MESTO MARIBOR V LUČI MATIČNIH KNJIG 17. STOLETJA SAŠO RADOVANOVIČ Matične knjige na Slovenskem so vsekakor kljub svoji imenitnosti doslej zapostavljen vir za preučevanje zgodovine od konca 16. stolet- ja dalje. Nudijo nam veliko število podatkov o imenih, priimkih, poklicih, krajih, ledinskih imenih, o številu prebivalstva ter o raznih ne- zgodah, ki so doletele posamezne kraje. V njih se verjetno prvič polnopravno pojavljajo tudi ženske. Na podlagi matičnih knjig lahko ugo- tavljamo povprečno življenjsko dobo prebi- valstva, stopnjo rodnosti in smrtnosti in pale- to poklicev, ki se pojavljajo v posameznih krajih in so danes že izumrli. Matične knjige so javne listine, ki pravno- veljavno dokazujejo rojstvo, poroko in smrt. Matične knjige so nastale s krščanstvom. Ime- na krščenih in njihovih botrov so vnašali v cerkvene tabele. Tudi v srednjem veku najdemo primere cerkvenih matic. O njih mnogokrat govore škofijske sinode v 15. stoletju. Vodenje mati- čnih knjig je bilo običajno v primorskih me- stih. Tako so v Piranu vodili rojstne matične knjige že od leta 1458, v Izoli pa najkasneje od 1506. Reformacijsko gibanje je pomen ma- tic poudarilo, ker so nadzorovali prejem za- kramentov. Tridentinski cerkveni zbor (1545-1563) je uvedel obvezno vodenje krstnih in poročnih knjig. Ni pa predpisal podrobnosti o vodenju matic, temveč je to prepustil posameznim po- krajinskim in škofijskim sinodam. Obvezno vodenje mrliških knjig je predpisal šele rimski obrednik iz leta 1614. Pač pa so posamezne župnije že prej vodile matične knjige, tako na primer župnija v Pira- nu od 1505. Rimski obrednik je določal tudi natančen obrazec, po katerem naj se pišejo vse tri vrste matičnih knjig. Kljub temu je bilo vedenje matičnih knjig v posameznih škofijah različno. Pri vojaških enotah so jih začeli voditi v 16. stoletju. Ob koncu tridesetletne vojne je zače- la delovati samostojna duhovniška služba za vojake, ne samo v času vojne, temveč tudi v miru. Matične knjige so vodili tudi na univerzah. Za področje Slovenske Štajerske so še posebej zanimive matične knjige graške (od leta 1586 dalje) in dunajske univerze.! Za mesto Maribor oziroma za mestno žup- nijo sv. Janeza Krstnika obstajajo vse tri vrste matičnih knjig, krstna, poročna in mrliška. Krstne knjige so ohranjene za obdobje 1650 - 1700, poročne od 1646 - 1700 in mrliške od 1664 - 1700. Ohranjene knjige obsegajo drugo polovico 17. stoletja, kar pa ne pomeni, da jih pred tem niso pisali. Po vizitacijah sekovskih škofov in njihovih vizitatorjev v letih 1608 (Martin Brenner) in 1617 (Jakob Eberlein) lahko sklepamo, da je mariborski župnik (v tem času Pileator) imel vsaj krstno in poročno knjigo, kajti nihče od vizitatorjev nikjer ne omenja, da župnik ne bi imel matic (pri neka- terih župnijah na Dravskem polju pa vizita- torji omenjajo, da posamezna župnija nima katere izmed knjig, ali pa, da so malomarno vodene). Krstni (rojstni) knjigi sta dve. Prva obsega obdobje 1650 - 1673 in ima 717 strani, na- vadne platnice, velikosti 31,5 x 21 cm, debeli- ne 0,5 cm, debelina knjige je 7,5 cm. Druga 32 knjiga obsega obdobje 1673 - 1700, ima 852 strani, platnici sta vezani v rjavo usnje (precej dobro ohranjeno), velikosti 33 x 22 cm, debe- lina knjige je 8,5 cm. Obe knjigi imata na koncu register - indeks imen, ki pa je najver- jetneje nastal pozneje (kovinsko pero) in ni popoln, verjetno zaradi nečitljivosti in izble- delosti posameznih strani. Teksti v obeh knji- gah so latinski, s posameznimi nemškimi be- sedami (največkrat poklici). Indeks priimkov je sestavljen po abecednem redu. Poročna knjiga je precej manjša po obsegu in zajema čas od 1646 do 1748. Platnice so velikosti 31 X 20,5 cm, debelina 0,5 cm, veza- na je v rjavo usnje, ki je precej obrabljeno. Usnjeni rob knjige meri 5,5 cm, debelina knji- ge pa je 7 cm. Teksti v knjigi so latinski, ima 820 strani in posebej dodan indeks - posebna knjiga, ki je najverjetneje nastala pozneje (ko- vinsko pero). Platnice indeksa so navadne, ve- likosti 32x17 cm, debelina indeksa je 1 cm. Indeks je pisan po abecednem redu priimkov ženinov. Mrliška knjiga je prav