lih*i* d" rM*1
Iuuti <Uily	Se*
<Uy» »d BoUdaja. |
žto-yeab xxl

VETA
n v
tM*M> SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
—A«t 9f 0o»«r— ol lUn
Mmk ». U7».
ORZIJAISKI
KESOKOUZU-(tega teleta
i
udoben Je maratonskemu
|r velemestih. — Mačcli plesu bo hud.
New YoHt, N. T. — Ples bor-[jjanskih mešetarjev postaja Jedno bolj divji. Vedno bolj biro in urno ae obračajo pri ča-tenju zlatega malika — Profi-a. Cena delnic, ki ao naprodaj >wte, kakor gobe po dežju od tnega do dvajaet dolarjev.
V četrtek menjalo roke pet milijonov delnic. Prodaja delnic j« prihajala v valovih. Previd-,i »o spravljali dobiček, ki so ga imeli od prodaje. Nastala je pavza, nakar je zopet zabučal prodajni val. In cene so šle so-pet kviško. Špekulacije v olju in bakru i vodile. Cene delnic oljnih bakrenih podjetij ao lezle kviško do nove višine. V Žm špekulantovskem dirindaju so se posebno dobro odrezale delnice naslednjih družb in aku-pin: American Smelting, Cerro di Pasco, Calumet in Arizona, Calumet in Hecla, Midcontinent Petroleum, Superior Oil, Texaa Coal in Oil in Shell Union. Druge skupine, ki tudi žanjejo, do-cler se žeti da, ao: P*ramount-Famou^Laaky, Weattaghouse, Electric, Brockway Motors in Undemood Elliot Pisher, Mont-gomery Ward in druge. Za tem bo seveda prišel maček marsikdo bo preklinjal uro, ko se je od mešetarjev dal pre-
in
reven kot cerkvena miš.
37 miliJoMV Mmli*-nov volNo preživita
Štetje (članov Hooverjeva na 6,118,17.
ie ni večina
kopčano. naraatla
V soboto zjutraj je Štetje predsedniških glasov po vsej deželi doseglo sledeči rezultat:
Hoover 20,708,528 in Smith 14,585,371; Hooverjeva večina do tega časa: 6,118,157.
Do tega časa so Še manjkala poročila iz okrog 5000 presink-tov v splošnem. Domneva se, da .skupno število predsedniških &la«ov doseže približno 87 milijonov volilcev. Pred štirimi le-I j<' bilo oddanih 29 milijonov rlaMov za predsedniške kandidat.
Iz Now Yorka poročajo, da bo
_flta^fc AL, pMdhH*, 11	(NT. II), maT
Accgpunca far matUnj at »padal rata of po»Ug« piavldad lor
Babecrlptioa
I Yaarh
M
SIovmsU avijatik M vbil v Sheboyganu
Mladi Ferko iz MUwsukeejs i žrtev nesreče, ko je poletel k sorodnikom. Bil je Ae slabo izurjen Malec.
Mihvaukee, Wis. — (Izvirno Prosveti.) — Zadnji pondeljek, 5. novembra, »e je v Sheboyga-nu ubil mladi slovenski letalec Alfred B. Ferko, atar komaj 22 let. Padel je iz višine 200 čevljev v bližini mesta s svojim letalom "Waco 10" in obležal smrtno raijjen in nekaj ur kasneje je umrl v aheboyganaki bolnišnici. Pri padcu ai je zdrobil lobanjo, čeljuat in rebra in poškodovan je bil tudi v notranjosti.
Mladi slovenski pilot je pravkar dovršil letalsko šolo in imel je komaj 85 ur aktualne letalske izkušnje. Pred tremi tedni je imel izpit jn dobil je zvezno pilotsko licenco. Teoretski je bil dobro podkovan, ni pa imel še zadosti prakse in to je bilo krivo, da si ni mogel uravnati letala, ko se je v zraku prekucnilo v "tail spin''.	,
Ferko je poletel v Sheboygan na obisk k svojim sorodnikom in mudil se je tam več dni. Letalo je imel shranjeno na ta-mpinjem letališču. Dne 5. novembra se je hotel vrniti domov v Jflihvaukee in je pognal svoje letalo v zrak. Okrog 20 oseb, ki so bile na letališču, je videlo tragedijo. Cim se je dvignil 200 čevljev visoko, je začel motor pokati in kašljatl in takoj se je aeroplan poobesil in vrteč se je treščil na tU. Ljudje so pohiteli k nesrečniku in ga nezkvest-
1103. Aet al OaL J. 1S17. autkoriicd aa Jana 14. ISIS.
HA REFORMO PIOHIMNJESE
il ll MISLITI
kongresa ne je pomnožilo žte-vilo aagovornikov prohibidje.
Waahington, D. C. — Skozi dve leti od dne 4. marca naprej, i o je po vstoličenju Herbert Hoover j a predsednikom, še misliti ni, da se izpremeni Volstea-dov zakon, ki je b\\ sprejet na podlagi oaemnajatega amend-menta k ustavi.
Pregledovanje izvoljenih kon-greanikov in aenatorjev pokazu-e, da je v njem tako veliko število prijateljev prohibidje, da se ne da opraviti nič proti Vol-ateadovemu zakonu, ki je prohl-cijo izpremenil v zlo, v nekaj, kar ljudje niso nikdar verjeli, da poatane.
Hoover je kot predaedniški kandidat predlagal, da ae imenuje komisija za študiranje prohibidje, ki na to napravi priporočila za odpravo največjih zlov, ki jih je rodila prokibicija. Tudi s Hooverjevim priporočilom ne bo nič skozi dve leti, kajti večina Članov kongresa ne bo storila nič, kar ne odobri Proti-aalunaka liga.
na borzi, kajti ostal bo po vseh odpe jali v bolnišnico, kjer pa sanjah o neizmernem bogastv* ni Mo več pomoči.
Rtk« vrti« lav« it
vedno H)« Iz Elit
Pet mest in vasi uničenih, devet oseb zgorelo, in 15,000 bres donuu Versko praznoverje
Ferko je že fmel eno nesrečo pred tremi mesed, ko je zapodil letalo na letališču Curtis v množico ljudi. Sest oseb je bilo ranjenih in neka 65-letna ženska je kasneje umrla. ~
Ferko je bil rojen v Jolletu, odkoder se je priselil v Milwau-kee s ^svojimi starši. Njegov oče, ki je tudi že mrtev, je bil eden prvih slovenskih mesarjev Mihvaukee ju, pred 1« leti je pa imel mesnico v Jelietu.
Ponesrečeni mladi letalec je bil pokopan zadnji petek na katoliškem pokopališču Holy Cross ob veliki udeležbi prijateljev in znancev, kar znači, da je bil dobro poznan in priljubljen.
STARA GARDA BO KAZNOVALA UPORNIKE.
p^jHMlIii^B
Na |*l ima fom no senatorja ■ Nor*
Smith jutri (torek) zvečer
im«>
posebno (»oslanico na voliloe. Govoril bo na radio.
!>unaj»ki znanstvenik priporoča poskusno ženitev.
Dunaj, 10. nov. — Dr. Rudolf Urbančič, znani dunajski pelho-Priporoča, da se legalizira Poletni poskusni zakon moža in K no leto skupnega livlje-nJ* zadostuje, da zakonca spo-če sta drug za drugega J1' ne. To je edina rešitev pro-M*ma zakonske zveze, pravi dr troančič.
K'Hnuni*i*B| vsdja v Nemčiji obtožen.
Berlin. 10. nov. — Brnet J^-lman, komunistični kandi-
dat
predsednika nemške re-
{■Mlke pri zadnjih predsednikih volitvah, je bil včeraj obto-poneverbe denarja svoje ,tr»nke. Trije drugi komuni-**ai voditelji so tudi obtoženi.
T^'<*eka zveza z ___
w«"hington, D. C. — V sobo-LiU otvorjana telefonska med Združenimi drlavsmi
■(>gr«ko. Državni tajnik Kei-jj* J*- prvi poklical grofa Beth "grškega premirje ja.
Idi
Washington, D. C. — V vladnih krogih *šb se pričele širiti govorice, da bo stara garda v republikanski stranki podvzels korake, da stre moč upornikov, ki so se v zadnji volilni kampanji pridružili Smithu in agitl rali zanj, kakor hitro bo novi kongres organiziran.
Načrt regularnih republlkan cev je, da ae odvzamejo uporni kom vaa važna mesta v komitejih, kot so to storili pred štirimi leti. Sedaj so imeli republikanci samo enega člana več na važnih mestih v odborih kot de-mokratje. *
Stara garda bo koncentrirala svoj boj, da se odvzame senator ju Norrisu prsdsedništvo v rsz-sodiščnemu komiteju, ker se je izrekel za Smitha in ga na ta način kaznuje. Ako ae to zgodi, bi ga nadomestil senator Delen iz IlHnoisa. Pred enim letom Je Norris izjavil, da ne bo več kandidriai v aenat, ko poteče njegov termin L 1980.
Senator Blaine ni na čelu nobenega aenatnega komiteja. Je pa v odboru sa narodno obram bo Tudi zanj in sa nekatere druge radikalne aenatorje In kongreanike pripravljajo etaro-gmrdisti načrte, da ae Jim odvzame moč in vpliv v veeh vernih odsekih ---
Catanla, Sicilija, 11. nov. — Vulkan Etna bruha lavo z na-ralčajočo besnostjb. Mana vro-e materije že pokriva velik kos sveta in železnica med Catalino n Messino je pretrgana, fttevl-o človeških žrtev se množi, ^5, 000 oseb je brez doma in škoda e ogromna.
Catanla, Sicilija, 10. nov. — Grozna reka vrele Jave, poldru go miljo široka in 85 čevljev globoka, še vedno lije iz žrela ognjenika Etne in uničuje mesta in vasi, citronove nasade in vinograde na vzhodem obrežju Sicilije. Devet oseb je že mr tvih, 15,000 ljudi Je brez vsega n škoda se do danes oeni na dva milijona dolarjev.
Lava je včeraj dosegla vas Nunzlata ln zdaj se vali prot mestu Carrabbi, iz katerega so pobegnili vsi preblvald. Veli častno grozen je pogled na po-žgano okolico, ki ponoči odseva rdečem svitu. Med potekom lave neprestano odmeva pod zemsko grmenje ln pojavljajo ne eksplozije; kjerkoli lava do-seže vodo, na primer vodnjak, takoj je eksplozija, ki vrže v zrak silen curek pare in vroče vode.
Med mrtvimi sta tudi dve nu ni, ki sta zgoreli v vasi Santa Venera, kjer ju je zasačila reka ognja. Procesij« obupanih kmetov, nosečih svete podobe in Jo-kajočlh: "Madona, reši nas/' se vrše dan in noč. Včeraj Je reka lave prilezla v vas San Antonio. Župnik Je zbral vaščane na pro-atoru pred cerkvijo av, Antona in tam so nepreatano molili, da bi ae lava uatavila ln da jim avetnik Anton ohrani lepo cer-kt4l NI nič pomagalo. Župnik la ljudje ao morali bežati in v nekaj urah je aamo še s v oni k molel iz rdeče mase. "Bog hoče tako," Je tarnal padre . . .
vla-
de."
liHtisska kMtska strtikt priiltt v vlado
ilii* sedmugifakl i krmilu prvb "Iju
Bukarešta, ici nov. — Ru-nunska kmetska stranka, ki )ravi, da sastopa 16 milijonov prebivalcev hi katera je rebeli-~ala vaa zadnja leta, je končno lobila vlado v svoje roke. Juliu Maniu, rumunald Radič, je bil /čeraj poavan, da organizira tmetako vlado. Svet regentov ie je podal, je Tltuleecu vrnil nandat s izjavo, da ne more se-itaviti novfe vlade. Maniu je v eni uri že imel avo-
0	vlado. Val novi ministri — ned katerimi aet eden piše Mit hael PopoVič — niso še nikdar olll v vladi ln vsi so novinci v Jržavnih poslih., Velike množice kmetov, delavcev in dijakov jo navdušeno pozdravile novo vlado, katero nasivajo "prvo judako vlado" v ftumunlji.
Novi premijer je jijavil, da nova vlada razpiše nove volitve tn potem bo vladal parlament, ne pa več klika oligarhov. Dalje Maniu jamči politično svobodo ilehernemu državljanu in popolno avobodo tlaka in govora. Nadalje obljubuje stabilizacijo va-ute, najetje poeojila, reformo zakonov in odpravo omejevanj nozemskega kapitala. V zunanji politiki ae bo fcova vlada dr-lala vaeh paktov, kooperirala bo r malo entento ln Ligo narodov ter gojila prijateljatvo do vaeh soaednjih držav. Nova vlada e danea priaegla eedemletnemu kraljičku Mihaelu. ,
1	Juliu Maniu je odvetnik Is Sedmogražke. Pred vojno se je udejstvoval v ogrskem poli
ZMAOE BRITSKIH DELAVCEV V OBČINAH
Pridobitve v lokalnih zadevah tudi nekaj štejejo.
| tek!
Dunaj, 10. nov. — Češki dijak s praške univerze Je zmagal v nedavni tekmi kot prvak jeda-«ev. Pojedel je zaporedoma sto češpljevih cmokov.
IMS mrtvih v Floridi.
Jacksonville, Fla. — Državni zdravstveni odbor uradno poroda, da število žrtev orkana v Floridi v zadnjem septembru LS83 oeeb.
tičnem življenju Jn bil je posla-inec v Budapeštl. Btar je 57 let „ po poelavi je močan in črn kot cigan. —• Nekateri elementi pričakujejo, da sdaj zavlada demokracija v Rumunijl in sčasoma pride republika. To upanje je treba vseti s reservo. Maniu sicer naprednih in demokratičnih principov, toda rumunska kmetska stranka Je najmanj revolucionarna. Kmetje aa lastniki zemlje In konservativni po mišljenju t kakor v Jugoslaviji ali kje drugje."
