je pa tudi naša kmečka mladina ie kolikor toliko praktična v ocenjevanj, prirode, bode učitelj prav storil, ako ta svoj nauk podpre takoj z dokazom bodoče koristi. Kjer je kaj koristi, ondi je zlasti pri kmetskem učencu navadno tudi potrebui razum za dotično reč. Da to spoznamo, podaimo se k gnjezdu penice, vrabe|a ali pa taščice, če pa druzega ni ravno pri rokah, je pa tudi ščiukovčevo dobro, katereaa lahko v vsaki rogovili na sadnem drevju nahajaš. Poglejmo v tako gnjezdo in recimo, da ie petero lačnih mladih kljunov notri, ki se ob vsaki priliki kar h krati odpirajo, kakor bi hoteli vso bližnjo okolico z listjem vred požreti. Naravoslovci so se s takimi gnjezdi že pred nami jako vstraino in vestno pečali in so aašli sledeče: Vsaka teh mladih pt:čic potrebuie in tudi res dobi na dan po 50 goseuic za živež, katere mu stara dva od zgodnja jutra pa do poznega večera na vso moč pridno prinašata. Vseh pet mladičev potrebuje na dan 250 gosenic. Mladiči potrebujejo povprečno kakih 4 do 5 tednov, predno jih stara dva prepustita samim -ebi in pa dobri sreči. Zaradi povprečnega računa rte rno, da jih pitata stara dva 30 dui, za kar potrebuješ 7500 gosenic za zajutrek, kosilo in južirio. Večerie pri ptičih ne poznajo; sai še pri ljudeh pravijo, da je vse eno dobro, če človek, mesto da bi večerjal. gre spat. Sedem tisoč pet ato gosenic, kij ne, prijatelj, to je ie nekaj in glej. le ena ščinkot. ska rodovina jih je za eoo gnjezdo toliko porabili, kaj pa še dalje? Cuj! Znano je, da vsaka gosenica na dan toliko cvetja in listja požre, kolikor sama tehtl Recimo, da gosenica 30 dni potrebuje, preden popolnoma dorasle in se zaprede, oziroma v mešiček skrije. Recimo dalje, da v teh 30 dneh, na dan le po en sam cvet uniči, kateri bi se bil v sad razvil, torij grdoba požre v 30 dneh 30 jabolk, ali 30 hrušek, ali 30 češpeli že v cvetji in vseh 7500 gosenic pi, ki jih je eno samo ščinkovčevo gnjezdo potrebovalo, da je spravilo petero mladičev kviško, pa 225.000 cvetov, iz katerih bi se bil sad naredil! Koo samo ščinkovčevo gnjtzdo, dragi moj kmetič, vredno je na tvojem vrtu 225.000 jabolk, ali ravuo toliko hrušek ali sliv. Če pa pomislimo, kar nam boš sam priznal, da je res tako, da marsikaka, če že oe vsaka, gosenica na dan po 10, 20 in tudi več cvetov obleze in ogrize ter tako uniči, da »e ne m^re nič več sad naplaviti: da dalje tudi tobko listja po-končii, da cvet 'in nastavljeni sad nimata več zadosti potrebnega živeža, boš zopet sam priznal, dt je gnjezdo ubozega ščinkovca še več vredno. Toda ostanimo Ih pri navedent-m in h številkami dokazanem številu 225.000 komadov sadja m recimo, da hi se po 2 jabolki ali 2 hruški za 1 kr. prodali, boš zopet razvidel, da ti je v gotovem denarji obvarovano ščinkovčevo gnjezdo vredno 1125 goldinarjev. „Sai toliko sadja cela vas ne pridela*. ,To se lahko zgodi", pravi predsednik ter ji napiše listek za jetničarja. poleg tega ji pa di še lep dar v denarju. Smilila se mu je ženica rad bi ji bil pomagal, a ui ji mogel, ker uradniku mora