Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE INVESTICIJE NIC SFREMEMB Na tretji strani objavljamo članek »Ustavljene investici- je«, ki govori o ukrepih uprav- nega odbora komunalne ban- ke Celje v zvezi z ukinitvijo investicijskih kreditov. Ker pa je pred nedavnim investicijska banka v dnev- nem časopisju dala določena pojasnila in ugovore na te ukrepe, smo povprašali direk- torja celjske' komunalne ban- ke Staneta Vučajnka, v koli- ko bi to utegnilo vplivati na jrvotne sklepe upravnega od- io ra. — Lahko izjavim, da uprav- ni odbor komunalne banke le še z večjo gotovostjo vztraja na prvotnih sklepih restrikci- je investicijskih kreditov, kar i'e v skladu z ukrepi za sta- ilizacijo gospodarstva in s predpisi, ki jih bo zvezni iz- vršni svet v kratkem sprejel. POSVET V BREŽICAH Brežice, sreda. V Narodnem domu je 00 SZDL Celje sklical posvet s predsedniki občinskih odborov SZDL. Pogovorili so se o izvajanju letnih konferenc KO SZDL, ki bodo potekale vse do decembra. Obračun dela, osvetlitev najbolj aktualnih družbeno poHtičnih problemov ter načrt nadaljnjega dela bo osnova konferenc, na katerih naj sprego- vori čimveč občanov. Več o tem bo- mo v tedniku spregovorili še v pri- hodnjih številkah, ko bomo sprem- ljali priprave na konference. -ec V VELENJU - NOV VODOVOD v nedeljo dopoldne je v Paki pri Velenju svečano otvorll nov vodovod predsednik ob- činske skupščine Ludvik Mali. Svečanosti ob predaji nove pridobitve za Velenje se je ude- ležilo večje število IjudJ. Tovariš Mali je v svojem govoru posebej poudaril pomen prostovoljnega dela Velenj- čanov, ki so opravili nad 16 tisoč delovnih ur, ter dejal, da je prav to pospešilo izgrad- njo 8 km dolgega vodovoda od zajetja stu- dencev v Paki do novega rezervoarja v Šmart- nem pri Velenju. Vodovod je vsekakor velika pridobitev in obenem dokajšna investicija za družbeni standard, saj je vrednost del preko 300 milijonov. Z novim zajetjem se je Velenje za daljše obdobje rešilo bojazni pred pomanjkanjem vode, kar je posebej v zadnjem času bil vse češči pojav. Gospodarska razstava v ŠALEŠKI DOLINI v dneh od 3. do 11. oktobra je v prostorih druge osnovne šole Miha Pintar-Toledo v Velenju gospodarska razstava občine Velenje. Letos razstavlja 22 razstavljalcev, kar je nedvomno napredek od lanskega leta. Poleg izdelkov industrije in obrti, razstavljajo tudi lovci in turi- stična organizacija, ki je v zadnjih dveh letih mnogo napravila za pro- cvit turizma v Šaleški dolini. Zanimanje za razstavo je veliko, saj je samo v nedeljo obiskalo raz- stavo nad tri tisoč obiskovalcev. Privlačen pa je tudi sejem, kajti na razstavi tudi trgovske hiše iz Velenja ter Šoštanja prodajajo iskano blago s popustom od 5 do 10 odstotkov. Na fotografiji: Predsednik občinske skupščine Ludvik Mali in sekretar občinskega komiteja ZKS Ivo Jaranikar. PRED KONFERENCAMI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL OBRAČUN Ш NOV START • IO OO SZDL O BLIŽNJIH KONFERENCAH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ • VEC ŠIRINE PRI KADROVSKIH PRIPRAVAH NA KONFERENCE • SZDL NAJ NE BO LE IZVRŠEVALEC NAJRAZLIČNEJŠIH AKCIJ • GLAVNA NALOGA: UTRDITEV SAMOUPRAVNEGA SISTEMA V PRAKSI # ZASTARELIH NA- f LOG NI - TOREJ ODLOČNEJE NADNJE! Pretekli teden je izvršni odbor OO SZDL razpravljal o bližnjih konferencah krajevnih organizacij SZDL, ki naj bi se v našem okraju končale do'konca novembra. Časa torej ni več veliko, zlasti ne za pri- prave, ki naj bodo temeljitejše kot doslej. Krajevne konference naj bodo priložnost za temeljit obračun do- sedanjega dela, prvenstveno pa do- bro zastavljen start za bodoče ob- dobje. Konference naj temeljito ob- delajo vse specifično krajevne pro- bleme, pa tudi vse tiste, ki se pre- pletajo s problematiko širše druž- bene skupnosti med naselji, v ko- muni in navzgor. Teh problemov pa je nešteto in bi jih težko našteli brez bojazni, da katerega ne bi izpustili. Proble- mi vznikajo na področju gospodar- stva, investicij, delitve dohodka, sa- moupravnega mehanizma na vseh toriščih javnega delovanja, v kme- tijstvu, kooperaciji, gozdarstvu, kra- jevnih skupnostih, na področju druž- benih služb in tako naprej. Temlejito je treba pretrgati s pra- kso preteklosti, da so bile organiza- cije SZDL mnogokje le izvrševalec raznih akcij, ali pa so se obratno samozvano postavljale v vlogo upra- vnih organov v-seh vrst. SZDL mora biti, kot terja njen statut in pro- gram, tribuna najširših množic de- lovnih ljudi, torišče borbe mnenj in utrjevanja stališč, organizacija, ka- tere prvenstvena naloga je osvešča- nje širokih množic za naloge in vse ustavne pravice. 10 OO SZDL je razpravljal tudi o tem, kakšna naj bi bila poročila na konferencah. Vsebujejo naj pred- vsem konkreten in kratek obračun dela, najaktualnejše probleme kraja in naloge, ki se s tem v zvezi postav- ljajo. Krajevne organizacije morajo na konferencah obravnavati in spre- jeti tudi svoj program dela. Posebno pozornost morajo vodstva krajevnih organizacij posvetiti tudi nalogam in problemom, ki izvirajo po svoji vsebini in pojavih še iz preteklosti pa tudi danes še niso re- šene. Zastarelih problemov naj ne bo, zastarel naj bo samo omahljiv in prešibak način obravnavanja. Krajevne organizacije lahko mno- go prispevajo k analizi in ugotavlja- nju stanja v občinskih skupščinah, o njih funkcioniranju. To je nedav- no zelo obširno načel plenum GO SZDL Jugoslavije. Posebno pozornost je treba posve- titi kadrovskim pripravam, pri tem ne smemo pozabiti na večjo širino pri izbiri bodočih vodstev, zlasti pa ne na vključevanju aktivnih žena in mladine. . ' O vseh teh vprašanjih bo razprav- ljal še celotni OO SZDL, v sredo pa je v Brežicah bil posvet občinskih vodstev SZDL, posvečen prav tej problematiki. Kr. PRAZNIČNI INTERVJU VSI ISPEHf SO JAM DRAGI Razgovor s predsednikom velenjske občinske skupščine tovarišem inže- nirjem Ludvikom MALIJEM je po tekal nekoliko drugače, kot smo'si Želeli mi in tudi on. Potekal je na hitro, vendar živahno, lai se je pre hitro končal, toda to je bila -»višja sila«. — Velenjska občina praznuje. Ali bi hoteli našteti nekatere uspehe, ki dajejo posebno draž temu praz- novanju? # »Vsi uspehi so nam dragi. Ce bi hotel katerega izdvojiti, bi delal ostalim krivico. Vsekakor pa je otvoritev velenjskega vodovoda, ureditev Šmartnega ob Paki, vodo- voda, kanalizacije in ceste, šole v Zavodnji, ceste na Plešivec in uredi- tev šole na Plešivcu dala svojstve- no vrednost letošnjemu praznova- nju«, — Ljudje so navdušeni nad »selit- vijo« centralnih praznovanj iz kraja v kraj. Kaj mislite vi o tem? Ф »Vprašanje je, ali je to potreb- no. Po moje bi morali dati večji poudarek praznovanjem krajevnih praznikov. Točno pa je, da imajo ob teh »selitvah« določeni kraji večje koristi...« — če bi vam bila dana možnost, kateri nerešen problem bi najpreje rešili? Ф »Vprašanje energokombinata.« — Kaj je za vas najbolj boleče? Џ Nemočnost, konkretno pri reševanju integracijskih vprašanj. V teh procesih nismo uspeli. Pred časom smo sugerirali kolektivu šoš- tanjske *usnjarne, naj integrira. Na- stal je vik in krik, danes so pa pod prisilno upravo... Vprašanje in- tegracije termoelektrarne, rudnika in , energokemičnega kombinata je celo preraslo okrajne meje ... (Dalje na 2. strani) NAMESTO UVODNIKA V MESECU VARNOSTI Pod sedeži kina smrt? September je mesec varnosti. Mesec v katerem bi mo- rali povečati prizadevanja za varnost ljudi. V času, ko tehnika osvaja vsak kotiček, kjer se človek giblje, je priložnosti za nesrečo nešteto. Na cesti, na de- lovnem mestu, doma ob električnih napeljavah — povsod, Koliko je bilo letos nesreč? O tem morda drugič. To- krat nekoliko o tem, če nam je varnost človeka res vedno tako važna? Najbrž ne, če nekoliko pogledamo okoli sebe. Vzemimo primer: Kino »Union« v stavbi na Titovem trgu je tam odkar hiša stoji. Najemniki v kletnih prostorih pa so se menjavali.i Pred leti je bilo v kleti skladišče stekla in steklene posode, i Steklo ni nevarno. ' Kaj pa je danes v teh prostorih? Skladišče barv, ben- cina, raznih vnetljivih snovi, celo takih, ki planejo v eksplo- zijo in razvijajo strahovito vročino. Zadostuje iskra, zado- stuje kratek stik v napeljavi. Nad tem skladiščem je kino dvorana v kateri vsak dan sedi nad 1.000 ljudi. V Skopju je pred nedavnim bila taka nesreča V zelo, zelo sodobnih okoliščinah. Zadeva sama zase je dovolj zgo- vorna in ne potrebuje komentarja. Edina misel k temu problemu: Ni dovolj »misliti« in veliko govoriti o varnosti samo v mesecu septembru. To je treba početi vedno, vsak dan, vsa leta... -ec V »GORENJU« OSElVr ODIIKOVANCEV Ponedeljek je bil za člane kolek- tiva tovarne gospodinjske opreme »Gorenjo!: v Velenju izredno sve- čan. Odposlanec predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita tovariš Ludvik Mali, predsednik občinske skupšči- ne Velenje, je kar osmim delavcem kolektiva predal visoka odUkova- nja za njihovo dolgoletno marljivo in požrtvovalno delo. Tako so spre- jeli rod dola remontni mojster Milan Rems, ključavničar Jaka Brumec, delavka v skladišču Ivanka Babic, tehnični direktor tovarne Oskar Pi- stor, šofer Rafko Rihter, strojni tehnik Ivan Okretič in delavka Te- rezija Močnik. Direktor tovarne Ivan Atolšek pa jije za posebne zasluge prejel meda- ljo za delo z zlatim vencem. Ni odveč, če povemo, da kolektiv tovarne gospodinjske opreme »Go- renje« doživlja v zadnjih letih na- ravnost nesluten porast, saj je kar v dveh letih prešel v bruto proiz- vodu od pol milijarde na letošnje predvidene štiri milijarde dinarjev. Z izgradnjo nove tovarne v letoš- njem letu pa si je odprl pot za na- daljnji razvoj, ki bo predvidoma že v nekaj letih potrojil fizični obseg proizvodnje. Poleg vseh vrst štedil- nikov bodo že letos na trgu polav- tomatski pralni stroji tovarne »Go- renje«. Delavci »Gorenja« s ponosom go- vore o SAOji novi tovarni, -saj ga ni med kolektivom, ki ne bi v času izgradnje in pri selitvi pomagal s prostovoljnim delom. Najbolj ])re- ptičljivo pa je število udarniških ur: čez 15 tisoč! V imenu odlikovancev se je pred- sedniku Maliju zahvalila Ivanka Babic. Predsednik delavskega sveta pa je tovarišu Maliju podaril album, ki prikazuje razvoj podjetja v času izgradnje. Okrog 10. in 15. oktobra močnejši dež z ohladitvijo, v ostalem suho oziroma vedro. V prvih dneh po dež- ju jutranja slana, pozneje topleje. VRSTA KONKRETNIH PREDLOGOV Pred dnevi je okrajna komisija za vprašanja statuta ZKJ. njegovih tlopolnitev in sprememb obravnava- la dosedanje predloge in mnenja iz- virajoča iz številnih razprav v celj- skem okraju.- Na sestanku, na ka- terem so bili navzoči tudi predstav- niki CK ZKS, in nekaterih občin, so na osnovi zbranega gradiva kon- kretno formulirali vrsto pripomb in predlogov k predloženemu osnutku novega statuta ZKJ. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: §ф Delo in problematika KO SZDL »Gaberje-Hudinja« Ф Kmetom-borcem hitreje uveljaviti njihove pravice f# Ustavljene investicije Ф Kdo lahko zvišuje cene # Ob mesecu kulturnih spomenikov # Zaradi špekulantke —- na cesto # Začetek v Tokiu Ф Varstvo otrok — * zanemarjeno V PRIHODNJI .¿^TEVILKI: # Radovedna malha # Odslej samo legalne gradnje CELJE, 9. OKTOBRA 19 64 M. 4P CENA 20 din Leto XIV Glavni urednik RUDI LESNIK Odgovorili urednik JURE KRASOVEC List iyhája ob pelkili. Izdaju in tiska Časopisno podjetje »Celjski tisk«. Ured- ništvo in uprava: Gelje, Trg V. kongre- .u 5, poStni predal 152. Telefon 24-2^. Tekoči račun: 601-11-1-656. Letna iraroć- iiiiiH 10(H), polletna 500. četrtletne 250 din. luotMnntvo 2400, Stran 2 CELJSKI TEDNIK Št. 40, — 9. oktobra 1964 Druga konferenca neangažiranih držav je pričela z delom. Problemi, ki jih bo re^Vala, so znani. Prav tako pomen teh problemov. Ves svet je zainteresiran za potek konferen- ce, število in rang udeležencev, za debate in sklepe, ki jih bo prinesla. Telegrami z dobrimi željami priha- jajo od vseh strani. Nikogar ni, ki bi hotel ostati izven interesa. Tako konferenci želi veliko uspeha Hru- ščov, kakor tudi Johnson, U Tant in Mao Ce Tung, najrazličnejše organi- zacije in posamezniki, predsedniki republik in vladarji, čeprav niso pri- sotni. Kje so vzroki za tako veliko zanimanje za posvet v Kairu? Vemo, da tu niso prisotne razvite dežele. V svojih skladiščih nimajo nakopiče- nega atomskega orožja. Njihova in- dustrija je šele v razvoju. Pa ven- dar. Vse piše danes o Kairu, o pro- blematiki, ki ho tu na dnevnem re- du in o ukrepih, ki bi mogli pome- niti nekaj čisto novega v zgodovini meddržavnih odnosov. ' Predvsem gre za spoznanje in pri- znanje, da je svet prišel v takšno situacijo, v kateri probleme ni mo- goče več reševati na klasičen način, tj. z vojno, če bi jih tako reševali, vedo vsi, bi bilo najmanj, kar lahko rečemo, konec civilizacije. Torej ta- ko ne gre. Še male, lokalne vojne so zelo nevarne. Stagnacija v moderni proizvodnji je nemogoča. Progres tehnične in ekonomske revolucije gre hočeš no- češ svojo pot. V tej nakopičeni pro- izvodnji pa morajo razvite dežele najti kupca izven svojih meja, kajti moderne in razvite dežele so orien- tirane na zunanji trg. Za potrebe lastnega trga bi bilo dovolj tretjina industrije, ki jo vsaka od teh ima. Torej je izvoz in izmenjava gotove- ga blaga za surovine možna le z ne- razvitimi. Tu nastaja problem. V takšnem odnosu pa razvite dežele še niso našle pravi jezik sporazume- vanja. Neprestano se še pojavljajo poiskusi s starimi metodami, pre- skušeni v imperializmu. Nadalje pomeni homogenost v vr- stah neangažiranih držav niočan pritisk na ostale, da želje irt zahte- ve upoštevajo. Čimbolj bo poudarje- na enotnost predstavnikov v Kairu, tem hitreje bodo ostali izven Kaira pristali na izvajanje zaključkov. In končno, delegati v Kairu zastopajo preko milijardo ljudi. To ni malo, posebno če vemo,^ da je še sto in sto milijonov Ijiidi, ki trenutno niso zastopani na konferenci, se pa v bi- stvenih točkah povsem strinjajo s konferenco. Gre za niá manj kot za trajen svetovni mir, za odstranitev lakote, diskriminacije, izkoriščanje človeka, skratka, za'uresničitev pra- vic, katerih bi morali biti vsi delež- ni. Razumljivo je potemtakem, da je Kairo danes v ospredju vseh do- godkov, od kateriPi upravičeno pri- čakuje človeštvo novo ero, ki bi bi- la bolj dostojna bitja, ki mu pravi- mo človek. V tem smislu se tudi odvijajo sve- tovni dogodki. Skoraj bi lahko rekli — nič novega, ko le to nič novo ne bi bilo povezano s tolikimi življenji in trpljenji. Vsak dan isto, pa ven- dar novo. Vsi poizkusi, zadržati do- minacijo nad še preostalimi koloni- jami, ostajajo brezuspešni. To terja življenja. Marsikje pa kaže, da brez tega ne gre. Uspehi osvobodilnih ar- mad so vsak dan večji. Bodisi v An- goli, Kongu ali v Južnem Vietnamu. Na teh terenih bijëjo krvave boje, v katerih so si nasprotniki narodi, ki. želijo svobodo z ene strani in arma- de modemih imperialistov, ki.