85 mehiBIh vstaftev ubitih
Mežico *Clty, 10. rtov. — V najnovejši bitki med klerikalni ml vstašl Mfederalcl v facotla-neju, Jalleeo, je bilo 85 vatašev ubitih, lia federalni atranl »ta padla dv# vojaka. V nekem drugem epopadu Je bil ujet in uatreljen HMfllki vodja FeHcano Loja. v "
Potfdja Istra! i la 17 črncev
Hydney, 10. nov. — Pred no-kaj dnevi eo avatralakl črnci v srednjem delu Avstralije ubili ln oropali nekega belokošca. Po-licija, ki je hotela aretirati domačine,. je naletela na od**. Črnci so napadli policijo s bu-merangi in sulicami, ki jih znajo spretno metati sto korakov daleč. Polidja ja streljala na divjake In ubila 15 moških in dve šenski
Ateist Msilth epet aretiraš.
Uttle Ročk, Ark. — Chsrloa Smith, vodja ateistična organi zacije, se je dal v petek ponovno aretirati, ko Je odpri agitacijo za pobijanje protievoludjnkega zakona v Affansasu in začel deliti na ulld ateistične tiskovine. Zdaj je obtožen blasfemlje na temelju 200 let starega zakona iz kolonijalnih časov.
Hssver obUče latinsko Amerik«.
Pslo Afto, Cal. — Novoizvoljeni predsednik Hoover je v petek poročal* da mu Je bilo ne-svetovan*, naj obišče nekatere latinske republike v Srednji in Južni Ameriki to zimo, kar tudi najbrž stori. Namen obiska nI znan. Ato pojds. bo ImH boj-po Isdjo na razpolago.
Chtcago, IU. — Res delavska stranka v Britaniji še ni priborila večine v parlamentu. Ameriški delavci naj nikar ne pre-sro dela, ki ga je britska delavska stranka isvršila v lokalnih sadevah. Pri občinskih volitvah mestih in trgih v mesecu novembru je delaVska stranka so-pet pridobila. Prva poročil* o sidu volitev, so povedala, da je britska delavska stranka priborila samo v Londonu dva ln trideset novih mandatov in sto enajst sedešev v drugih občinskih zastopih v predmestjih. Pred temi volitvami je delavska stranka imela 304 sedežev v Londonu in imela je večino v oeem izmed M občinskih saato-x>v v predmestjih. Volitve le-m 1927 pokasujejo, da Je stran ka pridobila 180 novih sedežev Angliji.
Delavska stranka se ima ta-
ivalltl za svoje uspehe le svojemu delu sa delavstvo ln siromašne sloje, ki ga je Isvršila v predmestnih občinah kot Poper, Deptford, Bermondsey in Woolwich, v katerih Ima večino.
Delavska stranka Je na pr. v Popiarju jtfrra&Ua 500 delavskih stanovanjskih hiš, sto takih hiš še v konstrukciji in mestni svet je kupil zemljišča za zgrad bo še več delavskih stanovanj skih hiš. Mestni sastop, v katerem Ima delaveka stranka večino, je dalje zgradil javna koča. Obiskovalci javnih ko-paUAč ao se'** leta t*lt de leta pomnožili od 288.864 na $61,878. Meatnl sastop je zgradil tudi javne pralnice, v katerih delavske gospodinje perejo perilo. Tudi tukaj ee Je pomnožilo število oeeb, ki se poelušu-ejo teh pralnle od 18,168 na 10,584. Knjižnice eo bile is-loljšane in pomnožilo se je šte-Jlo knjig, po katerih segajo u-kašeljnl delavci in sicer od 827 na 52,468 v letu 1996.
V	tem predmestju dobe revni Judje * električno razevetljavo po Isredno nlskl ceni. Konzu-mentl elektrike so se pomnožili od 2,087 na 7,520. Oskrba sa matere ln otroke sa Je Izboljšala, ustanovljena ao bila aolnčna are-dlšča ln zobne klinike.
V	Depfordu Ima delavska delavska atranka že deveto leto večino v občinakem zaatopu. Pre-
je umrlo od tlaoč 144 detet. Zdaj ae Je pa število znižalo na 58 amrtnih alučajev. Mater v otroški poateljl umre v Angliji po tri od tlaoč, v tem mestu pa umi« aamo po ena mati od tlaoč mater v otroški poateljl. W. H. Green, ki Je vodja delavakih zastopnikov m obdnskem zaatopu rekel: "Mi smo zgradili dom za materistvo. V zadnjih Štirih letih se ga Je poslužllo do tlaoč mater. Pristojbine se ravnajo po sredstvih, ki Jih ima mati, ki posluži tega doma. No^m.m mati se ne zavrne zaradi ubo-štvs."
V	Bermondseyju, kjer Ima delavska stranka večino v občin akem zaatopu, je občinski «a-atop porabil šest let. da Je po-dstll človeške nižine (slum*). Mestni svet Je zgradil Igrišča *a otroke alromakov In meatnl vrv narjl So spremenili prad«eetie, ki nekoč ni Imelo skoraj nobo-negs drevja, v lepo letališč* To predmestje ima "danes naj ve/ drevja od londonaklh predme s ti J.
Kav nota k o Je občinski sastop v Wooiwihu, v katerem Ima do lavska stranka večino, uvedd razno Izboljšava. TI faktl fovo-rs. kako delavska strsnka prsk tično uvaja sodallsem v občini Na ta način gradi podlage, da avoja eorlaJlatično delo širi na vao deželo. Le dalo dele vekih občinskih zastopnikov je po-
DftSiHtfcfea itmik« rt-publikt nepramovana!
ar
Nemčija je ofldjclno Ignorirala obletnica padca monarhije.
Dunaj, 11'. nov. — Avstrija je danea proalavlla desetletnico avoje republike. Isras slavnostl je bil, da je republlčanaka forma vlade deflnitlven korak napredka ln clvlllsadje. Obenem ao bile velike demonstracije sa združitev s Nemčijo, kajti Avstrija se smatra sa del nemške republike.
Berlin, 10. nov. — Včeraj je poteklo deaet let, kar Je kajser pobegnil v Holandijo in socialist Scheidemann proklamlral nemško republiko s balkona sbornič-ne palače v Berlinu. In tfga dogodka se nI včeraj v Nemčiji rjlhče spominjal oficijelno! <— Nobene sestave na Javnih poslopjih — nič — nič — nič — kakor da se Nemčija sramuje svoje politične revolucije, ki ja strmoglavila monarhijo in pretvorila Nemčijo v republiko to
Republikanske stranka so po-sablle na obletnico niso pa posabili monarhlstl, ki eo apelirali, naj se rasobesljo črne zastave v snak narodnega žalovanja! Tudi ta apel Je sadsl na gluha ušeea.
Usti so ftekaj pisali. Jasno Je. da se Nemčija hoče spominjati te desetletnice, ki Je obenem obletnica njenega porasa v vojni. Republika je prišla s porazom na fronti, s begom in revolto vojakov in pomorščakov, a era-motnim premirjem « • «
Uradniški ln upravollki prostori!
te5T 8. Laamdala Ave.
v
Office of Publloatian: M67 South Lawndala Ave. Talapkona, RoekwaU 4904
^TEV.—NUMBER 266
STAVKA AVTNIH IZVOSCKOV V | BALTIKOM
Zahteve sa povišanje meade In druga agodnoeti.
Italtimors, Md. -r Isvoščekl za posipan i pri Yellow Tazicab kompanljl so precej časa moledovali, da kompanija odpravi rasne točke poslovnega reda, ki so jih smatrali sa nepotrebne Aikane. Zahtevali so, da se poviša njih saslužek, ki je bil tako skromen, da nI sadostoval sa pošteno prehranitev samcev, kajše družinaklh očetov. Kompanija je oetala gluha sa vaa molbe in pritošbe avojlh usluš-benoev, ki ao sastavkali, ko so sposnali, da ne dosešejo nič, dokler proeijo s lepimi besedami in ee pritošujejo. Zastsvkalo je 850 isvoščekov, aH vel, ki so sa-iU)aljenl pri tej kompaniji. Družba Ima 800 avtov ln po Stavki jih obratuje le sedem e stavkokazl.
Kompanija je zaprosila sa policijsko pomoč in jo tudi dobila.
Družbi se ni posrečilo dosdaj dobiti stavkokazov od sunaj, pa tudi jih ni mogla nanovačltl med svojimi uslužbenci. TI so solidarni. Btavkokaško delo o-previjajo kompanljskl uradniki.
PeteisJ tvHaih
dtlamv v stavki
IsmIIsIsIu srseirii
ooiidgt pravi, da velesile n _
IJtrana 4lada vsfsAss ia rsso* r*wr
rožitve In Amerika ne bo ed.fT?*
pustila dolgov.
Washlngton, D. C. — Včeraj Je poteklo 10 let, kar Je Nemčija kapitulirala v svetovni vojni ln podpisala premirje a zavezniki in Ameriko. Ta dogodek so proslavili s bleskom in hrupom po vseh zavezniških ln alllranlh deželah — samo Nemčija Je oficir Jelno molčala.
Predsednik Coolidge Je snoči Izjavil v svojem govoru pred A-meriško legijo, da avet še ni po-ssal resnične volje za trajni mir; namignil Je, da velesile niso Iskrene v zadevi rasoroše-nja tn da uganjajo nepošteno o-litlko glede avojlh finančnih o-bllgadj napram Združenim državam, toda Amerika bo terjala svoja posojila in branila svoje pravice Ooolldge je tudi dknil, da bo Hoover nadaljeval sedanjo politiko ieoladja. st
U KoiiStta ae atane nič nJegpv* (kampanja. ,
VVaahiugton, D. C. — Senator i m Foliette Is Wisconsina, ki Js bil ponovno Izvoljen, Je poročal, zborničnemu odseku, ki nadzo-ruje vol i trie sklade, da ni prejel niti izdal enega centa sa svojo kamiianjo.
grobišče v Budapsiii.
BudapcJU, 10. nov. — Delav-d, ki so fcopali ob železnic! v okolici Budapešte, ao odkrili 2000 let stare rimske grobove. Naj prvo so našli sarkofag iz marmorja ln tskoj srsven še dva grobdVa. Doslej je bilo od-kopanih 62 grobov ln o najdbah je aodlti, da so bili tam pokopani bogati Rimljani.
Pot lata ae se asM britl. ker nI bil Bmlih Isveijes.
Indlsnapolls. — Samuel Torid, laatnik blljardnloe, more plačati $75 aH )« ae ne sme obriti š*at meaecev, ker je Izgubil volilno atavp. Stavil Je na Smitha
V precejšnjem številu delavnic je stavka Izravnava, a veliko je Ae AtevUo atavkarjev^
Patarson, N, Y« Dne 81. m leta je bil položaj
v meetu avlla takle: Zaatavkalo Je 0,946 avilnlh delavcev. Tleoč ato devet in petdeeet etavkarjev ae Je vrnilo na delo, ker eo podjetniki sprejeli pogoje etavkarjev. Na atavkl Jih je oetalo že tlaoč ato sedem In o» samdesst, kar se najbolj trmoglavi podjstniki vplrajo sporazumu ln upajo v svoji trmi, da smagajo.
Ustanovil se je stavkovni odbor, kateremu Je odrejena uprava stavkovnega sklada. V ta odbor Je isvoljenlh enajst svllnlh delavcev. Kred Hoelscher, tajnik unije prlsostvujs sejam stavkovnega odbora. Stavkovni odbor Je pričel isdajatl tudi svoj Ust "The Slik 8triker'\ da tako obvesti stavkarje ln Javnost o veeh dogodkih, ki ee tičejo stavke.
Policija se Je najprvo obnašala mirno in Je izjavljala, da ee bo zadržala neprlatranako. Nato Je pričela s aretacijami, a Je pri tem imela emolo. Sodnik Joslaon je oproatll atavkarje ln je izjavil, da Imejo atavkarjl pravico do mirnega plketlranja. To je (»omagalo. Policija ee Ja poboljšala ln prenehala s aretacijami.
Ampak neki atevkar Je povedal odvetniku atavkarjev, da ee Je neki policaj israail, ko so o-proščenl st&vkarjl zapuščali sodišče: "Policija še nI zdaj gotova." Stari delavci, ki veilo kaj policija sna, niso prav nič presenečeni glede te Izjave. Stavkujoči de Is vel potrebujejo pomoči In dolžnost strokovno or-gsnlstrsnih delavcev je, da pri svojih lokalnih organisacljah naa topi j o v Interesu stavkujočih svllnlh delavcev.
TKKMANHK1 OOVBRNBR BOLAN.
NI prejel peticije aa pregtežeaje vojnega »tanje v okraja Hl-dalgs.
vzročilo, da torljl ne morejo več v kalnem ribariti med alromaa-nimi alojl. Kjer Ima ^lelavaka atranka večino v občinskem zaatopu, velja načalo: "Človeško tivljsnje Je vpč vredno kot Isst-tla%"	m ■
Asstls. Tisa. — Moody Je zbolel ns gripi. Njegovi tajniki izjavljajo, da nleo prejeli Is okraja Hidalgo javke s prošnK da se v I okraju proglasi vojno ataaje aa radi bojev, ki ao nastali zaradi volitev.
...
2
*
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NAEODNg PODPORNE JEPNOTE
PROSVETA
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
On« oftftiov po dogovore. Rokopisi m m vrsčajo. 4
Naročnina: Z»dinj«n« drinvo (izvon Chicaga) 16.00 u loto, 93.00 u pol letaj Chlcago in Clcoro $7.60 na loto, $8.76 aa pol loto, la ie laosom-J atvo $0.00.	_. '
Naslov za tm, kar iaia sik a
"PROSVETA"
MA7-69 Sa. Utrndalo Avoaao. Chicago. Illtooto.