tako ena za obdobje 1664 - 1763 in je najmanjša po obsegu. Plat- nice velikosti 31 X 20,5 cm so navadne, debe- lina knjige je 4 cm in ima 339 strani. Teksti v knjigi so do leta 1670 pisani v latinščini, nato pa v nemščini. Knjigi je pozneje (kovinsko pe- ro) prepisan indeks po abecednem redu priim- kov. Glede na predpisane obrazce v rimskem obredniku, so matične knjige v Mariboru pisane zelo pomanjkljivo. Tako pri večini vpisov v mrliške knjige ne najdemo podatka o starosti umrlega, večkrat pa manjkata tudi po- klic in kraj bivanja pokojnika. Podobno je tudi s krstnimi knjigami, kjer v večini prime- rov ni zapisano, iz katerega kraja v župniji so krščenec in njegovi starši, pogosto pa manjka tudi poklic staršev krščenca. Večina zapisov je podobna sledečemu: »20. tega meseca je bila krščena Uršula, zakonska hči Simona Hudi- zha in njegove žene Marine. Botra sta bila Andrej Matko in Marina Suparin.«2 Le redko pa najdemo zapis, kot je sledeči, v katerem je naveden poklic očeta in kraj, od koder priha- ja: »Istega dne (28) je bila krščena Regina Ma- rija, zakonska hči Matija Fraupomerja vojaka, iz Koroške ...«. Vpisi so odvisni tudi od stanu staršev krščenca. Pri plemičih in pomembne- jših meščanih so vpisani ne le vsi njihovi nazi- vi, temveč tudi funkcije, ki so jih trenutno opravljali (npr. mestni sodnik), iz katerega kraja so botri in kaj so po poklicu. Največ podatkov pa vsekakor vsebujejo po- ročne knjige. Poleg kraja, od koder je prihajal ženin ali nevesta (takrat je veljalo pravilo, da se mladoporočenca, če sta bila iz različnih župnij, poročita v nevestini župniji), najdemo še poklic ženina, njegovega očeta in nevesti- nega očeta, ter včasih poklic ali funkcijo, ki jo je opravljala priča (npr. mestni pisar, mestni svetnik). Vpisan je bil tudi družbeni status po- sameznikov (nobilis, liber), in, ali gre pri že- ninu in nevesti za vdovo ali vdovca. V krstne knjige je v letih 1650 - 1700 vpisa- nih 7169 krstov, kar lahko izenačimo z roj- stvom otrok. Povprečno se je na leto rodilo 149 otrok. Pri tem relativno velikem številu rojstev je treba povedati, da so v tem številu vsi novorojenci iz mariborske župnije in ne le otroci iz mesta Maribor. Največ otrok se je ro- dilo leta 1669, kar 178, kar nam pove o rela- tivnem blagostanju v mestu in prisotnosti voj- ske v mestu leta 1668. Najmanj otrok seje ro- dilo leta 1652, kar je najverjetneje posledica •požara, kije leta 1650 prizadel mesto. Število krščenih - rojenih po desetletjih v Mariboru med leti 1651 - 1700 Na podlagi števila rojstev in ocenjenega šte- vila prebivalstva lahko izračunamo stopnjo rodnosti za to obdobje. Povprečno število pre- bivalcev mesta Maribora je bilo v drugi polo- vici 17. stoletja okoH 1500, leta 1650 okoli 1440 in leta 1700 okoli 1515, tako daje prišel en novorojenec na 12 prebivalcev.4 Stopnja rodnosti po desetletjih v Mariboru v letih 1651 - 1700 Vidimo, da je proti koncu stoletja pričela nataliteta padati, na kar je poleg zvišanja cen žitu vplivala tudi kuga, ki je v letu 1680 naj- močneje pustošila prav na Slovenskem Štajerskem.5 Po mrliških knjigah je v mestu Mariboru v letih 1664 do 1700 umrio 1860 prebivalcev, ali več kot 50 na leto. Največ prebivalcev je umrlo leta 1680, kar 173. Vzrok za to je bila kuga, ki je razsajala po mestu od poletja 1680 do pomladi 1681. Najmanj ljudi pa je umrlo leta 1670, le 29. Pri tem je treba poudariti, da so bile mriiške knjige najbolj malomarno vo- dene in da župniki in njihovi kaplani niso vedno vpisovali vseh pokopov. Zato se podat- ki, ki jih dobimo pri preštevanju vpisov v mr- liško knjigo in podatki iz zapisnikov arhidi- akonatskih sinod ne ujemajo (ponavadi je 33 vpisov manj, kot je navedeno v zapisnikih ar- hidiakonatskih sinod; tako je leta 1684 v mrli- ške knjige vpisanih 59 umrlih, medtem ko je v zapisniku na sinodi za leto 1684 vpisanih 124 umrlih).6 Povprečno število umrlih po desetletjih v Mariboru med leti 1664 - 1700 Stopnja umrljivosti za posamezna desetletja 1671 - 1700 Stopnja umrljivosti za čas med 1671 - 1700 ' znaša 33,3 %, kar je dokaz več o malomarnem vodenju mrliških knjig. Če bi ti podatki