želijo zaustaviti čas, kot da nismo v dvaj- setem stoletju. Na vseh kontinentih se odvija ve- lika notranja borba mišljenj, v kate- ri sicer počasi, vendar nezadržno zmaguje misel, da je treba svet ure- diti na bolj pošten in človeški način. V tej borbi je vsem tiaprednim si- lam organizacija Združenih n%radov močna moralna opora. Zato bi mo- rali vsi državniki podpirati ideje, ki jih ta organizacija propagira, jih uresničevati in na ta način brez sve- tovnih konfliktov priti do normal- nih medsebojnih odnosov. Vsekakor je Kairo forum, ki lahko močno po- speši vsa ta humana prizadevanja. PRED REDNIMI KONFERENCAMI SZDL - PRED REDNIMI KONFERENCAMI SZDL - PRED REDNIMI KONFERENCAMI SZDL — DELO m PROBLEMI KO SZDL »GABERJE-HUDINJA« Krajevna organizacija SZDL »Ga- berje — Hudinja« zavzema področ- je Gaberja, Spodnje in Zgornje Hu- dinje, ki nosi stari pečat delavskega naselja, saj je le tu in tam preple- ten z nekaj kmetijami. Na tem področju živi okrog 6.000 ljudi, kar predstavlja 1.500 družin, oziroma 3.015 aktivnih občanov. Ve- čina občanov je zaposlenih v območ- ju krajevne organizacije, le ena če- trtina zaposlenih dela izven terena. Področje krajevne organizacije urbanistično še ni obdelano in prav zaradi tega pogosto nastopajo težave, ki povzročajo nezadovolj- stvo med občani tega kraja. Težave nastopajo zlasti pri urejevanju ko- munalnih objektov, pri določanju lokacij in pri vzdrževanju obstoje- čih stanovanjskih objektov. Nekje je načelno rečeno, da bi se naj na > vzhodni strani Mariborske ceste razvijali obstoječi industrijski objekti in določale lokacije za nove industrijske objekte. To področje je dostopno z industrijskim tirom in prav zaradi tega je industrija za- intereserana zanj. Zapadna stran od Mariborske ceste ,pa je predvidena v poznejšem. času za stanovanjsko izgradnjo, predvsem na Hudinji bi naj v bodoče stale nove stanovanj- ske soseske. Po socialnem sestavu je ta teren med najslabšimi v Celju. Področje krajevne organizacije je v glavnem naseljeno z delavci iri uslužbenci z nižjo strokovno izobrazbo in prav zaradi tega je tudi iy)vprečni me- sečni dohodek na prebivalca pod občinskim povprečjem. Na tem te- renu se pogosto javljajo razni soci- alni problemi. Zaradi dosedanje nesistematične stanovanjske izgradnje v samem Celju, je na tem področju nastopil problem kadrovanja v razne organi- zacije in v krajevno skupnost. V po* vojnih letih sta bila na tem področ ju zgrajena le dva večja stanovanj ska objekta. Občani so se izseljevali v področja, kjer se je gradilo. V skupnosti pa. so ostali večinoma ljudje, ki so starejši in za aktivno delo na terenu niso več sposobni. Krajevna organizacija SZDL šteje 2.473 članov, v krajevnem odboru je 25 članov in v nadzornem odbo- ru so 3 člani. Teren'je razdeljen na 5 enakih podružnic, podružnice ima- jo povprečno po 500 članov in so razdeljene na 55 poverjeništev, ki imajo po 50 članov SZDL. V zadnjih letih se občani tega kraja trudijo, da bi rešili nasled- nja že več let odprta vprašanja: Stanovalcem, ki stanujejo v bara- kah ob Dečkovi cesti in na Spodnji Hudinji bo treba nujno omogočiti druga primerna stanovanja. Barake so toliko dotrajale, da ogrožajo var- nost in zdravje 20 družin; tu so zla- sti izpostavljeni nedoletni otroci, katere ogrožajo razne bolezni. Menimo, da odgovorni ljudje tega problema še niso doumeli in prav zaradi tega ne vemo, kdaj bo do- končno rešen ta problem. Sprašuje- mo se, če je potrebne^, da v omenje- nih barakah zgublja nekoliko ljudi zdravje ali pa morda celo življenje, predno bodo rešili ta pereči pro- blem. Naslednje vprašanje je vprašanje vzdrževanje starih stanovanjskih hiš. Hiše so večinoma že amortizi- rane in med letom ne dobijo dovolj lastnih sredstev za vzdrževanje, kre- ditno niso sposobne in zaradi tega ne morejo najeti posojila. Določeni deli hiš, nekatere pa v celoti po ne- potrebnem propadajo, tako da so v njih ogroženi stanovalci in njihovo imetje. Občinska skupščina bi mo- rala tem hišam omogočiti, da bi lah- ko najele posojila. Že več let je odprto Vprašanje ureditve kolesarske steze in pločni- ka na vzhodni strani Mariborske ceste, to je od Bežigrajske ceste do šole na Hudinji in vzdrževanje vseh makadamskih cestišč. Vsako leto ob sprejemanju programa in na vseh zborih občanov nam obljubljajo, da bodo ta vprašanja uredili, ob koncu leta pa ugotavljamo, da je ostalo le pri obljubah. Zgornji del Zgornje Hudinje že več let muči problem kanalizacije. V prvi fazi je bil travniški potok reguliran le do Skaletove ulice, dru- ga faza regulacije bi se morala po obljubi nadaljevati v tekočem letu. Leto se bliža h kraju, dela na ome- njenem objektu pa se še niso zače- la in tudi ne vemo, kdaj se bodo sploh pričela, ker nas o tem nihče ne obvesti. Ob Mariborski cesti bi bilo tudi potrebno urediti že večkrat naka- zana postajališča s čakalnicami za lokalni avtobus. Smodiš Franc, Odbor Krajevne organizacije SZDL »Gaberje — Hudinja« Celje IZVRŠNI ODBOR OO SZDL SPREJEL PROGRAM DELA OBILICA NALOG Pretekli teden je izvršni odbor 00 SZDL v Celju sprejel program dela za obdobje^od septembra do januarja. V tem programu si je iz- vršni odbor naložil celo vrsto raz- prav na osnovi analiz z najrazličnej- ših področij". Takih analiz bo kar 14 in posegajo v najbolj pereča pod- ročja družbenega dogajanja, okrajni odbor SZDL naj bi v tem ,obdobju obravnaval probleme šol- stva in volitve samoupravnih orga- nov na področju prosvete in kultu- re, nadalje vsebinske in kadrovske priprave na konference krajevnih organizacij SZDL, aktualne idejno- politične probleme s področja go- spodarstva in končno razpravo o os- novnih izhodiščih za sestavo druž- benega plana za prihodnje leto. Poleg tega predvideva program dela še okoli 10 raznih posvetov in razgovorov, predvsem pa bodo na- daljevani neposredni stiki 00 SZDL s krajevnimi organizacijami SZDL po vseh občinah. Podoben program dela so si zasta- vile tudi vse komisije pri 00 SZDL in končno program vsebuje tudi na- loge, ki jih nalaga stalna dejavnost 00 SZDL. Na seji izvršnega odbora SZDL so sicer predvidevali, da bi program utegnil biti preobširen in prezahte- ven, toda le v primeru, da bi mora- li zaradi novih problemov in nalog od nekaterih točk za pet mesecev odstopiti. Program je izdelan do ja- nuarja in ne za vse leto zato, ker je težko za celo leto opraviti zanes- ljiv načrt dela, zlasti še v politični organizaciji s tako širokimi naloga- mi kot je SZDL. PRAZNIČNI INTERVJU (Nadaljevanje s 1. strani) — Vaši sodelavci trde, da se red- ko razburite. Ali ste ki.ib temu morali kdaj »udariti s pastjo po mizi«? Ф »Zelo redko. Kdaj je bil ^ zad- njič, se niti ne spominjam več.- — Kaj bi vi kot občan zamerili predsedniku? 0 »Odvisno je, kje bi bil. Morda je upravičen očitek, da grem pre- malo med občane.« — Ali so stvari, ki jih neradi in težko opravljate? Ф »Nerodno se počutim, kadar koli moram kje stati ali sedeti v prvi vrsti.« — pogosto se določene stvari na- pačno tolmačijo, ste morda tudi vi kaj takega doživeli? Ф »Osebno? Najbolj me prizade- ne občutek, da na Velenje gledajo kot nekakšno »socialistično kuliso«, ki jo hodijo gledat tujci. V resnici pa je Velenje produkt uspele arhi- tektonske ureditve in pametno vlo- ženih sredstev. Nekateri se ne mo- rejo sprijazniti s tem, da je Vele- nie prvo osvojilo revolucionarno idejo v gradbeništvu, arhitekturi in urbanizmu.« — Kaj je v mladem mestu razen ljudi starejše od mesta? Ф »Udarniško delo. Nobena stvar ni rodila toliko pikrih pripomb kot udarniško ^delo. Samo za vodovod smo letos vložili 16.576 udarniških ur. Razgovor je prekinila tajnica, ki je sporočila, da je prispela meddr- žavna delegacija, žal... J. Sever OTROCI - UDELEŽENCI NESREČ v zqclnjcm tednu so uslužbenci TjM zabeležili tri promotne nesreče v katerih so bili udeleženi šolski in predšolski otroci. Na sr.cčo so bile poškodbe Ic lažjega značaja, vendar jo število nesreč zaskrbljujoče, zato ,šc ponoven opomin otrokom, šolam in staršem, da naj posvetijo več po- zornosti varstveni vzgoji. Jutri bo prepozno! REŠUJMO PROBLEME SAMI Prejšnji četrtek je bil na celjski Gimnaziji prvi plenum ZM in Dija- ške skupnosti na zavodu. Poleg predsednikov razredov, gostov iz Ekonomskç šole in iz ObK ZMS, so se р1епитд udeležili tudi nekateri profesorji in tov. ravnatelj. Iz vse- bine plenuma je bilo razvidno, da je samoupravljalski duh na Gimna- ziji bujno - zacvetel. Dijaki hočejo vse probleme reševati sami, kolikor je to v njihovi moči. Zato so v okvi- ru ZM, kakor tudi Ds organizirali več komisij, ki bodo skrbele za šport in zabavo, druge pa za izbolj- šanje učnega uspeha na zavodu. Po- leg tega bodo dijaki sami proučevali vpliv proizvodnega dela na učni uspeh ter poskušali doseči čimbolj- še odnose na relaciji profesor-dijak. To so le nekatere naloge, katere so si zadali dijaki na celjski Gimnaziji za tekoče leto. Pravilno je, da hoče- jo večino problemov reševati sami, saj najbolje poznajo okoliščine in večkrat tudi pametno rešitev. Tako bogat program dela, kot so si ga za- stavili, je vsekakor vreden pohvale. kf PREVEÍ RAZPRAVLJANJA Mladinski aktiv v Brežicah ni našel prave poti v svojem delu. Preveč je bilo razprav- ljanja brez vidnejšega rezultata. Pravilno pa bi bilo, da LMS obravnava dogajanja na terenu samem oz. 'krajevne probleme. Prema- lo je bilo povezave z glavnimi množičnimi organizacijami, predvsem s SZDL. Prav tako ni bila povezana z 00 ZK. Na raznih sestan- kih jc mladina premalo posegala v razpravo. Tako so posamezniki bili le poslušalci, nik- dar pa niso posegli v besedo pri diskutira- nju. Prevelike razdalje posameznih članov od centra ;;о tudi ovirale delo. Upamo, da bo aktiv preusmeril svoje delo, da bo njego- vo udejstvovanje plodnejše in doseglo vid ne j še Hspehe. JOŽE REMENIH: КШТОМ -SORCEM HITREJE UVELJAVITI NJIHOVE PRAVICE Zmedeno sem se oziral. Iskal sem dvainštiridesetletnega JOŽETA RE- MENIHA, Žagarja iz Skorna pri Pa- ski vasi, nekdanjega borca, komuni- sta. Pred mano je stal človek mla- deniškega videza in zatrjeval, da je to on. Voda, ki se je razlivala čez jez, je tiho šumela. Žaga je enako- merno rezala gor, dol, gor — dol Ko sem se čez nekaj časa razgleda!, je pogovor s tovarišem Jožetom stekel kot med starimi znanci: o delu, živ- ljenju, problemih — sproščeno kot voda, ki se je razlivala čez jez. »Večkrat mi kdo pove, da sem mlad. Saj sem, ne zato, ker izgledam mlad, ne, zato ker se počutim mla- dega,« je z nasmeškom dejal. »V res- nici me pa bolezen večkrat vrže v — posteljo. Hosta in žaga terjata davek. . Rad bi zvedel o delu liomunistov na terenu. Kako bi dejal, vloga ko- munista na terenu, ali kjerkoli predvsem pa na terenu, se mora odražati v delu. Pospešiti je treba urejevanje tistih pravic, ki smo jih v NOV postavljali v ospredje. Pred očmi imam naš teren, ki ga sestavljajo kmetje in delavci, želel hi govoriti o kmetih, o tistih parti- zanskih hišah, pri katerih smo bili med borbo stalni gostje. Saj veste, kako je na terenu. Ljudje pričaku- jejo od nas komunistov, da bomo dejali: Tovariši kmetje, s tem kongresom bomo poskusili, da boste lažje pri- dobili vše pravice, seveda v danih možnostih... Problemi okrog višinskih kmetov se prepočasi rešujejo. Ljudje stari- jo. Premalo bodo imeli od socializ- ma. Kolikokrat slišim očitek to- varišev paratizanov, ki se sprašuje- jo, s čim vrednotimo njihov prispe- vek med borbo. To so boleče stvari, ki jih ne smemo zanemarjati. Veliko kmetov v hribih nima dovolj delov- ne sile, zadruga zemlje ne sprejme, ker ni rentabilna. Toda zakaj jim ne bi dali lažje mehanizacije, če imajo možnost in interes; Na terenu pričakujemo, da se bo- do zakonski in gospodarski pogoji na vasi izboljšali. Vse instrumente, ki zavirajo gospodarski razvoj na vasi, bi morali čimpreje korigirati, delo kmetijskega proizvajalca pa se naj vrednoti k^t vsako drugo. Naše delo na terenu trpi zaradi premajhne ideološke razgledanosti. Prevečkrat se znajdemo v občasnih »hajkah«, ob večjih akcijah kot so volitve in podobno, zelo nepriprav- ljeni. Nekateri komunisti so preob- remenjeni, ostali pa životarijo. Kri- terije je treba tudi poostriti. V or- ganizaciji ne smemo trpeti članov, ki so družbeno nedelavni, ki se ne udejstvujejo, še manj pa take, ki ne prihajajo niti na sestanke ... Tem je treba jasno povedati, da ne spa- dajo y naše vrste. Ko bomo s tem uspeli, to pa moramo čimprej, bo- mo komunisti na terenu vršili tisto poslanstvo, ki nam je naloženo. ^ J. Sever St. 40. — 9. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK] Stran 3 USTAVLJENE INVESTICIJE UKREPI NA PODROČJU INVESTICIJSKE DEJAVNOSTI V NAŠEM OKRAJU NAJ BI PRISPEVALI K URESNIČEVANJU PRIPOROČIL ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA. UPRAVNI ODBOR CELJSKE KO- MUNALNE BANKE JE V TEM SMISLU SPREJEL SKLEP O USTA- VITVI INVESTICIJ V VIŠINI 400 MILIJONOV DINARJEV. DO NA- DALJNJEGA KB NE BO SPREJELA NOBENIH NOVIH INVESTI- CIJ. Kakor je s tem v zvezi poudaril na tiskovni konferenci direktor celjske komunalne banke Franjo Vučajnk, gre za dosledno urespi- čevanje priporočil ZIS kakor tudi stališč republiškega izvršnega sve- ta. Preširoka investicijska potroš- nja je namreč vzrok za negativna gibanja v našem gospodarstvu, ker ruši razmerje v denarno blagovnih odnosih ter povzroča deficitarnost nekaterih vrst blaga in s tem preti- rano naraščanje cen (kot na pri- mer v gradbeništvu). Po izjavi Franja Vučajnka je znašal indeks porasta investicijske potrošnje na območju celjske ko- munalne banke v obdobju od ja- nuarja do avgusta letos 125 odstot- kov, kar pomeni, da je bil za 23 od- stotkov nižji od republiškega in- deksa 148. Hkrati smo letos dosegli dokaj šn j o preusmeritev investicij iz gospodarskih v negospodarske pa- noge in družbeni standard, kjer je - čutiti močnejše angažiranje na pod- ročju zdravstva, šolstva, stanovanj- ske izgradnje in komunale. Ne gle- de na to, je dejal Franjo Vučajnk, pa se Komunalna banka in njen upravni odbor vključujeta v priza- devanja, da je treba investicijsko potrošnjo v republiškem merilu uskladiti s planskimi proporci. Ta razlog, kakor tudi razlog, da so ne- katere banke v letošnjih investici- jah presegle svojo realno bilanco, narekuje ustavitev določenih inve- sticij. Ф V skladu s tem bo po obsegu in časovno omejena rekonstrukcija Žplezarne štore, sofinanciranje EKK v Velenju pa bo odvisno od tega, če bo objekt dobil status energet- skih objektov. Upravni odbor Ko- munalne banke je na svoji seji 30. oktobra sprejel nadalnje ukrepe: Ф ustaviti je gradbena dela in kredite za tovarno Aero (ki poteka- jo še iz aprila letos). Aero ima za objekte in opremo 100 odstotkov lastnih sredstev; — del strojne o- preme naj bi namestili v improvi- zirane prostore. Vrednost ustavit- venih del znaša letos 130 milijonov, prihodnje leto pa bi veljala 600 mi- lijonov dinarjev. O odložiti je rekonstrukcijo kon- fekcijskega obrata »Lisce« v Sev- nici do leta 1966 v vrednosti 100 mi- lijonov dinarjev (proizvodni pro- stori). # Ukiniti je investicijo v novo- gradnjo samopostrežne trgovine y Rogaški Slatini v višini 40 milijo- nov dinarjev. Ф Odstopiti je od nadaljnjega kreditiranja celjskega umetnega drsališča z izjemo plošče do zava- rovanja; i^a dokončanje objekta bi potrebovali še 65 milijonov dinar- jev. Poleg teh so ukinjene^še nekatere manjše investicije. Komunalna ban- ka prav tako odstopa od udeležbe pri gradnji proge Koper-Prešnjca, pač pa je dolžna izpolniti obvezno- sti do energetike v letošnjem in pri- hodnjih dveh letih glede na defici- tarnost te panoge. Upravni odbor meni, je dejal Fra- njo Vučajnik, da bi nadaljevali in- vesticijsko dejavnost v zdravstvu, šolstvu, vodovodu, stanovanjski gradnji kakor pri nekaterih dopol- nitvah posameznih podjetij z mani- šimi strojnimi opremami. Na pod- ročju proizvodnje in prometa blaga naj bi financirali tista podjetja, ki so močna v izvozu, in lîlago, ki je deficitirano na domačem trgu. Si- cer pa bo pri tem v večji meri an- gažirati lastna sredstva podjetij, predvidena za obratne namene. Re- žim in sistem potrošnikških kredi- tov bo po izjavi Franja Vučajnka ostal do nadaljnjega nespremenjen. Vsi ti in bodoči ekonomski ukre- pi imajo namen zmanjšati investi- cijsko potrošnjo. Celjska Komunal- na banka in njen upravni odbor sta zato sprejela še nekaj sklepov: Ф KB cio nadaljnjega ne bo odo- brila nobenih novih investicij (za- časni moratorij); Џ zaradi ukrepov Narodne banke pri kreditiranju komunalnih bank z obratnimi krediti bo celjska KB Ob rezkalnem stroju v Železarni Štore morala upoštevati angažiranje sred- stev poslovnega sklada gospodar- skih organizacij za obratne namene; Ф vse to kaže na relativno manj- ša za investicije sposobna sredstva, s katerimi bo KB razpolagala pri- hodnje leto. Drugo leto, je ob koncu dejal Franjo Vučajnk, bomo sposobni v glavnem izpolniti obveznosti do gradnje energetskih objektov (te obveznosti se bodo glede na defi- citarnost panoge verjetno še pove- čale) ter v določenem, sicer omeje- nem obsegu kreditirati negospodar- sko dejavnost — družbene službe, šolstvo in komunalo. To je tudi ori- entacijski program za prihodnje obdobje. D. HRIBAR . VELENJSKA INDUSTRIJA SLABI OBETI V osmih mesecih letošnjega leta; je industrija velenjske občine še ! vedno v kritičnem položaju, saj je- pri izvršitvi linearnega kot opera-; tivnega plana pod predvidevanji.' Tako je od predvidenih 13 milijard? bruto proizvoda ustvarila le 12,2 mi-i lijardi ali 6 odstotkov manj. .1 Svoje obveznosti so dosegli le- elektrarna, usnjarna in lesno-indu-i strijski kombinat, medtem ko za- ostajajo rudnik lignita, tovarna go- spodinjske opreme »Gorenje« in »Galanterija«. še kritičnejši pa je prikaz s-to- rilnosti, ki je v vseh šestih podjet- jih v primerjavi z lanskim letom porasla le za 0,5 odstotka. Pri rud- niku zaostaja kar za 12 odstotkov,, pri »Gorenju« za 6,3 odstotke, med- tem ko prednjači elektrarna z 20,5 odstotnim povečanjem pred lesno industrijskim kombinatom v Šošta- nju z 12,7 odstotki in usnjarno z 11 odstotki. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je izkoriščenost proizvodnih, zmogljivosti; zdaleka najboljša v rudniku Hgnita, saj znaša 90,7 od- stotkov. Še vedno imajo težave z nenormalnim odlivom in prilivom delovne sile. Vzrok pa je v prvi vr- sti v pomanjkanju družinskih sta- novanj in v prenizkih osebnih do- hodkih. Vsekakor pa ne smemo po- zabiti na težke pogoje dela, ki so ^ prav tako vzrok odlivu delavcev. Proizvodni obračun v rudniku ka- že zvišanje lastne proizvodne cene, čemur botrujejo podražitev električ- ne energije, lesa, razstreliva ter draginjski dodatek. Vendar pa upa- jo na rudniku, da bodo uspeli ne- kako doseči letni plan, saj je pro- izvodnja v avgustu bila za 9,3 od- stotke boljša od julijske. Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« ima težave z oskrbo plo- čevine ter izdelavo polizdelkov, ker jim primanjkuje kvalitetne ploče- vine za emajliranje. Avgust je bil v usnjami slab me- sec, saj niso dosegli proizvodnega plana. Delno so jih zavrla remont- na dela, poleg tega pa, nepravočas- na dobava potrebnih rezervnih de lov. Izredne težave pa im.ajo z na- bavo taninskih ekstraktov, primanj- kuje pa jim tudi žganega apna. V veliki meri pa usnjarne obremenju- jejo maksimirane cene usnja, med- tem ko cène surovih kož nenehno rastejo. »Galanterija« se je znašla v škrip- cih podobno kot »Gorenje«; sami ne posedujejo dovolj deviznih sred- stev in tako je plan v hudi odvis- nosti od uvoza aceta in skriličnih plošč. Termoelektrarna v Šoštanju pa je v jesenskem času (že v avgustu) izčrpala vse svoje zaloge premoga in sedaj z minimalno (nedeljsko) rezervo obratuje. To pa je spričo edine zveze za dobavo goriva — žičnica od rudnika lignita — pre- slaba garancija ¿a nemoteno obrći- tovanje. (Predpisana je 45-dnevna zaloga). Večja okvara na žičnici bi porodila takojšnje zmanjšanje ob- težbe ali celo zastoj v obratovanju. Vsekakor obeti velenjske indu- strije v letošnjem letu niso najbolj rožnati. Rudnik in termoelektrarna sta ozko povezana s skupnimi prob- lemi, uvozne težave pa imata »Ga- lanterija« in »Gorenje«. Usnjarna se bo s sanacijskim kreditom iz- vlekla iz najtežjega, le lesno indu- strijski kombinat v Šoštanju bo kot kaže še nekako najlaže prebredel zadnje štiri mesece. Gradbeno pohištvo je iskan proizvod na tržiš Smartnem ob Paki se je s svojimi kvalitetni PosneteK prikazuje delavca v mizarskem obr ču. Komunalno obrtno podjetje »Oljka« v mi proizvodi z uspehom uveljavilo na tržišču, atu. ' Foto J. Sever VELENJE: IZVOZ PEŠA Tudi izvoz štirih podjetij v velenjski obči- ni je v letošnjem letu v dokajšnjcm zao- stanku, saj so usnjarna, »Galanterija«, lesno industrijski kombinat in tovarna gospodinj- ske opreme »Gorenje« dosegli v osmih me- secih le 84 odstotkov lanskoletnega izvo/a v istem obdobju ter komajda polovico pred- videnega do avgusta. Tako jim ostaja v zad-- nji tretjini leta kar 68 odstotkov predvide- nega izvoza, kar bo golovo težko uresničiti. Izvoz podjetij velenjske občine je -tloslej pravzaprav 'malo pomenil, saj kljub tolikš- nemu zaostanku kar tri podjetja presegajo lanskoletno realizacijo. Vzrok pa tiči v zmanjšanem izvozu usnjarne. JUTEKS IZPOLNJEN IZVOZ Tovarna »Juteks« v Žalcu je v le- tošnjem letu izredno uspešna pri izvozu, saj bo že prihodnji teden dosegla celoletno predvidevanje. Kot kaže bodo do konca leta pre- segli plan izvoza za okrog 30 od- stotkov. To pa je posebej omembe vredno, ker je »Juteks« še zelo mlad v iz- voznih izkušnjah. Pred dvemi leti se je brqz obveze vključil v izvoz in dosegel okrog 50 tisoč dolarjev vrednosti, lani je izvozil za 165 tisoč dolarjev, letos pa je že dosegel 230 tisoč in bo v zadnjem četrtletju predvidoma izvozil še za 70 tisoč. Nedvomno so k izpolnjenim nalo- gam izvoza pripomogle kvaliteta iz- delkov kot pravočasno sklenjene pogodbe z inozemskimi partnerji. Kolektiv se zaveda, da je njiho- va proizvodnja odvisna odčimveč- jega izvoza, saj morajo uvažati ju- tino vlakno. Zaradi sezonskega značaja povh praševanja po juti je razumi j ítÍ'o, da podjetje v prvem polletju ni izvo- zilo skoraj nič in je izpolnilo pred- videvanja v tretjem četrtletju. I. Nl JANKO SMOLE, PODPREDSEDNIK IS SRS: KDO LAHKO ZVIŠUJE CENE? Pred kratkim so se v Celju sestali sekretarji občinskih komitijev Zve- ze komunistov ter predsedniki ob- činskih skupščin celjskega okraja ter se pogovorili o aktualnih gospo- darskih vprašanjih sedanjega časa. Na tem pomenku je sodeloval tudi podpredsednik republiškega izvrš- nega sveta, Janko Smole, ki je v razpravi posredoval tudi nekatere misli. Iz njegovega prispevka povze- mamo nekatere najbolj značilne mi- sli: Zdaj ne gre več toliko za splošno razumevanje smeri teh ukrepov, marveč predvsem za to, da analizi- ramo številne pojave, ki se že po- javljajo na osnovi izvajanja teh ukrepov in da predvsem v analizi številnih pojavov, najdemo tisto osnovo, ki naj bo izhodišče naših nadaljnih naporov v razvijanju go- spodarskega sistema. Menim, da bi bilo treba ponovno opozoriti na resolucijo zveznega iz- vršnega sveta (o nadaljnjem razvo- ju gospodarskega sistema ter o po- ložaju v kmetijstvu) ker vsebujejo mnoge principe in postavke ter predstavljajo osnovno izhodišče v nadalnjih ukrepih in naporih v raz- vijanju našega gospodarskega si- stema. Cestokrat se v reagiranju na te ukrepe omejujemo samo na pro- blematiko cen, na problematiko po- rasta življeniskih stro&kov in zato pri tem izgubljamo poznavanje ce- lote, oziroma skušamo celo stvar zreducirati na neke praktične ukre- pe, ki se tičejo položaja posamez- nih gospodarskih organizacij, ki se tičejo korekture določenih cen itd. xMislim, da je osnovno pri teh ukre- pih zagotoviti ne samo njihovo do- pularizacijo, ampak večje kreativno delo pri nadajnji analizi sedanjih pogojev gospodarjenja in ustrezajo- čih pogojev, ki naj privedejo do nadaljnjega razvoja progresivnih stališč v gospodarskem sistemu. Analiza kaže, da so gospodarske težave, ki jih srečujemo, v veliki meri izraz še nerešenih problemov našega gospodarskega sistema, zla- sti v smislu nezadostne vključitve, iniciative in aktivnosti delovnih or- ganizacij pri njihovem reševanju. Znano je, da se določeni problemi^ pojavljajo tudi".v zunanji trgovini. Ti pi;oblemi so se še posebej za- ostrili v letošnjem letu, ko imamo velik uvoz in neustrezajoči izvoz. Gotovo je, da tega problema ni mo- goče rešiti s propagandnimi gesli, ampak je treba v sistemu najti tak- šne pogoje, ki bodo aktivirali in zainteresirali delovno organizacije za ustvarjanje večjih izvoznih re- zultatov. še enkrat bi rad poudaril, kaj so bile intencije teh ukrepov zveznega izvršnega sveta. Zato je tudi celot- na ekonomska politika v prvem polletju letošnjega leta šla za tem, še preden so bili sprejeti ti ukrepi, da se povečajo sredstva v korist delovnih organizacij. Znani so ukre- pi, ko je šlo za zmanjšanje določe- nih davčnih obveznosti delovnih organizacij, ko je šlo za odpravo določenih davkov itd. V celoti so vsa ta sredstva v korist delovnih or- ganizacij v Jugoslaviji znašala okoli 300 milijard dinarjev. Ko pa je tovariš Smole načel vprašanje cen, je med drugim dejal: Mislim, da je zlasti nevzdržno imeti kontrolo cen za artikle širo- ke potrošnje na nivoju proizvodnje. V več tovarnah smo videli, da ima- mo kontrolo cen za blago široke po- trošnje le pri proizvajalcu, da pa potem, ko gre blago naprej v trgo- vino, ni nobene kontrole. Ne pra- vim tega zato, da bi morali uvesti kontrolo tudi tam; samo postavlja se vprašanje, kakšno funkcijo ima kontrola (Cen, ko do praga proizva- jalca držijo zamrznjene cene, na- prej pa, ko gre blago na trg.Je po- trošniku, velja svoboda cen. Seve- da pa bi morali v tej zvezi rešiti še drugo vprašanje, ki seveda ne rešuje problema cen. S statuti in pravilniki bi namreč morali rešiti, kdo ima v delovni organizaciji pra- vico da povečuje cene. To vpraša- nje Je danes, kolikor mi je znano, več ali manj prepuščeno posamez nikom. Samoupravni organi v de- lovnih organizacijah v tem pogledu nimajo običajno nekih principov za politiko cen. Ne mislim, da bi odo- iDravali vsako ceno, mislim pa, da bi moral biti znotraj delovnih organi- zacij predviden postopek za menja- r^je cen. Potrebno bi namreč bilo, da je vsaka sprememba cen druž- beno registrirana. stroll 4 CELJSKI TEDNIK Št. 40. — 9. oktobra 1964 POPOTOVANJE OD VELENJA, ŠOŠTANJA PREKO LETUŠA V ŠMARTNO OB PAKI IN NAZAJ OBISK PRI SLAVIJE^KI ŠIVIARTNO OB PAKI IMA OKROG 400 PREBIVACTeV. POŠTO, ŠOLO — NOVO ŠOLO, KLUBSKE PROSTORE S TELEVIZIJSKIM SPREJEMNIKOM, GOSTILNO IN ... NOV V()DOVOD, ASFALTIRANO CESTO, KANALIZACIJO IN .. PRAZNIK. PRAZNIK, KI JE ZA NEKAJ TEDNOV SPRE- MENIL ŽIVLJENJE V KRAJU, KI ŽIVI NA ROBU SAVINJ- SKE IN PAŠKE DOLINE. l^mèsto kruha in soli, ki jo jo nekoč dajala mati po- potniku, sem na sprednjem sedežu avtomobila, ki je po- skakoval po popravljeni ce- sti ïod Šoštanja do Gorenja, prettileval besede občana, ki se I« pel jal z nami: »yt,za silo« zajtrk nam je kar teknil. Potem smo se _po skupinah razkropili po Menini. Ogledali smo si ve- liko podzemno ledeno jamo »Jespo< pod Ovčjim stanom in »Bibo«, kjer je prijetno jezerce. Nekaj vročekrvne- žev se je nameravalo okopa- ti!? Komaj smo jih prepri- čali, da krave, ki pijejo iz 'jezera, ne marajo umazane vode. V nedeljo opoldne je bila pri spomeniku padlim bor- cem krajša svečanost. Zve- deli smo o bojih na Menini in njeni okolici ter o bojih 'za osvoboditev Zgornje Sa- vinjske doline. Položili smo venec. Po kosilu, ki smo ga zopet pripravili sami. smo zdrknili, v Vransko. Hodili smo po partizanskih poteh, se spu- ščali po drčah in po štirih urah prišli na cilj; od tu pa se po skupinah z avtobusi odpeljali v Celje in na svo- je domove. še bomo šli. skoraj vsi... pšt Kratek počitek ob planinskem jezeru pod Bibo gt. 40. — 9. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 5 DOLGO ÍIN KRATKOÌ ŽIVLJENJE KRALJA OSVAIDA Drugega oktobra smo prisostvo- vali v slabo zasedeni dvorani (ilu- strativen prikaz celjske kulturne si- tuacijei-) prvi letošnji premieri v celjskem gledališču: tragikomični farsi Velimira Lukiča »Dolgo življe- nje kralja Osvalda«. Lukičevi igri bi lahko rekli tudi groteskna mitolo- ška parafraza. Z grotesko, ki je po- stala značilen način sodobnega dramskega obhkovanja, se druži pri Lukiču obnova antičnega mitološke- ga motiva, seveda specifično upo- rabljenega, izraženega in prenesene- ga. Vsekakor se velja za hip ustaviti ob tem, zakaj so tako česte ponov- ne obdelave antičnih motivov (pred- vsem;; iz Iliade, Odiseje, Oidipovega in A^memnonovega ciklusa) v mo- derni literaturi. Po eni strani to dej- stvo kaže, da so določene snovi »večno« problemske in zanimive, po drugi pa moramo pri vsakem delu posebej ugotovljati, katere elemen- te mitološkega izročila je avtor iz- rabil in naglasil in kaj je hotel z njimi izpovedati. Giraudoux^ v dra- mi Trojanske vojne ne bo, Sartre v Muhah (obdelava Agamemnonove- ga motiva) in Smole v Antigoni — vsak je prilagodil zgodbo in alego- riziral v skaldu z lastno ustvarjalno zavzetostjo. Tudi Lukič je zgodbo Agamemnona, Klitaimenstre, Elek- tre in Oresta preoblikoval po svoje. Človek ima vtis, da jç bilo delo pi- sano zaradi tretjega dejanja in je vse prejšnje le potrebni uvodni akord. V ospredju namreč niso niti rodbinska tragedija internih odno- sov med očetom, materjo in otroki, niti ljubezenska epizoda — kraljiči- na avantura z Romanom — niti kaj drugega iz neposredne vsebine, am- pak kritični koncept satirično-iro- nične obdelave posameznih sodob- nih družbenih, političnih in moral- nih problemov. Ezopski jezik, s ka- terim se lahko izpoveduje in naka- zuje kritika vseh mogočih institucij, vsebuje prednost za avtorja, ki lah- ko suvereno intelektualistično mo- druje in razumsko secira, ne da bi se pri tem tvegano izpostavljal. Se- veda pa izgube v igri ob odsotnosti živih likov in pristnega življenjske- ga tona na prepričljivosti prav iste kritične misli, ki jih avtor vseskozi alegorično prepleta. Lukičeva igra ima tako dve značilnosti: dober in zanimiv tekst, ki pritegne, a ne na- vduši zaradi prevelike shematizacije oseb in dogajanja, in navrženo vse- bino, ki pa je zgolj kalup za posa- mezne bravure teksta. Na kratko: prevelika konstrukcija in premajh- na sugestivnost. Rešiser Herzog je farso primemo stiliziral, nekatere prizore pa prav posrečeno izpeljal (prizor samoob- toževanja Dominika in Emilije, pri- zor kraljice in generala Žerara pred svetom), v celoti pa že zaradi nara- ve dela ni mogel doseči kaj več. Scena Avgusta Lavrenčiča je bila prijetna in učinkovita. Igralci niso imeli posebnih možnosti, zato o kre- acijah ne moremo dosti govoriti. Krošlova kot kraljica in Krošl kot general sta se gibala na doseženi ravni nekaterih svojih vlog, nečesa syojskega pa glede na stilni okvir niti nista mogla dati. Peer je podal napoleonskega Osvalda solidno, med ostalimi sta izstopala Helena Feren- čakova kot Emilija in Štefan Volf kot stražar. Dolgo življenje kralja Osvalda je idejno-tezna igra, ki se intelektuali- stično poigrava s problemi politike, oblasti in države, ki sicer dosega učinke z aluzijami in prispodobami skeptične narave, zaradi hladne ra- zumskosti pa ne prepriča in ne os- voji dovolj gledalcev, ki potrebuje- jo danes predvsem živo utripajoče, človeško zavzete in življenjsko pol- ne gledališke predstave. Kljub neka- terim svojim kvalitetam pobudi Lu- kičeva farsa le kratek odziv, s čimer pa je Kralju Osvaldu ne samo skraj- šano dolgo življenje, ampak tudi trajnejši pomen in slava. ANDRIJAN LAH Z razstave umetniške fotograf i je, ki so se je udeležili mojstri fotografske kamere iz vsega sveta, organizi- rala pa jo je Tovarna emajlirane posode, objavljamo enega najboljših posnetkov z naslovom Transport Odgovorne naloge v prosveti (Razgovor z Vilmo Štucinovo, de- legatko za VIII. kongres ZKJ) V obdobju predkongresne aktiv- nosti ZKJ je gotovo važno, da posve- timo določeno pozornost tudi obrav- navi tistih področij našega družbe- benega življenja, ki so sicer v ma- terialnem smislu neproduktivna, a zato niso nič manj pomembna. Da bi vsaj delno osvetlili nekatera vprašanja s področja družbenih služb, zlasti prosvete< smo naprosili za wgovor Vilmo Štucinovo, dele- gatko za VIII. kongres ZKJ. - V CEM SO NAJVAŽNEJŠE NA- LOGE KOMUNISTOV - PROSVET- NIH DELAVCEV PRED VIII. KON- GRESOM ZKJ? — Predvsem v zvezi z reševanjem kadrovskih vprašanj, delitvijo do- hodka in kvaliteto pedagoško vzgoj- nega dela. Mislim, da bi morali vpra- šanje kvalitete vzgojnega dela v naših šolah že enkrat rešiti in jo vskladiti z zahtevami družbe. Seve- da so za to potrebne urejene šole,, tako v pogledu prostorov kakor opreme, prav tako pa je potreben tudi primeren kader, ker je važno, kdo vzgaja in kako. Prosvetni de- lavec je tisti, ki oblikuje človeka, in tega dejstva se morda še vse prema- lo zavedamo. Zapostavljanje te funkcije ob že znani neustrezni sti- mulaciji se nam je pogosto mašče- valo. Gre v prvi vrsti za idejnost pouka in za vzgojo, ki mora ustre- zati našim socialističnim družbenim normam. Prav po tej plati bi bilo šolam nuditi več organizirane po- moči. Odpraviti'bo treba razen tega nekatere negativne pojave, npr. pro- tekcijo pri sprejemanju učencev, hkrati pa posvetiti več skrbi pode- željski mladici, ki se največkrat šola v težkih razmerah, a po svojih umskih in fizičnih sposobnostih prav nič ne zaostaja za mestno mladino. O tem sicer že zelo dolgo govorimo, toda vse ostaja le pri besedah. Vse- kakor so eden izmed perečih prob- lemov zmogljivosti celjskih srednjih šol, ki ne zadovoljujejo vseh potreb. Kar zadeva težave na podeželju, se te kažejo v pomanjkanju sposobnih kadrov — učenci prihajajo v sred- nje šole s pomanjkljivim znanjem. Naloge komunistov v prosveti so prav te, da bi pedagoški kader ob- likovali v duhu zahtev sodobnega časa. — SE VAM ZDI, DA JE NA SO- LAH DOVOLJ ČUTITI VPLIV KO- MUNISTOV - PROSVETNIH DE- LAVCEV? — Za prosveto je pravzaprav ža- lostno, da je zelo malo članov Zveze komunistov. ^ - KAJ MENITE, KJE SO VZRO- KI? —- Najbrž v tem, ker smo premalo gledali na to, kakšen kader prihaja na učiteljišče. Zato ni nič čudno, če je tudi politično delo na srednjih šolah šibko. Kar zadeva prosvetne delavce — seveda ne velja za vse — pač verjetno menijo, da je dovolj, če opravijo svoje predmete. Ker ni močnih aktivov, ki *bi mladino us- merjali v to delo in jo zaposlovali, prihaja do pogostih deformacij v vzgoji. Vzgojo ponekod zanemar- jajo sami starši, preskromna pa je tudi skrb tistih činiteljev, ki pri tem nosijo del odgovornosti. Zlasti v Ce- lju primanjkuje prostorov, kjer bi se mladina ob nadzorstvu zdravo iz- življala. Tako je pogosto prepušče- na sama sebi in