Čitateljem je le priporočati, da prečitajo izdajo "Outlooka" z dne 31. oktobra in spoznali bodo, kako se deli pravica v deželi vsemogočnega dolarja, kadar stoji pred Justico, ki jo slikajo kot slepo damo z zavezanimi očmi in tehtnico v roki, siromašen delavec.
, Kjer verjamejo v načelo, da je čas zlato, nima Justica toliko časa, da bi se pobrigala za detajle, ako gre za življenje revnega delavca. Življenje delavca nima nobene vrednosti.
"THE ENLIGHTENMENT"
Organ o/ tbc Sloveao National Roaoflt Sodat/.
jami la Mali
Otrnod bj (ko Slovane National Reneflt Socfetf.
Advertiaing ratoa on agraemant.
IV Bremenu so pred mesecem spustili v morje dvs novs potniška pamlka, dva oceanska vell-Cmšš$ 96,00 ^ | kana, vaakega po 46.000 ton 'Krstili so ju: prvega za "Brc-I men", drugega za "Evropo" Parnika bosta plula med Bremenom in New Yorkom.
Subacriptlon: United posr; Chlcago $7JO, and forelgn couniriaa $0.00 por ysar.
MEMBER OP THE FEDERATED PRESS
118
Datom v oklepaju n. pr. (Oct. 81-ms) poleg vaAega imena aa naalovu pomeni, da va mje o tem dnevom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno,
da ae vam ne ustavi Hat.	.	_____	___
Mimo te kroniatične beležke pa je zanimivejše to, da se js Nemčija, ki so ji po vojni od-j vzeli skoro vso mornarico, zopet
RESNICA O MASSACHUSSETTSKEM JUSTICNEMI^p®1* ***** ">esto med ItlInnIT nDlo.l4 n . w	državami z velikim-trgovskim
UMORU PRIHAJA NA DAN.	brodovjehi. Žilavi so Nemci, da
nihče tako. V desetih letih so
Glavni odvetnik za Satca in Vanzettija ae pHdntžnjel^0.^ nJf
H	ladjevje, ki je mogočnejše od
(lutloOKli.	francoskega in italijanskega in
ki ga nndkriljuj^jo samo ie an
"Outlook" je risen magazin, bolj konservativen kot I ^naricl^^je^da^^^do napreden. . Njegova izvajanja v številki z dne 81. oktobra Ledv^jnJga stanja^nanJkTsko. o hudodelstvu v Bridgewaterju, Mag«., so tako prepriče- ro za pol drug milijon ton ladij, valna in podprta z dokazi, da razsoden človek prihaja do a tudi ta se že pripravljajo, o-laakJjučka, da so resnična od prve pa do zadnje črke da bilo treba, da še kdo drugi potrdi, da so nespodbitnajpred vojno, resnica.
ameriški potniški (nekdanji
nemški "Vaterland") s 60 tisoč
an-
Zanimivo si je nekoliko ogle-
Ampak Amerika ni Evropa. To je dežela, v kateri I d*41 oWe »tanje trgovske mor-oblastvenih in mogotci vztrajajo trmoglavo v zrno«, ako-
ravno se jim dokaže, da so se zmotili, da tako fdokažejo |i„ poi milijona ton, Zedinjene s trmo, da so nezmotljivi. |
William Thompson, znamenit massachussettaki od-fe"!" t,^!,jon€'uNf,TčiJoa M? n t j	'	, ... , . . tričetrt milijona, Italija 8 mill-
vetnik in predavatelj prava na harvardski univerzi in h0IM, ln 8&o tisoč, francoska mor-
zaupnik za posestva, ki so vredna sto in sto njllijonov narica pa 2 in četrt milijona ton
dolarjev, je prepričan, da je izpoved Jimmy Medeta o hu-|tp*°vaWh ladij. Druge države
dodelstvu v Bridgewaterju resnična. Po tej izpovedi
Vanzetti ravnotoliko izvršil zločin v Bridgewaterju, kot sks država ima n. pr. samo četrt dete, ki se je šele rodilo.	milijona ton trgovskih ladij. Ker
TohudodeUtvojebilo.kuh4no v Medetovi prodajaln! « ffjjg^ za smotke. Tu so bili izdelani vsi načrti, po katerih je ni, ki režejo oceanske valove, bil izvršen poizkušeni rop v Bridgewaterju, radi katere- Največji je ga je bil Vanzetti obsojen na petnajst let ječe in ki je P*™* visel na njem kot madež, ki je pripomogel, da je bil kas-l™1. JJ™ J, vr8ti _ neje obsojen s Saccom vred zaradi hudodelstva V South gleški "Majestic' (bivši nemški Brgintreeju na smrt v električnem stolu.	H"Bi«marck"), ki je fcamo za spo-
Razumni in študirani ljudje, ki so čitali Vanzettijeva I LT^rids"^^^!«^^' "B** pisma, ki jih je pisal iz ječe po obsodbi in obravnavi v rengaria" (nemški "Impera-Deadhamu, so rekli, da človek,%ki piše taka pisma, ne mo- tor") 1 52 ton*mI- T»k°J re izvršiti hudodelstva, radi katerega je bil Vanzetti spo- £	SEffta
znan krivim in obsojen.	,	"Evropa" in za njima francoski
Odvetnik Thompson je rekel ob priliki, da je zelo f a-	""e^rance" . 43 ti
Ulno za Vanzettija, ako se vleče na zatožno klop radi I hudodelstva v South Braintreeju, ker je že obsojen zaradi številke niso več tako mogočne, takega hudodelstva. Povedano razumljivo za preprosto |da bi jih kasalo naštevati, ljudstvo, pomenijo te besede: Ker je bil Vanzetti spoznan krivim zaradi hudodelstva v Bridgewaterju, bo spoznan IvoJn?.	potniške
krivim tudi zaradi zločina v South Braintreeju, ne glede	Nemcl- Med nj,mi in
na to, ako je
Thompson dalje razkriva popolnoma novo fazo čud-1 J*1* 1« najhitrejše paniike. To nega obnašanja governerja Fullerja, ki je izjavil, da je
odprte glave in je pri volji delati nato, da obsojena anar-največjega, drugo leto pa so hista dosežeta pravico. Thompson meni, da je bilo težko Nemci »pustili v morje še malo
pripraviti Medeta do tega, da je povedal dogodke o po-M* in " " meter hl" izkušenem ropu v Bridgewaterju.	j^j^^ijrejšega. Wo je šlo do
svetovne vojne, ko je ta nesmiselna tekma zavzela skrajno sirove oblike. Nemci kakor Angleži so skušali drug drugfemu potopiti najdonosnejše parnlke. Gotovo ja Še vsakomur v spominu, da
Mede, bivši kaznjenec, ki je leta 1927 prirejal boksarske tekme, je zahteval, da governer Fuiler obljubi, da ne bo njegove izpovedi naznanil državni policiji.
Ko je bilo Medetu zagotovljeno, da ne bo državna policija ničesar izvedela o njegovi izpovedi in da mu ne bolukoj T	vointt odvzeto dovoljenje za boksarske tekme, j. Mede povedal ^i^S&TnSK dogodke, ki ao spremljali poizkušeni rop v Bridgewaterju. šl potniški parnlk, ki še danes Po končanem intervjuvu je Fuiler takoj pozval policij- enakega na svetu skega kapitana Blyeja ln je rekel Medetu, naj ponovi svo- Vidi se, kakor da bi aa bila jo izpoved le njemu, poleg tega ae je pa kazal sovražnega *°nkure»ca med Angleži in MjKtohj.avojim obnaianjem. bedami in glMom. ki ZZ uZČ DU V DMMall. . , vo. apoznamo, da je današnje Mede ni hotel govoriti z Blyejem samim, pravi odvet-,^ndar}* po!a®J1mdru,r^ nik Thompson. Mede ae je uatrašil in nemogoče ga je
bilo pripraviti do t,,., d. bi ponovi, dogodke JUtov.l-' ^To^"^'^ nemu odboru. In U odbor je končno pokazal, da ne ieli dar u ne velja toliko vratnikom uvaževati poizkušonega ropa v Bridgewaterju.	kolikor tekmecetxv
. ,k iSuke" v ^,n w—^
>ik po eksokucijl prinesel o enem obsojencu take članke, »t »lasti še potniški promet, kot je to storil magazin "Outlook" s dne 81. oktobra, te- Brt,B* i*™1*«" J« namrvč mno-
daj bi ne završalo le po deželi, v kateri ae je tragedija SJET^S odigrala, ampak vu Evropa bi biU pokonci SpomniU
t* je treba le na Dreyfussovo afero in kako je učinkoval kom«mke zračne mM, jih bo-
članek Emil Zole "Obtožujem" na javno mnenje v Evro- mo % WUh im9U topi, pa vemo, kakšen bi bil učinek.	4 ~	^ N4i? T9 pr"ni
,	hov i, če se že danes potniški
pamiki pripravljajo na boj za nad v ladje v brznem potniškem prometu čez Ocean.
Samo Človek in konj sta v teku svoje življonake dobe napredovala v hitrosti manj od ladje. Avtomobil, ki je prvi zdrčal pred kakimi SO leti, došeže danes že brzino 300 km na uro. Pred 85 leti je vzletelo prvo o-korno letalo bratov WHght, današnji avijoni lahko križajo zračne višave $ 500 Km, dočim js največja hitrost 100 let stare železnice 120 km na uro. Ladjc-iplovstvo, ki je staft) fce nekaj tisočletij, pa je v tem času komaj za 5 krat povečalo brzino ladij. Stare rimske galeje so plule kakšnih 7 do 10 km na uro. Današnje tovorne jadniice vozijo 10 do 15 km, če je prav ugoden veter 20 do 25 km, a najhitrejše luksuzne jadrnice dosežejo tudi 35 km ns uro. Za jadrnicami so prišli pamiki; baš pred 125. leti je priplula prva adja na parni pogon po Seini do Pariza. Nekaj let pozneje je Res-sel izumil ladijski vijak; posih-mal so začeli parnikt na^lo iz-x>drivati jadrnice. današnji tovorni parobrodi vozijo povprečno 14 do 17 km na uro, dočim e povprečna brzina potniški j ladij 20 do 25 km a nekatere med njimi dosežejo 40 do 50 km na uro. Vojne ladje plovejo mnogo hitreje, saj je pri njih vprašanje gospodarnosti postranskega pomena. Nekatere oklopne kri-žarke napravijo 74 km na uro in Še Čez. Za potniške in tovorne j parnike so pa takšne hitrosti mnogo predrage.
Iz teh podatkov lahko posnemamo, da se je hitrost parnikov v 100 letih povečala komaj za 16 do 25 km na uro, kar je v primeri z drugimi prometnimi sredstvi sila malo. Ni Čuda torej, da paroplovne družbe na vse načine skušajo povečati brzino svojih ladij in sploh' storiti potovanje na njih Udobnejše in prijetnejše. Kdo se bo čez nekaj desetletij še hotel voziti teden dni na ladji iž Rvi-opi' v A meriko, ko bo lahko ist4 pot napravil z letalom v dveh dneh?
V &
Res je, da je to stvar bodoč-noati, vendar najbližja bodočnosti, ki se moremo/ na njo že sedaj pripravljati. Večja; hitrost večja udobnost in nižje cene so za enkrat edino Izdatno orožje ki ga imajo ladje v boju zoper bodoče tekmece v zrakfl. Te tekmece je rodila potreba našega časa in jih zaradi tega ne bo mogoče uničiti; bolje j«, da se dela vzajemno z njimi. Milijoni avtomobilov v Ameriki so že danes posredovalci med dolgimi železniškimi progami, kot nekakšni zbiračl, di dovajajo iz province velikim kontinentalnim železnicam blago in potnike. V morjeplovstvu ss tudi vidijo prvi početki sodelovanja s letali. Nekateri veliki potniški pamiki imajo že sedaj na krovih letala, s katerimi lahko odpravijo potnike na suho, ko Ja ladja še več sto kilometrov oddaljena od pristanišča. V bodočnosti bodo ob plavajočih otokih sa letala pristajali tudi parnlk!. Na umetnih otokih se ne bodo samo zalagali z bencinom, marveč bodo na njih tudi sprejemali in izkr-ca vali potnike, ki bodo odtod z letali nadaljevali potovanje.