držali, bi bilo mesto Maribor verjetno edina izjema v tedanji Evropi, kjer bi bila rodnost večja od smrtnosti. Znano je, da je bila smrtnost v me- stih tedaj večja od rodnosti, na podeželju pa je bilo ravno obratno, tako da se je mestno pre- bivalstvo popolnjevalo s podeželskim. Med leti 1664 in 1700 je v mrliške knjige vpisanih tudi 661 otrok. V skupnem številu umrlih (1860) pomeni to kar 35,5 % vseh umrlih, kar nam pove, daje bila smrtnost med otroki zelo velika. Število umrlih otrok po posameznih letih od 1664-1700 J Povprečno je v obdobju 1664 - 1700 umrlo 18 otrok na leto. Nihanje je precej močno; tako je bil leta 1664 med 62 umrlimi le en otrok, leta 1668 pa med 76 umrlimi kar 43 otrok ali 56,5 %. Največ otrok pa je umrlo leta 1680 v času kuge, kar 66 ali 38,1 % vseh umrlih.7 Rojevanje in umiranje pa poznata tudi se- zonska nihanja. Tako so obdobja in leta, ko se več ljudi rodi, kot jih umre in obratno. Smrti so bile v Mariboru najpogostejše v marcu, aprilu, avgustu in septembru. Rojstva pa so bila najpogostejša v januarju, februarju, mar- cu, oktobru in novembru. Tisti, ki so bili roje- ni januarja, februarja in marca, so bili torej spočeti aprila, maja in junija, tisti, ki so bili rojeni oktobra in novembra, pa so bili spočeti januarja in februarja. Iz taga lahko izvemo, kdaj so ljudje bili manj zaposleni in so imeH dovolj prostega časa; tukaj je mišljen čas no- sečnosti in poroda, kajti takrat ženske niso bile zmožne za delo). 8-9 Poročne knjige mariborske župnije so ohra- njene od leta 1646. V času od leta 1700 seje v mariborski župnijski cerkvi poročilo 1826 pa- rov ali 3652 oseb. Na leto se je poročilo pov- prečno 36 parov ali 72 oseb. Najmanj porok je bilo leta 1654, le 8, največ pa leta 1681, kar 69. Tudi to veliko število porok je verjetno posledica kuge leta 1680, kajti mnogi so ostali vdovci ali vdove in so si po prenehanju kuge poiskali nove partnerje. Število poročenih po desetletjih v Mariboru v drugi polovici 17. stoletja Pri analizi poročne knjige je treba upošte- vati dejstvo, da je v večini primerov, ko sta bila ženin in nevesta iz različnih župnij, poro- ka bila v nevestini župniji. To pomeni, da so vsaj nekateri Mariborčani vpisani v matične knjige drugih župnij. Tako je v mariborski po- ročni knjigi za ta čas med 861 ženini in prav toliko nevestami kar 355 tujcev (tujk), za ka- tere je tudi navedeno, iz katerega kraja priha- 34 jajo, oziroma, kje so bili rojeni (ali pa samo, iz katere župnije so prišli). Ce si to pogledamo podrobneje, vidimo, daje kar 20 % (250) vseh ženinov tujcev in le 6 % (105) vseh nevest iz drugih krajev. Ta podatek nam potrdi prejšno ugotovitev, da se je večina nevest poročila v domači cerkvi. Neveste, ki so se poročile v Mariboru, so prihajale iz 53 različnih krajev in sicer: Arvež - 1, Admont - 1, Avstrija - 1, Bistrica (Slovenska) - 1, Celovec - 2, Carsio (s Krasa) - 1, Dunaj - 3, Fuswatvald (?) - 1, Gra- dec - 5, Gomilica - 1, Halsbolt (?) - 1, Jareni- na - 8, Kapfenberg - 1, Kamnica - 6, Konjice (Slovenske) - 1, Koroška - 4, Kranjska - 1, Celje - 3, Levenmünd (?) - 2, Upnica - 4, Lu- cane - 5, Mödling - 2, Malečnik - 3, Melje - 1, Orešje - 1, Ptuj - 3, Pambirgen - 1, Košaki - 7, Khosokh - 2, Roggau (pri Feldpachu) - 1, Ruše - 1, Rehtenstein - 1, Radlje ob Dravi - 2, Radvanje v hočki župniji - 1, Selnica - 3, Sv. Leonard (Lenart v Slov. goricah) - 2, Slo- venj Gradec - 3, Sv. Kunigunda (Spodnja Kungota) - 1, Tiraidek (?) - 1, Trg Maut - 1, Varaždin -1, Vreksmarkt - 1, Wilhelmsburg v Avstriji - 1, Zgornji Kosach - 1, Župnija Slo- heg na Koroškem - 1, Župnija Vojnik - 1. Ženini pa so prihajali kar iz 112 krajev in sicer: Arvež - 4, Avstrija 7, Bavarska - 3, Be- ljak na Zg. Koroškem - 1, Bruck na Muri (Murepontum) - 1, Bistrica (Slovenska) - 6, Celje - 5, Celovec - 2, Cerknica - 1, Cobulsab (?) - 1, Croman na Češkem - 1, Drensels (?) - 1, Dunaj - 1, Ernovž - 3, Folksenengl (?) - 1, Felpoh trg Polda (?) - 1, Frirschtenfeld (?) -1, Frajgrabaa (?) - 1, Feldbach - 1, Fenring (Bo- rinje) - 1, Freilehen (?) -1, Frajdek - 1, Gra- isenbal (?)- 1, Gradec - 12, Gotsen (?)