cesti, posledice pa so — prevzgoja v različnih domo- vih, ki je draga in največkrat pre- pozna. - IMATE MORDA KAK KON- KRETEN PREDLOG ZA REŠITEV TEGA PROBLEMA? —- To bo urejeno, ko bo urejeno dnevno varstvo šolskih otrok. Za mladino bi bilo nujnp večje vklju- čevanje v množično telesno vzgojo ter urediti primerne prostore za kulturno zabavo. Tu je sicer nekaj možnosti, vendar premalo. Za takš- ne smotre namreč največkrat ni de- narja. Ko pa je treba recimo dati milijone za iztirjeno mladino, jih takoj najdemo. Tudi delovne orga- nizacije ne bi smele stati ob strani in podpirati le privilegirane športe, pač pa prav tako množične telesno vzgojne organizacije, ki so za udej- stvovanje mladine izrednega po- mena. Končno bi bila tudi naloga članuv Zveze komunistov, da bi s temi stvarmi razčistili. D. Hribar Polletna bilanca KULTURNI ZAVODI V CELJSKI OBČINI UGODNO REALIZIRALI ^POLLETNE PROGRAME SVOJEGA DELA Na zadnji seji sveta za kulturo in znanost občinske skupščine Celje so obravnavali poročila o realizaciji polletnih programov kulturnih usta- nov. Kakor je bilo ugotovljeno, so bili vsi zavodi oziroma predstavniki obveščeni o sistemu delitve sred- stev in o obveznostih njihove pro- gramske realizacije, vendar kljub temu niso pravočasno predložili svo- jih poročil. Naknadno dostavljena poročila pa kažejo, da so vsi kul- turni zavodi na območju celjske ob- čine programe realizirali, nekateri pa so jih celo presegli. Poročila tudi kažejo, da smo lahko z opravljenim delom zadovoljni ter da lahko v pri- hodnjem letu pričakujemo še večje razumevanje nekaterih starih pro- blemov, katerih rešitev bo pripo- mogla do uspešnejšega razvoja kul- turne dejavnosti v občini. Posebej velja omeniti, da se je pravilno vrednotenje kulturne dejavnosti po- kazalo tudi pri dodelitvi draginske- ga dodatka, saj je ta za sto odstot- kov višji od tistega, ki so ga pripo- ročili zvezni forumi. Med važnejšimi sklepi seje je bil sprejet sklep, da se mestni arhiv preimenuje v zgodovinski arhiv ter da se sredstva za štipendiranje celj- skega gledališča vključijo v finanč- ni proračun ustanove. Razen tega so odobrili dotacijo 250 tisoč dinar- jev olepševalnemu in turističnemu društvu za gostovanje mariborske opere, in finančno pomoč celjske- mu Delavskemu odru za sodelova- nje na proslavi »Kozjansko v boju« z Veroniko Deseniško. V zvezi z mestnim muzejem so člani sveta za kulturo in znanost menili, naj bi namestili direktorja, ki bi bil spo- soben ustanovo iz sedanjega neure- jenega položaja speljati na prave tirnice. Ustrezna komisija naj bi bi- la pri tem dosledna. dhr Kapelska godba 115 let Kapelska godba, ki je ena najsta- rejših godb v Sloveniji, bo prihod- nje leto proslavila lÍ5-letnico svo- jega obstoja. Ob tej priliki nam je njen kapelnik JOŽE STANIČ nekaj več povedal o nastanku in razvoju godbe. Kapelsko godbo je ustanovil leta 1850 Ivan Požar iz Jereslavcev. Ko je prišel k njim za hlapca odsluženi vojak in domačin Sandel, se je pri njem priučil igranja na klarinet, pri dobil še tri odslužene vojake godbe- nike in pričeli so z rednimi vajami. Pridobili so še nekaj godbenikov iz Šentpetra in iz kranjske strani in načeli z vajami v nekdanji Trampu- ševi gostilni v Stari vasi. Po več ur so morali pešačiti godbeniki k va- jam, vendar je mladK Požar začel kmalu poučevati razne instrumente tudi mladeniče iz bližnje okolice, ki so potem po končani vojaščini še naprej sodelovali pri godbi, ki je igrala na raznih svatbah, pri pogre- bih, ob praznikih in nedeljah pa na veselicah in v gostilnah. Pa tudi v Brežicah so igrali na mestnih plesih. Požar je vodil godbo 52 let in leta 1902 je prevzel vodstvo kapelske godbe odsluženi vojak-godbenlk Še- pec. Med prvo svetovno vonjno, v le- tih 1914—1918 so se kapelski godbe- niki raztepli po raznih bojiščih Av- stro-Ogerske in svoje inštrumente zamenjali za puške. Dva sta v vojni padla, več jih je bilo v ujetništvu in ko se je leta 1918 vrnilo prvih pet godbenikov je godba znova oživela. Leta 1935 je kapelnika šepca zame- njal Jože Vogrinc iz Kapel, ki je uvedel v program godbe tudi težje koncertne komade in tako dvignil raven godbe, ki je bila znana ne sa- mo v Spodnjem Posavju, temveč tu- di v sosednji Hrvaški. Sredi največjih uspehov pa je za- divjala druga svetovna vojna in vsi godbeniki so delili usodo ostalih ljudi iz Posavja. Po končani vojni so nekaj instrumentov rešili, nekaj so jih prinesli s seboj godbeniki, vendar morali so začeti skoraj zno- va. Ob 115-letnici šteje godba 29 čla- nov in je do danes priredila nad 60 samostojnih koncertov. Največ zaslug za godbo ima prav gotovo sedanji kapelnik Jože Stanič, ki igra že od leta 1934 in je priučil igranja raznih instrumentov nad 20 seda- njih godbenikov. Zanimivo je, da je oče sedanjega kapelnika član god- be že od leta 1920, njegov sin pa od leta 1952. Tudi danes se godba bori z raz- nimi težavami. Nimajo prostora za vaje, imajo vaje kar v kapelniko- vem stanovanju v Župelevcu. Radi bi vključili v godbo čim več mladi- ne, pa nimajo denarja za nabavo novih in popravila starih instru- mentov. Upajmo, da se jim bodo želje uresničile in da bo godba ži- vela še naprej in dosegla še več uspehov, kot jih je doslej. D. V. ZANIMIVO PREDAVANJE Krožek za umetnostno vzgojo na celjski gimnaziji je prejšnji teden priredil za svoje člane predavanje o razvoju slovensekga slikarstva do 20. stoletja. Predavanje, ki so ga ilu- strirali barvni diapozitivi, je vodila kustos Narodne galerije v Ljublja- ni, \jQi\]. Rozmanova. J. B. S РОШ ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Mays A. B.: Suština industrijskog obrazo- vanja. Rijeka 1963. S. 24846/1-2. Hilf H. H.: Nauka o radu. Rijüka 1963. S. 248463. Vainer Z.: Vrijednosni i drupi papiri rob- no-novčanog prometa. Zagreb 1963. S. 2484S 4. Mazičre F.: Tikijevo otočje. Zagreb 1960. S. 24844. Hurvat I.: Vegetacija planina zapadne Нгг «atske. Zagreb 1962. S. II. 2280/30. ..J REKONSTRUKCIJA CERKVE V KOSTANJEVIŠKEM GRADU Letos, že tretje leto, akademski ki- parji, ki jih je angažiral zvezni in- štitut za zaščito kulturnih spomerd- kov v kostanjeviškem gradu, obnav- ljajo grajsko cerkev. Vse terkvene stebre in nosilce bodo obnovili v gotskem slogu, v istem kot je bila prvotno grajena. Dela lepo napredu- jejo in bodo končana predvidoma do 1968. leta. b. Ob mesecu kulturnih spomenikov Delo celjskega Zavoda za spome- niško varstvo je izredno obsežno. Na njegovem območju je med dru- gim okrog 150 gradov, od katerih se nam večina kaže samo še v obliki ruševin, kakor jih je pač brez kul- turno zgodovinskega občutka »re- stavriral« zob časa. Ker spričo ne- preceljivih investicij, potrebnih za obnovo in ohranitev, ni mogoče mi- sliti na kakšno kompleksno reševa- nje objektov, je že razveseljivo, če bo uspelo restavrirati vsaj zname- niti Lemberk pri Dobrni. Zavod za spomeniško varstvo namerava do konca letošnjega leta izdelati ustrez- no tehnično dokumentacijo. Koliko denarja bo potrebno, sicer še ni znano, vendar bo morda zanimiv podatek, da velja samo dosje, ki ga mora po zakonu imeti vsak spome- nik, od 200 do 300 tisoč dinarjev! Da bi mogla biti dejavnost Zavo- da za spomeniško varstvo po stro- kovni plati učinkovitejša (če že po finančni ne more biti), bi potrebova- li še vsaj dva restavratorja in mor- da tudi restavratorsko delavnico. Vrzel je čutiti zlasti v pomanjkanju strokovnjaka, ki bi bi 1| sposoben ob- delovati različne materiale, kot blago itd. Seveda je to vprašanje ozko povezano z materialnim polo- Detajl enega izmed mnogih gradov (Podsreda), ki propadajo. zajem ustanove. Čeprav ima ta med- občinski značaj, doslej v vseh obči- nah zanjo ni bilo sredstev in je mo- ral krizo reševati okraj v obliki do- tacije. Na Zavodu pričakujejo, da bodo razmere urejene morebiti že prihodnje leto. dhr Stran 6 CELJSKI TEDNIK St. 40. — 9. oktobra 1964 ZARADI ŠPEKULANTKE NA CESTO občani ne spoštujejo in upoštevajo odlokov gradbenih inšpekcij. v SREDO^eIbIL^ZRUŠEN provizorij, ki BI~NÂJ"*SLU2IL za stanovanje trem DRUŽINAM. KUUB prepovedi je ZARADI MATERIALNIH interesov PAVLA DREV z MIRNE^poti 8 gradila provizorij brez gradbenega dovouenja in us- treznih gradbenih NORM. V sredo dopoldne so delavci komunal- nega podjetja za ceste po odloku gradbene inSpekclJe zrušlH provizorij, ki bi naj slu- žIl za stanovanje trem strankam. Provizo- rij, ki ga je gradila kljub prepovedi in brez gradbenega dovoljenja PAVLA DREV poleg stanovanjske zgradbe, je prvi zrušen objekt »črnih gradenj«, ki so -se v zadnjih letih v Celju strahotno razbohotile, saj jih Je že okrog 500. Občanka Pavla Drev se je po smrti svoje- ga moža preživljala z najemnino za stano- vanjske prostore. Ljudi, ki so bili primorani stanovati kjer koli, , je sprejemala na sta- novanje kljub temu, da Ima sama eno sa- mo večjo sobo. Tako Je sobo, v kateri sta- nuje, spremenila v majhen internat. Sobo je z omarami pregradila In vselila v eno polovico zakonca z otrokom, ki sta spala na divanu, v drugo polovico pa drugo dru- žino, ki je spala — na tleh. Od družin Je sprejela po stotisoč dinarjev stanarine v na- prej. S temi sredstva in izposojenim denar- jem Je nato ob hiši začela graditi prizidek s petimi prostori. Klet, ki je tik ob cesti zgrajena v hrib. Je prav tako spremenila v stanovanje. t | Za neustrezne prostore so najemniki mora- li plačevati po osem tisoč dinarjev najem- nine. Med najemniki Je tudi družina mla- dega clnkarniškega delavca s Sest mesecev starim otrokom. Zaradi špekulacij in igno- riranja odlokov (že aprila letos Ji Je grad- bena inšpekcija prepovedala nadaljnjo grad- njo vendar Je lastnica gradnjo nadaljevala), so tri družine ostale brez stanovanja In de- narja. Da bi raziskali in ugotovili vzroke tega drastičnega primera, smo obiskali načelni- ka občinske inspekcijske službe, tovariSa Alojza Bračlča, da bi nam osvetlil naveden primer: »Občinski inspekciji tako poseganje goto- vo ni ljubo«, Je dejal inženir Bračlč. »Da pa preprečimo te divje in črne gradpje, predvsem v primerih špekulacij, (gradnje za trg) nam ne preostaja drugo kot takšni ukrepi. Pavla Drev je na podoben način zgradila tudi hišo leta 1960. Takrat nismo irfcrepali, ker smo smatrali, da si je s tem rešila vprašanje osebnega stanovanjskega problema. Letos je znova začela graditi pri- zidek, ki bi naj služil za stanovanja stran- kam. Gradbena inšpekcija jo je opozorila in JI prepovedala nadaljnjo gradnjo (gradila Je ne- strokovno in brez vseh dovoljenj ter načr- tov), že 24. aprila. Z gradnjo ni prenehala, temveč celo nadaljevala. Zato smo bili pri- morani izdati nalog komunalnemu podjetju za ceste in kanalizacije naj prizidek poruši. — Na tistem območju Je več nedovolje- nih gradenj. Ali bodo vse zrušene? »O tem ne bi mogel dati izjave, ker niso razčiščena še vsa stališča. Namreč to, v kak- šnih pogojih je mogoče legalizirati gradnjo. Občinska skupščina je že o tem razpravlja- la. Izneseno je bilo mnenje, ki pa še nI uza- konjeno, da bi nekaterim, ki so zapro- sili za gradbena dovoljenja pa niso pravo- časno аоЦИ rešitev — po proučitvi even- tuelno naknadno legalizirali gradnjo.« j. Sever Ob hiši na desni je stal porušen prizidek, ali »nova« črna gradnja ob «stari» črni gradnji... V prihodnje bo še nekaj takih energičnih ukre- pov, toda o tem v prihodnji številki. Pri vsej zadevi je žalostno le to, da so nekateri ljudje prišli ob skromne stanovanjske možnosti in celo ob sredstva — vse zaradi špekulacij in neupoštevanja predpisov OBČANOM VELENJSKE OBČINE ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKUI ELMÄ« — Velenje Cilj naših prizadevanj — velika izbira, zmerne cene in solidna postrežba. Dedov zakleti grad Pedro je strmel v prikazen. Nenadoma'pa pa se mu je čez obraz razlezel pomilovanje izra- žajoč nasmešek. »Sonce,... jezero,... svetloba v oknih«- Za njega je bila to razumijiva in popolnonja lahko rešljiva skrivnost igre narave. Toda rajnki ded je še vse premočno verjel v bogove davnih prednikov, da bi si bil ob tako veličastnem pri- zoru dovolil samo misliti na kaj drugega, kot da je bilo to njihovo delo. Od gradu sem se je zopet otožno oglasilo: »Aaauuu - aaauuu - aaauuu«! Že poprej še mu je tako zdelo, sedaj pa je čisto razločno spoznal lajež lisjaka-starega sam- ca. Morda je otožni klic živali oznanjal zadnjo uro ranjenega tovariša, k^i je bil s svojo krvjo privedel lovca tako daleč v to samoto. Luč v oknih gradu jc potovala dalje. Pre- hodila je /e vse prostore in se je že vračala nazaj proti sredini. Končno se je zasvetila tam zgoraj v stolpnih linah. Tedaj je Pedro razločno videl, kako je s^ozi razsvetljeno stolpno lino prhnil skovir in zaskovikal svoj »te-ujem - te- ujem - teujem!« Nebo je razparal slepeč blisk. Sledil je strahoten grom. Zdelo se je, kot bi se podirale gore. Semliaj preko jezera se je pripotlAa nevih- ta. Besneč vihar je vzdignil težko vodovje jeze- ra, da je hrumeče pljusknilo in se zapenilo ob temnem grajskem zidovju. Izpod neba se je u- lilo, kot da je tam gori kdo zvrnil vedro. Luč v gradu je ugasnila. Tudi lisjak je utihnil. Sle- herno živo bitje se je ta trenutek stisnilo v var- no zavetje, le Pedro je stal tu sam pod milim nebom, nevihta pa mu je pljuskala curke dežja v obraz. Kam neki naj bi se zatekel? Morda k lisjaku, ki si je uredil svoj dom v brlogu tam nekj« pod zidovi stß,rega gradu in je ves njegov rod smrtno sovražil lovca. Sklonil se je pod deb- lo nagnjenega drevesa in se tako nekoliko izog- nil najhujšemu nalivu. Moral je počakati, da se narava Unese. Saj takšen' pljusek v gorah nikoli ne traja dolgo. Res je nevihta kmalu odhrume- la, kot je bila prišla. Deževati je prenehalo kot bi odrezal. Oblaki so se razpotegnili in se pričeli trgati. Prikazalo se je lesketajoče zvezdnato nebo. Skozi večjo jasnino pa je veselo posvetila luna. Pred Pedrovimi oçmi je nakodrano ležalo gorsko jezero, katerega vode so skrivnostno še- petale. Grad je ves spokojen počival tam na str- mi skali, svež umit ter bogato oblit s srebrno mesečino. V oknih, kjer je že stoletja večerna zarja s pomočjo jezerske gladine preizkušala svoje svetlobne učinke, je bila sedaj tema. Og- lasil se je tudi lisjak. »Zakleti grad,... Dedov zakleti grad«, je pomislil Pedro in kar zasmilil se mu je rajnki dedek, ker jo bil moral zaradi svoje naivnosti in nevednosti preživeti tisto, tolikanj strašno noč. Stresel ga je mraz, kajti bil je do kože premočen. V goraih je po nevihti, posebno še po- noči kar hladno. Popravil sije lovsko torbo, vr- gel puško na ramo in se odpravil na pot, potem, ko se je s pogledom tiho poslovil od »dedovega začaranega gradu«. Na poti ga je iz daljave še dolgo spremljal otožni klic lisjaka. UBOJ V VEGRADOVI MEM "МШО POJASNJEN J. HAMULIC OBSOJEN NA 8 LET IN POL STROGEGA ZAPORA Pred petčlanskim senatom celjske- ga okrožnega sodišča je bila pred dnevi ponovna sodna obravnava zo- per brate Jusufa, Husa in Tale ja Hamuliča, Halida Musica in Lenarta ter Franja Ivkoviča. Prvoobtoženi Jusuf Hamulič je na prvi obravnavi o kateri smo že poročali, z zanika- njem in lažnim prikazovanjem do- godka poskušal zvaliti krivdo na po- kojnika in ostale obtožence. Obtož- nica ga je bremenila, da je 21. fe- bruarja letos v menzi podjetja Ve- grad z nožem zabodel Martina Ivko- viča tako hudo, da je že med pre- vozom v bolnišnico izdihnil; ostale pa, da so sodelovali v omenjenem pretepu. Prva obravnava je trajala dva dni in je bila prekinjena zaradi lažnih izjav prvoobtoženega in odsotnosti prič, ki so videle obtoženega J. Ha- muliča pri dejanju. Obtoženi je tudi na ponovni obravnavi vztrajno za- nikal in dokazoval, da priče in so- obtoženi lažejo, vendar so priče in soobtoženci končno osvetlili celoten dogodek. Obtoženci so v svojih zagovorih navajali razburjenost, vsi razen Ju- sufa so dejanje tudi priznali. Po daljšem zasedanju je petčlanski se- nat obsodil Jusufa Hamuliča na 8 let in pol strogega zapora, Husa Hamu- liča na dve leti zapora, Taleja Ha- muliča na 8 mesecev zapora. Franja Ivkoviča na 6 mesecev zapora po- gojno za 4 leta, Lenarta Ivkoviča na 5 mesecev zapora pogojno za 4 leta, Halida Musica pa je sodišče oprostilo, ker ni sodeloval v pretepu. S. POLOVICO ŽIVLJENJA PO ZAPORIH Pred celjskim okrožnim sodiščem jc bila pred dnevi sodna obravnava zoper 38-letnega delavca brez za- poslitve^ FRIDERIKA AJDA, doma iz okolice Lirabuša, ki se je specia- liziral za vlomne tatvine po samot- nih kmetijah širom po Sloveniji. Ne- poboljšljivi vlomilec je bil tokrat osmič pred sodiščem. Nekaj dni po izpustu iz zapora — februarja letos — je AJD znova za- čel s staro prakso v stanovanju Justine Mak iz Zagozda pri Litiji. V stanovanju je našel 3.200 dinarjev. Ko je iskal denar v omari za perilo, se je Makova vrnila domov in vlo- milca presenetila pri delu. Zaradi presenečenja je Ajd uspel pobeg- niti. Mesec dni zatem je vlomil v sta- novanje Ferdinanda Maka v Bizelj- ski vasi. Iz stanovanja je odnesel raznih stvari v vrednosti 19.500 din. Cez nekaj dni je iz zaklenjenega stanovanja Angele Pirš v Vrenski gorici pri Pilštanju ukradel 21.000 dinarjev. Celjsko okrožno sodišče je nepo- boljšljivega vlomilca (zaradi kazni- л-ih dejanj je v zaporih presedel od leta 1946 več kot 16 let!), za zadnje dejanje obsodilo na tri leta sitroge- ga zapora. Kot obteževalno okolišči- no je sodniški senat upošteval to, da je Ajd oškodoval ekonomsko šib- ke občane. V. S. »STORSKI VLOMILEC« PREMIŠLJUJE ZA ZAPAHI Junija letos je neznani vlomilec v noči od 25. na 26. razbil izložbeno okno v trgovini »Livar« v štorah. Skozi razbito okno je vdrl v trgovino in vzel iz blagajniškega predala 4.300 dinarjev. Plen ga ni zadovoljil, zato je odšel v pisarniške prostore, kjer Je našel železno ročno blagajno v kateri Je bilo 270 tisoč dinarjev. Priizno blagajno je v bližnjem gozdu odvrgel. Po intenzivnih poizvedbah so organi za no- tranje zadeve izsledili in aretirali osumljen- ca VINKA POSEL iz Sv. Jurija pri Rogatcu. Aretiranec je opisano dejanje kmalu priznal. Med zaslišanji je priznal še vrsto vlomov po raznih krajih Slovenije in Hrvaške. Poizved- be so še v teku. Komaj osemnajstletni vlo- milec Je dosedaj priznal že devet težjih in lažjih vlomov. 