Naročnina
».naša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. jos. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Stev. rsč. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
IW".
Širite rane
Kmalu bodo naše njive prazne in ni več daleč dan, ko bo kmet odpeljai v varne shrambe zadnji pridelek, ki ga je v potu svojega obraza pridelal. Vsak vesten gospodar si je že izračunal, koliko pridelka bo obdržal doma, da mu družina ne bo gladna, koliko bo rabil za setev, a koliko mu bo ostalo, da bo lahko prodal trgovcu. Zadnja količina mu dela največ skrbi. Ni da bi dajal težko prigaran pridelek prekupčevalcu za nizko ceno. Denar je danes drag in povsod se ga rabi: odplačevati je treba dolgove, država zahteva svoj delež, pri hiši je treba popravila, pri gospodarstvu je treba marsikaj izboljšati, družina čaka na obutev in obleko itd. Tisoč skrbi se loti gospodarja in kakor obrača izračunan dobiček za svoje pridelke, je premajhen, da bi zamašil vse zijajoče vrzeli. V tej negotovosti, ko si išče izhod iz težkega položaja, pa se nehote oklepa svetlejše misli: Počakajmo, mogoče se pa bodo cene pridelkom na tržiščih popravile in z večjim izkupičkom bo lažje prebresti težave. Da, če ne bi bilo „mogoče" vmes, bi bilo vse lepo. Kaj pa takrat, če se vse nade zrušijo čez noč in cena pridelkom proti pričakovanju pade? Takrat bo pa dvojna izguba in očitek, da je bil zamujen še kolikor toliko ugoden trenutek, ko bi za svoj trud dobil lahko več denarja, bo napravil položaj še mnogo težji, saj se bo oglašala vest, ko se bo zrl po svojih poslopjih, njivah in družini, katerim ni to dal, kar rabijo in česar so vse leto pričakovali. Težko je seveda svetovati, kdaj odpelji svoje blago na prodaj. Če ti je sreča mila boš zadel pravi trenutek, ko bo cena na najvišji višini ter tik pred vpadanjem. Trgovci imenujejo tako postopanje špekulacija. Pa je to beseda, ki je že marsikaterega pogu-bila, a marsikaterega pa tudi dvignila do višin, ki se jih mogoče ni nadejal.
Ali je za kmeta tako postopanje koristno ? Vsak naj sam presodi. Najboljša je srednja pot. Pri prodaji svojih pridelkov bfrdj oprezen in se ne prenagli. Če n& čitaš časopisov, kjer najbolj, izveš kakšne so cene blagu, vprašaj
Murska Sobota, 31. oktobra 1937»
soseda, mogoče bo on vedel. Če ta ne, pojdi k drugemu, v vasi se bo gotovo kdo našel, ki bo vedel za prave nasvete. Napačno bi seveda bilo, če se bi le predolgo obotavljal z prodajo in si pravil: „Do jutri bom čakal, do konca prihodnjega tedna aii meseca, saj se cene nenehoma dvigujejo." Zdrava pamet se brani takih odločitev, saj cene le toliko časa rastejo, dokler je potreba na tržiščih in dokler se ne napolnijo zaloge, ki so se izpraznile tekom leta. Že iz tega sledi, da mora vsak napreden gospodar budno motriti dnevne dogodke,
kater pa lahko zasleduje samo v časopisju. Izdatek, ki ga bo imel za časopis, se bo stotero vrnil z večjim dobičkom ob prodajni sezoni. Strokovni listi so seveda najbolj pripravni in ne bi smelo biti napredne kmečke hiše, ki je brez njih. Vsak pameten čiovek si bo ponoči prižgal svetiljko, da bo videl pot pred seboj in se ne bo zanašal na gol slučaj, ki ga naj obvaruje padca in poškodb. Časi, ko je bila cena pridelkom ustaljena, ko si vedel že v naprej, da bodo šli v dober kup, so na žalost že daleč, daleč za nami. Le na ta način bo mogoče, da bodo kmetije dobičkanosne, kar na žalost v večini slučajev niso. Pravimo, da so kmetije pasivne, ali z drugimi besedami, izdatki so večji, kakor dohodki. Poieg že omenjenega činitelja, pa je seveda še mnogo drugih vzrokov, ki zagrenijo življenje kmetovalcu, ki so pa vsi med seboj tako povezani, kakor členi pri verigi. Nekaj jih hočemo še navesti: Mnogo velikih kmetij se je pri nas v Prekmurju razkosalo. Oče je zapustil posestvo, ki je nekoč dobro uspevalo. Smrt je ugrabila gospodarja in vsak dedič hoče od grunta svoj pripadajoči delež. Tako nastajajo majhne kmetije, ki so pa premalo odporne za življenski boj in radi skromnih sredstev, ki so na razpolago, postaja tudi pridelek manjši in slabši. K razkosanim kmetijam se slednjič pridružijo še nezanesljive letine zadnjih let, med katerimi se odlikuje posebno letošnja, ko so obilne moče in poplave uničile mnogo pridelkov in s tem zrušile temelje trdnega gospodarstva. Poleg tega je še morila slana in klestila toča, a tudi rastlinski
in živalski zajedavci kulturnih rastlin so odpravili svoje. Posledice tega se vidijo v sleherni panogi gospodarstva, le poglejmo, kako žalostna je n. pr. letošnja sadna letina v nekaterih krajih. Pa drugi pridelki? Kljub temu, da je v ravninskem svetu uničila povo-denj skoro ves krompir, se ga prodaja po ceni 45 do 65 din za meterski stot. In zopet so nam v mislih male kmetije, ki ob tem najbolj trpe, ki poleg zadolženosti še trpe na pomanjkanju potrebne obratne glavnice.