biti postava sveta. Mati vzame list od predsednika — kedor jo je prei poznal in jo vidi sedaj zdi se mu. da se je v teh treuotkih silno postarala-priklone se ter odide „Uboga žena !» vsklikne gospa, ki je komaj premagovala svojo bolest. Predsednik je bil tudi potrt. „Ko bi mi bila vsaj kaj očitala, toda njenega pogleda, tega nisem mogel prenesti; nikoli ne bom pozabil." Friderikova mati je tavala po mestnih 'ulicah ■ na potu svojem pride tudi do neke cerkve. '„0 moi' Bog!" pravi žena, .ljudje pravijo, da mi ne morejo pomagat., tedaj moraš pa ti pomagati." I„ vstopi a je v cerkev in iskreno in dolgo je molila. - _ Pri predsedniku seveda so splošno v družini govorih o tem dogodku in ženske so bile večinoma te misli, da gospod ne ravna prav, ker neče pomi-lostiti hudodeluika vsaj zaradi uboge matere, ki pravi, da je nedolžen. Slišala je o tem govoriti tudi mala hčerka predsednikova. -Oče", rekla je predsedniku pri večerji, .dekla pravi, da to zelo boli, če koga obesijo, kaj ne, da ne bodo obesili sina, za katerega je tako lepo prosila stara žena." — Malburnu je bilo to teI6 hudo. Vedel je, da je prav ravnal in vendar tudi njemu srce drugače veleva. ♦ * * Nekaj dnij pozneje je zopet sedel predsednik doma in prebiral časnike. Poročali so ravno, da je bil prejšnji dan obešen hudodelec Friderik Janzeti, ki je umoril svojo nevesto. -Sedaj je torej končana U ialoigra", pravi njegova gospa ter si obriše solze is očij. .Moralo je tako biti!" odgovori predsednik, »e bi se bila razgovarjala, a v sobo stopi služabnik ter reče: boš morda rekel. Bes, da ga oe; io če tudi ne natančno po številki, pa bi ga vsaj mnogo več, če bi -- Razne (Povesti, slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.) Pogosto se naznanjajo »Domoljubu" želje, naj bi se povestiee, natisnjene v »Domoljubu", zbirale v posebni knjižici, kjer bi se ložje ohranile in prebirale. — Tem željam smo vstregli s prvo tako knjižico, kjer se nahaja petnajst mičnih povestic zbranih v lični knjižici. — Cena zvezku je samo 20 kr. Kdor jih želi kupiti, naj pošlje zanje denar »Katoliški Bukvami" v Ljubljani. (Razstavni vlak v Prago) priredil bode, kakor se nam poroča, g. Jos. Pa u lin, prirejevatelj vlakov v Ljubljani, Marijin trg št. 1; vlak se bode odpeljal dn^ 26. junija dopoldni. Pripraven bode posebno za vkupno potovanje, tudi vožne cene bodo zdatno znižane. Temu vlaku se bodo pridružile deputacije vseh jugoslovanskih sokolskih društev, v Pragi se bode namreč vršila v dneh 28. in 29. junija vse-sokolska slavnost. Tem povodom vrše se priprave v Pragi za dostojni sprejem jugoslovanskih gostov. Natančneje poizve se pri prireditelju v Ljubljani. (Statistika ljubljanskega mesta.) Poročali smo že. da ima Ljubljana po zadnjem ljudskem štetju 30.505 prebivalcev. Ako odštejemo 2171 vojakov, ostaue 28.334 prebivalcev, od teh je po veri 76 judov, 204 protestanti, 51 nezjedinjenih Grkov, 10 zjedi-njenih, 1 starokatolik, 1 anglikanec, drugi (30.162) so katoličani. — Po narodnosti je 5127 Nemcev, med temi 558 vojakov; 