- 1, Go- milica - 2, Greius (?) - 1, Gurgselb (?) - 1, Hajdina pri Ptuju - 1, Hoče -2, Hrvaška - 1, Hartberg na Štajerskem - 2, Hunddorf na Če- škem - 1, Gaj (Sv. Križ pri Kamnici) - 1, Jare- nina - 37, Konjice (Slovenske) - 7, Koroška - 1, Kamnica - 37, Kumen na Pohorju - 1, Košaki - 12, Cartistadio (Kras) - 2, Kronster (?) - 1, Koprianiž (?) - 1, Kapla na Koroškem - 1, Kranjska - 2, Kanonoiz (?) - 1, Limbuš - 27, Leizoch - 1, Lassenmint (?) - 1, Leoben - 1, Lugano v Švici - 1, Lipnica - 3, Ljubljana - 1, Leischach - 2, Moravska - 1, Melje - 4, Marging (vas) - 1, Malečnik - 21, Maranja - 1, Maarkersdorf v Spodnji Avstriji - 1, Mal- surgent na zgornjem Koroškem - 1, Nemčija - 1, Orešje - 1, Obdach na zgornjem Štajerskem - 2, Ptuj - 25, Polskava - 1, Ptujska gora - 1, Paezka(?) - 1, Pravnegg (?) - 1, Radlje ob Dra- vi - 4, Radgona - 12, Race - 1, Radenfall na Koroškem - 1, Ruše - 2, Sand - 1, Slivnica - 5, Sv. Lovrenc pri Ptuju - 2, Sv. Leonard (Le- nart v Slov. Goricah) - 7, Stankirchen - 1, Stros - 1, Saksonija - 1, Slovenj Gradec - 1, Salzburg - 1, Središče - 2, Svečina - I, Schal- bek na Koroškem - 1, Sv. Urban pri Kamnici - 1, Sreidek (?) - 1, Sikolgad (?) - 1, Sober pri Kamnici - 1, Tiriadek (?) - 1 ,^Tübingen - 1, Trogau v Šleziji - 1, Ulm - 1, Švica - 1, Šalek na spodnjem Štajerskem - 1, Vuringhaus na spodnjem Bavarskem - 1, Volčina - 2, Varaž- din - 5, Viltuš - 1, Vitting - 1, Vojtsperg - 1, Vocig (?) - 1, Valian (?) - 1, Vuzenica - 1, Wildon - 2, Wisyer (trg v Avstriji) - 1, Wol- peklhaim v spodnjem Palatinatu - 1, zgornja Štajerska - 2, župnija Črešnjevec pri Slov. Bi- strici - 2, župnija sv. Jome v Hočah - 13. Ve- čina nevest je prihajala iz bližnjih krajev, medtem ko so ženini prihajali tudi iz oddalje- nih nemških in čeških dežel.'O V matičnih knjigah najdemo tudi poklice, ki so jih tedaj opravljali. V mariborskih ma- tičnih knjigah za 17. stoletje najdemo kar 111 različnih poklicev (tukaj so vštete tudi mestne in deželne službe - funkcije): babica, barvar, berač, brivec, cehovski pomočnik (brez ozna- ke, za katero obrt gre), cehovski vajenec (brez oznake, za katero obrt gre), citraš, čevljar, čolnar, dimnikar, dninar, državni uradnik, glavnikar, glasbenik, grobar, hlapec, izdelova- lec gosli, košar, kočij, odej, orgel, puškinih ko- pit, skrinjic za nakit in vezalk, izpiralec zlata, jermenar, kamnosek, kapelnik, kaščar, kipar, kletar, ključavničar, klobučar, kmet, knjigar, knjigovez, tiskar, kolar, kopališčni mojster, kotlar, kositrar, kovač, kočijaž, krojač, kru- har, krčmar, krznar, kuhar, lectar, lekarnar, lončar in pečar, lovec, merilec žita, mesar, mestni in grajski vratar, mestni pisar, mestni stražnik, mežnar, cerkveni ključar in cerkveni sluga, mitničar, mizar, mlinar, najemodajalec, nogavičar, nožar, objezdnik, organist, osebe- nek, oskrbnik, upravitelj, ostrogar, pasar, pa- stir, pek, platnar, podložnik, poštni mojster, posestnik, posojevalec denarja, priležnica, pu- škar, ribič, sedlar, slamorezec, slaščičar, sel in glasnik, služabnica, služabnik, sodar, splavar, starinar, steklar, stiskalničar, strugar, svečar, študent, tesar, težak, tkalec, trgovec in kra- mar, trobentač, urar, usnjar, učitelj, vinograd- nik in viničar, vojaški branjevec, vojak, voz- nik voz, vrvar, vrvičar, zdravnik, zidar in zlatar." S pomočjo matičnih knjig in drugih virov lahko sestavimo seznam duhovnikov, ki so v 17. stoletju delovali v Mariboru. Mestni župniki: Leta 1587 je postal mariborski župnik An- ton Manikor. Doma je bil iz Koser na Južnem Tirolskem. Pred prihodom v Maribor je bil župnik v kraju Meltniz na Koroškem. Bil je vplivna oseba, saj je bil bližnji sorodnik krške- ga pomožnega škofa Antona Manikorja. Ma- riborski župnik je bil do svoje smrti, 18. junija 1601. Z njim se pričenja obdobje ostrih cer- kvenih bojev v Mariboru. Manikor je bil znan po številnih sporih z neposlušnimi kaplani in številnih pritožbah in poročilih, ki jih je poši- 35 Ijal krškemu škofu zaradi mariborskih benefi- cijev, beneficijatov in mesta. 