Marsikdo si ob tem čitanju vpraša, kje je vendar izhod iz
tega? So vzroki, proti katerim se nihče ne more boriti. So pa tudi vzroki, ki leže v ljudeh samih, oziroma v razmerah, v katerih žive, in ki jih tlačijo k tlom. Že večkrat smo povdarili v siič-nih člankih, ki smo jih objavili na tem mestu, da bi si moral kmet zastaviti nalogo, da zviša in izboljša svoje pridelke in da jiaj pridela le kakovostno blago. Čim več bo pridelka, tem bolj se bo pocenilo pridelovanje in s tem se bo dvignila dobičkanostnost kmetije. Predvsem pa se mora
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran SOO Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 44.
polagati največja pažnja na to. da bodo pridelki res prvovrstni, Vsakdo pač iz lastne izkušnje najbolj ve, da se boljši pridelek proda mnogo lažje in dražje. Do-bičkanosnost kmetij ni odvisna od zvišanja in zboljšanja pridelkov, temveč od zboljšanja in na to šele zvišanja pridelkov. Zunanji trg postaja radi obilice blaga, ki se tam vedno bolj kupiči, iz dneva v dan izbirčnejše in vsak konkurenčni boj bo že v naprej obsojen na neuspeh, če bomo na trg pripeljali manj vredno blago, ki se v svoji kakovosti in to ob isti ceni ne bo moglo meriti z blagom, ki ga nudi v prodajo naš sosed. Le samega sebe vprašajte, kje boste kupili blago, ali pri trgovcu, ki ima pri isti ceni slabše, ali pri onemu, kjer boste plačali za boljše blago prav toliko denarja.
Le nekaj vzrokov smo navedli, ki ovirajo naše kmetije, da bi se povspele do večjega blagostanja. To je potrebno v času, ko kmet zaključuje svoj letni račun in se že ozira v bodočnost, od katere pričakuje večjo blagodat.
POLITIKA
Na prvem zasedanju skupščine in senata je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Postavljeni sta bili dve listi: lista vladne večine, kluba JRZ in zem~ Ijoradnlškega kluba ter skupna lista opozicionalnih klubov. Za predsednika narodne skupščine je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Stevan Cirič. Tudi v senatu je zmagala vladna lista ter je bil izvoljen dosedanji predsednik dr. Mažuranič.
Dr. Maček ter nekaj njegovih ožjih sodelavcev so se pretekle dni nenadoma in na tihem sestali s šefi beograjske združene opozicije. Sestanek se je vršil v vasi Farkašič, ki je 20 km oddaljena od Slska, pri župniku Irgoliču, ki je srednješolski tovariš dr. Mačka. Poleg drugih so prišli iz Beograda Ljuba Davidovič, Joca Jovano-vič in Miša Trifunovič. Posvetovanje je trajalo do večera. Kaj so si dogovorili, ni bilo mogoče izvediti.
Na skupščini mačkov ske delavske organizacije je imel podpredsednik HSS inž. Košutič dolg govor, v katerem je dejal: „Smo na pragu zime, o kateri vemo že sedaj, da bo huda za hrvatske siromake. Zato se moramo ždružiti vsi po mestih In va-
seh, da organiziramo zimsko pomoč za naše hrvatske siromake. Predvsem moramo misliti na hrvatske delavce, ki:jih čakajo letošnjo zimo težki časi. Sleherni med nami mora žrtvovati za njihovo pomoč. Po doprinesenih prispevkov bomo potem sodili kdo je pravi Hrvat in pravi človek."
V Beograd prihajajo še vedno protestne resolucija organizacij JRZ in raznih občinskih zastopov proti sklenjenemu sporazumu med dr. Mačkom s srbsko združeno opozicijo. O tem obširno poroča glavno glasilo JRZ ^Samouprava", ki izhaja v Beogradu.
,Med Hrvati je okrog milijon in pol nepismenih ljudi. Proti nepismenosti se borita predvsem mačkovska organizacija »Gospodarska sloga" in klub „ABC", ki sta preračunala, da bi bilo treba okrog pet milijonov dinarjev, da bi se ti ljudje naučili vsaj za silo pisati in čitati. Na nekaterih krajih so poskušali s tečaji, vendar se je oglasilo premalo nepismenih, ker jih je bilo očividno sram in so rajši ostali doma.
Te dni preneha veljati odredb«, ki prepoveduje ustanavljati v naši državi nove velike trgosvske hiše, ka-
HORNYPHON RADIO
___.iiiimmiiiiiiiiiiiiininiiiiiimiiiiiiiiiiiinii
IIIIIIIIIIIIIIKIIIMIIII1H tllllllllllllltllill	kjJLCUeLUUt lllltlllltlMlItlllflllMIlIlIlIlllIllllll fiHMHaHBBB^BaBaOHEMBaBMilBBa ■■■■^■■^^^■iB
Najelegantnejši v obliki. Najboljši in najcenejši v kvaliteti! ČISTI NARAVEN TON brez vsakega šuma.
30% prihranka na toku£
En gumb za postaje in regulacije jakosti glasu. Isti aparati na izmenični tok in pa baterije.