Ker smo že pri ladjah, dajmo omeniti i» to, odkod Izvira čudna beseda Lloyd, kl jo ima toliko parobrodai-Hkih podjetij v svojem službenem nazivu. Pred 240. leti je imel na TOvrerski cesti v Londonu kavarno neki Edvard Uoyd. Gostje njegove kavarne so bili brOdolaatMiki, trgovci, kapitani In mornarji. Uoyd. kl je bil tsnajdljiv mož, jo umel trajno pritegniti goste ie tako, da je arsdl kavarne iaobesU veliko črno ploščo, ki ja nanjo s kredo ptoal prihode In odhode ladij ter la drag* takšne stvari, ki zanimajo pom<»rA,'ako la ki jih Je izvedel od tega ali onega izmed svojih tovarišev Tako Je mo* obogatel. Premet.I
sto, kjer je začel izdajati tudi novine "Lloyd News", ki so bile spočetka mornariški in trgovski list, s so se jele pozneje vmešavati tudi v politiko, dokler jih ni vlada prepovedala. Pomor Ačaki pa so se na list tako navadili, da je moral začeti na novo izhajati, a to pot pod imenom "Lloyd Ust". Pozneje se je Lloyd začel pečati še z zavarovanjem ladij-, kar je njegov u-gjed še bolj utrdilo, a njegovo podjetje povečalo tako, da se je moralo preseliti v londonsko berzo. Od tega časa naprej je ime Uoyd. posnelo toliko rae nO vrstnih podjetij in ustanov« kl imajo kakorkoli opravka brodarstvom, da ne bi prišli lepa do konca, če bi se .hoteli s posameznimi še podrobneje seznaniti.	*
La France immorfelle
Pk G u i r o t: Francija In evropska omika._ |. . . Ne laskajmo se nikomur, tudi lastni domovini ne, vendar p4 mislim, da smem reči brez vsakršnega laskanja: Francija je bila središče in ognjišče evropske civilizacije. Pretirano bi bilo trditf, da je vsekdar in v vfeh smereh stopala na čelu narodov. \ Prehiteli $o jo v raznih dobah Italijani v umetnošti in Angležev političnih napravah. Mogoče je, da je zdaj pa zdaj bila ta ali ona dežela v Evropi kakih drugih vidikov naprednejša od Francije, pe da se pa ajiti, da je Francija vsekdar, ko je občutil^ nazadovanje, znava napela vse svoje sile in se vrgla naprej, da je bila kmalu zopet pred vsemi omikanimi narodi in ne samo to: tudi ideje in civilizacijske naprave, če se lahko tako izrazim, ki so se rodile v drugih deželah, bo morale, kadar so se hotele razširiti, postat plodne in splošfte, preiti v skupno posest evropske civilizacije, dobiti v Franciji novo obliko in novega duha. Francija je bila vsem idejam tako rekoč druga domovina; odtod so se zaganjale zavojevanju Evrope. Ni je skoraj velike ideje, nI res veli kega prosvetnega načela, kl n šlo najprej skozi Francijo, pre den se je razširilo po ostalem zapadnem svetu.
Tako je bilo zaradi tega, ker utegne biti v francoskem geniju nekaj družilnega, prikupljivega, tako da se širi lažje in učinkov! tej še od genija drugih narodov. To je predvsem uspeh našega jezika in vsega našega duha. Morda tudi zaradi tega, ker so naši nravi, naše ideje najbolj popularne in stopajo pred mase najjasnejši podobi, zato pa prodirajo tako globoko v ljudstvo. Z eno besedo: jasnost, družabnost, prikupljivost so poglavitne lastnosti Francije in njene civi lizacije; te lastnosti so veleva žen pripomoček, da se kateri narod prerije na vodilno mesto evropsko civilizacije.
Iz knjige "Historie de la Ci-vilisation en Europe".
PONDEIJEK, 12. NOVEMBRA
Itss
Kdaj
OPAZOVANJA
naveličamo protestnih na tleh, bodo ti v bodoče n glasov.	socialista! Zakaj? h
Zadnje volitve so marsikoga čanja? Ne, da se maščujejo iznenadile in celo pognale v ker »o danes jezni! V Štirih in obup. Eden S^ithov volilec je tudi v dveh, letih se bodo ohl*. izvršil samomor. Drugi roban- dM in stokrat premislili, a f« tijo in grozijo, da bodo v bodoče «e tudi ne bi — kaj socialisti drugače volili. .	pridobe s temi siromaki? Ali
Med zadnjimi je mnogo čika- j* s^anka tukaj aamo zato, <u ških Cehov, ki so strašni razo- I™ "» meša glasove zdaj od teh čarani, ker ni bil Smith ftvoljen, m ^_a.J..°r_om1h ? slasti pa, ker ni bil izvoljen njihov rojak Anton Cermak za senatorja. Nekaj teh razočaran-cev je reklo: "Prihodnjič bom volil socialista! K vragu z demokrati in dvakrat k vragu z republikanci!"
Socialisti moramo reči tem ljudem: Hvala lepa za vaše glasove, le imejte jih'za druge, ro- „ _ ... ® ^ zen če greste v socialistično ^Z A^ZiZZ** ^W stranko in postanete prepričani S^JS???^
sociftliRti»	noč, zahtevali bi pravih pravca-
socialisti	tJh čudeiev in ker teh ne
Trideset let že, odkar kandi- gli dobiti _ 8e bi pri ih dirajo socialisti v Ameriki, do-	spet jezno zatekH k
bivajo socialistični kandidatje 8pr0tnikom. dve vrsti glasov: glasove prepričanih socialistov in takozvane
Protestni glas je samo na p«, pirju; bistveno ni vreden nič Recimo, da se čez štiri leta razi jezi toliko milijonov delavcev jn farmarjev, da lahko porinejo socialiste 'h krmilu. Sicer je t0 izključeno, a je mogoče. Taka zmaga bi bila prava katastrofa z$ socialistično stranko. Ljudje, k| nimajo absolutno nobenega
mišljenju — potrebuje pa ljudi, ki osvajajo to idejo iz prepričanja, z razumom in premislekom in ki vedo kaj delajo in hočejo.
An atol France:
Francoski genij.
Kako čudovit je genij naše domovine! Kako lepa je duša Francije, ki je v minulih stoletjih učila Evropo in svet pravice in resnice. Francija je dežela lepe razumnosti in dobrohotnega mišljenja, domovina pravičnih sodnikov fai človekoljubnih filozofov, domovina Turgota, Montesquieua, Voltaireja in Malasherbesa.
Francija je v Evropi to, kar ao breskve v jerbasu sadja: namreč najfinejii, najmilejiš in najbolj izbrani sad.
PaulJonet:
Francija In napredek.
Vera v napredek človeštva Je ena izmed idej. ki jih je Francija vcepila človeštvu in ki J* I stopila med najallnejše vzpodbude, kar jih je človeštvo kedaj | občutilo	^^
To bil bi rezultat. Socialistična ideja ne potre-. . .	„	buje protestantov te' vrste -
protestne glasove raznih neza- razen če se zrevolucijonirajo v dovoljnežev, ki volijo iz jeze. mi*Heni-u _ mt^rphllirt ^ " Takih je morda več kot prvih. Če se upošteva, da je v prejšnjih časih Debs dobil blizu milijon
J*r itela ^ Taki" in "edino UkTso' noS 100,000 rednih članov, je bilo novega reda in jamčitelji .
jasno, da so to bili večinoma ba	. F
protestni glasovi.	H	gtranka v Ameriki naj
Tudi letos je bilo precej takih/ bolj potrebuje, je več izobražen dasi je dejstvo, da je letos o- valnega dela med delavci in gronrma večina jeznih in nezado- manj jalove politične akcije — voljnih "naprednjakov" volila lova na glasove. Glasovi rudi Smitha. In ker je Smith obležal zapeljujejo in goljufajo.
Kaj sem videl v Rusiji
Potovanje v Rusijo in dogodki v boljše viški komuni.
—--- - - ,
Piše Josip Johovič. PitUburgh, Pa.
Naposled dospemo na postajo iščejo, njihovo prtljago pa po-Sebeš, kjer je carinarnica in stavijo v velike železne peči, v kjer pregledavajo potnike, ki katere napeljejo vročo paro, da odhajajo iz Rusije. Kondukter se vse prekuha in uniči vsak nam je rekel, da vsakemu, ki mrčes ter bacili kužnih bolezni, ima več kot 150 dolarjev (800 Zares morajo V Rigi dobro ve-rubljev), odvzamejo ostali de- deti, kako je v tem oziru v Ru-nar. Morali smo odnesti našo siji.
gj*;**0 v carinarnico. Urad- Bm 8mo tud{ v zdravniški nlki so bili zelo strogi. Nekatc- preiskavi, katero smo dobro pre-rim so raztrgali ročne kovčege gtali. Uradniku v razkuževalni-n iskali, če je kaj skritega med ci je na^a skupina dala 20 lotov kožo in notranjo podvleko. Neki latvijskega denarja, da nam ni ženi so vzeli dva stara srebrna vrgel mih ročnih kovčegov v svečnika in nekak starinski pe^ kjer bi bilI gotovo razpadli. novec in vrhtega ao jo poslali z Bolj strogo 80 postopali z rU8ki-uradnico v posebno sobo, da jo mi priAtecK Nekateri s0 8e mo-telesno progleda. Z nami ki rali flleči in obleko „ jim aku. smo šli iz Ifpmune, niso b li tako hali k€r je m lna ^ ^ strogi. Ko me je vprašal urad-
V pisarni francoske agenture Smo vprašali za urad ameriškega konzula, toda povedali so da ga ne moremo videti do
nik, koliko imam denarja, mu odgovorim, da ne dosti. Ponovno nas vpraša, če se vračamo iz
komune/ Tedaj reče vojak, ki je	. . j ....
stal zraven: -PušUj, puštaj " ^^ .A Ufdan >? Menda je mislil, da Je boljše, čc l*?*1 ^ nftJ 8torlm4°Jih £
nas puste na meji in nam ne ^ažemu možu par ameriških d(v
kvarijo vtisa pri idhodu.	~Jf bržalf
^	bi ga morda našli prej. Dobil
Tako smo prešli skozi zadnje je doiarje in na8 odpeljal v kon-uradne roke Sovjetske Rusije zuUt z dolarjem prideš ka-in globoko smo se oddahnili ko morkoliI Ker je bilo u p^no smo zopet sedeli v vlaku, ki fcas popoldne, nismo našli konzula v
n ** J	uradu, a neki uradnik nam je
Broz je bij v velikem strahu, da reke,> • prid€mo drugi dan.
nas ustavijo na meji, posebno one, ki niso bili ameriški državljani, ker je mislil, da je oni komisar v Moskvi, ki nam je zadržal ameriške potnice, morda brzojavil na mejo, da nas naj primejo, ko se nismo več vrnili njemu. ' Ta strah pa je bil odveč.
Zvečer okrog sedmih je vlak prekoračil rusko mejo pod onim slavolokom, ki je sedaj imel za popolnoma
Zjutraj ob devetih se vrnemo v konzulat in deklica, ki je bila tamkaj, nas vpraša, kdo smo in kaj želimo. Broz, Hudak in jaz jI pokažemo listine in povemo, ds bi radi dobili ameriške potne liate. Deklica nas odvede k tajniku, ki nas je izpraAeval, kako in zakaj smo šli v Rusijo-Jaz mu raeložim, da smo bili prevarjeni vsled reklame v časopisih in smo mislili, da najdemo v Rusiji svobodo in boljšo
nas popolnoma drugi pomen.
Hoteli amo pogledati skozi okno, k . . . . .	r Ht,m
da še enkrat vidimo ono straši: bodoč"°€t " delavca Ker s m
lo, toda konduktor je ukazal, da V8# .to verjel, sem vzel avojo
morajo biti okna zaprta. Na latvijski meji so priš|i v vlak latvijski stražniki, ki so pazili, da ne pride kak nezaželjeni gost v Latvijo.
8.
V Rigi. — Razkuževanje blaga »a pred zdravnikom. — Pri ameriškem koazulu. — R parni k oni t H a vre in aazaj
v New York.
družino s seboj, a bil sem pre-varjen in razočaran in edina rešitev zame je, ako se vrnegi nazaj v Ameriko, kjer bom mo^I zopet začeti od kraja, da prenkr-bim eksistenco sebi In družini.
"Ali veste, da vam konzul lahko odreče potnico za povratek me vpraša tajnik.
"Vem, ali upam. da tega »* steri, ker ni ruski komisar/ mu
občutilo ... Ne pretiravamo če L ^ ^ Je sprejel agent odgovorim, trdimo, da ao ljudje teaa »tolet lfrancosk« P»robrodne linije in Ponudi nam stole in teprs*u,. Ja (18. op. prev.) našli\ veri v ! ***** «MJal na poetajo Broza, katerega malo poker*.
Je svoj lokal na Lombardsko ce- meljskim rajem
napredek, v vari v bodočnost človeštva vrsto čnvetev, kl Jih Je moglo dosihmal dati samo verstvo: bila Je nadeja in tolaz-b^zvesda vodnica mnogim duhovom, ki ao v njenem duhu na-4*am*tm tbin paradiž t a-
naaeljencev, kjer razkužujejo	k®r je pustil ženo v Aaseriki >
prtljago in prsUkujejo potnike	odpotoval v Rusija
i« Rusije Ciksški "Radnik"	nam reč«, naj pridemo drugi "
nikdar ne poroča, da vse ljudi,	ob štirih popoldne, ki prihajajo is Rusije, tu
pr..-
(DaJj* pribor ut »
-MLADINSKI UST JE TUDI ZA ODRASLK. ALI 8TB NAROČENI NANJ?
Vesti iz Jugoslavije
]>eHet let SHS.
(Izvirno.)
Ljubljana, 30. okt. 1928. feor>>;i za svetovne trge, za ()niJt. je dovedla do svetovne iK. Umor v Sarajevu je bi )PU,,m'1 povod, ko je zagorelo vseh mejah. Z raznimi pa jtskimi frazami so ščuvali avljaiie v vojno, vse slepo je Plo \ živalstvo, nikjer ni bilo itka, <ia bi povedal resnic j nicj o vpili "Gott strafe En-nd", Avstrijci z našimi kleri ci vred so vpili "Srbe r\a vr-vsevprek sam Hura, hura.. ljudje so šli v to in so poza-mase. in upanje: kmalu bo iec tega, le kak mesec ali ei-jemu dva — jih je delalo nestrpne. — A ko le ni ho-biti gorja konec, je že tu pa kdo zavpil proti vojni in ftr-I. 1'reki sod. A narodi so udar glasovali proti vojni. Z o so glasovali, ko so začeli jaki bežati iz fronte, v Rusi-Bulgariji, Nemčiji... Takrat je začel prevrat. Hočeš nočeš ojska je odpovedala, ni bila sigurna, v zaledju so sestra-n<> množice zahtevale miru, v isiji je prišlo do revolucije. To utegne postati nalezljiva bo-;en, bati se je je treba. In enkrat so postali klerikalci tivni Jugoslo\jani, agitirali za Idaracijo. V celi Evropi je idal nekak interregnum, med-udje. In iz tega kaosa je pri-tudi Jugoslavija. 28. okto-i 19J8 je Avstrija sprejela iisonove [>ogoje in nam pri-ula pravico do samoodločbe, •utfi dan je vsa Slovenija pra-ovala osvobojen je. Takrat je bilo mnogo upanja v Mnogo smo upali dobiti od Ifoslavije, kar nam je Avstrija bijala. Mnogo smo upali, a mnogo smo bili ogoljufani, da so se prepirali pri krstitvi nove države, je bilo slabo znanje. Velikanske debate so bi-ali naj se imenuje naša dr-u Jugoslavija, ali Kraljevina lx>v, Hrvatov in Slovencev ali Velika Srbija Se pri imenu nas hoteli prevaritl In iz te bate smo izšli kot državljani države.