12 Mariborsko župnijo je v zelo težkih okoliš- činah, po silovitem požaru leta 1601, ki je močno prizadel cerkev in župnijsko poslopje, prevzel Jurij Pileator, in jo vodil do leta 1630, ko je bil iz nje odstranjen. Jurij Pileator se je rodil leta 1565 v Kočev- ju. Bil je sin Gregorja in Ane Pileator. 13 Nje- gov oče je bil župnik v Črmošnjicah na Kranjskem. 14 Jurij je študiral v Gradcu, med duhovnike ga je umestil zagrebški škof v Le- poglavi. Primicijo je obhajal leta 1590 v Kam- nici, kjer je bil kaplan tri leta. Leta 1593 je prevzel mesto slovenskega kaplana v Maribo- ru, leta 1597 je tu postal tudi korar oziroma nemški pridigar. Leta 1600 je postal v Mari- boru beneficijat Magdaleninega beneficija, potem ko ga je s svojimi 1000 goldinarji rešil dolgov. Od leta 1599, pa do svoje smrti, febru- arja 1637, je bil hočki župnik, od leta 1622 nadžupnik. Leta 1606 je bil župnik v Limbu- šu. Mariborski župnik je Pileator postal leta 1601. Takoj 27. julija 1601, po smrti župnika Antona Manikorja (18. julija 1601), je mari- borsko mesto prosilo krškega škofa, da bi novi župnik postal njihov komi mojster Jurij Pilea- tor, ker ga odlikuje znanje nemškega in slo- venskega jezika. Skof mu je že 19. oktobra istega leta dosmrtno zaupal mariborsko žup- nijo. S tem je Pileator prevzel tudi mesto vla- darjevega zastopnika. 15 Leta 1604 je priporo- čil Marka Pileatorja, dijaka srednje šole (prin- cipista) na graški univerzi, starega 19 let, doma iz Maribora, za vstop v kolegij Ferdina- ndeum v Gradcu. 16 Pileator je doživel v času svojega župnikovanja v Mariboru vrsto vizita- cij. Tako je 9. in 10. junija 1607 ves maribor- ski okraj vizitiral sekovski škof Martin Bren- ner (1558 - 1615). Brenner je ob vizitaciji ma- riborske župnije ugotovil, da je župnija dobro vodene (kar med drugim pomeni, daje župnik v redu vodil tudi matične knjige, ki pa nam na žalost niso ohranjene, ker so najverjetneje po- gorele v enem izmed požarov, ki so v 17. in 18. stoletju prizadeli mesto), od Pileatorja pa je zahteval, naj mu pošlje seznam luteranov, da jih bo naznanil pri deželnem knezu. 17 Pileator je bil mariborski župnik vse do cer- kvene vizitacije leta 1630. Po poročilu vizita- cijske komisije je salzburški nadškof odstranil Pileatorja z mesta mariborskega župnika. 18 Pileatorju so očitali malomarnost v vodenju župnije, zapravljanje cerkvene zemlje in ne- spodobno življenje. 8. novembra 1631 je bil na mesto mariborskega župnika postavljen duhovnik Andrej Anton Trost. 19 Andrej Trost se je rodil v Eberendorfu - Dobrli vasi na Koroškem. Leta 1614 je bil vpisan kot študent fizike na graški univerzi.20 Istega leta Je dosegel naziv bakalavreata filozofije.2l Ze leta 1611 je bil kot študent lo- gike sprejet v kolegij Ferdinandeum.22 Do leta 1631 je bil dekan v Celovcu. 21. marca 1631 je dobil mestno župnijo v Mariboru, na katero je bil 9. novembra 1631 tudi instaliran. Nje- gov prednik Pileator mu je nenehno povzro- čal sitnosti, poleg tega pa se je še tako zadol- žil, da so mu župnijo »zarubili«. Krški škofje leta 1635 sicer plačal vse dolgove, vendar je Trosta odstavil z mesta župnika. Umrl je v ve- liki revščini 9. avgusta 1636 ob enih ponoči za grižo. Njegov brat Jurij Franc je bil leta 1636 župnik v Kotmari vesi na Koroškem.23 Poko- pal ga je novi mariborski župnik Mihael Noe. Mihael Noe se je rodil v Celju leta 1599, »et filius spurius ex sacerdote et libera«.24 Leta 1622 je bil kot študent logike vpisan v matič- ne knjige graške univerze. 25 v času študija je bil član kolegija Ferdinandeum, kamor je bil sprejet 6. novembra 1622.26 Pozneje je postal doktor modroslovja.27 v duhovnika je bil po- svečen 22. junija 1623. Po končanem študiju je eno leto služboval kot kaplan v Lučanah, nato pa je bil šest let komi mojster v Radgoni. Leta 1631 je postal komi mojster v Mariboru, kjer je na tem mestu služboval do konca leta 1635. 14. septembra 1635 je dobil mariborsko župnijo, na katero je bil nameščen zadnje dni februarja (? - verjetno oktobra). Po svoji na- stavitvi je 13. novembra 1635 pisal škofu, da je našel mariborski farovž prazen, in ker ima vikarija majhne dohodke, ne plačuje ničesar kaplanu Jemeju Kunstlhranu, medtem ko Franc Pasqualin živi »ex propris«. Toda ker ni mogel dobiti dispenze »a defeciti nativita- tis«, je 9. julija 1640 resigniral na mesto žup- nika. Leta 1646 je bil spovednik redovnic v Radljah ob Dravi. 