Predvaj'a Vam tudi na domu brez vsake obveze:
ŠTIVAN ERNEST tehnična trg. M. SOBOTA.
terim pravijo ljudje običajno magazini. Ker so takšne trgovine v veliko škodo vsem ostalim trgovcem, so se vse trgovske zbornice, društva trgovskih nameščencev ter tudi obrtniška zdru ženja obrnila na trgovinskega ministra, da se odredba podaljša in tudi za naprej prepove ustanavljanje tekih trgovskih podjetij, ki izpodkopujejo temelje ostali trgovini.
»Dokler so se hrvatski kmetje bali velikih županov, sreskih načelnikov, občinskih tajnikov in pisarjev, hrvatska politika ni mogla napredovati. Danes smo v srečnem položaju, da nismo več narod preplašenega duha. Hrvati nismo več gomila, ki se samo priklanja in plazi, temveč ponosen in samozavesten narod, ki hodi svojo pot. Zato smo tudi dosegli uspehe, ki pritičejo samozavestnemu narodu." Tako je pisalo glavno glasilo dr. Mačka po sklenjenem sporazumu.
Kmetijski minister je obijubil, da bo v novem državnem proračunu poskrbel za potrebne kredite, da bodo lahko v prihodnjem proračunskem letu zasedena vsa živinozdravniška mesta v državi. Povečal bo tudi postavke za materialne izdatke, s čemer bo omogočeno, da bodo državni živino-zdravniki šli lahko mnogo več med ljudstvo kakor so mogli doslej.
Hrvatski socialisti so imeli sestanek, na katerem je rekel njihov voditelj, da so socialni demokrati že od nekdaj na stališču narodnega edinstva, za nujno potrebo pa smatrajo, da se čim prej izvedejo najširše samouprave.
O zadnjem obisku našega zunanjega ministra in predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Londonu pišejo angleški časopisi, da je bila izmenja misli med našim državnikom ter angleškim zunanjim ministrom in predsednikom vlade, zelo plodovita. V splošnem povdarjajo vsi politični krogi, da je obisk dr. Stojadinoviča v Parizu in Londonu zelo razjasnil splošni položaj na Balkanu in v srednji Evropi.
Kitajske oblasti so izsledili več ko 200 vohunov in agitatorjev, ki so delovali v korist Japoncev. Vse so takoj ustrelili.
Kitajci so v zadnjem času izbojevali več pomembnih zmag, tako so samo v eni bitki zaplenili 170 japonskih tankov ter ogromne količine vojnega materiala. Ob tej priliki je na bojišču obležalo 8000 Japoncev.
Zaradi ponavljajočih se porazov so japonski vojaški krogi zelo vznemirjeni. Vojni minister je že odredil mobilizacijo več letnikov, tako da bo pozvanih pod orožje milijon rezervistov, ki bodo takoj poslani na kitajska bojišča. Japonci so prepričani, da tiče za kitajskimi uspehi Rusi in se boje, da bi ruska vojska dejansko posegla v bojevanje. Tudi kitajsko letalstvo je napravilo Japoncem ogromno škodo. Posrečilo se jim je pognati v zrak vsa glavna japonska skladišča municije in vojnega materiala. Poleg tega so razdejali železniške proge, porušili mostove in ceste, tako da so Japonci v hudih skrbeh, ker jim je tudi dovoz otežkočen.
V	Španiji so nacionalisti izbojevali pomembno zmago s tem, da so zavzeli mesto Gijon, ki je bila zadnja postojanka republikancev v Asturiji. Na ta način je bila ustavljena repu. blikaeska ofenziva, ki je trajala 14 dni. Republikanci so imeli v zadnjih bojih silne izgube. Po splošnih cenitvah so igubili v teku dveh tednov nad 20 000 mrtvih in dvakrat toliko število ranjenih. Že po tem sodeč so bile borbe izredno silovite.
Angleška moč se krha. Radi kočljivega položaja, v katerega je zašla radi španskih homatij, je izjavil vojni minister južnoafriških republik, ki spadajo tudi med angleške domi-nijone, da ne bodo pomagale Angliji, če bi se ta spustila v vojno. K temu je še dodal, da bo njegova država razglasila mobilizacijo le tedaj, če bo njeno ozemlje v nevarnosti.
Spremembo političnih zakonov in večjo ostrost skrajnostnim strankam, ki izrabljajo sedanjo politično svobodo, napoveduje v svoji izjavi madžarski notranji minister Szel. Izjava pravi, da je politična svoboda lepa stvar, seveda samo dokler prija vladi.
V	Palestini so zopet veliki nemiri, zato so Angleži polovili vse pomembne voditelje upornih Arabcev in jih odpeljali na nek otok na Tihem oceanu. To pa je Arabce tako razburilo, da so začeli z očitnim uporom. Začeli so razstreljevati železniške in druge mostove, na tračnice so polagali peklenske stroje, uničevali letališča, uničili brzojavne in telefonske naprave ter razstrelili cev, po kateri priteka v angleške tanke sirovo olje iz Iraka. Spričo tega so bili Angleži prisiljeni, da so proglasili nad vso Palestino obsedno stanje. Poboji med uporniki in vojaštvom so na dnevnem redu. Nekatera poročila trde, da so domačine naščuvali proti Angležem Italijani, kar seveda ni izključeno.
Italijani še nadalje pošiljajo številne čete in mnogo vojnega materiala v Libijo (Afrika). Da jih pa Italijani ne bi presenetili, so sedaj tudi Angleži zbrali mnogo vojaštva na egiptovsko mejo. Svoje postopanje upra-vičujejo Angleži s tem, češ, da bodo imeli tamkaj velike vojaške vaje. Tako namreč pišejo angleški in egiptovski časopisi.