Zdaj praznujejo desetletnico etfa tega. "Desetletnica osvojen ia" "Desetletnica osvobo-nja slovenskega naroda" —
0	pišejo na velikih plakatih vabijo na proslave. "Ujedi nje" — pa niso niti meščan-
stranke niti najmanj ujedi-ne in se naša država deli na fijance in prečane, na dve Imti. Po desetih letih ujedinje-i! In po celi državi se slave ob^tnica, a v parlamentu ne iaMvujejo sejam zastopniki vašk<'ga naroda, zakaj žalost-je bila uvertura v to deset-toico.
Kot bi hoteli vsemu svetu pri-Hi. da je deset let od ujedinjc-I« jugoslovanskih narodov in l" to dokazati z dejstvi — so v Ii.i^ padli streli v parlamentu ^ ifdinjenih narodov. Zaupnik mega naroda je ustrelil i ^topnike drugega naroda, ik ,. j,, pričela proslava de-^'Imki ujedinjenja in osvo-'J" i. tako smo se v desetih 11 '' <»t )«• vzljubili med seboj. ^ i.i'ii»ljani so «e vršili v ne-
1	proslavi te desetletni-1 na - strani klerikalcev, ki " 1'i'oslavo združili obenem
.. ot voritve Radio-Ljub-ir,it. k i va ima v zakupu kleri-11	vo Prosvetna Zveza.
"■■v proslavo so priredili de-"r • Drugih posebnih ' t, klo nudeljo ni bilo v
SUklarji
Tr ...
nega procesa prišli celi. Za steklenice, ki so .se pri ohlajevanju, brušenju i. t. d. razbile ni dobil niti ficka. Večkrat pa je bil celo slučaj, da je radi sla bega materijala popokala polo\i ca vseh narejenih steklenic. ^ Zdaj bodo plačani za vsakih sto kosov posameznih artiklov Dobivali bodo tako rekoč plačano vsak komad. In to ne šele za tisti komad, ki bo ves proces prestal, ampak bo dobil plačano vsako steklenico, ki ip je steklar ulil, ne glede na to, ali se pozneje pri ohlajevanju razbije ali ne. To je velik uspeh, ki ga imajo zahvaliti svoji nekaljeni borbi.
Uspeha zmage so deležni celo tisti, ki v steklarni največ trpe ker jih ni podjetnik sploh nič plačeval. To so otroci, ki odnašajo steklo ali ki delajo "kel-belce". Te je doslej moral plačevati steklar-mojster, če jih je hotel imeti. Tudi te bo zdaj plačeval podjetnik. Zmaga je torej popolna.
Zagreba je dal dr. Korošec -gerenta.
Pri nas smo prav za prav va*i jeni gerentov, v naši državi namreč. ,Ce je kje kak delavski revir izVolil za župana delavca, ga je oblast proglasila za nezmožnega ali opasnega ali pa je sploh proglasila volitve za falzificira-ne in postavila je gerenta. Tega je bila celo slovenska metropola Ljubljana deležna. Demokratski vladi ni ugajal klerikalni župan, pa ga je odstavila in po-stvila za gerenta demokrata. Ali pa narobe.
Zdaj je dobil nad Zagreb nekakega gerenta. Zagreb-pre-stolica Radiča in sedaj tudi Pri-jičeviča, center "republikanskega" hrvaškega naroda, je dobil, čisto nepričakovano, nekakega namestnika župana. Prejšnji Župan je moral namreč odstopiti. Vodili so boj proti njemu, privlekli na dan nekako afero s tlavnicami in — mož je moral podati ostavko. Heinzel je bil va. Nasprotniki so namreč upa-i, da bodo tako dobili drugega, svojega župana, ki ga bodo iz-volili iz občinskega sveta. A človek obrača, bog-dr. Korošec pa obrne.
Veliki župan zagrebški je šel v Beograd, tam konferiral z dr. Korošcem in poslal v Zagreb u-kaz, da je^ za "namestnika od-stopiv$ega župana imenovan mestni svetnik Dane Sarič". To znači, da ima Zagreb zdaj gerenta in da ga bo imel dokler bo vladi všeč. Ob desetletnici o-svobojenja mora Zagrebu župa-novatf gerent. Za reklamo nam to nikakor ne služi.
Vsi sveti, dan vsega, kar nam je življenje vzelo.
Vsi sveti, dan vsega, kar nam je kdaj kdo vzel. Vsi smo imeli kaj, kar smo zgubili, pa naj bo to ali ono. Bilo je, pa je prešlo. Zdaj leži kje pod zemljo in troh-ni, ali leži v človeku samem in ga grize in davi. Nikar si ne mislimo, da so ljudje, ki se na ta dan ne spominjajo na nič.
Ponavadi se ljudje — vsaj pri nas, v Ameriki menda ni tega, vsaj v novembru ne — na ta dan spominjajo svojih bližnjih umrlih. Nosijo cvetje na grobove, pomolijo, prižigajo luči. In dobro misel imajo zanje, ki jih je življenje vzelo. Da jih je vzelo, tega se spominjajo. Ne spominjajo pa se tako tega, kako jih je življenje vzelo.
Po celi Evropi so bojišča h svetovne vojne polna grobov, cela Evropa en sam grob. Nekdo je pustil kos črepinje ob Soči, a izkrvavel je v Karpatih. B pomnimo se nanje in naj nam bodo glasen opomin, da smo ljudje in da nismo zveri. In o-t>enem se zavedajmo, da je Kel-loggov pakt švindel In da bomo lahko tudi mi še kdaj pustili kos črepinje ob Soči in izkrvaveli v Karpatih. Dan vsegs kar so nam vzeli. Opomin, naj si v bodoče ne pustimo vzeti.
So tjidi države, ki so en sam grob tudi zdaj. So države, ki M lahko napisale o seW: "Ta počiva pravica. Naj mirno počiva." — Sploh je ves svet tak grob. Ia če se tega epomlnja-
. „____ mo na današnji dan. aaj nam bo
plačo samo od ti- to poziv, da hočemo Zbuditi prs-kl »o iz celega delov- viee iz groba, da*.Wčemo svet
PROSVITA
spremeniti iz grobnice v en sam vrt. Pri tem svetu, pri tej svetovni gomili se zarotimo, da bomo vse svoje sile posvetili za boj proti tej grobnici...
Ljubljana v teh dneh hiti na pokopališča k sv. Krištofu in k sv. Križu. Prepeljavajo vence in črno prst, križan teme ia astre.
Pri sv. Krilu ležijo skupno pokopani naši trije pesniki: Murn, Kette in naš Ivan Cankar. Tudi teh se bodo spominjali. A Cankar u*. ečji izmed njih, — mi se ga spominjamo, spominja se ga slovensko delavstvo, ki jc začdo akcijo, da mu postavijo spomenik, kakor mu gre.
RAZNE VESTI
Zupan in več drugih obNtenih kriitve prohibiclje.
VVoodstock, 111. — Nad sto oseb, med njimi župan mesta McHenry, policijski načelnik John Walsh in več drugih vplivnih oseb je bilo obtoženih po ve-leporoti zarote z namenom, da se krši prohibicijski zakon. Preiskava se je vlekla več tednov in poročilo veleporote govori, da sta državni pravdnik in šerif o-kraja McHenry odgovorna, da se ni izvajal prohibicijiki zakon, kakor bi se bil moral, in da sta dajala s svojo brezfirižnost-jo povod, da se je butlegarstvo razvilo v okraju.
s *tavko zmagali.
•	<■«■ so steklarji zdržali V*e organizacije so
"in moralno podpirajo zdržali in so zma-"•»• Uvedel se bo ori 1,11 'Htem kot ga ima-*t«klarji. Ker je v ' steklarjev, ki so Iz-
•	«lareiv v Zagorju In
"< Im» odveč če še da-kakšne pridobitve «t*klarji. 1 'moli plačo od "šo-"''»talna jednota. •zarcev je n. pr. 50 *<>k, velikih stekle-25 za en šok. Od O dobili plače. Poleg
Haywoodov pepel pokopan v Chicagu.
Chicago. —- V soboto je prišla v Chicago polovica pepela v Moskvi umrlega in upepeljenega Williama D. Haywooda, bivšega voditelja rudarjev in I. W. W., k(, je bil leta 1020 obsojen na 20 let zapora radi proti vojne agitacije in ki je potem pobegnil v Rusijo. Pepel je bil včeraj (nedelja) ceremonijalno pokopan na pokopališču Waldhei-mu. Druga polovica Haywoo-dovega pepela je ostala v Moskvi.
Mladi fantje priznali nad ato ropov.
Chicago. — Štirje mladi fantje — John Kulka, Casimir Plan-doski, Edward Pascal ln Frank Berndt — katere je v petek aretiral policaj John L. Sullivan v neki točilnici mehkih pijsč na Mihvaukee ave., so na zaslišanju na policijski postaji priznali, da so izvršili v zadnjih par mesecih več kot sto ropov. Največ ropov so izvedli v lekarnah in na gasolinskih postajah.
Meteorji prihajajo.
Chicago. — Dne 15. novembra zvečer — če bo jasno nebo
—	boste imeli priliko videti več ali manj meteorjev, ki bodo švigali v ognjenih črtah po o-zračju. To bodo takozvani Leo-nidovi meteorji, skofcl katere Jadra zemlja vsakih 38 let. A-stronomi na Yerkes observatoriju, Williams Bay, Wis., se U pripravljajo, da fotografirajo fenomen.
—t-
114,000 nepismenih v Chicagu.
Chicago. — V Chicagu je še 114,000 moških ln žensk, ki ne znajo čltati ne podpisati svoje-gs imena v nobenem jeziku. Tako pravi mrs. Cora W. Stewart, direktorica "Narodnih križarjev za pobijanje nepismenosti." Cikaški snalfabeti so večinoms tujerodci in črnci.
Samomor.
Ssn Francisco, Cal., 10. nov.
—	George Clark, dijak na tukajšnji srednji šoli, »e je včeraj ustrelil, ker je bil zasačen, ko je spreminjal slabe rede na šolskem spričevslu. Fsnt si je Izvolil samomor, rajši kot pa ds bi stopil pred svoje starše in se opravičevsl radi prestopka. >
Kop v uradu.
Chicago. — V urad North-western železniške družbe na 148 So. Clark st. je v petek vstopilo pet oboroženih moških, kjer ho prisilili glavnega kkrka tr-nest Waterstreeta, da jim je razložil kombinacijo železne blagajne, iz katere so pobrali nad dva tisoč dolarjev in pobegnili.
Nesreča sri H#kb/
Chicago. — Walter Nldeitm-•ki, star M let, je v petek umrl v okrajni bolnišnici radi opeklin, katere je dobil v tovarni Klrk kompanije, ko je padel t tank vroč«, vode.
POBUZNVAKI IN TER1UAL-CI IZGUBI IJ VOLILNO BITKO V WH EATON U.
Kinogtedalitta bodo odprta ob nedeljah.
Wheaton, lil. — Pobošnjaki in terpijalci pa šupnikLraanih ver se zelo kislo drže, kajti v volilni bitki so bili do cela pora ženi, tako, da so v sredo kar sijali in lovili sapo, vprašajoč: "Ali je mogoče taka izpremem-ba v enem samem letu?
Pred enim letom je bilo volil-cem predloženo vprašanje: "Ali naj bodo kinogledslišča ob nedeljah zaprta ali odprta?" Pobota jaki ln njih voditelji ao napeli vse svoje moči in rasna sredstva, da so dobili večino proti kinogledal iščem. Kinogleda-lišča so ostala skozi leto dni ob nedeljah zaprta in ljudstvo, ki je skozi ves teden delalo, je lahko iskalo razvedrilo ob nedeljah le v cerkvah in poslušalo dolgočasne pridige.
Večina, <ty ostanejo klnogte-dališča ob nedeljah zaprta, je bila eden in Aestdeaet glasov. Bila je prava Phirrova zmaga. Letos je bilo to vprašanje zopet predloženo volilcem. Pobošnjaki, tercijali ln župniki raznih ve-roizpovedanj so si dali veliko truda, da porazijo tako temeljito one, ki bi radi zvabili ljudstvo ob nedeljah v klnogledališča da si ne bodo nikdar več drznili splaviti tega vprašanja na glasovnico, da ljudstvo o njem odloČi s splošnim glasovanjem.
.Ljudstvo ni moglo skosl leto dni ob nedeljah v gledališča, ampak cerkve so Imele odprta vrata na steftaj vsako nedeljo ln za vsakega. V cerkvah ni določena vstopnina kot v kinogleda-1 išči h. Ampak v njih gredo jnešnjarjl in cerkveni molje o-koli s pušicaml, peharčki in košarami, v katere pobirajo prostovoljno vstopnino. LjUdstvp je prišlo do preprsčlnja, ako *ft mora plačati vstopnino, pa naj bo ta prostovoljna ali prisiljena, teda plača rajše prisiljeno v k'.-nogledališčih, kot prostovoljno v cerkvah, v katerih se neznansko dolgočasi ln sliši vedno eno-nisto pesmico. TO avoje mišljenje je pokazalo ljudstvo na dan volilne bitke z glasovnico. Sito je bilo cerkvenega jerobstva. Ds ostanejo gledališča ob nedeljah zaprta, je bilo oddanih 1.202 glasov, da so gledališča ob no-deljah ravnotako odprta kot cerkve, je pa glasovalo 2,080 voli cev.