31. maja 1646 je bil pre- zentiran na Brezno ob Dravi, kjer je služboval do leta 1648. Od julija 1649 do dmge polovi- ce maja 1652 je bil korni mojster v Mariboru, od julija 1652 do junija 1671 pa župnik v Kamnici. Umrl je v Mariboru, 3. julija 1673.28 Naslednji mariborski župnik je bil Franc Pasqualin. Po rodu je bil Italijan doma iz Go- rice. Leta 1628 je bil vpisan na graško univerzo.29 Leta 1635 je kot kaplan v Maribo- ru prosil krškega škofa Boštjana grofa Lodro- na (1630 - 1643) za podelitev kamniške žup- nije, kjer je bil nato župnik do leta 1640. Ze kot kamniški župnik je dobil beneficij sv. Ka- tarine v Maribom. 14. septembra 1640 je bila Pasqualinu podeljena župnija v Mariboru. 23. novembra istega leta so ga Mariborčani pre- zentirali na mesto beneficijata sv. Marije Magdalene.30 v času svojega župnikovanja je dal postaviti v fami cerkvi nov prednji oltar. Dne 18. maja 1636 je dobil od sekovskega škofa dovoljenje, da sme blagosloviti kraj med vinogradi na visokem hribu (Krivec), kjer so si farani postavili božje znamenje.31 Zaradi več- nih sporov z meščani pa je bil Pasqualin že leta 1648 prisiljen resignirati na svoje mesto in je bil v naslednjem letu kot župnik 36 odstranjen.32 Pozneje je živel v Mariboru kot beneficijat sv. Katarine, ki ga je dobil leta 1638. Umrl je 30. januarja 1678.33 Po Pasqualinovi resignaciji je dobil mari- borsko župnijo njen vikar Melhior Rainier, kaplan krškega škofa.34 Melhior Rainier je bil po rodu Italijan, doma iz Cenede v Italiji. Leta 1629 je bil vpisan na univerzo v Gradcu.35 5. oktobra 1639 je postal župnik v Malečniku (Sv. Petru) blizu Maribora. Tukaj je ostal do 27. aprila 1648, ko je postal mestni župnik v Mariboru. To službo je opravljal vse do svoje smrti leta 1667. Ker ni znal nemško, je sal- zburški nadškof nasprotoval njegovi prezenta- ciji že na faro Sv. Petra. Toda krški škof Boš- tjan, pri katerem je bil Rainier dvorni kaplan, ga je zagovarjal, češ da ga je za vikarja izbral zaradi njegovega zglednega življenje in ker je znal slovensko. Kot zanimivost, Melhior Ra- inier se je ves čas svojega službovanja v Mari- boru podpisoval v italijanščini »Melchior Ra- iner predicano di San Pietro lotte Marpurg«. Umrl je v Mariboru in bil 17. avgusta 1667 pokopan v mestni cerkvi.36 Po smrti Melhiorja Rainierja je 17. oktobra krški škof salzburškemu nadškofu prezentiral duhovnika Andreja Strediotha.37 Andrej Stredioth se je rodil leta 1630 na Štajerskem. Leta 1644 je kot študent poetike obiskoval univerzo v Gradcu in bil član kole- gija Ferdinandeum.28 Leta 1654 je končal svoj študij na teološki fakulteti.39 Leta 1663 je bil zomičar v Gradcu, od leta 1664 do 1667 je bil župnik v Lučanah, 17. oktobra 1667 pa gaje prost v Kriegu, po ukazu krškega škofa, insta- liral na mesto mariborskega župnika. Vendar si je že kmalu premislil in 31. oktobra prezen- tacijo preklical. Po temeljitem poizvedovanju o njegovih sposobnostih in moralnih kvalite- tah ga je ponovno prezentiral 24. februarja 1668. Stredioth je bil le kratek čas župnik v Mariboru, saj je umrl že leta 1669, star 39 let. 23. julija je bil pokopan v župnijski cerkvi.40 Naslednjih sedemnajst let (1669 - 1685) je bil mariborski župnik Pavel Andrej Rainier. Po rodu je bil Italijan, doma iz Senožeč (v ma- tične knjige graške univerze je vpisan kot Tržačan). Leta 1641 je bil vpisan na graško univerzo kot študent sintakse, leta 1644 pa kot študent logike.41 Leta 1646 je končal štu- dij in leta 1647 opravil magisterij iz filozofije. V času svojega študija v Gradcu je bil tudi član kolegija Ferdinandeum.42 V letih 1651 do 1656 je bil najprej kaplan v Mariboru, nato od leta 1656 do 1669 zorničar in od leta 1669 do 1685 župnik v Mariboru.