28 PROMETNIH NESREČ V MINULEM TEDNU v CASU OD 29. SEPTEMBRA DO 6. OK- TOBRA SO USLUŽBENCI LJUDSKE MILICE V CELJSKEM OKRAJU ZABELEŽILI 28 PROMETNIH NESREČ, OD TEGA 8 TEŽJIH OSTALE PA SO BILE LAŽJEGA ZNAČAJA. PRI NAVEDENIH NESREČAH JE BILO 14 OSEB TEŽJE IN 12 OSEB LAŽJE TELESNO POŠKODOVANIH. MATERIALNA ŠKODA JE OCENJENA NA 2,700.000 DINARJEV. ZARADI PREVELIKE HITROSTI — PO STREHI Minulo soboto se Je na v cesti drugega reda v Arji vasi dogodila težja nesreča, ko je za- radi prevelike hitrosti osebnega avtomobila voznik ZMAGOSLAV PLANINC izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil na streho. Voz- nik se je poškodoval na levi roki in desni nogi, na vozilu pa je približno za 40.000 di- narjev škode. S SOPOTNIKOM V AVTOMOBIL v poznih večernih urah sta trčila motorist Ivan Žnidar s sopotnikom Hribernikom Va- lentinom — v osebni avtomobil, ki ga Je upravljal Marjan Ribić iz Draže vasi. Moto- rist in sopotnik sta se težko poškodovala, na vozüih pa je nastalo škode za 150.000 di- narjev. , S PRISEBNOSTJO REŠIL MLADO ŽIVLJENJE SLAVKO ŠUC - voznik tovornega avtomobila je med Kozjim in Pre- vorjem s prisebnostjo rešil mlado življenje. Neprevidnost C. M. in V. V. — dveh mladih deklet doma iz Topolovega vrha pri Lesičnem bi la- hko stalo obe življenje. Omenjeni de- klici sta se namreč peljali na enem kolesu in se tik pred srečanjem s tovornim avtomobilom tako zmedli, da sta padli. Eno izmed deklet je vrglo pod zadnje levo kolo avtomo- bila, drugo pa za vozilo. Le priseb- nost šoferja, ki je pravilno reagiral in predvideval padec, saj je vozilo ustavil, je rešilo življenje mlademu dekletu. Vestnemu in previdnemu šoferju SLAVKU ŠUCU — naše priznanje. Z AVTOMOBILOM V PEŠCA v poznih sobotnih urah Je na cesti I. reda v Petrovčah voznik osebnega avtomobUa AN- TON VOCKO z zasenčenhnl lučmi zavozU v pešca LJUBA UKALOVICA in ŠTEFANA sr- ŠA in ju težje telesno poškodoval. Ponesre- čenca sta bila prepeljana v celjsko bolniš- nico, voznika pa so prepeljali na odvzem krvi, ker Je kazal znake vinjenosti. št. io — 9. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI... IZLETNIK Vabimo vat na naie izlete: 1. OBČINSKA združenja in kkajev.' ne ORGANIZACIJE ZB NOB — organizira- mo l-dnevno avtobusno potovanje v GRAZ — 1. novembra za člane ZB in svojce padlih žr- tev. Prijave sprejemamo do 30. septemlira 1964, podrobne informacije prejmete v naši poslovalnici. 2. RIM-NEAPELJ-CAPRI-BENETKE-TRST 8-đnevno potovanje z vlakom; 3. PARIZ-NICA-MONTE CARLO-MILANO — 9-dnevno potovanje z vlakom; 4. TRST-BENETKE — stalni 1 ali 2-dnevni izleti z avtobusi; 5. PO GORENJSKI-PRIMORSKI — 2-dnev- nl izleti z avtobusi za kolektive; ^ ' 6. PLITVICE — 2-dnevni izleti z avtobusi za kolektive; 7. PO ISTRI — dvodnevni izleti z avtobusi za kolektive; 8. PO DOLENJSKI — 2-dnevni izleti z av- tobusi za kolektive. 9. KOROŠKA — eno aU večdnevni izleti z avtobusi; IZLETNIK VAM NUDI: — organizacijo izletov in prevozov stro- kovnih ekskurzij z oiodernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času; — vršimo menjavo valut; — vršimo rezervacijo v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacijah za letni od- dih; — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turisti^^ne karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. 1'osiovne prostore imamo v Celjtt na Tito- vem trgu, številka 3 pri Avtobusni postaji. Telefon 28-41, poštni predal ifc2. Se priporočamo za ceajena naročil«. »«1 rwi 19 ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 10. do 17. oktobra 1964 MARJAN TISELJ, veterinar — Celje — Savinjska 3/II (Savinjsko nabrežje) Telefon: 28-71 > • GLEDALIŠČE Petek, 9. oktobra 1964 ob 15.30: Jerome Kilty: DRAGI LAŽNIVEC. I. šolski abonma. Nedelja, 11. oktobra 1964 ob 10. uri: Jerome Kilty: DRAGI LAŽNIVEC. I. ne- deljski dopoldanski abonma in izven. Toker, 13. oktobra 1964 ob 19.30: Velimir Lukić: DOLGO ZIVUENJE KRA- LJA OSVALDA. Torkov abonma in izven. Sreda, 14. oktobra 1964 ob 9. uri: Velimir Lukić: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. IV. šolski večerni abonma. " Četrtek, 15. oktobra 1964 ob 19. uri: Velimir Lukić: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. III. šolski večerni abonma. Petek, 16. oktobra 1964 ob 20. uri: Velimir Lukić: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. Gostovanje v Velenju. • KINO ! KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Dhc 10. in 11. oktobra 1964: »TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA« — ameriški barvni film Dne 13. oktobra 1964: »ESTERINA« — fran- coski film Dne 15. oktobra 1964: »ŠVEJK V RUSIJI« — ruski film KINO SEVNICA Dne 10. in 11. oktobra 1964: »BELE SEN- CE« — italijanski film Dne 14. oktobra 1964: »POLETJE JE KRI- VO ZA VSE« ^— jugoslovanski film #TURIZEM PROSPEKTI Celjska turistična zveza pošlje prospekte vašjm znancem in prijateljem doma in v ino- zemstvo, če ji sporočite fljihove naslove. Celjska turistična zveza. Ulica XIV. divizi- je 6, p. p. 94. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA JE ZAD- NJI ROK ZA ODDAJO OGLASOV V SREDO OB 11. URL PRIREDITEV V ROGAŠKI SLATINI Opozarjamo na veliko folklorno prireditev, ki bo v soboto 10. oktobra 1964 ob 19.30 v Rogaški Slatini. Prireditev ima naslov »Večer jugoslovanskih plesov«, ki jih izvaja folklor- ni ansambel »Tine Rožanc« iz Ljubljane. • ZAHVALE Namesto venca na grob pokojne JOŽEFE KRAJŠEK so stanovalci hišne skupnosti šlandrov trg 8 in Lj-jbljanska cesta 10, podarili Zvezi slepih v Celju 7.250 dm. Iskrena hvala! Dr. ERVINU MEJAKU odvetniku v Celju, se slepi okraja Celje iskre- no zahvaljujejo za vsa denarna nakazila, ki jih prejema od poravnav in jih daje v korist slepih. Iskrena hvala. Skupščina občine Žalec je nakazala v Sklad za zadeve invalidov in borcev NOV občine Žalec 70.000 din, namesto vencev, ki so bili namenjeni in sicer: ob priliki odkritja spo- menika padlim borcem NOV v Gotovijah, prekopa borcev NOV v Grižah, komemoraci- je krajevnega praznika na Vranskem in ob pogrebu pokojnega Gorišek Karla ter Delak Marije. UO sklada se zahvaljuje za prejeta sredstva. #RAZPIS šolski center za blagovni promet v Celju, Ulica 29. novembra 12, toi. 25-57 razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE — tajnice na zaVodu Osebni dohodki po veljavnem pravilniku. Rok za prijave do 20. oktobra 1964. Nastop službe 1. novembra 1964 ali po dogovoru. Po- goj: srednješolska izobrazba ali dovršena ad- ministrittivna šola. Ravnateljstvo #RAZNO Ob 44-letnici koroškega plebiscita' priredi klub koroških Slovencev 13. 10. 1964 ob 20. uri v hotelu pošta za člane, koroške bor- ce in prijatelje koroških Slovencev DRUŽABNI VEČER Dr. Julij Felaher, predsednik koroških Slo- vencev iz Ljubljane bo predaval o življenju Slovencev na Koroškem. Vabljeni! Odbor Sprejmem upokojenko za dopoldansko po- moč v gospodinjstvu. Plača zelo dobra. Na- slov v upravi lista. Iščem upokojenko za varstvo enoletnega fant- ka, v dopoldanskem času. Kandolf Dragi- ca, Celje, Na otoku 9. Iščem varuhinjo k dojenčku. 4 ure dnevno. Naslov v upravi lista, j Opremljeno sobico dam za dveurno dnevno pomoč' v gospodinjstvu. Dopoldne ali po- poldne. Celje, Oblakova 3. Poštenega najditelja moške ročne ure z vgra- viranim tekstom »40 let Etola« prosim, da jo vrne proti nagradi. Zaveršek Martin Zagrad 17. •PRODAM Zaradi preselitve prodam kompletno sodob- no kuhinjsko opremo in preprogo »Smir- na« 2 X 3 m. Ogled možen 12., 13. in i4. 10. 1964 med 14. in 16. uro v Vodnikovi uli- ci št. 1, II. nadstropje. Gasilsko društvo Žalec proda avto »Jcep« \ nevoznem stanju. Licitacija bo v sredo, dne 14. 10. 1964 ob 15. uri za socialni sektor, ob 16. uri za privatni sektor v gasilskem domu v Žalcu. Kuhinjsko pohištvo in električni štedilnik AEG prodam. Ljubljanska 8 — Celje (Ba- kič). Poceni prodam gospodarsko poslopje v odlič- nefn stanju — Celje—Šentjur (17 X 9) in utb — 1959 (7 X 4) primerno za garažo. Celje, Ronkova 21. Ugodno prodam matematični priročnik za in ženirje in slušatelje tehničnih visokih šol Naslov v upravi lista. Vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem in 4 ha zemlje mešane kubure prodam takoj. Lešje 3 — Škof ja vas. Dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo prodam. Celje, Dečkova cesta 20. (Popoldne). Nov živalni stroj »BAGAT« (65.000 din), dve moški obleki za srednjo postavo itd., pro- dom. Naslov v upravi lista. Moped prodam. 2olnir, Savinova 9. Prodam ali dam v najem manjše posestvo z gospodarskim poslopjem in hišo na pro- metnem kraju pod ugodnimi pogoji. Belak Anton, Šmartno v Rožni dolini 44. Kuhinjsko opremo prodam ugodno za goto- vino ali na ček. Mlakar Dam, Celje, Tehar- ska cesta 82. Karoserija za Fiat 750, stroj za Fiat 600, me- njalnik in ostale dele prodam. Naslov v upravi lista. Štajerska zimska jabolka več 1.000 kg ob av- tocesti prodamo najraje епецт kupcu. Na- slov v upravi lista. Enodružinsko vseljivo hišo, prodam ugodno. Gornja vas 11, Prebold. Skoraj nov dvosedežni moped »Colibri« T-12 prodam. Ogled v popoldanskih urah. Turn- šek Franc, Ločica 39, Polzela. Skoraj nov kavč za dve osebi prodam. Na- slov v upravi lista. Dva soda — 400 in 500 litrov prodam. Celje, Ostrožno 49 (na hribu). • SLU2BE Priučeno ali polkvalificirano kuharico sprej- mem. Soba na razpolago. Gostilna »Pri Korošcu«, Celje (Polule). Kuharica z 11 letno prakso išče zaposlitev v Celju. Naslov v upravi lista. Krojaškega pomočnika-co sprejmem. Naslov v upravi lista. Sprejmem takoj dve šiviljski poomnčici. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »Čimprej«. • STANOVANJA Dijaka vzamem na stanovanje. Naslov v upra- vi lista. Dekletu z menjalno' službo oddam sobo. Na- slov v upravi lista. Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam dvem dijakinjam. Naslov v upravi lista. Opremljeno sobo v novi hiši oddam solidni moški osebi ali dijaku. Lahko tudi kot so- stanovalec. Naslov v upravi lista. Iščem opremljeno sobo v Celju. Naslov v upravi lista. Šivilja išče prazno sobo. Za uslugo šiva. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »Šivilja«. Medicinska sestra išče sobo v Celju. Ponudbe na upravo lista pod šifro »TAKOJ«. • KUPIM Stroj za luščenje koruze kupim. Naslov upravi lista. Rabljen, dobro ohranjen ženski' šivalni stroj »Singer« kupim. Naslov v upravi lista. Kupim manjšo peč ali »gašperčck«. Naslov pustiti v upravi lista. Kupim ali vzamem v najem gostilno v oko- lici Celja. Naslov v upravi lista. Aparat za tehnično risanje kupim; Celje, Jenkova 5. VABIMO va.s NA IZLETE: 1. TRST-BENETKE — dvodnevni avtobuBnI Izlet za delovne kolektive In organizaeije. 2. SVOJCI POKOPANIH V GRAZU — ČLANI ZB NOV! 1. novembra l-dnevno avto- busno potovanje v Graz na spominsko sve- čanost padlim žrtvam. Prijave do vključijo 30. septembra 1964. 3. 3-dnevni avtobusni izlet v BUDIMPEŠTO za praznik Republike 29. novembra. Prijave do 20. oktobra 1964. 4. CORTINA — HEILIGENBLUT — 3-dnev- ni avtobusni izlet. Prijave do 31. oktobra 1964. i 5. BRNO — KRAKOW — WARSZAWA — DUNAJ. 7 dnevni avtobusni izlet. Prijave do 20. oktobra 1964. ^ 3-dnevni izlet z osebnimi avtomobili za 29. novembra v CORTINO — BENETKE — TRST. Prijave do 31. oktobra 1964. 7. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive In koroške borce. 8. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni Izlet. 9. SLOVENSKE GORICE — TRAKOCAN — dvodnevni Izlet z avtobusom. 10. PLITVIČKA JEZERA — CRIKVENICA \ — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet. 11. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet, 12. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izlet z avtobusom. 13. PO GORENJSKI PREKO VRŠIČA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni Izleti. 14. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni Izleti. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CEUE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in izlete po Jugoslaviji in v Inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CEUE posreduje prodajo vseh vrst vozo\tilc za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne In turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- •vetujte v poslovalnici. * Se priporoča KOMPAS CEUE lomilcev trg i — tel. 2ä-s0 RAZPIS Komisija za iislužbenske zadeve pri Skupščini občine Žalec razpisuje naslednja prosta delavna mesta v upravi: ŠEF IN MATIČAR na Krajevnem uradu Prebold REFERENT ZA PROMET v oddelku za notranje zadeve Pogoji: Za obe delovni mesti se zahteva srednja strokovna izobraz- ba, za drugo delovno mesto po možnosti v prometni stroki. Osebni dohodki po Pravilniku o notranji organizaciji, delov- nih razmerjih in delitvi dohodka uprave. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom ter do- kazili o strokovni izobrazbi ter dosedanjem službovanjem je po- slati Skupščini občine Žalec. Razpis velja do popolnitve delovnih mest. Gostinsko podjetje »PAKA« v Velenju s svojimi obrati: CESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINI K PRAZNIKU VELENJSKE OBCINEl OMEJITEV RABE ELEKTRIČNE ENERGIJE V GOSPODINJSTVU ODREDBA REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA INDUSTRIJO, ) S 1. oktobrom je začela veljati odredba republiškega sekre- i tarja za indnustrijo, s katero se zaradi hudega pomanjkanja elek- ; trične energije omejuje uporaba električne energije v gospodinj- ^ stvih in individualnih kmetijskih gospodarstvih. Po tej odredbi j je za vsakega takega odjemalca določen osnovni mesečni konti- , gent 200 kilovatnih ur s tem, da se odjemalcu, ki ima v stanovanj- ski enoti več kot dva člana, poveča kontigent za 75 kilovatnih ur za vsakega nadaljnjega člana. Tisti odjemalec, ki bi porabil več i električne energije, kakor je določeno z mesečnim kontigentom, bo moral za vsako kilovatno uro nad kontigentom plačati do- datnih 12 din. Vsak jemalec, ki jemlje več kot 200 kWh mesečno, mora s pismeno izjavo dobavitelju električne energije jamčiti za število oseb, ki so uradno prijavljeni kot stalni stanovalci v njegovi stanovanjski enoti. Odjemalcu, ki bi se z netočno izjavo o številu stalnih prebivalcev v njegovi stanovanjski enoti okoriščal pri določanju kontingenta, bo dobavitelj zaračunal 100 din za vsako kilovatno uro, porabljeno nad dejansko upravičenim kontingen- tom. Pribitek za več porabljeno energijo se začne uporabljati pri odčitanju števca v novembru tega leta za porabljeno energijo v preteklem mesečnem obdobju. Izvajanje te odredbe bodo nadzoro- vale elektroenergetske inšpekcije pri okrajnih skupščinah. ELEKTRO CELJE - CELJE Trgovsko podjetje »Savinjski magazin« Žalec razpisuje ŠTIPENDIJO NA EKONOMSKI ŠOLI CELJE Kandidati-nje naj se prijavijo podjetju z lastnoročno napi- sano prošnjo do 20. oktobra 1964. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri DS podjetja Železarna Štore ^ razpisuje naslednje prosto delovno mesto: SAMOSTOJNI REFERENT v znnanje-trgovinskem oddelku Pogoj: Zunanja trgovinska registracija v kovinski, metalur- ški ali sorodni stroki in popolno znanje vsaj enega od svetovnih jezikov — zaželen je nemški ali angleški. Ponudbe je poslati kadrovskemu sektorju do 15. oktobra 1964, razpis pa velja do zasedbe delovnega mesta. RAZPIS " Upravni odbor Sklada za kreditiranje šolanja Žalec, razpi- suje podeljevanje kreditov za šolanje za šolsko leto 19^/65. Krediti se razpisujejo za šolanje na srednjih, višjih in viso- kih šolah, kakor tudi za strokovno in znanstveno izpopolnjevanje ter specializacijo. i Krediti se razpisujejo prvenstveno za občane občine Žalec, izjemoma pa tudi za druge, v kolikor se nameravajo po končanem šolanju zaposliti na področju občine Žalec. Prosilci naj pismene vloge, kolkovane z 250 din državne tak- se naslovijo na Upravni odbor sklada za kreditiranje šolanja Žalec, prošnji pa morajo priložiti: 1. Pisineno izjavo staršev, skrbnikov ali določenih organiza- cij ter organov, da so pripravljeni prevzeti obvezo vrnitve kredita,* če koristnik neupravičeno ne bi izpolnil določb pogodbe. 2. Zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o vpisu v šolo. 3. Potrdilo o premoženjskem stanju oziroma osebnih dohod- kih staršev. Iz prošnje naj bo razvidna višina zaprošenega kredita. ijRazpis velja'mosec dni po objavi. Stran 8 CELJSKI TEDNIK št. 40. — 9. oktobra 1964 JUTRI ZAČETEK V Т0KU V daljnjem japonskem Tokiu bodo jutri zavihrale olimpijske za- stave, zadonela bo olimpijska himna, okrog 5000 športnikov iz 96 držav bo začelo štirinajstdnevno borbo za kolajne. Med to pisano množico bomo sicer le od daleč zasledovali tudi dosežke naših, celjskih pred- stavnikov. Pet jih je bilo določenih, da v sestavu jugoslovanske repre- zentance nastopajo na največjem sestanku športnikov vseh časov. Štirje atleti in en telovadec. Vsi so pred odhodom dajali precej skromne izjave glede svojega plasmana, čeprav mi vemo, da so sposobni in da tudi bomo častno zastopali jugoslovanski šport. Od njih ne more- mo zahtevati medalj, čeprav potihem na uspeh Stamejčičeve le upamo. Želimo jim le to, da bi v pošteni športni borbi dosegli tisto, kar so spo- sobni in s tem častno zastopali jugoslovanski in seveda tudi celjski šport. ZOPET REKORDI ATLETOV Atletska sezona gre h koncu. To- da celjski atleti so še vedno aktiv- ni ne samo s svojimi nastopa, am- pak tudi s svojimi odličnimi dosež- ki. Tako je Vravnik pred kratkim okrepil vrsto Ljubljane na gosto- vanju na Češkoslovaškem. V metu diska je kot prvi'Slovenec presegel znamko 50 metrov in z lezultatorn 50,03 dosegel nov slovenski rekord. Poleg njega je v ljubljanski ekipi nastopila tudi Urbančičeva, ki pa je dosegla odličen rezultat v metu kopja 50,07 metra, kar je le malo manj od republiškega ter državne- ga rekorda. Na sobotnem internem tekmova- nju atletov Kladivarja na celjskem stadionu pa se je tudi metalec kro- gle Pikula vpisal med nove sloven- ske rekorderje. Kroglo je tokrat za- lučal 16,38 metra daleč, kar je naj- boljši slovenski rezultat. č. m\' PORAZ rokometaSev Rokometaši Celja so v nedeljo v Kranju proti domačinom doživeli di4igi zaporedni poraz v letošnjem prvenstvenem tekmovanju. Tokrat so bili »prekratki« za dva gola 12:14. Celjani so tokrat zaigrali izredno slabo posebno v napadu. Šele proti koncu so se nekoliko prebudili, to- da tedaj je bilo že prepozno. Kljub porazu pa so pred nedeljsko tekmo z ljubljansko Olimpijo še vedno na petem mestu v lestvici. Zadnja dva ndispeha celjskih ro- kometašev kažeta, da so Celjani v svojih prizadevanjih v zadnjem ča- su nekoliko popustili. Precej kriv- de za to je vsekakor iskati v tem, da so treningi zaradi odsotnosti igralcev študentov slabi in sestoji- jo predvsem od nezanimivih trening tekem z okoliškimi ekipami. Take tekme pa spričo nekompletnosti e- kipe vsekakor nimajo takega učin- ka kot bi ga morale imeti za uigra- vanje. E. G. ŠPORT NA DROBNO ф v četrtem kolu okrajnega nogo- metnega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: 1. skupina: Na- zarje : Senovo 2:2, Vojnik : Rogaška Slatina 1:2, .Šoštanj : Brežice 7:0, Ža- lec : Šmartno 5:2; II. skupina: Ša- le! : Polzela .0:1, Zreče : Rogatec 4:2, l*onikva : Gotovi je 5:8, Šent- jur : Kovinar 0:1. Ф V nadaljevanju košarkarskega prvenstva vzhodne slovenske lige je Cí'lje dobilo dvoboj proti Prole- tarcii biezi borbe, Žalčani so izgubili z Zeleno jamo 70:74, Konjičani pa proti VITT v Mariboru s 109:79. Ф Odbojkarji Partizana Celje so v prvenstveni tekmi vzhodne odboj- . karske lige premagali Črešnjevec s 3:1, pre(l tem pa Partizana iz Šem- petrp s 3:0. # V prijateljski košarkarski tekmi pretekli teden je ekipa Gimnazije premagala moštvo TSŠ s 40:37. Ф Nedeljska tekma celjskih roko- melašev z ljubljansko Olimpijo bo odigrana verjetno v Trbovljah, ker je igrišče Partizana v Celju zaradi nedavnega napada publike na sod- nika zaprto za eno tekmo. Vsekakor je to nova nevšečnost rokomeiašev Celja, ki pa je niso krivi sami. NAJBOLJŠA II. OSNOVNA ŠOLA v nedeljo je bila telovadnica П. osnovne šole prizorišče občinskega ekipnega prvenstva osnovnih šol v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo dvanajst šolskih ekip s 46-imi pionirji in pionirkami. V konkurenci pionirjev jc zmagalo pr- vo moštvo II. osnovne šole, pred svojim drugim moštvom, ekipo tretje osnovne šole, na četrtem me- stu pa so bili pionirji I. osnovne šole. V tekmovanju pionirk pa je prav tako prvo mesto pripadlo pio- nirkam II. osnovne šole pred IV. in III. osnovno šolo. Med posamezni- ki so se najbolj odlikovali pionirji II. osnovne šole Romanic, Mravlje, Bakičeva in Deželakova. -C STRELSTVO v PODČETRTKU IN ŠOŠTANJU v 'soboto je bilo v Podčetrtku prijateljsko strelsko tekmovanje med strelci Podčetrtka in Rogaške Slatine. Zmagali so domači.li s Sö6:.5l2 krogi. Med posamezniki je bil naj- bolji! Gubenšek (Podčetrtek) s 160 krogi pred Poći\'aškom 1.S5 ter Pokrajcem (Rog. Sla- tina) 155. Tekmovali so z zračno puiko. V čast občinskega praznika v Velenju pa so v okviru delavskih Športnih iger izvedli strelsko tekmovanje v streljanju z zračno puško tudi v Šoštanju. Sodelovalo je de;et ekip. Prvo mesto so zavzeli strelci Usnjarja s 625 krogi pred ekipo Elektre s 615 in eki- po Rudarja s 60V krogom. Med posamezniki je bil najboljši Kovačevič pred Klamferjem in Zučkom. Putnik Atleta Kladivarja Spilar in Zaletel sta v nedeljo okrepila atlelòko ekipo Dolenjske na pokrajinskem troboju. "Zaletel je skočil v daljino 683 cm, Spilar pa' je vrgel kopje 70,67 m. VISOKA ZMAGA NA TUJEM Nogometna ekipa Kladivarja v dru- gi zvezni ligi ne nastopa več kot aut- sajder. To dokazujejo zadnji uspehi, posebno pa dve zaporedni zmagi nad Mariborom v pokalni ter nad Istro v prvenstveni tekmi. Prav gotovo je kdo pričakoval zmago Celjanov v Pu- li, toda verjetno ni nihče pričakoval zmage kar s tremi goli razlike. Po- ročila sicer govore o premoči doma- činov, ki so imeli precej več od igre in »morje« idealnih priložnosti. To- da taka poročila kaj hitro zbledijo, ostane pa statistika in to je rezultat, ki odločno govori v prid Celjanov. SIcer pa se nogometno znanje meti tudi v izkoriščanju priložnosti ne pa samo v prelgravanju nasprotnika. V tem so bili Celjani boljši od Puijča- nov in to je važno. S to zmago se je Kladivar pomaknil za eno mesto višje v lestvici druge zvezne lige in je sedaj na enajstem. Serijo gosto- vanj bodo celjski nogometaši zaklju- čili v nedeljo v Banja Luki proti do- mačemu Borcu, ki je v nedeljo na svojem igrišču igral neodločeno s Ši- benikom. Tudi ekipa Celja v republiški nogo- metni ligi Je v nedeljo dosegla zma- govit rezultat. To je že tretja zapo- redna zmaga ekipe s Skalne kleti, ki se je sedaj že pomakniiit na osmo mesto v lestvici. Tudi tokrat je bila sicer ekipa Sobote boljša, posebno proti koncu tekme, ko je Celjane re- šil požrtvovalni vratar. V nedeljo bo- do Celjani nastopili v Kranju proti domačemu Triglavu. V vzhodni conski lis;! jc presene- čenje pripravilo moštvo Paplničarja Iz Radeč, ki je na svojem terenu premagalo vodečega Rudarja iz Ve- lenja z 2:1. V Konjicah je bile tekma zaključena predčasno, ker je nezado- voljna publika pri iitanju 2:1 za Naf- to napadla stranskega sodnika. Poro- čila pa pravijo, da je glavni krivec neredov ravno sodniška trojka, ki je s svojim indolentnim sojenjem dovo- lila marsikateri nešportni iipad igral- cev. Olimp je tokrat izgubil z B eki- po Maribora pred osmimi gledalci. e. g. P0TRERNA SO DEJANJA V krajevni skupnosti štore pote- kajo priprave za Teden otroka ob zbiranju dokumentacije o potrebah varstva in, vzgoje. Z zaposlitvijo že- na naraščajo potrebe po varstvu in. dopolnilni družinski vzgoji. Že vr- sto let ugotavljamo, da je potrebno razširiti skrb za otroka, žal pa osta- jamo le pri resolucijah. Premalo se zavedamo, da smo z novim siste- mom samoupravljanja prevzeli tu- di del odgovornosti za rast celotne družine, kot osnovne celice sociali- stične družbe. Vzgoja mladine ne more biti samo stvar staršev, po- sebno ne v socialistični družbi. Za to razmišljajo o tem, da bi bili var- stva in vzgoje deležni predvsem o- troci iz socialno ogroženih družin, otroci bolnih staršev^in alkoholikov ter otroci iz družin, kjer vladajo ne- urejeni družinski odnosi, oziroma kjer starši zanemarjajo vzgojo otrok. Vzgojno varstvena ustanova v štorah stoji na skrajni točki nase- lja na Lipi, tedaj daleč od postaje, zato bi bilo treba že sedaj misliti na prostore, ki imajo ugodnejšo le- go. V ustanovo ne prihaja dovolj o- trok, čeprav je dobro opremljena in ima sposoben kader. V Tednu otroka je Vzgojno-var- stvena ustanova v Štorah pripravila vrsto prireditev za najmaljše: lut- kovne predstave, pravljične ure, pevske vaje in razstavo otroških iz- delkov v kulturnem domu v Štorah. Razstava je odprta dnevno od 17. do 20. ure, ob nedeljah pa tudi do- poldne. Anica Znidaršič ZACELI SO RESNO Aktiv ZMS v tovarni »IFA« v Ce- lju je šele letos začel z aktivnej- šim delom; doslej je bilo v pod- jetju okrog 30 mladincev, letos pa je zaposlenih na^ 100. Na zadnji letni konferenci so spre- jeli sklep, da z udarniškim delom sodelujejo pri izgradnji prostorov za družbeno politične organizacije v podjetju. Ti prostori bodo otvor- jeni za dan republike in tako bo mladina imela prostor za tečaje, predavanja, družabne prireditve, proizvodne konference itd. V kratkem pa bodo ustanovili klub mladih proizvajalcev. Novi prostori bodo gotovo požive- li dejavnost mladine in upajmo, da bomo kmalu lahko slišali še ka/ več o delu mladine v IPl. LB. KAJ BO Z MOSTOM NA POLULAH V uredništvo smo dobili pismo naslednje vsebine: Občani, ki stanujemo v Zagradu in Pečovniku smo zaskrbljeni kaj bo, ko se bo lepega dne podrl most na Polulah. Most tega imena sploh ne zasluži več. Vegast je in stroh- nel. Kakšna večja voda bo »šla z njim«. Most uporabljajo zaposleni občani, otroci, ki hodijo v šolo (le-ta je prav nasproti mostu). Ali bi namesto mostu ne mogli dobiti vsaj brv za pešce in kolesar- je? _ Tratnik Agata Zagrad Uredništvo ima pri roki obvestilo, da je o omenjenem mostu nedav- no razpravljal tudi svet za urbani- zem, gradbene, komunalne in sta- novanjske zadeve pri celjski obči- ni. Svet je ugotovil potrebo, da se riiost uredi za varen prehod pešcev in lažji promet. Železobentonski mo.st, kakršen bo nekoč moral biti na tem mestu, pa bi terjal zaenkrat preveč sredstev. Taka gradnja naj bi bila izvršena kdaj pozneje. Torej obstajajo možnosti, da bo problem kmalu rešen. Iàdio C e lj e V tednu od 12. do vključno 18. oktobra bo na valu celjske radijske postaje (202 metra) kronika vsak delavnik ob 17.00, obvestila ob 17.10, plošče po željah ob 17.35 ter zabavna glasba in reklame ob 17.45. Razen tega se bodo v posameznih dnevih zvrstile nasled- nje oddaje: Ponedeljek, 12. oktobra: 17.15 poje Ivo Ro- bič, 17.25 športni pregled; Torek, 13. oktobra: 17.15 mladinska oddaja; Sreda, 13. oktobra: 17.15 poskoč*e narod- ne; Četrtek, 15. oktobra: 17.15 klavirske sklad- be F. Chopina, 17.25 radijska univerza; Petek, 16. oktobra: 17.15 iz tuje zborovske literature; Sobota, 17. oktobra: 17.15 za prijeten ko- nce tedna; Nedelja, 18. oktobra: 12.00 pogovor s po- slušalci, 12.10 obvestila, 12.15 naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 veliki zabavni orkestri in reklame, 12.45 Milan Seničar: Zadnjo imaš ... LETA 1930 PRVI AVTO NA CELJSKI KOCi Ali res čas tako hitro beži!* ..eta 1950, pet let po otvoritvi »Celjske hoče«, je A. Drofenik, avtoprevoznik iz Celja, parkiral pred planinsko kočo. Res je, da so ga marsikje iz blata zvlekli voli in da je nazajgrede privezal za avto vrh podrte smreke za zavoro, toda tu je dokaz prvenstva. Pred tridesetimi leti je bilo vse drugače. Avto taksi je bil »avto- taksaFranc,« začne jezno Kari. »A si ti že kdaj slišal kaj je to rotacija. Nisi? To kar vi- diš je primer kmetijske rota- cije. Posekali so nasad jab- lan, da bi videli kako bo uspe- val ribez. Zdaj ko so videli, da ribez ne uspeva, bodo verjet- no rotirali nazaj na jablane .« TRETJE BEDRO Mati jo postavila na mizo dva sočno zapečena piščanca. Razvajeni sinček edinček, ki je vedno sitnaril, je rekel: »Mamica, ali niso trije piš- čanci preveč zate, za očka in mene?< »Kje vidiš tri piščance?« ga je začudeno vprašal oče. /Го je vendar jasno: tole je prvi, to drugi, ena in dva je pa tri!« >/Saj res!« je odvrnil oče. >Prvega piščanca bom tedaj pojedel jaz, drugega mami- ca, tretjega ti pa ni treba vsega pojesti, če se ti zdi preveč.« NI GA RAZUMELA Janez je pisal Micki: — Ljuba Micka! To pismo ti pi- šem s isrčno krvjo ... Micka pa mu je odgovorila: — Kaj boš lagal! Misliš, da ne pozidam rdečega kemičnega svinč- nika! Skozi jekleno točo PIŠE: BRANKO HOFMAN RIŠE: PETER KRIVEC Stran 10 CELJSKI TEDNIK Št. 40. — 9. oktobra 1964 PO TRIINDVAJSETIH LETIH М|Е|0 OCiVIDCI. .. Wamesto uvoda Tako oddaljena je že tista jesenska noč pred triindvajsetimi ieti! 8. oktober 1941! Da, saj se spominjam, toda na Šoštanj je bilo toliko napadov. Povprašajte pri sosedu! Pa vi, se ne spominjate več, saj ste vendar do- mačin! Odmaknjeno je vse skupaj in ovito v plašč legende. Nova generacija hodi vštric starej- še in partizanska zmaga iz prvih dni vojne živi v vseh; tako malo vedo o njej. Bito je neizrekljivo število dni groze, strahu, skri- tega upanja; smrt je pustošila in čas je utegnil zaceliti rane, brazgotine so ostale. Celili triindvajset let je odmaknjena slav- na vojaška zmaga I. štajerskega bataljona, ' ko so v aoštanju — -takrat močno nemšku- tarskemu gnezdu — s pesmijo svinčenk za- donele borbene partizanske pesmi in to v času, ko so fašistične čete v vzponu zmago- slavja teptale širjave Evrope. Prav v Šoštanju, kjer je rezal kruh delav- cem tovarnar Vošnjak in s te^ določal po- litično usmerjenost, pa je že pred vojno klilo in raslo močno napredno gibanje: SKOJ in KP. Nepozabna so imena Bibe Roč- ka, Božota in Dušana Mravljaka, Olge Vm- bičeve, Karla Mlakarja, vseh treh Popras- kovih, Lampreta, Karla Destovnika-Kajulia, Ivice Muršič in mnogih drugih. Redki so preživeli. In prvi napad! Zagorela je žaga izdajalca Haukeja — šoštanjskega župana — in v tis- tih dneh svetila kot opomin vsem izdajal- cem in kot simbol prihajajoče svobode vsem trpečim; bila je odgovor na surovo, brez- dušno teptanje človeka in njegovih pravic. Veliki spomini so se umaknili drobnim, ki pa nosijo v sebi vso veličino enkratnega boja slovenskega naroda. Stric, kruha bi rade! Bilo je poleti, nekaj mesecev po napadu na Šoštanj. Dve mladi parti- zanki,^ Marica Tekavc in Frančiška Podvinšek sta na obronku gozda v Gaberkah čakali, kdaj bosta uzrli koga od sorodnikov, da bi ga pokli- cali in prosili za hrano. Bilo je po- poldne, pa se nista upali po čistini v hišo. Čez čas sta zagledali strica Pod- lesnika ter ga poklicali. Ni hotel k njima; vabil ju je k sebi. Po dolgem oklevanju sta pristali. V kuhinji sta stricu začeli pripovedovati, kaj vse morajo prestati borci in pravili o njih podvigih; stric pa se jima je posmehoval in ju začel nagovarjati, naj se gresta raje javit Nemcem v Šoštanj. Bili sta ogorčeni in začeli so se prepirati. Nista mogli slutiti, kam daleč je njun stric v svoji slepoti zabredel. Ko jima je govoril, da bo- do z banditi kmalu opravili, sta se začeli poslavljati, češ, da ju skupi- na čaka. Stric pa ni hotel slišati. Vzel je velik hleb kruha v roke in dejal: »Jedli bosta le, če se gresta javit!