slovenska stran 23. januar 1978. Naše Novine-9. PIŠETA IN UREJUJETA: LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN SVEČANA PROSLAVA AUSTRALIA DAY V PETERSHAMU V suboto 28. januarja bo v Petersham TOWN HALL-u svečana proslava na sast dnevu Avstralije. Je to pac tudi nas praznik, ker pac živimo v Avstraliji in smo njeni otroci. Obeta se nam izreden in bogat program. Organizira Jugoslovansko-Avstra-lsko društvo iz Newtowna. Kulturna sekcija tega društva ima na skrbi kulturni program. Tokraj bo nekaj posebnega. Poleg folklornih plesov pesmi itd. bo važen recital, ki bo v vec jezikih. Mladi pesniki bodo povedali kaj in kako vidijo svojo novo domovino AVSTRALIJO. Sodeluje kot gost v vec točkah tudi progresivna skupina grške umetniške sekcije iz Marrickvilla. Zacetak ob 8 uri zvečer, vstopnina je le 3 dolarje, za otroke in pen-zij os niste polovična cena. Za pokroviteljstvo te svečanosti smo naprosili mestne očete občine Marrickville. KONEC VOJNE V SLOVENIJI" Janez Rus star 64 let, doma iz vasi Žalne pri Grosupljem, za njega se je končala vojna sele zadnje dni v decembru 1977. Dolgih 33 let je čepel v prostovoljnem ujetništvu na svojem domu skrit pri materi in sestri. Leta 1960 mu je umrla mati seve se iz bojazni ni udeležil njejenega pogreba. Med vojno je bil nekaj mesecev pri partizanih. Ujeli so ga Nemci in da bi rešil svojo kozo se je pridružil beli gardi. Po osvoboditvi se je zatekel k materi v skrivalisce. Otkrili so ga zadnje dni v decembru miličniki, katrim se je zazdelo sumljivo, ker je sestra kupila precejšno zaloge kruha in britvic za božične praznike. Moz je moral se veda na zaslisanje, vendar se ze svobodno sprehaja po svoji ožji domovini, novinarjem je izjavil svojo ugotovitev kako so v Sloveniji napredovali, kako se je vse spremenilo, koliko so zazidali novih his in speljali novih cest kako hodijo vsi ljudje "nobel" oblečeni. kar po domače... ■v t > * N* t £ V soboto je bilo tako vroče da sem si po povratku z nakupovanja spekla jajce na streki Dušanovega (sinovega) avtomobila. Seveda sem jo prej malo obrisala, da ne bi kdo rekel, da sem umazana. Resnica pa je, da nisem preveč natančna. Meni dom pomeni predvsem udobje. Ce se kakšen obiskovalec z dotikom prsta podpise na nas klavir ali okvir slike, ki mu je padla v oci, me to prav malo briga. Smatram ga samo za nevljudnega. Verjetno je celo nevrotičen. Bolj od svoje hise spostujem sebe. Meni je prav vseno ce jem pri mizi pokriti s časopisnim papiijem ali z vezenim, belim prtom. Važno je tisto kar gre v usta. Ljudje, katerih kraljestvo je samo njihova hisa, imajo kaj revno zevljenje. Moj dom je cel svet. Rada ga imam. Posebno zdaj, ko živim samsko življenje. Zdaj sele svoji osebnosti dajem odduska. Moj zakon, ki kakorekoc nikdar ne bil zakon, je bil za mene pravi pravcaii jarem. Zdaj je moj jaz - jaz. Pod svojim imenom živim; pod slovenskim imenom. Taka bom sla v grob. Ce dobro premislim >em bila očetu mojega sina pravzaprav le pomocnica. Seveda je pa tudi takih zena dosti, ki so svojim možem samo v nadlego. To so pac tiste, ki regularno vsak večer jamrajo mozu, ki jim je v nadlego, da so utrujene. Ni bolj grešnih stvari kot so zakonci, ki so en drugemu nadležni. V takem zakonu navadno zena zapreti z ločitvijo, moz pa s poročnim listom. Ce se moz zateče k župniku, ki je cerkvena oblast, ta zahteva, da se zena mora pokoriti mozu. Ce se k župniku zateče zena je odgovor isti. Zakon bez potrdila pa tudi ni nic. Kdo bo zdrzeval otroke? Kto bo zdrzeval leno zeno? Kto bo negoval bolnega moza? Kto mu bo skozi življenje pomagal? Ko je Bog ustvaril človeka, (moškega in žensko), po svoji pobedi (torej ni bil moški), mu je dal oblast nad ribami, pticami in vsemi živalmi. Tako trdi prvo poročilo o ustvaritvi človeka v "Jeru-salem bible" na 6, strani. Drugo poročilo na isti strani pa pravi takole: (menda je le bolj natančno!) Ko je Bog ustvaril vrt Eden mu ga je uzrocil v