In kaj mislite, da se je nebo odprlo in dedtevalo ogenj ln žveplo na grešno mesto. Kaj pa še t Nebo se je odprlo in pa-d>l je det, da b! se pogasil ogenj, ako bi kdo metal goreče žvep-
o na mestow
• ---
Samomor zdravnika.
Chicago. Dr. Abraham Li-tvln se je v,p*tek ustrelil v svojem uradu na 804 Mllwaukee av. Mrtvega je našel njegov tovariš dr. Joseph Grendeske. Vzrok samomora je bilo slabo zdravje.
Vlak ga ubil.
Chicago. — Louis Sloggett Je bil včeraj ubit od vlaka South Shore železnice na križišču 60. ceste, ko je skušsl prekoračiti lv'ogo In nI opazil blltajočega se vlaka.
Zviti ptič.
Neki paglavse je nsssl kletko z golobi. Naenkrst se spodtak-ne, kletka mu pade na tla, ss razbije, golobi pa odlete na vse strani. Nepridiprav se razjoče in neki mimoidoči gospod se ga usmili. Med »brano m notico nabere zanj 20 Din, sam pa Jih pri-da še 10 Din In to izroči Jokaj* čemu fantu. Ta hitro vatana, vzame denar in teče vesel in zadovoljen domov, da Je imel enkrat zopet ljudi za norca. H podtaknil se Jd namreč nalašč, golobi, ki so odleteli, so te davno doma na strehi počivali.
s
Med otroci.
Mlmica (gleda razšvedran avto) t "Zakaj Ima te avte kolesa tako na 'oT
Janki**: "Nsjbrt so premladega učili voziti."
Fliiki, riiitli Jtztr
<SMasee •
Finska — Suorai, ali Suomen-maa. je "dežela jezer'ali močvir-ja". Sega v severni del Vzhodnega morja, ki tvori dva velika zaliva: BotniAki in Finski zaliv. Prvi je naravna meja države na aapadu, drugi na jugu. Na s> veru se dotika Norveške ter sega do Ledenega morja. Na ju-gozapadu tvori naravno mdo Ladoško jezero na vzhodu psi' meji na Rusijo. Obala ob Botni-škem zalivu je dolga 490 km in raztrgana z neštetimi majhnimi zalivi, obala ob Finskem zalivu pa je dolga 870 km. Tudi Finakl zaliv ima mnogo majhnih zalivov, od katerih je največji Viborški. Tu je morje široko 50—110 km, globočlna pa znaša od 8—80 in 96—110 m. Zaradi majhne mnoiine soli, ki jo vaebuje morje, zamrzne često-krat Finski aallv od LJ en in grada do otokov Hogland« Le m ha-sar; vendar se drži led le v o-strih zimah.	s
Morje je ob finskem obretju do BJoerneborga posejano s pečinami, )ci tvorijo veliko mnošl-no otočkov, šerov Imenovanih, različne velikosti in oblike. Ti otočki se raztezajo v ozkem pasu do Hangtt, na kotu Finske pa preidejo v dolg arhlpel, ki se končuje v Alandske otoke. Med temi otoki in Švedsko obalo je samo 76 km odprtega morja. A-landski otoki ln vobče znatna mnoilna ostalega otočja na ju-gozapadnem delu Finske spominja na nekdanjo celinsko vez s Švedsko. Vošnja je tukaj kaj malo prijetna in varna.
Značilno je, da Flnaka nima rasen malega obalnega robu ob Botnlškem zalivu, nikaklh gor. Površina je valovita in akoro v pravilnem ritmu,se izmenjavajo žlebovom podobne doline ln hribi od zapsda proti vzhodu. Skandinavski ledeniki so nano-sili sem-le morene ali groblje. Smer ledeniiklh grobelj je od severo-zaipada proti J ugo-vzhodu, enaka je tu<)i "mer dolin, nu-polnjenih i jezeri ter močvirji, tako da se vsa zemlja dozdeva, kskor da bi bila od severa proti jugu razorans. Mnogo je v tej deželi jezer in tekočih voda, ki so ponajveč obtoki teh jeser. Prislovlea, ds Je Finska detetu "tisočerih Jezer", nI pesnlAkl izraz, temveč le demlnutivum resničnosti, zakaj število večjih In manjših jeser presega 86.000 in vsa jezerska površina zavzema 45.000 kv. km. Jezerska plošča Je na zapadu; to je prava Finska, dežela tisočerih Jezer. Na severu Js Laplandska. Ob norveški meji leže močvirja, dalje proti vzhodu pa tundra.
Rake Imajo brzic ln slapov, najznamenit^ši so Imatra slapovi od reke Wonksl. Pogled na nje je veličasten. Z višine 19 m v dolžini 80 m pade vsako sekundo 500,000 litrov vode.
Ob teh slapovih, čijih vodno moč cenijo na 117.000 konjakih sil, gradi sedaj država močno elektrarno, 4 in pol km nttj« tvori reka manjti slap — Wa-llnkovskl. Struga in obrežje sta
hA proč od murja ja ostrejša in posebno vsh li imajo v temperaturi raslike med zimo in po Mraz ne dosega redko 80 stop. in traja od srede o do srede maja.
Toplota A doseže tudi 80 stop. C. NSjškodljivejši je go-spodarstvu poletni čas, ko pade često v juniju in celo v avgustu temperatura ponoči tako nizko, da nastopi mraz, ki uničuje po-dlvke in vrtove. Te vrste mraz je imel 1. 1867. za posledico hu do lakoto.
SIcer pa je poletna gorkota tolika. da žito neverjetno hitro dozori in na jugu in jugosapadu ob morju uspeva ne le dobro ti to, temveč tudi sadje ter se dobe celo hrastovi gozdovi.
Povprečna temperatura Laplandiji je — 15 stp. C. v mi, 18—16 stop. C. poleti.
Sneg leti v južni Finskf 5 mesecev in v laplandiji lahko računajo s njih 7 do 9 mesecev,
Splošno vzeto je klima navzlic visoki, severni legi detele mila, zime ne preostre in more se ves zimski Čas gojiti šport na prostem. Zrak je suh in Čist, radi česar je zima prijetnejša nego v mnogih pokrajina* verne Nemčije.
< Finci In tudi. uralo-finska veja Mongolov, so prišli v prazgodovinski dobi ii Azije v pokrajine Urala in Volge ter so se naaS-llli tja do ttelega morja. Ka»t|f>-je so jih drsga plemena potiska« la-čedalje bpl j na aever, dokler se niso pretaknili v sedanje pokrajine. Tu* so trčili sSkandi navcl. Včasi so si bili dobri sosedje, drugikrat sovražniki. L. 1167. Je postal kralj Erih Sveti nad nje prvo križarsko vojno. Njegovi nasledniki so započeto delo nadaljevali In tako je počasi vsa Finska postala švedska provinca HOJ vodstvo), ftvedi so u peljali y%Xo deželo krščanstvo in iHizn^e reformacijo, Za časa ruskegp carja Petra Velikega so morali »vedi odstopiti Rusom nekatera Ifinsks okrožja. Poalej fu Rual stalno stremeli, da so polaste finskega o-zemlja. L. 1808. ao zasedli vso Plnsko i toiknjlm glavnim mostom Abo. Rusi so Jim priznali obstoječo avtonomijo, toda glav no mesto ji tttstal Helslngfors, Do nastopa tiarja Nikolaja II. so jim ostale svtonomne prav|ce, od L 1894 nkprej pa »e Je začelo nasilno5 potiijčevanje, Posebno težke dni so preživljali po prvi ruski revoluciji I. 1W8.
Ruska revolucija 1, 1917. je prinesla Fincem svobodo, liolj-ševlška vlada jim je takoj priznala nezavlsnost. vendar Je tudi na Finskem Izbruhnila komunistična revolucija. !*-to so zatrle nemške čete. Zs vladarja je bil isvoljen nemški princ Fre-derik Karel. Po antantn! smagi se Je poloftaj obrnil.' Dne 21. junija 1919 so socialisti izglasovali republikansko ustavo, prvi predsednik Js bil dr. Ksrlo Juho Stahlberg. Z boljševiško Rusi. jo je Finska sklenila mir I. 19*0. v Dorpatu Izgovorila al Je 16,-ooo km« veliko ozemlje s 1'etsa-mo, katerem jI je odprta pot
tako zbrušeni, da se vidi prsata-1 na Udeno morje,
rp kamenja. Na vsaki strani obrežja Je speljan park v tihem brezovem ln borovem gozdu, ki ga uporabljajo številni IstovU-čar JI za odbitek. Prav nad
Na podlagi poslednjega ljudskega štetja i* leta 1920. iskani* je Finska 8,387.000 prebivalcev na površini, veliki 8H7,670 km1. Obljudenimi Je torej prav maj
Hlapom stoji krasen hotel Caaca- hna; 8.7 t|# km, 81% vsakega de, bivti letni dvorec ruskega (prebivalstva, tvorijo Finci, t. J.
carja,
Geograflčno Js Finska rasde-I jena na devet pokrajin in sker:
2.860,000, t O SO' ali 841.000 Jih govori švedski, Rusov nI niti 5000, Nenuwv pa Je približno
1, v pravo Finsko, 2. Aland, « 8400, Katakunda, 4. Oesterbotten, 5. ^ Gostota prebivalcev na km« je
tropološkem tipu prebivalstva c tako viden germanski vpliv, da danes na Finskem s 62% prevladuje dalihokedallja (podol-gaat obraz) in da Fincev ne moremo več prištevati k Mongolom, temveč k belemu plemenu.
Finci so na splošno vztrajen in žilav narod Pri njih opažamo vse dobre lastnosti poljedelskega ljudstva. Spoštujejo zakone ter ljubijo red, visoko čislajo poštenje in svobodo. Te lastnosti niso v enaki meri pri vseh Fincih raašivjene. Zapadni Finec je veliko vstrajnejil in trdovrat-nejši, medtem ko so Finci na vshodu (Imenovani tudi Karel-ski Finci) gibčnejši, pa manj vztrajni in stanovitni.
Številni Švedi, ki šive poleg Fincev v državi, so ee tam naselili te pred 700 leti, ali pa še celo preje. !*e-ti so Fincem pri-, nesli zapadno kulturo ln religijo in ao vodno veljali v primeri z njimi aa višji kulturni sloj. Največ jih je po obalah jugozapad-nega dela. po meatih in na A-landakih otokih, katere je Finski dalo Društvo narodov 1. 1021. pod pogojem, da jih ne sme u-trditi.
Prvotni prebivalci Finske so bili Upi. ki pa šiv« sedaj edino še na severu nad 68 et. severne
širine. Lapov Je prav malo.
■
HEIOI PRIJATELJIC ODJEMALCU
Ksr ml nI mago*« vaskomu poss-b«J v rokt ssšl, naj zadostuj« moj puidrav v ttm oflsau vwm.
Z«»i>H aem ss trm s avsje rebe I« IsUm si tudi Islilie vaslUk srlvošll pravili domuflh krvavi*, nku«a«, katerim nI para, ugajal« vam bedo beli* kot vaaka p*Oaka Is ravno tako oknaa* ao tudi moj* p*o*w> klobaso.
Krvav le* po IS« funt. M mm* po !•* fsnt.	*
1'oštalso plsšs vask asm. X naročilom ml pošlilU oa šolar, ootalo pa plalal* plamoaošl ko vam prls*a* blago na vsš dom.
Vrnem densr, ali pošljem drugo blago ako klobaao slao kakor jih prl-poroflsm.
TuAilJam v va* kraj* Am*rik* po I funtov ali v*š. Ka društva, ki naroda v*4, nllis **na.
Mu J* klobaa* a* dobo tudi pri alode-(flh trgovcih:
John lf*a*ta, S*» I hd lana A V** Bh»boy«sa. Wia. Tkomaa l»rlv**, 45 S*kool st« Upi-
T3HIIU'nabila. Pošljite naalov* nd valih vroosrlatov. PIŠI ta nai
JOHEPKI LK8KOVAR
•Ho i lih 8U Karla«, Wla.
NAROČNIKI POZOR)
Znamenje (Oct. 81-88) po-I, ds vam |s naročnina potekla ta dan. Ponovite )s rsvočaano. ds vam lista ss istavlmo. Ako llsts ss prsjMf» e, js mogoče vstavljen, ksr si N plačan. Ako js va list pls-an ln ga ne prsjmete, js »•• oče vstavljen valed napačnega salova, pišite nam dopisale* ki svsdlte stari I« novi naalov. Naši saaiopalkl ss. vsi tatvini tajniki la dnafl zsstopnl-kl, pri katerih
Naročnina ss eelo lete je 88.00 n ss pol leta ps $8.00. Oisl
S. N. P. J. dsi
t'(o, /it p<il l«'la $2.40.
Zs mesto Chleafo In s leto $7.60, psi ItU «8.76, as ISM 16.50. Zs Evropo staae s* pol IsU 4 JO, sa vse leto ps $9.00. Tednik stane ss Kvropo $1.70. ^lani doplačajo
, 7>ena: "Veruj ml, mo*ek, da ssm nekako sama s seboj nezadovoljna/'
Met: "In kaj na/ reč#m šele jas. tvoj motr
Nyland, 0. Karellja, 7. Tsvsst-land, 8. Kajana In 9. Savolak-Največja pokrajina Je Osster-botten. najmanjša Aland.
To je v severnih deželah vrlo važen faktor in zasluži ,da g» pose boj omenimo.