Pogled v preteklost
Borbe v Španiji trajajo že več kakor leto dni. Fašistične države (Italija, Nemčija) odkrito pomagajo ter se bojujejo na strani upornikov. Narodi sveta vedno bolj spoznavajo kakšne namene ima fašizem v Evropi in kakšne cilje zasleduje japonska vojaška klika (družba, ki živi in dela samo za sebe) na Daljnem vzhodu. Ob tej priliki bo prav da omenimo nekaj številk, ki se nanašajo na preteklo svetovno vojno, iz katerih je najbolj razvidno vso zlo medsebojnega klanja. Neki nemški časopis je objavil sledeče podatke:
Materialne izgube. Celokupni stroški svetovne vojne znašajo 1 bilijon (milijonkrat milijon) 38 milijard pred-
vojnih mark (nemški denar). Centralne sile (Nemčija, Avstro-Ogrska, Turčija, Bolgarska) so izdale 349 milijard predvojnih mark, a Antanta in države, ki so bile z njo v zavezništvu (Francija, Rusija, Velika Britanija, Italija, Belgija, Srbija, Romunija, USA in druge države) pa 689 milijard predvojnih mark. Na eni kakor na drugi strani so znašali izdatki dnevno 758 milijonov predv. mark. Z drugimi besedami, vsaki dan se je porabila in uničila vsota, s katero bi se lahko tedensko izplačalo 15,160.000 delavcev, če se računa tepenska plača 50 mark. Ali : na obeh sovražnih straneh se je v 52 tednih toliko potrošilo, kelikor bi zaslužili vsi delavci in nameščenci v Nemčiji v teku tridesetih let.
Razsipanje materiala. Za časa svetovne vojne so v Nemčiji izdelali 10 milijonov pušk, karabink in samokre sov. V prvih mesecih bojevanja so izdelali v Nemčiji vsaki mesec po 200 strojnih pušk. V naslednjih letih seje to število početvorilo, leta 1916 je doseglo 2300 komadov, v poletju leta 1917 se je dvignilo na 7000 komadov, v jeseni 1917 leta pa celo na 14 400 komadov mesečno. V zimskih mesecih 1916/17 je nemška armada porabila okrog 9 milijonov ročnih granat. Za časa trajanja svetovne vojne pa so nemški vojaki vrgli na sovražnika skupno 300 milijonov ročnih granat. Vsaka divizija je v bitki potrošila povprečno 300.000 ročnih bomb dnevno. V začetku 1917 leta so v Nemčiji izdelali mesečno okrog 4000 metalcev min. Zadnja leta bojevanja so tekom enega meseca izstrelili 20.000 težkih, 120.000 srednjih ter 1.500.000 lahkih min. K temu se mora prišteti še 15.000 zračnih min, poleg plinskih in drugih uničujočih min. Tekom svetovne vojne so nemški zrakoplovi odvrgli 27.000 ton bomb. V službi nemške vojske je bilo 1 milijon 500.000 konjev in nekaj stotisoč oslov in mul. Okrog 900.000 konjev je bilo ubitih v svetovni vojni.
Človeške žrtve. V svetovni vojni je padlo na strani Centralnih sil 3 milij. 626.000 vojakov, na strani Antante in zaveznikov 5,723.000 vojakov. Skupno število vojakov, ki so za časa svetovne vojne izkrvaveli na bojišču, znaša 9,349.000. Z drugimi besedami: v 1530 vojnih dni, se je zgrudilo dnevno 6110 ljudi, to se pravi vsako uro je bilo 250 mrtvih ali 40 v vsaki mi-
nuti. Neznane pa so Žrtve vojne v zaledju, ki gotovo tudi segajo v milijone ter niso vštete v gornje številke. Ranjenih je bilo v svetovni vojni: 7 milijonov vojakov na strani Centralnih sil a 12 milijonov na strani Antante. Od teh ranjencev je ostalo 3 milij. 500.000 za vse življenje pohabljenih. Sleherni dan bojevanja v svetovni vojni, je poleg številnih smrtnih žrtev, še zahteval 12.418 ranjencev, od katerih je ostalo 280 za vedno pohabljenih.
K tem podatkom pač ni treba ničesar več dodati. Številke so vse preveč zgovorne.
Vseh mrtvih dan !
Vseh mrtvih dan, o dan solza Ljubezni in spominov .. . Kdorkoli svojca v grobu ima Obišče grob njegov.
Poslednji dom predragih naših Katere vzela nam je smrt Drugače vedno nem, tihoten Cvetoč je danes vrt.
Bujno cvetje na grobovih Vsem beseda živa je Da ljubezen onkraj groba V srcih vročih ne zamrč.
Lučke ki Vam zdaj gorijo Staršem, bratom in sestram Prijateljem in vsem neznanim Naj bode zemlja lahka vam.
FRAN/O KLOPČ1Č, Bos. Šamac.
Brezobvczno bančno popačilo
Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu:
Engleski funt sterling 1 kom Din 230 —			
Francuski franki	100,	n	150 —
Amerikanski dolar	1 „	n	47 —
Isti v čeku	1 „	n	4730
Kanadijski dolar	1 n	y*	4650
Italjanska lira			
Češke krone	100,	n	145-
Nizozemski florin	1 -	n	23 —
Nemška marka v bankovcih 1 kom		n	10--
„ v srebru 1 „		m	1250
Avstrijski šiling v bankovcih 100 ,		»	865—
„ šil. v srebru in drobiž 1		n	8-40
Magyarski pengo po 100 kom		n	890-—
Urug. peso	1 »	n	11'—
Argent peso	1 .	n	18-—
Klirinška marka		m	13-90
Doneče 9es£i
Ulurska Sobota :
—	V studenec je skočila. V du
ševni zmedenosti je g. Pintarič iz M. Sobote 21. t. m. zjutraj skočila na njenem dvorišču v studenec, iz katerega so jo čez nekaj časa živo izvlekli. K sreči se gospa Pintarič ni težko poškodovala in jo danes že vidimo pridno pri domačem deiu.