« Šele sedaj sta slutili, da gAe zares. Marica se je začela ozirati, kje bi lahko zbežali. Pri vratih je stal stric; obe pa sta bili brez orožja. Kuhinjsko okno je bilo nizko in obrnjeno proti gozdu. Stopili sta k oknu in ga začeli odpirati. Stric pa je takrat skočil v vežo, zgrabil seki- ro in ju z živalskim besom pobil do smrti. Celo kruh, za katerega sta prosili, je obrizgala nedolžna kri njegovih sorodnic. Da bi dokazal svojo lojal- nost, je odhitel k sosedu Plevniku, naj takoj javi policiji v Šoštanj, da sta pri njem partizanki — uboja ni omenil. Cilka in Marica Trobej Visem več mama »Preveč me vprašuješ, ne spomi- njam se več tistega napada. Vem. še samo o mojih sinovih,« je dejala šolnova mama iz Šoštanja, ki kljub 74. letom hodi zravnano in vedno vsa v črnem. Dandanes rada išče sa- moto, kajti njenih sinov ni več. Za njimi je ostala le plošča in včasih se mi zazdi, kot da šolnova mama, stoječ pred ploščo, ''govori s svojimi sinovi. Oče je bil kovač in še^danes slišim pesem kladiva, ki je na na- klu kovalo... »Rudi je bil najstarejši, že leta 1986 se je družil z Bibo, Mr avl Jako- vima in Olgo Vrabičevo. Sledila je Bileča, takoj po okupaciji pa roma- nje v Srbijo. Bil je med organiza- torji borbe proti sovražniku v Vr- njački banji. Karli in Milan sta sle- dila Rudiju. Junija 1942. leta je po- stalo zanju nevarno. Spominjam se, da so Švabi napravili nekega večera zasedo v okoliških vrtovih — tudi v našem. Toda uspela sta se prebiti in sta končala svoj let v zadnjem boju Pohorskega bataljona. Švabi so hlepeli po maščevanju. Zastavili so svoj vpliv pri oblasteh v Vrnjački banji — in 3. marca 1943. leta so Rudija ustrelili, v beograj- skih zaporih. Preostal pa je še Slav- ko, ki je bil na prisilnem delu v Ma- riboru — končal je kot talec v гџа- riborskih zaporih, »Všestih mesecih so me oropali vsega. Ubili so mi jih, ker sem jih vzgojila v zavedne Slovence in jih pripravila na življenje polno boja in odrekanja!« pravi šolnova ma- ma, ki je z možem prehodila vso Golgoto v taboriščih tretjega rajha. •Ostala je sama. Pravi: »Nisem več mama, čeprav me Vsi tako kličejo. Tam, kjer sem nosila ljubezen do otrok, nosim sedaj mržnjo do izda- jalcev!« Grunta ne dobiš Kristina Blagotinšek, ki je za ča- sa vojne živela v Lokovici, je deja-' la: »Pri nas so bili partizani skoraj vsakodnevni gostje. Največkrat se je oglasil Franc Polh-Izak," prvobo- rce. Dandanes se neštetih dogodkov več ne spominjam. Najbolj mi je ostala v spominu stava z Izakom. — Naši večeri so bili izpolnjeni z novicami, ki jih je prinašal Izak in tako sva nekoč prišla do razgovora, kdaj bo konec vojne. Izak je dejal: — »Do velike noči bo konec vojne.« Jaz pa sem trdila, da ne in ne! Vsak zase sva svojo gnala tako dolgo, da sem dejala: — »No, če bo res po tvo- jem, ti dam grunt!« — »Prav! je od- vrnil Izak in stisnila sva" si roke v znak stave.« In nekaj dni po koncu vojne jc proti večeru nekdo rahlo potrkal na duri. Na moj klic »Naprej!« šo se vrata počasi odprla in zagledala sem sklonjeno Izakovo glavo. Sme- je je zlogoval: — V-o-j-ne je ko-nec! — O, da, sem se zasmejala, toda grunta ne dobiš, ker ste zamudili za nekaj dni! Skladiščnika -- i)omo/nega v prodajni slu/bi takoj zaposlimo. Po- trebna primerna izobrazba ali praksa. Kmetijski kombinat Žalec - obrat MLEKO CELJE ie ne bi zapisala... Prekinil sem ju pri popoldanskem - počitku. Spoznali sta me, saj sem bil pred 25. leti njun učenec. Pozvo- nil sem/namreč pri Cilki in Marici Trobej, ki sta pred dobrimi deseti- mi leti zapustili šolske učilnice. — Prvi napad? Ko jih je pa bilo toliko! Počakajte, je dejala Cilka, pomagal nam bo dnevnik, ki ga jc v tistih strašnih dneh pisala Marica. Prinesla je grmado orumenehh zvezkev, šestindvajset po številu. — Kdaj je že bil napad? — 8. oktobra 1941! — Že imam. Glejte... Odprla je zvezek in začela brati. — 8. oktober. Okrog 10. ure zve- čer so vermani patruljirali po me- stu in prepevali udarne nemške pes- mi. V Hcimatbundhcimu (Sokolski dom) je imela slavnostno priredi- tev zveza nemških deklet. Kmalu po 11. uri zvečer so nas prebudili stre- li. Oddaljeni klici in komanda v srbskem jezikui... Skrivoma sem pogledala skozi okno in opazila pri- huljene postave, ki so tekale po uli- ci. Ni bilo Več dvoma, naši fantje so prišli. Skupina partizanov je trkala na vrata Sokolskega doma: — »Od- pri!« Odgovoril je jok otrok in zato so partizani po kratkem oklevanju odšli dalje. Škoda, da niso vztrajali, kajti v prvem nadstropju so se skri- vali izdajalci Vrenčur in Kindelho- fer ter nemški župan Hauke... Vendarle spomin na tisti dan za- pisan po dogodku. — Kaj vas je vodilo k pisanju dnevnika? — Vem, je dejala Marica, da čas zabriše spomine. Tudi sama ne bi več vedela, kaj se je godilo, če ne bi zapisala. Šestindvajset z roko popisanih zvezkov je danes neprecenljiv za- klad, ko skušamo osvetliti dogodke iz težkih dni okupacije. ћИ imate kork za čevlje? — Ne vem, če se prav spominjam, a zdi se mi, da je to bilo takrat, ko so teti Ani izpraznili trafiko. Če me spomin ne vara, je tisto noč mladi Lojze Napotnik iz Šoštanja zgubil prst', ko je pomagal partizanom ud- našati tobak iz trafike, — je dejala Giza Natek iz Šoštanja. — Pri nas, v moji trgovini, je bila takrat ena prvih javk v šaleški do- lini. Tako sem v tistih dneh sreče- vala nešteto prvoborcev, ki so pre- ko mene iskali zvezo z zbirnimi par- tizanskimi mesti. Najbolj mi je ostal v spominu Miha Pintar — To- ledo. Oglasil se je kar dvakrat. Spo- znavni znak je bilo vprašanje: — »Ali imate pri vas kork za čevlje?« Odgovor: — »še za zamaške ga ni! Da pa bi vedeli, v kateri trgovini v Šoštanju se morajo oglasiti, sem imela v izložbi škatlo franka, ki se v tistih dneh ni nikjer več dobil. To- da tudi meni je odklenkalo. Bila sem izdaja in romala v celjski pi- sker, moz pa je medtem bil v voj- nem ujetništvu. — Žal, res se ne spominjam, mor- do bo kdo drug več vedel...» 9 Po eni uri prijetnega razgovora z majorjem J£ Že natanko poznala načrt za belgijsko ofen- zivo. Komandanti belgijskih vojnih okrožij so imeli nalogo, da morajo pustiti francoskim če- tam prost vstop na njihovo področje. Vse bel- gijske vojaške sile naj bi se po tem načrtu skoncentrirale na področju Hannut-St. Trund- Tirlemond-Hamme-Mille. Zvedela je za vrsto podrobnosti te koncentracije, do polnoči pa je tudi že poznala moč posadke v trdnjavi Liege. Še isto noč se je odpeljala z brzim vlakom proti Liégu in se potem peš prebila do prvih nemških straž. Oblečena je bila kot kmetica, toda stražar je opazil, da ima fine čevlje. Za- htevala je, naj jo nemudoma odvedejo h ko- mandantu. Zbudili so poročnika, ki mu je bila kmetica hudo sumljiva. Od nekod so pripeljali neko babico, da bi jo natanko pregledala. Kme- tica je jezno protestirala, toda zaman. Ko je babica našla številke drobno popisane lističe in belgijski potni list, je Annemarie besno zavpi- la: »Bedak, zdaj .veste, da sem špijonka! Takoj telefonirajte v Berlin in sporočite Vrhovnemu štabu, da ste ujeli vohunko 1, 4, G, W, sicer vaše življenje kmalu ne bo več vredno počenega gro- ša!« To je poročnika prepričalo. Skrbno jo je za- stražil, zbudil svojega kapetana, ki je takoj tele- foniral v Berlin. Uro in pol pozneje se je iz Ber- lina pripeljala črna limuzina z visokim oficir- jem. Ubogi poročnik še menda nikoli ni doživel takšne nevihte. Oficir ga je nahruill kot psa, ga imenoval idiota in mu zagrozil, da ga bodo postavili pred steno in ustrelili kot svinjo, saj si pač drugega ne zasluži, ker ima svitijske mo- žgane, zaradi katerih bi lahko Nemci utrpeli hude izgube. Poročnik je bil na pol mrtev od strahu; zagotovo si ni nikoli več lastil pravice, da bi sam pregledoval kakšno vohunko. Najvažnejše podatke je Annemarie zdaj spo- ročila gospodu Matthesiusu kar po telefonu. Čez dve uri so ^e v obliki povelj že vrnili na meje. General von Emmich je dobil ukaz, naj takoj napade Liège. .' Ko je bila spet v Berlinu, Annemarie ni več našla gospoda Matthesiusa na Bülowsírasse. Zdaj je kraljeval na Königgrätzerstrasse v veliki hiši, kjer so vso noč gorele luči in so se pred vrati sprehajale močne straže. Številni oficirji in civilisti so nenehno prihajali in odhajali. V tretjem nadstropju, dobesedno na najvišjem mestu, je uradoval gospod Matthesius. Anne- marie je dobila svojo sobo tik poleg njegove. Postala jc njegova desna roka. Čeprav je bil Matthesius odporen in vajen vprav težaškega dela, je vendarle že omagoval pod ogromniin bremenom; spal je komaj dve ali tri ure dnevno. Odkar ga Annemarie ni vide- la, je močno shujšal; obleke so mu postale pre- velike, roke so se mu tresle. Annemarie je prevzela del važnejših poslov. Mesto preutrujenega Matthesiusa je sprejemala agente, jih uvajala v njihove naloge in spreje- mala podatke; nenavadno spretno je znala rav- nati s temi ljudmi dvomljivih značajev in ne- stalnih poklicev. Na prvi pogled je vedela, s kom ima opravka. Le njeni spretnosti in psihološke- mu talentu se jc imel Matthesius zahvaliti, da so še pravočasno zgrabili dva francoska oficir- ja, ki jima je uspelo prodreti do centrale nem- ške obveščevalne službe; njuna naloga je bila spoznali najvažnejše nemške špijone in preučiti organizacijo nemške špijonaže. Annemarie jc ostala na Königgraetzerstrasse vse do feta 1916, do časa, ko fe nemška vrhovna komanda sklenila napasti Verdun. Prav v tistem kritičnem trenutku so se zveze s Francijo pre- kinile. Gospod Pissard je nenadoma izginil in nihče ni vedel ne kam ne kako. Medemoiselle docteur se je odločila, da bo odpotovala v Pariz. Pripravila se je hitro toda zelo previdno. Najprej je odpotovala na Holand- sko, nato v Anglijo, iz Anglije pa v Bordeaux; ovinek je napravila zato, da bi ne vzbudila su- ma. V Parizu je našla vrata Pissardove tvrdke za- klenjena. Vdrla je in našla Pissarda v njegovem uradu mrtvega. Samomor. Annemarie se je nemudoma lotila dela. Spomnila se je nekega Constantina Coudoyani- sa, Grka, ki se ji je še pred vojno ponudil, da bi v Franciji vohunil za Nemčijo. Sicer je bil trgo- vec z južnim sadjem. Annemarie ga je obiskala v njegovem stanovanju. št. 40. — 9. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK^ Stran 11 OTRQK JE SKUPNO BOGASTVO STARŠEV IN DRUŽBE, ZATO JE TREBA TUDI SKRB ZANJ DELITI MED STARŠE IN CELOTNO DRUŽBO t VARSTVO OTROK ZANEMARJENO — v SISTEMU DRUŽBENEGA V^STVA OTROK MORA DRUŽINSKO OS- KRBO IN VZGOJO DOPOLNJEVATI DNEVNO VARSTVO OTROK. ^ — PREPOČASNO USTANAVLJANJE VARSTVENIH USTANOV IN DRUGIHj OBLIK VARSTVA OTROK V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH. — NEORGANIZIRANO VARSTVO DOJENČKOV IN MALČKOV NEGATIVNO VPLIVA NA PRIRODNI PRIRASTEK PRI NAS. — SLOVENKA TRETJA PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH ŽENA NA SVETU. — JUGOSLAVIJA PO UREJENOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ZADNJA V EV- ROPI. — PORAST DRUŽBENO NEPRILAGOJENE MLADINE IN MLADINSKEGA PRESTOPNIšTVA. ..„.LiÄ^ Varstvo Otrok je pomembna dru- žbena dejavnost, katere "namen je normalen in zdrav razvoj mladega rodu v pogojih sodobnega družbe- nega življenja. Pomen tega varstva se tembolj poudarja v socialistični družbi, ki vsklajuje družbene in in- dividualne interese. Pri nas pa je praksa pokazala, da je otroško varstvo izredno za- nemarjeno področje. Torej so to be- sede, ki so se v praksi izgubile. Če bi iskali vzroke, bi na prvo mesto morali postaviti sredstva. Dejstvo je, da dosedanji razvoj otroškega varstva kljub določenemu napred- ku ni potekal vzporedno s splošnim gospodarskim napredkom in razvo- jem potreb. Slovenija je po odstot- ku zaposlenih žena za Sovjetsko .zvezo in Japonsko — tretja dežela na svetu. Stopnja rasti ženske zapo- slenosti je sicer različna od panoge do panoge, oziroma od stroke do stroke, vendar je v vseh panogah in dejavnostih višja od stopnje rasti skupne zaposlenosti. Ce hočemo uspešno reševati nasprotje med go- spodarsko in družbeno aktivnostjo zaposlenih žena in njihovo obreme- nitvijo v družini, moramo v komu- nalnih skupnostih ustvariti ustrez- ne materialne pogoje za razbreme^ nitev žene kot matere in gospodi- nje- DNEVNO VARSTVO JE NEZADOVOLJIVO Stanje dnevnega varstva otrok je pri nas nezadovoljivo. Lani je bilo v varstvenih ustanovah v celj- skem okraju zajeto 1.463 od 79.028 otrok- Ali 1,86 odstotkov. Od 14.521 otrok v starosti do dveh let je bilo zajetih šoloobveznih otrok, komaj 0,45 "o, ali od 43.971 le 202. To šte- vilo je nekoliko večje v starosti od treh do sedmih let 5,34 % ali 1.098 od 20.536 Otrok. Dnevno varstvo otrok je pri nas v zadnjem času sicer napredovalo predvsem v vsebinskem pogledu. Sodelovanje staršev in občanov^ je na tem področju večje in vzgojna vsebina bogatejša. Nezadovoljiv pa je kvantitativen razvoj varstveno — vzgojnih ustanov, pjihovo stanje in število v njih zajetih otrok. Za ilu- stracijo navajamo nepopolne po- datke števila otrok zajetih v varst- vene ustanove celjske občine: V šestih varstvenih ustanovah, ki obstajajo v celjski občini, je letos zajeto 659 otrok. To so v glavnem predšolski otroci. Omembe vredna je tudi ugotovitev, da od teh šestih varstvenih ustanov edino v gabcr- skem vrtcu sprejemajo v varstvo dojenčke, vendar kapaciteta usita- nove ni izkoriščena. Vzrok zato je verjetno sorazmerno visoka vzdrže- /valnina. Na področju dnevnega varstva otrok je najbolj pereče ravno vpra- šanje varstva dojenčkov in malčkov do dveh let starosti. V" SR Slove- niji je po podatikh zavoda za statik stiko 60.926 otrok starih do 2 let, od tega 25.588 otrok, katerih matere so zaposlene. V varstvenih ustanovah je samo 1.310 otrok v starosti do dveh let; otrok starih do osem me- secev pa samo približno 200. Zaradi neorganiziranega varstva dojenčkov in malčkov do 2 let, ni- mamo zanje preizkušenih, primer- nih in cenejših oblik varstva. Zato so mladi zakonci v mestih, poseb- no novopriseljeni s podeželja, ki največkrat nimajo niti minimalno urejenih stanovanjskih pogojev, pa tudi nikogar, ki bi v času njihove zaposlitve pazil na otroke, prisilje- ni le-te oddati v rejo sorodnikom, znancem ali tujim ljudem na deže- lo. Zaradi oddaljenosti, stroškov in pomanjkanja časa le redki starši otroke redno obiskujejo. Tako na- stopi medsebojna odtujitev, ali pa pretrga nujno potrebna čustvena vez. Neorganizirano varstvo dojenčkov in malčkov ima negativen vpliv tu- di na prirodni prirastek pri nas. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da pri nas iz leta v leto rojstva pa- dajo. Naravni prirastek v Sloveniji je bil leta 1961 9,4 — eno leto poz- neje pa 8,1. Nasprotno pa se veča število splavov in to zlasti pri za- poslenih ženah v dobi maksimalne fertilnosti. Preko trideset odstotkov teh mater se odloči za splav rav- no zaradi tega, ker ne vedo, кзт z otrokom. Pri reševanju varstva dojenčkov in malčkov se v bodoče ne bi sme- li orientirati na tako imenovane otroške jasli, ker zaradi oddaljeno- sti stanovanja družine, drage oskr- be, mentalno,higienskih in drugih razlogov niso primerna oblika za varstvo dojenčkov. Primerneje je, da v naseljih in povsod, kjer pre- vladujejo družine zaposlenih star- šev, uredimo varstvo dojenčkov in malčkov, bodisi v posebnih prosto- rih v stanovanjskih objektih, bodi- si v oddelkih centralnih varstvenih ustanov v strnjenih naseljih. OTOROŠKA IGRIŠČA — CESTA Svojstven problem varstvenih u- stanov so poleg neustreznih prosto- rov še igrišča. Veliko varstvenih ustanov živi in dela v prostorih, ki ne ustrezajo. Večina je starih, s pro- stori v nadstropjih z visokimi stop- nišči in podobno. Posebna zanimi- vost, ki je vredna obsodbe, je po- manjkanje prostorov za vzgojno varstvene ustanoi^e v novih, satelit- skih naseljih (V Celju: Dolgo polje. Otok). Tudi ustreznih športnih in otroških igrišč ni. Otroci uporablja- jo igrišča, ki niso namenjena njim, zato prihaja pogosto do žolčnih raz- prav. Najhujše pa je, zaradi po- manjkanja ustreznih igrišč. V ,bLi- žini bivališč uporabljajo otroci za svoje igre cestišča. Komentar odpa- de. Ali se potem še lahko čudimo izrednemu porastu mladinskega kri- minala. Velik delež prispeva k te- mu tudi neurejeno šolsko varstvo. Pouk v izmenah. Sedanje, slabo stanje varstva šol- skih otrok narekuje potrebo, da naj bi šole po obsegu in vsebini^ razši- • rile varstvo ла kar največ šoloob- veznih otrok. Varstvo otrok v šoli bi na eni strani dopolnjevalo šolo v njenih učnih in vzgojnih prizade- vanjih, v mnogih primerih pa nado-, mestilo' pomanjkljivo družinsko vzgojo. Posebej je treba poskrbeti za var- stvo tistih učencev, ki se v popolnor osnovno šolo vozijo 2 .javnimi pre- voznimi sredstvi. Ti otroci so s'koraj ves dan zdoma, šolsko varstvo bi jirri moralo nuditi večje možnosti širšega vključevanja v svobodne de- javnosti (različne interne krožke), hkrati pa tudi možnost za izdelavo domačih nalog in izpopolnjevanje drugih šolskih obveznosti. Glede na