Finsko zapira pred toplim morjem Skandinavija. NI ps vendar tako daleč proč od njega, ds es ne bi njegov upliv občutil zlasti v Jugozapadnem delu ot> Finskem in Botnlškem zalivu. Zs kllmstlčne razmere je vatno,
noenska, M Jih Je več, ondl manj. PnSrtvatatvo se deli v dva defa: V Tavaste, v Jugo-za|«dnem delu Flnake In v Kareje, v vzhodnem delu in severu detele, os. d »ta ve. , V zadnjem etoletju Je bil porast prebivalstva velik, n pr.t I. JHlft. Je štels Finska 1.096.9671 d)»š. I. l88S.ite 1,828.800 duš h| danes že nad S milijone.
efts $1.20.
Naročnin* |H*šlj*t# na
OPRAVNIiTVO
"PROSVETA"
1867 a Uws4sls Avs.
CBICAOO, »LL.
NAZNANILO.
Drešlvaotm lalail^m Ip osa r»* apr
že na« » milijone,	i^L^^fM
Po veri Je 98',; prsUstantov In navzlic stoletnemu ruskemu im, #riaatb lo I P m IBfS^Sdstvs U 3% pravoslavnih, »aaolii opravoiaive da leti Finska desno od Island (Vav Uko so zapustili Avedi glo- »ahkm tmhm vred! immdk as akrga nizkega zračnega tlalu. bok* sledove v kulturnih, politih j	lmmš * ~
ker zaradi tega vejejo nad njo nlh (n antropoloških soaUvinsh zapadni vetrovi, ki so vlatnl in prebivalstva. AviKlakl jezik jo\Z JZ t".*lm\ doeti topli. Vlatai zapadni v* j bil po Finskem toliko razširjen, I uj p*ij>n as oal t rovi donašajo padavine In pr* d« so vsi isobrsteni sloji govo-|l|*^fc u«iiaah vaa cejšnjo mnotloo toploU.	'rili švedski In ao še celo svoja n»o rro.vn* poa^*j. ph v
Glavno mesto Helslngfors ima rodbinska Imena zamenjavala	"V , * 11TT* msnelt
zategadelj meoera januarja na !za švsdsks.	^ ss| oo va^i mm-i MoH i« i
vxlU svoji visoki severni legi V- Avadl so še dairispes največji .u«. tpravoištv* «>Mm — 6.7 stop C. Julija pa 17.1 stop I posestnik! v deteli, ki zastopalo do Sr»ftt~i laMkt »e C.	plemstvo In meščanstvo. V an-11«*«!*-*4** Obdlai

P*0 8VYTA
H. J.
Pripeljala sta se z avtobusom. Ze med vožnjo sta se večkrat srečala z očmi in ko sta izstopila pred istim hotelom, sta se pomembno spogledala.
V obednici sta se zopet srečala. Kakor po naključju sta si izbrala dva sosedna stola pri dolgi mizi, ki je služila za table d' hote.
zadregi, ta Wzna
Kako ju
tai, cene-
Bila sta je zaneslo ni hotel?
Gostje so se hrupno smejali in se niso zmenili za njiju. Iz protesta do neotesanega vedenja svojih sosedov sta molčala.
Nenadoma eta opazila, da ju gostje nekam prezirljivo pogledujejo. Bal tedaj ao v salonu začeli servirati kavo. Vsa družba je posedla okrog mučeniške-ga glasovirja; porabila sta pri liko in sta se predstavila
—	Jean d' Orval.
—	Odette Maucourtova.
Sklonila se Je nad posetnieo.
Z zadoščenjem je uzrla plemiško členico in za njo apoetrof. TS pravopis ji je bil baš tolikanj po godu kakor plavolasi gladko obriti moš s charlestonskimi hlačami in višnjevim suknjičem, ki se Je tesno prilegal njegovemu vitkemu stasu.
Tudi on jo kazal v vsem svojem ponašanju, da vidi v goepe Maucourtovi eno tistih odličnih dam, k< so vajene najboljše drušbe. Oba eta čutila, da Ju veše neodoljiva simpatija. Odšla sta na peščino.
Ko sta se vrnila v hotel, sta si bila še zaupala nekatere podrobnosti o položaju, ki ga imata v svetu, - Jean d' Orval je bil zvedel, da jo njegova znanka zelo imovita mlada vdova iz velikega sveta. In gospe Maucourtovi taldato ni oetalo prikrito, da je njen ljubeznivi kavalir mlad pohajaš, ki ga dobro sltui-rana plemiška roditelja bogato zalagata f denarjem. S temi pojasnili je njuno medsebojno spoštovanje lo še naraslo. Priznala sta al, da ne razumeta, kako sta
mogla nastahiti v tako ml-hotelu, in soglasno sta da bi morala poginiti ja, ako ju ne bi bilo ljučje privedlo vkup. tem moral peaabiti svoj. avtomobil! je potcill' Jean d' Orval.
In madame Maucourtova je njegovo posabljivost > tem bolj občutila, ker se jo bil njen voz po šoferjevi nemarnosti pokvaril in ga je morala oddati v popravilo v neko pariško garažo.
Nič hudega; skupna neprilika jima Je bila celo po gWu. Njej sta se imela zahvaliti da sta se seznanila 1
—	de dobra prijatelja postane va! je nežno vzkliknila Odette.
—	Pozimi se morava sestati v Parizu! je goreče dodal Jean.
Vzlic njenemu nekoliko afek-ti ranemu ponašanju in njegovemu malce preveč izbranemu vedenju je njuno prijateljstvo br-zo napredovalo. Z zadoščenjem sta zaznavala, da se njuna okusa čudovito skladata in da stojita visoko nad ostalo družbo. Madame Maucourtova jo bila ponosna, da si Je oevojila elegyt-nega d' Orvala, ki je lepo damo cadovoljstvom vodil na

pola k zadphilo vedro jena otroku, Je
I vaa Albreht* *
TRI KOROŠKE
> _
"Res — tako, da aa ne bo prebudil ln ne bo Jokal nikoli več."
Moš se jo zdrznil, potipal otroka in spoznal, da ni več Življenja v nJem. Vsa ss jo zasukalo pred njim, vse se je podiralo v njem In nekaj strašnega mu je podlo na srce.
"Kako?"
žalik žena poročena Je privzdignila odejo ln jo pokazala trpečemu možu odtise svojih prstov, ki so se še poznali na otrokovem vratu.
"Zato eem ga, ker sem vedela, da bi bil hudodelec, ako bi živel"
"TI ai ga?"
"Jasi 8aJ hudodelcev vendar ne moreva rediti."
Od daleč nekje ee Je zdelo mošu, da Čuje medlo in slobno spakovanje gornjega moža:
"Le čakaj, čakaj, človeški sin — nisi spo-znal te vseh bolečin."
Domislil se je s žalostjo v srcu tistega tre-notka v goedu, ko Je dal obljubo žalik šeni, ln Je etienil sobe. AH je s težavo ln s silnim naporom js zaklepal beeede, ki so silile na dan. ^
Od dne do dne pa ee je bolečina polagoma so pet utekla in Je življenje spet «lce. Ljubezen, ki Je bila namenjena, moš prenesel ns ženo, ln dnevi ao begali v le-)>«m snu.
Ko ae je sopet približal čas, da mati povlje, Je začel živeti goapodar v neprestani bojasni. Včasih Je sedel zvečer sam kje na ssdnem vrtu, ki je obkrožal hišo, ln Je premišljal svojo srečo — nesrečo. Zveade eo tako hladno sijale s neba in noč je molčala kroglnkrog njega liki nekaj, kar zahrbtno sovraži Človeka. Po drevju Je še-k»talo llatje — oli pa ao bite žalik žene, ki eo iskale nezveste družice. - Tu pa tam Je hušnilo nekaj po travi. Pritlikavec kralja Matjaža? Zla minuta, prelita v neznatno žival? Pri hlevu se je preetrašil pes In zatulil Ja, drugi, tretji »a nJim. Zvezde pa ao sijale venomer s istim hladom ln luna Je prišla, pastirica njihova, in obllla vso pokrajino s svojim medlo svetlim sijajem.
"Naj bo." Je mlalll mož in Je odšel počaei v hišo.
"Da bi šlo po areči. — Kako Je?"
Zalik žena poročena ae Je naamejala:
"Hi na ti bom dala."
Oče je bil veael ln žaloeten obenem ln Je
čakal ...	m\~\
Dete Je bilo ree deček, močan ln sdrav, ve-aelje vsem. ki ao ga poznali. Ko pa Je doeeglo ••dem let, je rekla žalik žena mati:
Tako Jo a teboj, da pojdeš po avetu no-
coj.
Ta hip je od nekod prišel oče In je zaetr-mel, ko Je videl, da mati navezuje malemu culo ln ga odpravlja.
"Kam par
U "Po svetu."	.. A * ' *
a sta v tem načinu življenja videla zgolj utešenje svojega semoljubje. A kmalu sta začutila, da se je med njima nekaj Ispremenilo. Opustila sta svetske pogovorein često sta se zalotila, da jima je burno utri-oče srce poganjala kri v lice. J„ štirinajst dat sta bila Jean d' Orval in madame Maucourtova smrtno zaljubljena drug v drugega. To ni bila ni-kaka nesreča in razpet se Jima je zdel povsem naraven. Saj sta bila po svojih laštnih izpovedih oba še svobodna in neodvisna tako po svojem položaju kakor glede denarja. ,
Toda mladi mož se na čudo ni hotel izjaviti ln adefe'se je ako-ro, de se ogiba prilik ln da mu nočejo z jezika nešne beeede, ki Jih je mlada dana oči vidno pričakovala. Mar aa je bal, da ga ne bi zavrnila?
--"87
"" "
Tako ee Je pribHšoMan a j ene- M. ga "iflHf
—	škoda, da ne moreva skupaj na pot, je menil Jean % negotovim glasom. Jaz se odpeljem jutri. '
Odette jš nameeto odgovora pritajeno vzdihnila
—	Morda ee o priliki vidiva v Parizu, je nadaljeval a prisiljeno ravnodušnoetjo. Ali bi vas smel prositi za naalov?
—	Zakaj ne!... Hotela ae je pokazati brezbrižno, toda izdala je je rdečica.
A Pod pretvezo, da mora napisati še nekaj pisem, se je poslovila. V sobi pa se je zrušila na stol fn sobo so jo oblile. •»■ — Ljubim ga! je zaječala. Kako neumno! Brž odtod, da st ne izdam. •.
Njen odhod jo bil bolj podoben begu. flele ko Je bila y vagonu, se je upala prilepiti na kovčeg listič: "Gdč, Odette
Maucourtova, strojepiska." •
—	Pozdravljen, Dorvall Kako •i se imel na počitaicah? . ;
Mladi mož je svojemu tovarišu iz urada nemo atiaaU roko.
—	Slabo, je vzdlhnU tnelah-hollčno. Presodi: __ mi je štirinajstdnevna flusij*
po sem se izdal za plemiča...
Zaljubil asm ae v erčkano mlado damo, ki je ne smem nikoli videti, če ae nočem oamešiti... Ah, prijatelj, življenje j* »lupo. .. Ako pomislim, da me ona ljubi in da bi se lahko poročila, če... da, če ne bi bil royno nasprotje tega, za kar sem ae iada-jal!"
VMe plačo. Ildkn Cesenj je bil uslužben pri neki tvrdki in imel zelo majhno plačo. Vkljub temu gn.nl minil humor. Ko je nekega meeeca prejel plačo in povrnil vso 4olfov*. mu Je oftal še samo en novec. Tega je mož praluk-, njal, privezal skozi luknjico vrvico in vlekel po cesti.
'Kaj počenjaš, prijatelj?"-so ga začudeno spraševali znanci.
"Plašo vlečem,** je reeigntra-no odvrnil Ceeen.
...... ii ——
i Dva dni je Thnofej Vaeiljevič iskal svojega; nečaka Berjoto Vlasova, našel ga pa je šele tretji dah, stoprav prod odhodom, alučajno: na tramvaju.
Timofoj Vaeiljevič je stopil na tramvaj in izvlekel desetak, da plača listek, ko mu pode pogled na sprevodnikov obraz, ki ae mu je zdel znan. Thnofej Va-siljevič ga pogleda še enkrat: v resnici, nobenega dvoma, — to je Serjoža Vloaov v lastni osebi, zdaj kondukter.
Timofej
Vaeiljevič. — Serjošal Ali si ti to, prijateljček? «>
Sprevodnik je bil v zadregi in zavijajoč po nepotrebnem kolobarček voznih listov, je rekel: — Tokoj strla.-u Moram aamo še dati vsem vozne listke. mL, Dobro, dobro, le opravi, — reče stric veselo. —Jaz lahko počakam. —
—	To je moj nečpk, veete, Berjoža Vlasov, sin mojega brata Pjotra. Nisem ga videl ie sedem let... To npoino!/ Timofej Vaeiljevič jo » zadovolj-
zahotelo se «tvom gledal svojega nečaka in mu zaklical:
—	AJi pa veš, Serjoža, da te, prijateljček moj, ie dva dni okoli iščem? Rijem po mestu, ti si pa tukaj t Kondukter... Iskal eem te na starem stanovanju, v Raznočimaji ulici. Ni ga tukaj, so mi povedali, preeelil ee jo. Kam, vprašam, se je pa preselil? Povejte mi, no, pravim! Jaz eem njegov rodni atric. No vemo, so mi rekli... A ti si, glej ga, tukaj, in kondukter, ali ne?
—	Da! — je potrdil nečak ti ha
Stric se je vee srečen smejal in zaljubljeno gledal svojega nečaka. Ta pa je bil vklno v dregi in v izvrševanju avojih \ njuibenih dolžnosti ni prav ve-» del, kaj bi rekel in Itako bi se ^adrial nasproti stricu.
e začel stric zno-Pri
vija gospo-{ drugemu, dol-
Rad bi bil branil in ugovarjal, pa ae je le
mu je bilo tako, da ni mogel ne jeati, ne piti, ne delati in no govoriti mnogo dni zapored.