—	Potujoča protiplinska razstava je prispela dne 24. oktobra ob 9. uri predpoldne v Mursko Soboto. Obiskala in ogledala si je razstavo šolska deca iz Murske Sobote in okoliških šol ter prebivalstvo iz Murske Sobote.
—	Nad 20 modelov tvrdk Orion, Minerva, Standard, Siera, Tefag, OIym-pia, Radio Bell, Vam predvaja brez-obvezno RADIO NEMEC.
Gerlinci:
—	Smrtni slučaji. V noči od 20. na 21. t. m. je nenadoma umrl ugledni posestnik g. Partl Josip. Predvečer se je še mirno z družino raz-govarjal in določal dela na svojem gospodarstvu z« jutrišnji dan. Naslednjega dne pa so ga našli v postelji mrtvega. Pravijo, da ga je zadela kap. Pogreba se je udeležilo veliko število prebivalstva, kar priča, da je bil pokojni zelo priljubljen. — Nenadoma je umrl tudi mladi sinček g. Šadel Avgusta. Naj počivajo v miru. Preostalim naše sožalje.
—	Nesreč^. Hčerka g. Nemec Petra je vrtela čistilnik za čiščenje zrnja. Po neprevidnosti je dobila prst med kolesa, ki so ga popolnoma zmečkala. Pripeljana je bila takoj k zdravniku v Cankovo.
—	Pomožna pošta nam je potrebna. V Gerlincih je 140 družin, katerih poslopja so raztresena po valovitem terenu. Imamo tudi osnovno šolo in oddelek graničarjev, toda pošta se nam dostavlja iz Cankove le trikrat tedensko. Smatramo za potrebno dobivati pošto dnevno. To bi te pa lahko zgodilo brez posebnih stroškov za poštno upravo le tedaj, ako bi se pri nas upostavilo pomožno pošto, ki bi imela sedež v bližini trgovine ali pa v poslopju trgovskega lokala. V svrho dosege te olajšave bi se dobilo mesto za pomožno pošto in človeka, ki bi ta posel opravljal, brezplačno.
| — Stanje ceste. Cesta, ki pelje iz Gor. Črnec v Gerlinci, Fikšinci in dalje v Kramarovci, je silno v slabem stanju. Vsa je razrovana in blatna. Na več mestih rastejo tik ob cesti gosta, visoka in košata drevesa, ki cesto popolnoma zasenčijo. Želeti je, da bi se občine za ureditev te ceste, bolje zanimale.
DOPISI:
—	Berkovci. Po dolgi in težki bolezni, je 13. t. m. mirno v Gospodu zaspal g. Koltaj Josip, ugledni posestnik in ustanovni član gasilske čete. Pokojni je bil priden gospodar in
povsod priljubljen. Poleg gasilskih čet ga je k večnemu počitku sprem Ijalo veliko število naroda. Mir nje govi duši! Preostalim naše sožalje.
— Tišina. Krajevno starešinstvo je imelo 24. t. m. zvečer sejo. Razpravljali so o tekočih zadevah, med temi tudi o zidavi gasilskega doma. Upamo, da bo tokrat uspelo krajevnemu starešini g. Šerugi, kš se poleg kmetijstva bavi tudi mnogo z literaturo in uživa kot napreden kmetovalec precej zaupanja pri vaščanih, uspelo spraviti zadevo zidave gasilskega doma z mrtve točke in da bomo že v bodoči pomladi svečano pustili blagosloviti novi gasilski dom. To nas navdaja tembolj, ker se je za zidavo doma zavzel tudi ugledni inprimožen posestnik g. Bertalanič. Pričakujemo pa tudi, da se bo v najkrajšem času uredilo razmerje solastništva brizgalne izmed krajev Tišina in Tropovci in da bodo tudi Tropovčarji svoji domači gasilski četi, katere članstvo je zelo skrbno, pomagali zidati gasilski dom tako, da bo tudi ta kraj dičila lepa gasilska stavba. Pridni gasilci čete Tišina pa bodo radevolje dali svoje prihranke, v svrho zidave gasilskega doma in nabave brizgalne, na razpolago. Tako je prav, sporazumno in v bratski ljubezni naj se reši to pereče vprašanje.
— NaSe cene za vsakogar, naša delavnica za naše odjemalce. Radio Nemec, M. Sobota.
—	Neprevidna vožnja. Vsled neprevidne vožnje z motornim kolesom se je 21. t. m. zvečer pripetila gostilničarju in mesarju g. Ilešič Francu iž Šratovcih huda nesreča. Privozil je k gostilni g. Domanjka v Radencih in na ovinku zadel v avto z takšno silo, da je motorno kolo zdrsnilo kvišku na avto, dočim je Ilešič obležal pod avtom v nezavesti z zlomljeno roko. Takoj je bil poklican domači zdravnik g. Dr. Sedlaček, ki je po prvi pomoči odredil prevoz ponesrečenca v bolnišnico v Mursko Soboto.