179 Cehov, 13 Poljakov, 3 Rusini, 27 Srbov, 167 Italijanov in 24.200 Sloven- več ptičev imeli, ki bi Vam bolje gosenice pobirali in ko bi se bolje umno poprijeti sadjarstva. novice. cev. — Kakor razvideti, se je število Nemcev v Ljubljani bivajočih zelo zmanjšalo. Seveda sedaj ni bilo onega pritiska od nemške strani, kakor je bil pred desetimi leti, ko so nemški gospodarji tudi slovenske svoje posle vpisovali kot Nemce. — Da bi se pač ogromna večina prebivalcev ljubljanskih vsikdar zavedala svoje katoliške vere in svoje slovenske narodnosti ! (Diploma idrijskega mesta častnemu meščanu ministru Falkenhaynn.) Mestni občinski zbor idrijski je že pred nekaj časom na predlog obč. svetovalca g. Val. Treven-a izvolil poljedelskega ministra grofa Falkenhayna, v čegar področje spada tudi idrijski rudokop, za častnega meščana idrijskega mesta, ker si je kot minister s svojo skrbjo za idrijski rudokop pridobil neprecenljivih zaslug za Idrijo, bodisi v duševnem, šolskem ali gmotnem oziru. — Ko so grofu sporočili, da so si ga izvolili za častnega meščana, odgovoril jim je, da ga zelo veseli to odlikovanje, in da bo skušal vedno po svojih najboljših močeh skrbeti za blagor prebivalcev cesarskega mesta Idrije. — Mestni zbor je nadalje sklenil po posebni deputaciji osebno izročiti diplomo grofu Falkenhaynu. To diplomo jako dragoceno in umetno izvršila je na Dunaju firma Klein za blizo 230 gold. Dnd 29. maja so z njo došli v Ljubljano idrijski župan g. J. D i d i č in obč. svetovalca gg. Val. Treven in Fr. Goli; tu so si diplomo ogledali pri »Slonu*, mnogi Ljubljančani, ki se niso mogli na- »Ona žena, ki je bila nedavno pri Vas, bi zopet rada z Vami govorila." Obledel je predsednik pri tem sporočilu, a vendar dovolil, naj žena pride k njemu. Precej ua to vstopi znana ženica, za njo pa čvrst mladenič lepega obraza in korenjaške postave. »Tukaj, gospod predsednik, Vam pripeljem svojega sina Friderika!" »Kaj, Friderika?" vpraša čudeč se predsednik. .Da prav njega 1 Saj sem Vam pravila, da je moj Friderik nedolžen — od Vas sem namreč šla v ječo, in ko sem vprašala za Friderika Janzena, pripeljali so mi popolno tujega človeka, ki se je sicer res tudi pisal za Friderika Janzena in res umoril svojo nevesto Leno, a ta ni bil moj sin in ona ni bila uaša nevesta Marjeta, ki še živi in spodaj čaka, da se skupno vrnemo domov, kjer kmalu stopita Friderik in Marjeta kot novoporočenca pred altar. — Prosim pa gospod predsednik, da mojemu sinu spremenite priimek, ker mi nečemo, da bi se tako pisal, kakor umorjeni hudodelnik!" Friderik je nato obširno popisoval, kako se mu je med tem godilo, koliko srečo da je imel ter si nabral mnogo imetja. »Veseli me", pravi naposled predsednik, »da se je ta stvar tako nepričakovano veselo razvila za vas, a tudi za mene. Bodite srečni in veselite se še mnogo let blagoslovljenega dela vaših poštenih rdk. Da pa popolno izgine iz Vašega spomina ta neprijeten dogodek, poskrbel bom, da dobi Friderik nov priimek in menim, da bo zato najprimernejši: Poštenjak!" Ko