^^3 Umrl je 13. maja 1685, star 63 let.44 Po Rainierjevi smrti je postal vikar v Mari- boru Frančišek GarzaroUi. Doma je bil z Reke (ta podatek najdemo v ruški kroniki in v kartoteki Matije Slekovca v PAM, v knjigi or- dinantov sekavske škofije pa je zapisano, da je doma iz Šentvida - Sv. Vito pri Vipavi v gori- ški pokrajini). Rodil seje leta 1621.45 V Grad- cu je študiral logiko in je leta 1654, ko je bil star 33 let, postal magister filozofije.46 v du- hovnika je bil posvečen maja 1654.47 Novo mašo je imel v Rušah. Leta 1648 je postal župnik v Malečniku (Sv. Peter), kjer je nasle- dil Melhiorja Rainierja ter hvalevredno služ- boval do julija 1685, ko je pri 61 letih postal dekan in mariborski mestni župnik. Še prej pa je leta 1665 postal doktor teologije.48 Garza- roUi je bil mariborski župnik do svoje smrti. Umrl je 28. januarja 1700 ob šesti uri zvečer v svojem 79 letu starosti.49 že istega dne, 28. ja- nuarja j?) 1700, je krški škof podelil faro Kle- menu Škerjancu, doma iz Ormoža.50 Škrejanc je leta 1672 obiskoval ruško gimnazijo in bil od 1685 do 1700 komi mojster v Maribo- ru.51-52 Kot mariborski kaplan seje Škerjanc leta 1691 potegoval za mesto selniškega žup- nika (Verjetno Selnica ob Dravi).53 9. februar- ja 1700 ga je komisar krškega Škofa Gašpar Schillermann instaliral na mesto mariborske- ga župnika. Leta 1709 je odstopil z mesta župnika in do svoje smrti, 19. maja 1730, ži- vel v Mariboru kot beneficijat.54 Na podlagi precej skopih in večinoma fak- tografskih podatkov lahko sklepamo, da je bilo v 17. stoletju precej nehvaležno in včasih tudi nevarno biti mariborski župnik. Če po- gledamo Pileatorjeve pritožbe čez mestni svet in meščane nasploh, mu kaj lahko verjame- mo, da se je včasih zbal tudi za svoje življenje. Dejstvo, da so bili odnosi med mariborskimi župniki in meščani zaostreni, nam potrjuje tudi to, da je večina župnikov imela večje ali manjše spore z meščani. Vsaj dva izmed mož- nih vzrokov za to sta nam poznana. Prvi je bil vsekako v pooblastilu, ki ga je dobil maribor- ski župnik po obisku protireformacijske ko- misije v mestu leta 1600 pod vodstvom sekov- skega škofa Marina Brennerja. S temi poobla- stili se je lahko župnik vtikoval celo v delo mestnega sveta, kar so meščani vsekakor čutili kot omejevanje mestne samouprave. Poleg tega je bil tukaj prisoten čisto verski spor, saj je bil mestni župnik glavni preganjalec in tož- nik meščanov, ki so bili protestanti. Drugi vzrok pa je bil ekonomske narave. Šlo je za beneficije in tudi župnijsko zemljo in župnij- ske dohodke. Iz poročil za 16. in tudi 17. sto- letje je razvidno, daje precej beneficijev prišlo v roke meščanov, ki seveda niso skrbeli za bo- žjo službo, zato si je večina župnikov prizade- vala, da bi povrnili odtujene benificije (in s tem povečali dohodke), pri čemer so prišli na- vzkriž z meščani, ki so te beneficije odkupili. Vse to je seveda pripomoglo k vedno slabšim odnosom med meščani in mestnim župnikom. Ostali duhovniki: Jurij Lerkinger je bil doma iz Koroške. Leta 1620 je v Gradcu obiskoval gimnazijo 37 (poetika).55 Leta 1629 pa je bil na graško uni- verzo vpisan kot študent sintakse.56 Leta 1646 je bil »cooperator«, med leti 1647 do 1649 pa komi mojster v Mariboru.57 Gregor Kaltschitsch seje rodil leta 1618 na Kranjskem. Teologijo je študiral v Gradcu, kjer je bil 30. oktobra 1642 sprejet v kolegij Ferdinandeum kot študent metafizike.58 V le- tih 1646 - 1647 je bil kaplan v Mariboru.59 Mihael Passikh je bil doma iz Višnje gore na Kranjskem. Teologijo je študiral v Gradcu.60 Leta 1644 je bil posvečen v duhov- nika. Od novega leta 1649 je bil kaplan v Ma- riboru. Dne 8. marca 1658 so ga Mariborčani imenovali za beneficijata sv. Mihaela. Ta be- neficij je pred njim posedoval Feliks Cresar.6l Kot kaplan je v Mariboru deloval kar 18 let, od 1649 do 1667. Večino tega časa je bil ver- jetno slovenski kaplan, čeprav imamo podat- ke za to le za čas od 1652 - 1654.62 Umrl je v Mariboru, 20. januarja 1668.63-64 Janez Krstnik Roseti je bil doma iz Kranj- ske. Študiral je v Gradcu.65 V letih 1652 in 1653 je bil komi mojster v Mariboru.66 Andrej Wechovitsch (Venkovick) se je rodil leta 1604 v Rakitovcu na Hrvaškem. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Gradcu, kjer je nato tudi študiral teologijo.67-68 Med 1652 in 1654 je bil vikar v Celju.69 Od Jurjevega 1654 do julija 1661 in od febmarja 1662 do junija 1665 je bil komi mojster v Mariboru. 