Niti toliko ni bil, da bi bil vprašal leno, sakaj je ta storila, vedel Je le to, kar mu jo rado volje povedala sama od sebe.
"Ta je moral po svetu," mu je rekla pri priliki, "ker mu jo bilo sojeno tako. Vsakemu Človeku je namreč nekaj eojeno na svetu; ako narodi tisto, jo prav in mu gre dobpo povsod, oko ne, Je eama nadloga in zlo njegov del."
Očetu se jo krčilo v prsih, vendar mu je kazalo še najbolje tako, da molči. Dnevi pa ao zopet potekali kakor štrena, ki jo na dinja na motovllo. Drug je bil enak drugi pust in dolgočasen — in niti tega TOeljf go ni mogel dočakati potrti mol, da bi mu bila žena sopet razodela veselo skrivnost
"Prvi v smrt, drugi po svstu, tretjega pa niti na svet," je pvomlšljal oče, kodar jo hodil In kjer je bil Naaadnje jo vendar dočakal, a razveselil se ni; kajti elutil je lo nekako, da tudi s tem ne bo nrav.
Bil je zopet deček, močan in krepak — in vse je kazalo po sreči. 2altk žena ga je ljubila ijrteovala ter ja pazila nanj kako« na punčko v očeh.	! . . j
Deček je bil čudno moder — in rekli ao mu Foltej. Oče jo namreč Želel otroku patro-na. ki kaj da na kmečki stan. in materi Ja bilo prav« To Je dajalo očetu mnogo upanja, da bo zdaj slednjič s tretjim otrokom vendar enkrat doeegel to, čeear al je šaman želel pri prvih dveh, namreč naalodnika in potomca, ki bo pre-vset gospodaretvo. -Spričo toga jo bil raeaično zadovoljen in prav od srca veael ter je razodel tudi^lenl svojo radost. ,2allk žeaa pa ga Je zavrnila:
Ta mora biti duhoven." Zdajci je oče potožil v laloati: "Kaj pa miališ, za boljo voljo. — kdo naj potlej prevzame gospodarstvo sa menoj T!" ti JKomaj je izrekel, Je prolk lalik
—	Tako, — va, — kondukter al torej? tramvaju?
—	Da, kondukter... *
—	Glej no, kakšno naključje to! Slišiš, S^oU, prijateljček tnoj? Vstopili v tramvaj, pogledam okoli sebe, in glej: obraz
tega kond znan. Pa
ao mi zdi tako Lahko ai misliš, kako sem vesel |n zadovoljen. ..
slecfo. Divji grohot gornjega mola, ki jo hrul iz dalje, pa je opozoril neeročnega očeta, da ja prelomil dano obtjabo. Vee klicanje in roteaje je bjlo zaman. Zbeg tega je mol sklonil da ne pošlje sina v šok, kakor je hotek mati. in jo tudi fcvrlll svoj akkp. —
Ko so bili shrani na oovomašnlkovl alav-noeti, ae je maraikdo spominjal tudi žalik lene matore. a zlasti ja koprnel po njej aia novo-maj^ik. Ko sta ee nagovarjata a očetom, jo
"Ničesar več ai ne želim na svetu, k mater svojo bi videl te enkrat."
Komaj je to izgovoril, je stopik žalik žeaa poročena med zbrane In jo podata dnu akte
jabolko:
"Tok ti daje tvoja mati aa vzmet
Kakor je rekla, je zopet izginila, aia pa je poljubil materin dar la je puetil življenje ob
_ -! ' (Konec ). _ • __
ukteida si to ti!
slednjič re-
morate listek...
smejal in vodnikovi bil plačal, bil, če bi g tram-udil. Pa
ene noge na ket:
—	Ampak plačati stric... morata vsoti Kam se peljeta?
Stric se jo bfešeno tlesnil z roko pb spr torbi,. J — Seveda Uri moji veri, bil vstopil v kakšen (vaj ali pa tegak M bil tel moj denar'.. Peljem pa aa, Serjoža, prijateljček moj, do kolodvorfe.
—	Dve poetaji, — jo dejal spcpvodnik službeno, gledajoč proč.
—	Nu, kaj tu govoriš? — je (vprašal atric začudeno. — Ali to reano misliš ?
—	Mora se plačati, dtric, - Je dejal sprevodnik tiho. — Dve poetajiv Tako je proftpia, da se ne smes nihče voziti brez listka.
Timofej Vaeiljevič je razžaljeno stisnil ustnice in ztrogo pogledal svojega nečaka. — Kaj pa hočeš prav aa prav? Svojega kotnega strica oropati?
flfcirevodnik Jo puato gledal akoal okno.	; ,, |
-r TI al maroder, — je dejal etric besno. — Jas to, presneti poba, celih sedem let nisem videl, ti po? Zahteval od mene Od svojega
ba, bi lahko _ svojega rodnega strica. Bi rekel: Lo apravite atric, svoj tet-ko prisluženi desetak, pa eo pe-ljite na zdravje! In tramvaj bi zaradi tega ne propadel Vidiš, pripeljal eem so po železnici... Kondukter ni bil nakakršen moj sorodnik, po je vendar dejal: Prosim vas, Timofej Vasiljevič, je dejal pustite denar... Le kar sedite... In me je pripeljol na prvo mesto. Pa ni bil moj sorodnik, ampak samo rojak. A ti, kako postopaš ti a stricem? Ne, ne plačam ti nič.
Sprevodnik si je s rokavom o-brieal znoj s ček in je naenkrat potegnil za zvonec.
—	Izstopite, tovariš stric! — je rekel nečak strogo uradno, *
Ko je Timofej VasiJJevič videl, da stvar postaja resna, je zopet izvlekel svoj desetak, a ga nato' zopet spravil.
—	Ne, je rekel — ne da mi srce, da bi tebi, smrkavec, plačal. Rajši izstopim.
Timofej Vasiljevič se je dvignil svečano in ogorčeno, pri izhodu pa se je še enkrat okrenil:
—	Strica,... rodnega strica podiš ven? — je rekel besno. — Jaz fci te ža to, prokleti poba... ustrelil bi te najrajši... hnam protekcijo... Timofej Vasiljevič je vrgel na nečaka uničujoč pogled in. izstopil iz tramvaja.
Ttdko.
Zdravnik (bolniku,' ki gn misli operirati): ."Prosim, vzemite umetno zobovje iz uet... Tako! Zdaj pa stisnite zobe, kolikor morete."
•
Raztresen vlomilec.
"Pavel, Pavel! Kaj, vendar delaš tu?"
"Vraga, popolnoma sem pozabil, da sem doma!"
•	H
) Ni mogoče.
'Tofcodi mi to tvojo puško za' 24 ur,-jutri ti Jo gotovo vrnem,"
"Zakaj ne. Cemu jo boš pa rabil?"	f
, "Ustrelil se bom."
. • ■
Samčev eamogovor.
"Ženitev ima dve strani — dobro in okbo. Dobro, da ni Človek več sam, slabo pa, da sta
P0^ dva >'

PONDELJEK, 12. NOVEMBRA
J
Pohleven možiček je počasi stopal proti domu od pogreba, ko je pokopal svojo mogočno In energično ženo. Ko je šel skozi qako ulico, mu je koe opeke priletel na glavo.
'<Glcj, gkj, Mina Je že v ne-besih," je vzkiknil, ko je pogledal kvišku.	. * •e
Govor vojaškega karata.
Vojak Nace Kamilca je umrl z§ grižo in ko so ga pokopali, je imel vojaški kurat Ignac ob njegovem grobu nagovor: Tu leži sedaj Nace Kamilca. To ima od toga, ker ljudje žro vsega vraga. Amenl"
• •
%
'' '^liKMVflRMtip^ mmmk % Bolna nevesta (ženinu): "Ah, moj ljubi, ali bi prišel na moj pogreb, ako bi sedaj-le umrk?"
Ženin: v "Oh — z veseljem."
Braojevni poljubi.
Mada gospodična je dobiU od a^ Uubčka pismo s p^J
kom: "...in brzojavno ti n. šiljam sto poljubčkov." (w dična je došk na brzojavni urad zahtevajoč te poljube in ker k bila aeveda lepa, jih je tudi <£ bik od mladega brzojavne^ u radnika.
•
O letenju.
Zaljubljenec: "0. Anica, ko bi jaz imel aeroplan, bi vsak dan priletel k vam."
Gospodična: "Bodite mirni, da vaa ne sliši oče, sicer bo* leteli tudi brez aeroplana." e
Tuji Izrazi.
"Gospa, kaj pa bo študiral I maturi vašain?"
"Ker ima veliko veselje do glasbe, ga bom dak študirati na krematorij."
po
IZnSTNA PRILIKA
Člani in članice S. N. P. J.
Sedaj lahko dobite Hat Proeveta vaak daa sa eno leto in knjigo AMERIKI SLOVENCI, vredno $5.00-ako nam pošljete brez odbitka evoto $6.30.
Ali pa trt knjige: ' SLO V.-ANGLESK A SLOVNICA, vredna $1100, ZASON BIOGE-NEZUB, vredna $1.50, ta PATER MALAVEN-TURA V KABARETU« vredna $1.50, skupaj vrednost $5.00 in daevnik proeveta za eno leto aa evoto $6.30.
To valja sa čkne S.N.PJ. za vaa stare in nove naročaike. ^e člani pk-čajo $7.50.
,*	i HiiV
w W
\4
M
* Lahko dobite pol leta dnevnik Proeveta in skupne! vredaoati aa $2J0 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZA-' KON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDALCE In HRBTENICO in INFORMATOR ako nam pošljete evoto $«.90. Nečkni pošljejo $4.50. Ali pa za $2.90 pol leta lkt Proeveta in knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani «3.50.
Vaak mora in naročik
To vae velja sa otare in novo naročnike, poakti celo evoto brez odbitka. Denar pošljite na upmvntttvo na naalov:
PHOSVETA, 2657 So. Lawndak Ave, Chlcago, m. Pošiljam^
aaeaaeaaaeeeeeeaeeeaeeee
Ime Naalov Država.
............................................................
...............
.........i
................ Cl. društva.
.....M............
'ir 'ji'

-m
Znižana osna knjig Književne Maiiee iN. P.J.
Sedaj ja prilika, bratje ia aeatre, da al vsakdo lahko narod eno ali več ^ ^^ 10 ^^ potrfno In morali H jih imeti
v vsaki hHL . ,
AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 682 strani in mnogo krasnih zgodovipeldh «lik, jo prijazna za čitanje in vam daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in naše S. N. P. Jednote. Knjiga vredna $i.0t**daj----------------------------------------------------------------------fl4W
SLOVBNSKIKANGLBBILA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga aa učenje anglaš^na in raznimi dragimi pojasnUl, vredna $2.00—sedaj.........ZiMe
BIOGENEZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne zakone, va*uje veliko poučnega za vaakega človejca. vredna $1.50—
seaaj	........
...........................
V KABARETU—po^eit te iirU«nj. .merUkih
frmniulcuov to**Mj«jl Toj^tt, VMbuj« Secei .lik. mdn. UJM-
...................... .j.... .........
50c

rojaka, vsebuje precej slik, vredna $L50—
mmmm.mmmh

aeeeeeaaeeeeeeoee
..50c
eedaj
^L-!1!? ***** slovenskih dekvcev v er , vredna |1.76 sedaj..................................................................Sle
krMn* »Pital dobroznani pisatelj Upton Sinclair, poelovenil L Molek, vredna $1.00^edaJ_______________^.50c
T ^ <fcJ»nJih s prologom in epilogom-mehko
▼•»•na, stana nao...«.,,...,,^........................
• - ■	....................*..........................................IUC
Ta zailaaa osna jo veljavna od 1. novembra 1928 pa da 1. aprik If2». Odtrgajte ta listek, prilolite potrebno evoto v pismo in polljite
Prosveto.
na
vožnjo!
itrieal !
rodnega strica •mahaj s rokami.
Nikar tako ne Čeprav ai moj redni nečak, ea tvojih rok nič ne bojim. Nikar tako pe mahaj, pravim, ia na M ljudem tu v«>-tra. - Tlmo#4 Vaeiljevič je o-brnil ovoj deaatak še porkrat med preti in gn spravil v lep. — Kaj ee po to pravi, —r so je potem obrnil do eopotnlkov, — od kotnega strtaa sahtava! Dve peetaji. pravi.,. HaT
— Plačati! — vodnik, skoro
jokak:
tovariš
rekel spre-— Nikar stric Saj to jodršov-
imo-
ee ne h ud uj tat to ni moj tramvaj ni tramvaj. To jo vina.
— Pa dobrot narodna imovina.
— reče strte. — A kaj to mene briga? Ampak ti, jnkleti po-
PROSVETA, M57 S. Uwndak Ave. Prilošooo vam pošiljam svoto $..
Chlcago, 10. .
kot naročilo sa sledeče knjige:
• m. m......

m.*.i..i«m».m«.„„„m„„,m
....................
..........
.......M..........
......m........
............................
...mm...................
.....
......................
*..............»..»m.
.»m..«.m.,.hm....,.„„h„
.......................trmi)

Knjige pošljite na naalov:
...............

Naslov.
Mooto.
....................
...................
Država......
Priloženo vam potljecn tudi naročnino so lkt Proeveta Ckni ^ N. P. J. pkčajo sa celo leto $4.80. za pol leta

..............
SVoto $.
m aa on - ■ mm ^—rr —	pw mim$2.40 in ne Člani
^AffSff ) " "'...... (To	CWe«o. Cleero
N"«* m tajif, h m