—	Smrt kolesarja pod avtom. 22. t. m. zvečer sta se z kolesom peljala iz Radencih proti Radgoni gg. Ploj Ludvik in Ščavničar Franc, oba iz G. Radgone. Vozila sta se na levi strani ceste in se živahno pogovarjala. Nasproti, je pridrvel avto last Slatine Radenci in jima daval znake. Kolesarja sta krenila na desno in takoj zopet na levo. Šofer je avto, kolikor je bilo mogoče brzino ustavil, vendar je bilo že prepozno, kajti avto je Ploja sunil, zlomil nogo in mu povzročil hude notranje poškodbe, dočim je Ščavničarja vrgel na drugo stran. Ponesrečenega Ploja so takoj pripeljali v bolnišnico v M. Soboto, kjer je, kljub skrbni negi, podlegel poškodbam. ščavničar je k sreči dobil le lahke poškodbe. Nesrečen slučaj Ploja je tembolj obžalovanja vreden, ker se je šele pred par tedni oženil.
PRISPEL JE 7.V«™!
super za 3 valovne dolžine — na mesečno odplačilo Din 205*—
2-letno jamstvo PRVE PREKMURSKE STROKOVNE RADIODELAVNICE
NEMEC J., H. SOBOTA.
GASILSTVO:
Odlikovanje naših požarnikov.
Gasilska zajednica v Ljubljani je odlikovala članstvo čete Krnci:
A) za 10 letno službovanje z bronasto medaljo: Kranjec Aleksander. Skrilec Kalman, Peček Štefan, Fartelj Josip, Kerčmar Aleksander, Kukojca Ludvik, Fartelj Karol, Peček Josip, Peček Janez, Peček Ludvik, Fartelj Janez, Kukojca Janez ;
Četa Lemerje A) za 10 letno službovanje z bronasto medaljo : Škrilec Ivan, Čelak Štefan.
Odlikovanim gasilcem iskreno čestitamo !
POSTA:
G. K. Bosanski Šamac. Hvala za pismo. Pošljite dopise. Objavili jih bomo v kolikor bodo odgovarjali našim prilikam.
Gospodarski drobiž
Komisija za mednarodne ceste bo imela koncem tega meseca sestanek v Budimpešti. Poleg zastopnikov naše države se bodo sestanka udeležili še zastopniki Anglije, Belgije, Francije, Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Turčije.
V ameriškem državnem proračunu bo znašal prihodnje leto primanjkljaj 695 milijonov dolarjev in bo za 200 milijonov višji kakor letošnji.
Na newyorški borzi je prišlo ponovno do velikega padca vrednostnih papirjev. Padec so povzročili špekulanti, predvsem ve-Iekapitalisti, ki so hoteli s tem omajati položaj predsednika Rose-velta. Zaradi zmede, ki je nastala na borzi, so v nekaj urah prodali po skrajno nizkih cenah nad 3 milijone različnih delnic.
Stalni jugoslovanski-italjan-ski trgovinski odbor se bo sestal meseca decembra v Beogradu, da uredi vprašanje klirinških plačil in plačevanja prebitka, ki znaša v našo korist sedaj že preko 64 milijonov lir. Starega dolga je za 4° milijonov, novega pa za 24 milijonov lir.
Ker so letos povsod slive slabo obrodile, bo žganja bolj malo. Isto je tudi v Bosni kjer pridelujejo največ sliv. Večinoma so prodali že sveže slive v inozemstvo. Radi tega se je dvignila tudi cena žganju. Povprečno se je podražilo za 25 par pri stopinji alkohola. Ponekod so začeli
žgati žganje kar iz vina, ki je letos bolj slabe kakovosti. To žganje je za približno 10% cenejše kakor slivovka.
Cikorijine korenine so letos izredno veliko pridelali kmetje v okolici Bjelovara, Križevcev in Pakraca. Pridelovalci so obilen pridelek lahko in ugodno prodali. Tovarne so pokupile takoj vse količine korenin ter izplačali kmetom denar na roko. Ugodna kupčija!
Najstarejša jelka — tako pravijo je v Vogezih pri kraju Barr (Francija). Strokovnjaki cenijo, da je stara 350 let. Je 43 m visoka in presega vse jelke v svojem okolišu. Njen obseg znaša 5,20 m. Šestnajst mož se mora postaviti drug poleg drugega, da obsežejo deblo tega velikanskega drevesa.
Trgovska nadaljevalna Sola v Murski Soboti
Pouk na trgovski nadaljevalni šoli prične dne 2. novembra 1937. ob 4. uri popoldne v Osnovni šoli v Murski Soboti. Tega dne se zberejo vajenci in vajenke v učilnici in prisostvujejo slovesni otvoritvi. Vpisovanje za novo vstopivše vajence bo v nedeljo dne 31. oktobra t. I. od 10. do 12. ure predpoldne v upraviteljevi pisarni osnovne šole.
Z letošnjim šolskim letom je obvezno nedeljsko posečanje Trgovske nadaljevalne šole za vajence(ke), sta-nujočih izven M. Sobote, zato se morajo tudi ti udeležiti slovesne otvoritve dne 2. novembra 1937. Čas pouka za zunanje vajence določi šolski odbor sporazumno z njimi. Za redno posečanje pouka so učni gospodarji kazensko odgovorni.
IfaiOMA« iz b°pe hiše se takoj vaicncv sprejme pri KOLOŠA JANEZ-u čevljarju M. Sobota, Cvetna ul. 5.
| Velika izbira
najnovejših
radioaparatov
kakor	3
BLAUPUNKT KČRTING
TELEFUNKEN INGELEN Braun Phonosuper največja senzacija današnje tehnike, gramofon zgrajen skupno z aparatom, garantirana selektivnost.