odbelo-vanja pod pogojem, da ne okusi sad drevesa spoznaja, kajti drugače bo .sigurno umrl. Potom nadaljuje v novem odstavku: Jehova Bog je rekel, da ni dobro, da človek živi sam. (V prvem poročilu je Bog najprej ustvaril ribe. Tem so sledile ptice in zadnji so prišli na vrsto goveda, divlje živali in vse kar se plazi). V drugem poročilu, ko je Bog spoznal, da ni dobro človeku, ce živi sam, je odločil, da mu napravi pomo-cnico. In, tako pise, je Bog izoblikoval iz zemlje vse divlje živali in ptice, ki letajo pod nebom ter jih pripeljal pred človeka, da bi videl kako jih bo imenoval. Človek je dal imena vsem goved-am, vsem pticam in vsem divljim živalim. (V drugom poročilu nikjer ne pise da je Bog ustvaril goveda(. Ali pomočnika, ki naj bi odgovarjal človeku ni bilo najti. Tako je Jahweh Bog človeka globoko uspeval. In medtet ko je on spal, je on vzel eno njegovih reber (tako pise: on spal...on vzel...) in ga obdal s mesom. Jahweh Bog je zgradil rebro, ki ga je vzel iz človeka, v žensko in je prinesel pred človeka. Človek je vzkliknul "To je končno kost moje kosti, in meso mojega mesa. To naj se izmenuje ženska, ker to je bilo vzeto iz človeka". Ce vse to skupaj dobro promislimo je prvi človek bil dvospolen. po dugom poročilu, so goveda kot taka, dobila ime sele ko jih je človek oddvojil od divljih živali. Lahko si mislimo, koliko časa je proteklo, da je človek samo to storil. In kaj vse se je godilo od tistega trenutka, ko je Bog sam rekel, da človeku ni dobro biti sam? Da bi se človek mogel razmnoževati, mu je bila potre- bna ženska. Zato je prvi človek, po sv. pismu, tako srečno vzkliknul; "Končno to je kost moje kosti in meso mojega mesa!" Ni mi treba dvakrat misliti, dragi bralci, da smo ženske tukaj predvsem za priplod. Saj je to bila tista pomoč, ki je bila človeku potrebna, da ne bi živel sam. Zdaj nastopa prasanje o ljubezni med žensko im noskim? Kje je? Zdi se mi, ki nima zvezde s spolnostjo. Zasto se zakoni tako hitro razpadajo. Premalo, veliko premalo smo poučeni o nagonih in čustvih. Človek je sele zdaj začel odkrivati samega sebe. Moški in ženske, kaj porečete na vse to? Pavla Gruden SLOVENCEM V AVSTRALIJI Pred vami je druga številka lista NASE NOVINE. Z neučakano bojaznijo smo le dočakali prvo številko. Pred menoj je, gledam, citam in presojam. Novorojenčka smo veseli in smo zadovoljni z njim. Upajmo, da se bo dobro razvil in. lepo napredoval. Radi bi videli, da bi bil lepši in boljši a razočaral nas le ni. Z moje strani moram le ugotoviti, da ena stran je le malo branja, kajti s Pavlo sva pripravila dosti vec citanja, kot ga lahko das na eno stran. Sem mnenja, da bi imeli se kaj drugega branja kot le novice. Upajmo, da se z uredniki pogodimo za vec prostora slovenskemu citanju. Ker seceda niso vsi dobili se lista v roke bi ponovil, kar je bilo ze napisano v prvi številki. List NASE NOVINE bodo izhajale vsak ponede^ak. So novi časopis, namenjen predvsem vsem narodom iz Jugoslavije. Zato se Je uredništvo potrosilo, da imamo tako Slovenci, Makedonci in Hrvati svojo lastno stran. Slovensko stran bova pisala in urejevala z go. Pavla Gruden. Trudili se bomo, da boste imeli eim vec novic iz domovine in novic med na- oton zupančič (1878-1949) j Oton Zupančič JU Zupančičeva rojstna hisa Otonu Zupančiču je dalo pol stoletja ustvarjanja veljavo našega najpomembnejšega pesnika novejše dobe. Svoje prijatelje Ketteja, Murna in Cankarja, je vse daleč preživel. Posebno znan je po svojih zbirkah: Časa Opojnosti, Cez plan, Samogovo-ri, V zaije vidove, Zimzelen pod snegom in po domovinskih pesnitvah Z vlakom in Duma. Zupančičeva je tudi prva natisnjena pesem osvobodilnega boja Ves poet svoj dolg?, a kakor mojster podobe, ritma in jezika pa si je pridobil prvenstvo se v nasi otroški poeziji, predvsem z zbirkama Pisanice ter Ciciban in se kaj?, in tudi kot prevajalac, zlasti dramatike, saj je bil dramaturg in upravnik gledališča. Pesnik