sedanje možnosti in nuj- ne potrebe bi morale šole v sodelo- vanju z občinami — krajevnimi, skupnostimi urediti predvsem var- stvo učencev vozačev in tistih, za katere je to nujno iz drugačnih ra- zlogov. Nedvomno bi bilo celodnev- no bivanje otrok v šoji najmočnej- ša oblika varstva, saj bi bili praktič- no zajeti skoraj vsi otroci od 7-15 let starosti. Po številu pa je teh otrbk skoraj 50 % vseh Otrok v sta- rosti do 15 let. KAJ STORITI? ! problemi so bili povod, da je ipščina SRS v septembru 1961 sprejela resolucijo o nalogah komu- ne in stanovanjske skupnosti pri otroškem varstvu,, v marcu 1963 pa po analizi enoletnega izvajanja re- solucije priporočilo, ki nalaga vsem družbenim faktorjem odgovornost za razvijanje varstvene dejavnosti. Resolucija bi naj vzpodbudila starše |п ф-užbene činitelje k hitrejšemu m učinkovitejšemu razvoju otroških ustanov in raznih oblik dela z otro- ki. Pričakovati bi bilo, da bodo reso- lucijo in priporočilo, ki obravnavata tako važno družbeno vprašanje, ob- činske skupščine obravnavale z vso rpsnostjo. Analiza dela pristojnih svetov občinskih skupščin v zvezi z izvajanjem resolucij v občinah ka- že, da so ti v 50 občinah obravnavali nakazano tematiko in sprejeli 163 sklepov, od katerih je 133 formalno izvedenih, 30 neizvršenih, niti niso v izvajanju. Neizvršeni so ostali predvsem tisti sklepi, ki zahtevajo večja materialna vlaganja. — Odstotek občin, ki sploh niso ob- ravnavale resolucij in priporočil o otrošekmu varstvu, ali niso sprejele nobenih sklepov, nam dovoljuje za- ključek, da nekatere občine še ved- no obravnavajo otroško varstvo predvsem kot socialno vprašanje, ne pa kot pomemben činitelj dviga produktivnosti in standarda obča- nov. Vzrok je zlasti v pomanjkanju koordinacije med odgovornimi čini- telji in planskega programiranja po- treb na področju otroškega varstva, JDptem v nerešenem vprašanju for- miranja družbenih skladov za in- vesticije in v financiranju osnovne dejavnosti vzgoje in varstva .otrok. Tudi delovne organizacije se vse premalo zavedajo, da je organizira- no varstvo otrok eden izmed činite- ljev, ki vpliva na povečanje storil- nosti dela njihovih proizvajalcev. Moderna proizvodnja, kakor tudi druga področja družbene dejavno- sti, ki zahteva od človeka, da na de- lovnem mestu v polni meri angažira vse svoje telesne in umske sposob- nosti, nujno terja, da človek svoj prosti čas v maksimalni meri izko- risti za telesno in duševno rekreaci- jo. Če bi delovne organizacije anali- tično proučevale izpad mater — proizvajalk iz dela, zaradi neureje- nih vprašanj otroškega varstva, bi nedvomno bolj upoštevale prednost organiziranega varstva otrok svojih delavcev, takrat ko iščejo skrite re- \ zerve, ki vplivajo na dvig proizvod- nosti. Pri sedanjih možnostih in potre- bah je jasno, da same komune veči- noma še ne morejo[ zagotoviti mate- rialnih sredstev za varstvo in vzgo- jo otrok. Zato mora biti razvijanje otroškega Varstva skupen interes in . obveznost komune ter delovnih or- ganizacij. To pa s perspekrivnimi programi, ki. morajo temeljiti na dobro proučenih analizah sedanjih in bodočih potreb ter biti v skia j eni z razvojem ostalih dejavnosti v ob- čini, v okviru krajevnih skupnosti. In to, čimprej, ker je stanje otroš- kega varstva pri nas danes tain kot je bilo pred več leti.. J. Sever Ker ni igrišča, so si ga otroci izbrali sami — ná cesti. Foto: J. Sever 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET GLEDALIŠČE JE STROHNELO Rogaška Slatina ima zanimivo zgodovino. Pri Sv. Križu so nekoč našli kovanec rimskega cesarja Do- micijana. Več podobnega denarja pa še v bližnji Kostanjevici. Tudi naši Ilirci so prihajali v Ro- gaško Slatino., To. pomeni, da jc zdraviliški in letoviški kraj bil zbi- rališče ljudi različnih nagibov in je posegal globoko v politično življenje takratne dobe. Misleci in pisniki, vladarji in petičneži, vse se je sre- čevalo ob kisli vodi. Ilirec Stanko Vraz je prebival v zdravilišču okoli leta 1849. Voda mu je bila tako všeč, da jo je priporočal celo črnogorske- mu vladarju in pesniku Petru Petro- viču Njegošu. Njegovo priporočilo je dobil še srbski knez Miloš Qbre- novič. S pošto so bile včasih težave, pa še danes pi vse čisto gladko. Prvi poštni urad je dobila Rogaška Slati- na leta 1866. Tako se ji je še b.olj hitro odpiralo okno v s ve/. Zasebnih prizadevanj okoli slatin- skih vrelcev je bilo dokončno konec okoli leta 1801, ko je vrelce prevze- la »država«. Takrat so imenovali tudi prvega ravnatelja .Josefa Wi- denhoferja. Pojma reelekcije in ro- tacije še zares niso poznali, saj sta se vse do leta 1860 izmenjala samo dva. Dr. med. Johann Frölich je rav- natcljeval 31 let, njegov naslednik Slovenec dr. Jožef Sock pa 32 let. Rogaška Slatina jih je imela v 158 letih, odkar so nastavljali ravnate- lje, triindvajset. V prvih 67 letih v glavnem samo 2, v naslednjih 50 letih še vsega 5, nato do druge sve- tovne vojne še 6, med okupacijo 1, a v dvajsetih povojnih letih %o se zvrstili naslednji ravnatelji: Franc Bratuž z dolgoletnim^ slatinskim zdravnikom dr. Antonom Lavričem; Henrik Zbil, Zmago Likar, Franc Zore, Mirko Poč, Ivan Kovač, dr. med. prim. Rudolf Leskovar, Sitane Čujež ter sedanji ravnatelj Lojze Libnik. V slikoviti leseni stavbi je že ne- koč, kot smo omenili, imela Rogaš- ka Slatina svoj »Böhms Sornmer- Theater«. Zgradba je stala na dvo- rišču današnjega »Tržaškega do- ma«. Gledališko skupino je vodil Julius Böhm. Ta je delovala tam do leta 1870, ko se je stavba zaradi do- trajanosti zrušila. Domnevajo še to, da je ravnatelj gledališke družine Boöhm prinesel v Rogaško Slatino tudi prvi fotoaparat. Posnetek gle- dališke stavbe je nedvomno naista- rejši fotografski posnetek Rogaške Slatine, kolikor jih do danes pozna- jo. Že pred Böhrnom je neki Jožef Freudenreich, gledališki podjetnik iz Zagreba, zaprosil ravnateljstvo, če bi si z lastnimi stroški smel osno- vati gledališče, pa je dr. Sock to odločno odklonil. Vprašanje razved- rila za goste je bilo še nadalje od- prto. Nikakor niso mogli ujeti rav- novesja med zdraviliščem in leto- viščem. Pa to je verjetno še danes odprto vprašanje za Rogaško Sla- tino. Vedno znova so se delila mne- nja, dokler niso napravili nekakšne vpriišalne izkušnje, okoli leta 1882, To je pokazalo, da priporočajo os- novati gledališče, ki bi naj razve- seljevalo goste, šele po požaru so navsezadnje zagotovili sredstva za »Gledališko dvorano«, v kateri je danes slatinski kino. Dvorano so svečano odprli 26. julija 1912, kjer so kot prvo predstavo graški gleda- liščniki izvedli komedijo »Die Not- brücke«. Že tri dni potem pa so pr- vič vrteli tudi film. Obiskovalci pa so kmalu začeM kritizirati novo dvorano, da ni prikladna, ker je pre- visoko pod streho, da je prevroča, da se zaradi tega vznemirjajo zdra- viliški gostje. Zato so kmalu zgradi- li novi »Letni kino«, ki pa 'je po- gorel v 2a¿etku decembra 1951. In danes je spet odprto vprašanje, ka- ko naj dobi slovita Rogaška Slati- na dvorano za filmske predstave. Znova mora ustrezati tista, ki so jo odklonili že pred 35. leti. Böhmovo gledališče v Rogaški Slatini, ki je dobesedno strohnelo. (Po- snetek iz leta 1888). Stran 12 CELJSKI TEDNIK Št. 40. — 9. oktobra 1964 POL ČLOVEŠTVA V KAIRl Vponedeljek se je v Kai- ru začela druga konferenca nevezanih držav. Predsed- nik ZAR, Naser, je pozdravil šefe delegacij 57 držav z vseh celin, predstavnike ljudstev, ki predstavljajo polovico vsega človeštva. V Kairu so zbrani številni^ u- gledni politiki, šefi držav, med njimi vsi t s ti, ki jih že dolga leta poznamo kot po- bornike politike aktivne ko- eksistence. Predsednik SFRJ tovariš Tito je z ladjo »Ga- leb« prispel v Egipt pretek- lo soboto, kjer so ga množi- ce sprejele kot najstarejše- ga prijatelja republike ZAR. Tedniku bo težko potešiti zanimanje bralcev o poteku in vsebini te za ves svet, zlasti pa za mir tako po- membne konference. Naši bralci bodo o tem dobili mnogo več informacij v dnevnem tisku, radiju in te- leviziji. Da pa bi lažje spremljali dogodke v Kairu, da bi imeli boljšo predsta- vo o obsežnosti in pomenu konference, objavljamo ze- mljevid, na katerem so vri- sane vse države, ki na tej konferenci sodelujejo. Kot posebnost bi navedli samo nekaj: ф Ameriški kontinet za- stopa 9 držav v svojstvu o- pazovalk in samo ena (Ku- ba) kot aktivna udeleženka. Ф1 Afriški kontinent za- stopa 29 aktivnih udeleženk in samo ena opazovalka (Zambija). Ф Evropo zastopata Jugo- slavija kot aktivna udeležen- ka in Finska kot opazoval- ka. # V Aziji se število neve- zanih ni povečalo niti zmanj- šalo. Ф Od udeleženk na Beo- grajski konferenci manjka samo Kongo (Leopoldville), ker so večinoma vse prijav- ljene dežele odklonile mož- nost,,dq. bi to državo zasto- pal Moise Combe. Udeležba te države pa je dobrodošla, če bi njeno delegacijo vodil kdo drug, predvsem Kasa- vubu. Predsednik ZDA Johnr son je nedavno svojim gostom pokazal svojo spretnost pri ravnanju s psi. Društvo ljubite- ljev živali, ki je v ZDA zelo močno, je seveda blago protestiralo po objavi te slike. V Ame- riki pač protestirajo zelo radi, tudi kadar ni treba. Ob tej sliki pa se ponuja »misel, da ima Johnson opraviti z mno- go bolj popadljivim bit- jem — na primer Ba- rry jem, ki ga je treba ukrotiti z zmago na bližnjih predsedniških volitvah. ZDI SE, DA NI, PA JE RES Namreč to, da je nekega pijanca tako zanašalo, ko je hodil po cesti enega od Fid- žijskih otokov, da je bil ne- kaj časa v danes, nekaj ča- sa pa v jutri. Po otoku teče mednarodna datumska meja. Če vas je volja, se lahko odpeljete tja in se postavite z eno nogo npr. v 10. september, z dru- go pa v enajstega. ZA SVET BREZ GOBE STRAHOTNA PUŠČA- VA .SOVRAŽNA VSE- MU ŽIVEMU . . . OSAMLJEN IN OBU- PAN ČLOVEK V SEN- CI VELIKANSKE STRUPENE GOBE — SIMBOLA ATOMSKE SMRTI ... TO JE STRASNA VIZIJA BO- DOČNOSTI ČLOVEŠT- VA, CE NE ZMAGA- JO SILE MIRU, SO- DELOVANJE MED NARODI. TO NALO- GO SO SI NALOŽILE NEVEZANE DRŽAVE PRED DESETLETJI IN DOSEGLE DO LE- TOS SVETOVNO A- FIRMACIJO. ZA SVET BREZ GROZLJIVE STRUPENE GOBE, ZA SVET PRIJATELJ- STVA, BLAGINJE IN NAPREDKA, TO SO SVETLA GESLA, V KATERIH ODMEVA KAIRO 1964. KDO PIJE IZ CASE IZOBILJA V času predvolilne borbe v ZDA politiki niso prepusti- li najmanjše možnosti, da ne bi drug drugemu vrgli pod noge kakšno poleno. Tako sta dva republikanska pred- stavnika v kongresu odpoto- vala na Jug in obiskala nek- danjo plantažo bombaža, ka- tere lastnica je žena ameri- škega predsednika Johnsona. Na svoje veliko veselje sta opazila, da živijo družine na tem posestvu zelo bedno in nimajo urejenih niti osnov- nih sanitarij. Neka stara crnkinja je za- upala gostoma: »Tu bi rada živela tako dolgo, plokler me gospod ne pokliče k sebi, to- da rada bi, da bi gospa John- son dala popraviti streho. Precej spušča.« Ker je boj proti bedi,eden izmed vodilnih motivov Johnsonove politike, je ted- nik Time v svojem poročilu o dogodku citiral besede sa- mega predsednika: »Vsem Američanom, tako tistim na farmah kot onim v mestih moramo omogočiti, da bodo pili iz čaše izobilja.« Življenje ustvarja drame, mesečni dohodki tragedije. iz albuma svetovnega popotnika LOV NA ALIGATORJE Na svojih ekspedicijah po zelenem peklu sem v rokavih in pritokih Amazonke često srečaval aliga- torje. Nekega jutra smo pluli počasi vzdolž reke. Na na- šem kanuju je bilo preveč tovora; tako so bili robovi čolna komaj še nad gladino. Nenadoma se je nekaj metrov od nas pojavila glava aligatorja. Kmalu zatem je priplaval od nasprotne strani še drugi, čez malo časa nas je obkolilo blizu deset pošasti, ki gotovo niso imele človekoljubnih namenov. —, Ker sem že večkrat čul, da so aligatorji pravi moj- stri v zahrbtnih zvijačah, se nisem počutil posebno dobro. Tudi moji spremljevalci so zaskrbljeni gledali manevre teh nevarnih plazilcev. Kmalu smo videli, kaj nameravajo. Eden od aligatorjev se je potopil pod naš čoln in i ga pričel nevarno gugati — preprost, a dober načrt: J prevrniti čoln in prirediti pojedino. " V prvi zmedi smo pričeli z vesli udrihati po gnus- nih glavah, kar seveda ni imelo prav nobenega učinka; zdelo se mi je celo, da jim udarci prijajo. Šele ko sem iz neposredne bližine prestrelil betico najbližjega ali- gatorja in ko se je ta zadet obrnil na hrbet, so se ostali raztezali; kri je privabila piranhe, ki so teme- ljito opravile svoje delo in pred našimi očmi spreme- nile aligatorja v okostnjak. Nekoč pozneje sem se udeležil nočne plovbe po- klicnih lovcev na aligatorje, caimanerosov, ki se pre- življajo s prodajo aligatorskih kož. Sedel sem na premcu čolna s puško, pripravljeno na strel. Za mano je stal Alcides z močnim reflektor- jem in osvetljeval obrežje reke. Dva rubina sta zableščala nad gladino: aligator- jeve oči. Čoln se je neslišno usmeril proti svetlikajočim se očem; Alcides je s snopom močne svetlobe omamljal žival, da se ni mogla ganiti. Priveslali smo v neposred- no bližino, komaj več kot meter od nepremičnih oči. Pomeril sem in sprožil. Caimanerosi so ubitega aliga- torja potegnili v čoln. Lovili smcfvso noč in se vrnili z bogatim plenom: emjst aligatorjev. Dopoldne smo jih odrli. S posebnim veseljem sem se lotil svojega prvega, »profesionalno« ujetega aliga- torja. Tibor Sekelj um ZDRAVNICA (Nadaljevanje in konec) V treh izmenah je diplomi- rala. Pobeg zdravnice je ustva- ril neprijetno vzdušje. Od- govor na telegram še ni pri- šel; trdila je, da je študira- la na ljubljanski univerzi. Vsi niti niso odobravali su- mničenja, češ, morda si je sedaj kaj napravila, kajti z otoka ni moč kar tako po- begniti — posebej ne z bri- onskih. šele drugi dan je prine- sel olajšanje. Mladi zdrav- nik iz poljske bolnišnice je prišel in začel z ogledova- njem diagnoz v dnevniku, ki so ga vodili v ambulanti. Čudne diagnoze, sprva na- pačno pisane (fonetično), kasneje po diagnoph, ki sta jih v dneh, ko je »zdravni- ca« bila v Puli, pisali medi- cinski sestri, že dosledneje. Najlaže pa se je zadeva ure- dila kar z vpisom simpto mov v pogovornem jeziku. šele čez čas sva z zdrav- nikom Jožetom ugotovila »zanimivo napredovanje«. Pri prvi izmeni — začetni vpis: absolvent medicine. Pri drugi izmeni zdravnica T. š., pri četrti pa že najde- mo polno izpisano: diplomi- rana zdravnica dr. T. š. Od junija do avgusta je absolventka na praksi v ko- loniji napredovala do diplo- me. Nagel vzponi Vzrok zanj pa je v obisku zdravstvene komisije iz Kranja, ki je u- gotovila, da je delo »zdrav- nice« in medicinskih sester v redu. Sedaj so na otoku, ker ni bilo kakšnih posebnih dnev- nih dogodkov, največ govo- rili o-velflci prevarantki, ki je kar tri mesece zdravila otroke, ne da bi bila imela pojma o tem. Osem dni brez zdravniške- ga nadzorstva. »Le kaj bi bilo, če bi se kdo resneje poškodoval, ali če bi obolel, ali se morda utapljal?« je vprašal Barba, namestnik upravnika, kate- remu je ta neprijetni dogo- dek pospešil belezen in je sedaj ležal v puljski bolni- ci. »Kako si je upala prevze- ti odgovornost za kar tisoč mladih ljudi?« smo se vse- prek spraševali ter upali, da se v preostalih dneh ne bo kaj posebnega pripetilo. Bi- li smo namreč sami. Dan pred tem je odšla tuii mlajša medecinska sestra in tako smo imeli za 200 otrok le eno sestro. Zdravnik Jože je obljubil, da bo prišel vsaj enkrat pogledat. Sedaj je prispel tudi tele- gram, ki je potrdil več kot trdna sumničenja. ZADNJE SREČANJE V soboto opoldne — dan pred odhodom — je prišel zdravnik Jože. In kot nalašč je nekaj ur zatem prišla na otok tudi naša »zdravnica«. Vsi so bili toliko zaprepe- ščeni od nesramnosti, da so jo pustili pri miru. Le Jo- že ni mogel kar tako. »Zdravnica« je namreč v ča- su svojega zdravljenja v ko- loniji preko njega navezala stike z upravo poljske bol- nišnice, kjej; se je že dogo- vorila, da bo po končanem letovanju prišla na dvoletno prakso na kirurgijo. Prišla je po svoje stvari. V ambulanti sta se srečala z Jožetom. Povedal ji je krepke, ona pa je molčala, vzela svojo garderobo in od- šla. Edini pozdrav je pusti- la za upravnika, od katerega si je preko svojih prejem- kov (40 tisoč mesečno poleg hrane in stanovanja, sposo- dila še večje vsDte denarja). Barba to popoldne ni bil doma. In zato je lab.ko ne- moteno odšla s svojim pri- jateljem, ki jo je pripeljal na čolnu iz Fazan. Nadaljevanje te zgodbe pa se bo pisalo pred sodiščem, ki nikakor ne bo moglo mi- mo tolikšne nesramne pre- vare, ki meji že na neurav- novešenost. Prevzeti odgo- vornost za življenje tisoč otrok pač ni malenkost, po- sebej če jim znaš le toliko pomoči, kot vsak drug laik.