Mali obrniti po 125 din, mnlm 1
Vam nudi Rituper Alojz trgovec Murska Sobota.
Oglašajte
v Jurski Krajini"!
Denar
vriete skozi okno,
ako kupite stare vrste peči! s NABAVITE SI
s katero kurite za
Din 2 -
24 ur.
Samoprodaja:
L. FBIM
r M. SOBOTA
MBKOM iwi»->«r
/J?3®



MURA: RAPID
Prvenstveno tekmovanje LNP stopa v odločilno fazo. Še nekaj nedelj in zanimivo ter napeto tekmovanje za prvenstvo najmočnejše skupsne LNP bo končano.
Nedeljska tekma med Muro in Rapidom bo gotovo privabila vse naše
športno občinstvo na Igrišče, Pričakuje se ogorčena boba za točke. Rapid je organiziral avtobusno vožnjo v Mursko Soboto, zato se pričakuje, da bodo tudi številni njihovi pristaši bodrili svoje miijence v tej težki borbi.
Našim fantom se nudi prilika, da izvlečejo iz te borbe ves izkupiček, zato pričakujemo, da igrajo z eianom in voljo do zmage. Nedeljski obiskovalci pa morajo s pravilnim podžigom podpreti Muraše do zmage I
Tekma se prične v nedeljo, dne 31. oktobra 1937 popoldne ob pol 3. uri ob vsakem vremenu.
Mura:ČŠK 3:3 (3:1)
Nedeljska prvenstvena tekma, ki je bila odigrana v Murski Soboti, je prinesla zanimivo in napeto borbo. Mu-raši so poslali v borbo tehnično boljše moštvo, vendar so ta pius domačinov izenačili gostje iz Čakovca z boljšo kondicijo. Rezultat odgovarja poteku igre, čeprav bi lahko domačini s pametnejšo taktiko, po vodstsu s 3:1, odločili borbo v svojo korist. Sodil je strogo in objektivno dr. Planinšek. Tekmi je prisostvovalo nad 500 gledalcev.
Iz delovanja Združbetrgovcev Murski S°boti.
Zapiralni {as na praznik Vseh svetnikov.
Združba trgovcev sporoča vsemu svojemu p. n. članstva, da morajo biti na praznik Vseh svetnikov, dne 1. novembra 1937 vsi trgovski obrati ves dan zaprti Ker je letos praznik Vseh svetnikov v1 ponetfeljefc, srtiejo biti trgovski lokali, zadnji cban pred
tem praznikom t. j. v nedeljo, dne 31. oktobra 1937. odprti od 7. do 12. ure predpoldne.
Združba vabi, da blagovoli vzeti gornje vse članstvo na znanje.
Izdaja zdravstvenih legitimacij za prodajalce živil
Združba obvešča tem potoni vse svoje članstvo, da ima na zalogi predpisane legitimacije za zdravniško preiskavo prodajalcev živil, ter k vsaki zdravstveni legitimaciji je potrebna tudi slika v velikosti 6x9 cm. Brez slik se zdravniški pregled ne izvrši in se tudi legitimacija ne izda. Obenem s tem opozarja, da si iste članstvo čimprej nabavi v izogib eventuelnih kazni. Legitimacije se nabavijo pri tajništvu Združbe vsak dan med uradnimi urami.
Zapisnik
sestavljen na širši konferenci vseh trgovcev sreza Murska Sobota, ki se je vršila v pondeljek, dne 11. oktobra 1937 ob 10. uri predpoldne v prostorih stare kavarne pri „Kroni". Predmet razprav na tej konferenci je bil sledeči:
2. Dobava mineralne soli (poseb no v jesenski sezoni) :
za katero točko poda referat član uprave, veletrgovec g. Benko Josip:
Zalaganje s soljo naših pokrajin.
Že od nekdaj se je pri nas trošiia samo mineralna sol t. j. sol, ki je bila mleta in iz rudnikov, ter popreje tudi kamena sol, katero smo dajali živini ali v celih kosih ali se je pa ista zmlela za ljudsko hrano.
Sol je bila tudi do leta 1923 prosta trgovina, čeprav je biia monopolni predmet, to je ravno tako kakor je danes petrolej in bencin monopolni predmet pa je vendar z vsemi mineralnimi olji prosta trgovina.
Sedaj je prodaja soli razdeljena na 9 prodajnih reonov odn. je za vsako banovino 1 prodajni reon soli a veleprodaja soli so pa razdeljene na vsak srez po ena.
Po odredbi Uprave državnih monopolov M. Br. 28. 500/1V. od 10. avg. 1934 je pa monopolna uprava šla celo tako daleč, da je določila za banovine pa tudi pokrajine kake vrste soli morajo konsumenti v teh pokrajinah dobivati odn. trošiti, seveda je vzela monopolska uprava pri tem v poštev vrste soli kakoršna se je v dotičnih krajih prej v glavnem trošiia, ni pa upoštevala pri tem tega, da si lahko nabavi vsak državljan svobodno tako sol kakoršno sam hoče odn. da si lahko kupi za svoj denar to kaj sam hoče. Po tej uredbi je pač bilo določeno, da se dodeli vsem krajem bivše mariborske olasti mineralna sol ip Kreke t. j. bela mleta kuhinjska sol za katero je določena monopolska cena Din 2 50 za kg. ali mi smo dobivali do letošnjega januarja le Avstrijsko mineralno sol jodj-rano za katero smo morali plačati za
kg Din 4'-—, če računamo, da porabi mariborska oblast na leto približno 5,862.000 kg soli, smo plačali torej samo v mariborski oblasti od 1. aprila 1935 do 1. januara 1937 za sol Din 5,129.250 — več kakor bi za kuhinjsko mineralno sol plačati morali 8 samo za Prekmurje Znaša ta razlika na leto Din 412.000 — torej srno plačali v teku 18 mesecev za kuhinjsko sol v Prekmurju celih Din 721.000'— kakor bi plačali za kuhinjsko sol iz domačih šolan.