18. sep- tembra 1659 gaje oskrbnik krške škofije ime- noval za beneficijata Vseh Svetih v Mariboru. Umrl je v Mariboru, 9. julija 1668.69-70 Franc Schray (Schrey, Schrei) je bil doma z Jesenic na Kranjskem. Leta 1661 je opravil magisterij na graški univerzi.71 V Mariboru je bil komi mojster med 1665 in 1682.72 Umrl je v Maribom, 8. avgusta 1682.79 Janez Krstnik Katschitsch se je rodil leta 1609 v Laškem na Štajerskem. Teologijo je študiral v Gradcu, kjer je bil leta 1634 na pri- poročilo R.P. Vitalia Pellicerolija sprejet v kolegij Ferdinandeum.74 Med 1668 in 1671 je bil kaplan (verjetno ves čas slovenski, čeprav imamo podatek o tem le za leto 1668) v Mariboru.75 . Janez Khasman je bil doma iz Školje Loke na Kranjskem. Študiral je na graški univerzi, kjer je leta 1659 študij tudi končal.76 v du- hovnika je bil posvečen 29. septembra 1666. V Maribom je bil leta 1672 najprej kaplan in nato zomičar. V mestu je deloval do leta 1682. Leta 1671 naj bi postal župnik v Kam- nici (?), kjer je 13. marca 1683 tudi umrl.77-78 Janez Ferdinand Knechtl se je rodil 5. fe- bruarja 1652 v Mariboru, kot zakonski sin Ja- koba in Julijane Knechtl.79 Študiral je v Gradcu, kjer je leta 1671 tudi promoviral.80 v duhovnika je bil posvečen 3. aprila 1679.81 y Mariboru je bil korni mojster med 1682 in 1685. Pozneje je postal župnik v Malečniku (Sv. Peter) pri Mariboru. Kot malečniškega župnika ga leta 1686 najdemo kot pričo v po- ročnih knjigah mariborske župnije.82 Urban Jamnikar (Jamnicker) je bil doma iz Kranjske. Študiral je na graški univerzi.83 Od leta 1682 je bil kaplan v Mariboru, v letih 1686 do 1693 pa je bil slovenski kaplan in be- neficijat sv. Mihaela. Umrl je v Mariboru, 6. januarja 1694.84-85 Tobija Schmuz je bil doma iz Štajerske. Teologijo je študiral v Gradcu.86 V Mariboru je bil zomičar od 1684 do 1700. Umrl je kot beneficijat Vseh svetih, 10. marca 1731 v Maribom.87-88 Janez Jurij Bartholotti, doma iz Rogatca, se je rodil leta 1661.89 Študiral je v Gradcu, kjer je opravil tudi magisterij iz filozofije.90 Od 1687 do 1708 (? verjetno do leta 1694) je bil kaplan v Malečniku (Sv. Peter) pri Maribom. Od srede januarja 1694 je bil kaplan v mari- boru, kjer je ob Jurjevem leta 1700 postal kor- ni mojster. Kot korni mojster je nato službo- val v Mariboru do leta 1708, ko je postal žup- nik v Malečniku. Tu je služboval do 6. de- cembra 1724, ko je umrl, star 63 let. Pokopan je v grobnici pod famo cerkvijo. V svoji opo- roki je zapustil 3000 goldinarjev graškemu konviktu za enega dijaka, rojstni fari pa je dal neko pristavo za »večno luč« in 2080 goldi- narjev za dve sveti maši v tednu.91 Jurij Haidman, doma iz Celja, se je rodil marca 1665. Osnovno izobrazbo je dobil na šoli. v Rušah.92 Univerzo je obiskoval v Gradcu.93 V letih 1695 do 1696 je bil kaplan v Vojniku.94 Leta 1699 je postal beneficijat v Mariboru. V letih 1700 do 1704 je bil »coope- rator«, nato pa je do leta 1706 služboval kot kaplan.95 Aprila 1706 je postal vikar v Vojni- ku, kjer je leta 1732 tudi umrl, star 67 let in pet mesecev. Pokopali so ga 27. avgusta 1732.96 1653. in 1654. je bil kaplan v Mariboru Ja- nez Passeger, doma iz Trsta.97 Martin Prabant, doma iz Studencev pri Ma- riboru, je bil slovenski kaplan v Mariboru med leti 1672 in 1680.98 Jurij Kismann je bil doma iz Maribora, kjer je bil zorničar med leti 1672 in 1676.99 Jurij Roglevizh je bil zorničar v Mariboru v letih 1680 do 1681. Leta 1684 pa je bil v me- stu kot beneficijat. 100 Pri kratkem pregledu seznama duhovnikov, ki so delovali v Mariboru v 17. stoletju, je po- memben podatek, da je večina duhovnikov študirala na jezuitski univerzi v Gradcu. To dejstvo nam pokaže, kako pomembno mesto v izobraževanju je imela graška univerza za slo- venske dežele, kajti to je bila prva univerza, ki je bila dovolj blizu, da so jo lahko obiskovali tudi dijaki in študentje iz slovenskih dežel (poleg njih so univerzo v Gradcu obiskovali v večjem številu študentje iz avstrijskih, ne- mških in hrvaških dežel, iz Ogrske, Češke in tudi iz severovzhodnih predelov današnje Ita- lije). 38