je mati odšla s sinom, reče veselo gospa svojemu možu: »Vidiš, da sem prav imela, trdeč, da Friderik Janzen ni morilec." »Pa tudi jaz sem prav imel", pravi mož, »da sem dal obesiti Friderika Janzena, pfavega morilca t" čuditi krasnemu delu. Avstrija, v desni roki držeča znamenja rudokopskega orodja, v levi pa grb mesta Idrije, krasno izdelana odlikuje se prav posebno na diplomi. V ponedeljek bode deputacijajzročila diplomo ministru Falkenhaynu. - Gotovo bodo vrli občinski svetovalci porabili to priliko na Dunaju, da bodo vplivnim krogom pojasnili potrebe in želje idrijskih rudokopov, in v tem oziru jim v interesu mesta Idrije želimo prav obilnega uspeha. (Prestop h katoliški veri) je napovedal v zmislu zakona z dne 25. maja 1868 drž. zak. št. 4 pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani gluhonemec Janez Pavlik, vrtnar na Studenci. Dosedaj je bil protestant. Posredoval je velečastiti gospod prošt dr. A. Jarc v Ljubljani, ki se razume z gluhonemci. (Okrožnica Leona XIII. o delavskem vprašanju.) Katoliški listi objavliajo sedai že dolgo časa napovedano okrožnico o delavskem vprašanju, katero je papež izdal na letošnji binkoštui praznik. Najnovejša okrožnica Leona je med vsemi dosedanjimi njegovimi pismi najobširnejša; odlikuje se s posebno modroslovno točnostjo in globokostjo pri razpravljanju najtežj4 kr.: liter mleka svežega 10 kr.. posnetega 8 kr, piva 18 kr.; jajce 2 kr. (Srečna zakonska.) A: Kako je to, da Maluar-jeva mož iu žena tako srečno živila? Že 22 let sta poročena in vendar se b ista, kakor pravijo, še ui-koli sprla. — B: To ni uič posebno čudnega, zakaj ona oeli dan pere zuuaj hiše, ker je perici, on pa celo noč straži, ker je ponočni čuvaj. V takih oko-liščiuah. ko nista skoro nikoli skupaj, je pač lahek zakoniki mir. Prihodnja številka ..DOMOLJUBA" izide dne 18. junija Loterijske Nrcčkc. Tržne cctic v Ljubljani due 3 junija. I'Jen i a Rei. Ječmen, Uves. Ajda Proso. Komu krompir L«<-a. Grah, Fiiol. Majlo Mast. Speh svei liktl •rl kr 7 r,o 5j Htf 4 «7 3 r. o 6 :(i; 5 20 5 50 i 77 y — 10 <> — k*r. - 68 54 Speb povojen, k|0 Prnpt 3 junija: 50, 47. 34. 74. Trst 30. maja: 40, 66. 26, 28, J Zahvala. g Vsem, ki so se vdeležili pogrebu drug/ mi - soproge, ar najtopUji etihinljujoii Frunc Dirjal.-. :elr: enraj. - w ^ **** V ki |ih vreduje dr Fr Lampe. poprej letnik po I gld 2o kr se dobe sedaj v „Katoliški družbi*. Stari trg št 13, po tiii kr. vezane in sjcer od leta 1887. 1888. 188!) in I8!>0. Dalje /.lata knjiga .Narlepša dednost, 5n kr. — . Pogledi n a oni svet" 30 kr. — .Krščanska izieja- 1 ■> k r .Papeževa urzmotljivost" in .Zlalo-uiašnik I.eim XIII.- po tj kr, kakor tudi še nekoliko zvezkov lil,ivi Katoliške družbe" in .Dvuiiuik Savio1: />r J are. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! moblli. trleure. snaillnloe tlU, »troji za robkanje tnriloe, slamoreznloe, stroji za trenje iiu, »a rezanje repe, za mlenje ln me6kanje sadja, za c tekanje grozdja ln oliv, peronospora - aparati, •troji za lupljenje ovoAJa, soillnloe za ovodje ln zelenjad, ■mrki (pnmpe) sa vUo, kletne priprave, raarkl sa vod- tehtnice za ilvlno, mlefinl separatorjl. priprava «a vzdlgavaaje sodov, stroji za vrtanje, avtomatlAno deluloA« atl-skalnlce sladke krme, stroji *a »ehtanje, 'V«efiinlh«n^ « ^ , U } tr®"H<* »td- (80—«) Jamstvo ! Pripravno plačevanje! Cas po.kuinje 1 F Zaloga kmetijskih i„ v|„ore|„kIh krojev Dunai- ^terstrasse 78. j ^"o^lit^S^^ oenlklv »eaikan, italijanskem sniaem Jeziku .. pottlj^o fratlsta ft-a*koT 1 -^ »»»nJcT X*XXXXXXXXXXXXXXXX BIovellMn, ki romajo na sv. Višarje, naznanjam, da dobijo v moji gostilni na Flafifni najboljša dolenjska vina in dobre li iždelujem in prodajam fotografije Vsate vrste po najnižjih cenah. Tomaž Puclier, gostilničar in fotograf. in zvončkom II ki se po noči sveti,vis. J8c»« ^^^flnftrvokrovuizko-vine, je dobiti ■J^aSi^u&B^^^^' v tovarni EMIL MATER na Duuaji, I, Buuornmnrkt, 1«. (12—8) Ura a kukavico, ki naznanja čas, v ličfno izrezi janej omarici, podobarsko delo, s koščenimi ka-__zalci 8 gld. Ceniki steajtkih in iopnih ur se-pofiifcajo breapia^no, če se "Milvtevi nsaraa ta poslatev. (13—13) 4 Ravnokar i>' iz.^.1 prvi zvozek lično knjižico i naslovom: Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Sestavil in uredil A Kalan urednik »Domoljuba« — Ponatl« lx ..Domoljuba'! j— I. zvezek. — Cena kr >-5>-t Obseu: Zlati lasje — Daltčitui 1' metih pokopan. — Veronika Sumu snuila: — Trojni sveti i (čer — llužii na sc. Gothardu. — l' rnlnrih življenja. Litrski tat Luč mi oknu. — Po rihiirju scetln »olnce. — Piižnr — Lepi pirhi. — Maru*nik — Ob- hajilu r ječi Igg' Dobiva se \ ,Katoliški Bukvami1' v Ljubljani. ************ Korneuburška živinska redilna štupa za konje, govedo in ovoe. Vže skoro 40 let t najbolj itm vapehom rabljem v premnogih blevili pri pomanjkanji JeMoati, «U-bem prebavljanjl, da dajejo krav« boljie mlako ln v vedjl meri; bistveno utrjuje naravno moi Ji-vini proti okaftovalnln vplivom. Cena 1, Skatljicl 70 kr., '/, ikatljiei 35 kr JVm i i ijorujo varstveno znamko ie dobtva v r teh lekarnah m druierijah i Avstriji m Na tJgcriken Vsak dan poAilja po poiti glavna zaloga [10-4) l^raiic Iv. K w i z (1 n, c. in kr. avstrijski in kr. rumunskl dvorni za-lagatolj, okrožni lekar, Korneuburg b. Wlen. Obrabljene pismene marke JR; Gr. Zechmajer, Ninnberg. Obrazoi zastonj. 'Vg m\ Tinktura z» želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja Pleeollja v l.jub-Ijanl, narejena z večine iz samega pristnega kine«kega revnja. je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov, llaz-poSilja jo izdelovatelj v za-bojlkih po VI steklenic. JednastikltaicaviljilOkr. (UO-15) (60-3«) XX XXX XXX* xxxxx --- X * Esr Roboi ;sa »a. glavo, XX svilnati ln volneni, v najrazlldnejiih bojah, platno, kotonina, liia<'ovina. volneno blago (<5) lepo, močno, dvojne alrokostl. meter po 50 kr ln vlie XXXXjXX I** Fr. Petrie, trgovina z manufakturnim in kramarskim Jtsr *»■ i»{<«»i** v Ljubljani, Spitalskc ulice (i xxxxx **** XX XX C3 s. zn s S' = »» S »<< " t n S* * XX