Od januarja 1937 pa do 1. okt. 1937 smo dobivali v naše kraje le izključno mineralno sol iz Kreke t. j. po normalno določeni ceni Din 2 50 za kg a sedaj smo pa dobili zopet morsko mleto sol, katera pa stane Din 2 75 za kg. smo ako ostane pri dobavi morske soli zopet oškodovani za Din 206-000 — letno, ali kako se pa to prakticira pri morski soli je pa zopet poglavje za sebe. Morska sol stane kakor ostale soli za kuhinjsko porabo Din 2-50 za kg a za mletje te morske soli pa moramo plačati Din 25.— za 100 kg ali Din 2500-od vagona, dočim so nam naši mlini mleli sol dokler smo smeli isto sami mleti le Din 300 — do največ Din 400-— od vagona, mi moramo torej plačati samo razliko za mletje Din
2500 - za vagon kar je Din 206.000 na leto samo za Prekmurje.
Če bi se tukaj šlo zares za solza ljudsko hrano kakoršno je ljudstvo tukaj navajeno, bi morda nikomur ne prišlo na inisel, da bi se raditega razburjal, ker za posameznika pač 25 para malo pomeni, čeprav znašajo te pare velike stotisoče, s katerimi bi se dalo opraviti pri nas tako velikanska dela, ki so življenske važnosti, ali morske soli pri nas nigdar nikdo ni trošil ter tudi iste, ki ima poseben duh, ni tako čista kakor mineralna sol nočejo kupovati, zato pač upravičeno zahtevamo, da se dodeli našim krajem sol kakoršno ljudstvo želi, nikakor iu v nobenem slučaju pa sol ne sme biti dražja od soli, ki velja za kuhinjo v drugih pokrajinah naše države, za mletje soli pa se nikakor ne smejo zaračunavati oderuške cene kakor zgoraj navedeno. Kako to veija za sol za ljudsko hrano, tako naj velja to tudi za sol za živinsko hrano.
Apeliramo raditega iz tega mesta na vse merodajne oblasti posebno pa na Monopolsko upravo, da nam dodeli v smislu njenega odloka M. Br. 28 500/1V. z dne 10. avgusta 1934 le mineralno sol iz Kreke kakor za ljudsko tako tudi za živinsko hrano a za zimski čas pa tudi kameno sol, ki se bo porabljala za živinsko hrano, ker nam je znano, da razpolagamo z zadostnimi količinami kamene soli v Kreki in Simin Hanu, ter v Novem Sadu z zadostnimi količinami kamene soli iz Rumunije, a za bodoče t. j. po poteku sedanje zakupne dobe pa se naj sol zopet uvede kot prosta trgovina, da si zamore vsak trgovec nabaviti od monopolske uprave tako sol, kakoršno potrošači v njegovem okolišu zahtevajo, ter naj veija za
ljudstvo vsaj v tem predmetu, katerega imamo v državi v izobiinosti svoboda.	(Dale)
J 575/37-8.
Dražbeni oklic
Dne 30. novembra 1937 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiše, njiv, travnikov, pašnikov, gozdov, gramozne jame.
Zemljiška knjiga: Kupšinci vi. št. 8 in 12/534 vi. št. 75.
Cenilna vrednost: 30 306 Din.
Najmanjši ponudek: 20.204 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti
odelek IV. dne 5./10. 1937.
J 504/36-16.
Dražbeni oklic
Dne 10 decembra 1937 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiše z gospodarskim poslopjem, njiv, gozdov, travnikov.
Zemljiška knjiga: Sotina 1/2 vi. št. 19, 115, 333, 465 ter 1/135 vi. št. 290.
Cenilna vrednost: 25.797 Din.
Najmanjši ponudek: 12.898 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišča v Murski Soboti
odd. IV., dne 7. 10. 1937
J 1480/36.
Dražbeni oklic
Dne 9. decembra 1937 ob i/29. uri bo pri iem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše z gospodarskim poslopjem, njiv in travnikov.
Zemljiška knjiga: Murski Črnci 1/45 vi. 17 in 56, ter 1/60 vi. št. 48.
Cenilna vrednost: 1.573.50 Din.
Najmanjši ponudek: 1 048 75 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišča n Murski Soboti,
odd. IV,, dne 10. 10. 1937
Prodam posestvo
V Kruplivniku obstoječe iz stanovanjskega in gospodarskega poslopja, 6 kat. oralov njiv, 3 kat. oralov travnikov in 3 kat. oralov borovega gozda. Ogleda in podrobno poizve se lahko pri Šparaš Mihu v Kruplivniku štev. 53.
TRBOVELJSKI
I PREMOG I
I i je na zalogi
j pri HE1MER-ii.[
Proda se
3
prav poceni hiša z električno razsvetljavo, vrtom in pol orala funduša. Več se poizve v Murski Soboti, Mala Kaniža štev. 23!''
Sprejme Hijniinf v manufakturno se takoj VfliVllVC trgovino. Imeti mora najmanj dve gimnaziji aH druge srednje šole. VINKO KLEPEC, trgovec M. Sobota