je bil rojen očetu trgovcu v Vinici v Beli Krajini. V delu njegove rojstne hise je mali muzej, na vrtu pa doprsni kip v njegov spomin. * * * Pjer miseln kakor čustven poet in kritičen do samega sebe, se nikakor ni strinjal z medsebojnim občudovanjem tadanjih modernih literatov pa tudi ne z dogodki iz mi v Avstraliji. Poročali bomo o uspehih posameznikov kot vseh organizacij. Zato nujno prosimo, da nam cim vec pišete in poročate o sebi, prtfatejjih in delu v vaših društvih, šolah itd. O vsem bomo poročali. Tudi sami pišete kar koli in o komer koli. Lahko boste v našem listu tudi oglaševali. Vse dopise za slovensko stran pošljite direktno uredniku na naslov: Lojze Kosorok 1 Bedford St. Newtown Tel: 519-5218 0 YktfÚ^, vi slovenskega javnega življenja. Posebno kritično je gledal na tedanje kulturno-po-liticne razmere. Kakor sam pravi, je bil tako poln strelic da so iz njega štrlele kot jezu bodice, tudi ženskam ni prizanesel. Takole se je izrazil o ženski pameti: saj spostoval bi narodno damo, ce le na glavi bi imela slamo. Iz nekega pisma, ki ga je Zupančič pisal na Dunaju Ivanu Prijatelju, je ohranjena tale dugovita porednost: Prem ¡H, gospa: Kar glavo krasi ti, to nosijo ptički navadno na r-epu! Za leta 1900, terej kot 22 letni mladic se je začel ukvarjati s kritično dejavnostjo ter si iskati za njo torišče, kar je bilo povezano -s -te^ zavami vsdel klikarstva v literarnih krogih. Taktar se je obrnil na "Ljubljanski zvon", ki ga je urejeval Aškerc, s prošnjo, da bi ta priobceval njegove (Zupančičeve) strelice. Naletel je na gluha usesa kaj ti Aškerc se z mladimi literari in njihovimi svetovnimi nazori in idejami in strinjal. Vandar je Zupančič uspel objaviti 1. 1909 kar 43 epigramov v reviji "Nasi zapiski". Ogromna večina epigramov se je ohranila v pesnikovi zapuščini. Ti so se mnogo bolj svodobni in drzni kot tisti, ki so bili objavljeni v "Zapi-snih". Z otroško poezijo se je Zupančič s presledki ukvarjal vse zivljenjae obenem s poezijo za odrasle. Objavljal jih je v katoliških mladi nskih listih "Vrtcu", "Angelčku", nekoj v "Domu in svetu" in "Zvončku". V tem obdobju sta izisli zbirki "Časa opojnosti" in "Pisanice" (1900-1903). V drugom obdobju otroške poezije je prevodil besedilo k nemeki slikanici "Palčki Poljanci", stihe k slikanicama o Murku in Muckah, katerim so sledili stihi za slikanico "Lahkih nog ano-krog" (1907-1910) Od 1913, ko se je poročil in si ustanovil svojo družino ter se mu je rodil sin, do 1. 1915 je zasnoval svoji najboljši pesniski zbirki za mladino: Sto ugank in Ciciban. Ciciban je preveden v druge juznoslovenske jezike in mnoga besedila iz te zbirke do uglazbena. Tretje obdobje začenja s prevodom nemških slikanic "Pokonci iz korenih" iz leta 1927 in prepesnitev Puškinove Pravljice o carju Sultanu" Iz Pisanic se meni zdi posebno značilna pesem "Oblaka": Dva oblaka, rodna brata, sina sinjega morja, srečala sta se visoko nad vrsinami gora. "Kam si kanil, bratec beli?" "Onkraj gore glej pojje, glej gorice vinorodne; moje čakata rose. "Ti?" - "Glej doli tudi pod mano krasen svet in jasen cvet! Tja ponesem v krilu črnem bliska zar in toče led". Kot dramaturg se je uveljavil z Veroniko Desenisko (drama iz pocetka 15. stoletja o življenju tedanjih celjskih grofov) in z igro o Cicibanu. Sicer je pa Zupančič toliko pesnil in pisal, da vseh njegovih del ni bilo mogoče objaviti za časa njegovega življenja. Vsa njegova zbrana dela so izšla v tisku sele po njegovi smrti (bolehal je sa astmo), ki so se ohranila v zapuščini, ki jo je pesnik pustil svojemu narodu v mnogoštevilnih beleznicah. Kot mislec ni premišljeval samo ~er ck)veku, družbi, naših kulturno-politicnifi' razmerah nego tudi o Bogu. Boga nikdar ni zavrnil. V iskanju resnice je prišel do sledečega zaključka, kar mislim, da bi Jezus potrdil, ce bi se enkrat prišel med ljudi: Izbrisal si Boga iz svojega srca in v dvomu ved in v dogmi ver ne najdeš ga nikdar nil