Jesensko vreme na Kredarici
Temperaturni povpreček lanske jeseni (1991) na Kredarici, ki je znašal 0,1", je bil enak dolgoletnemu temperaturnemu povprečku obdobja 1956-1985. V padavinskem pogledu pa je bila lanska jesen prekomerno namočena, saj je padlo kar 112 % normalne, to je dolgoletne jesenske višine padavin. Podrobnosti po mesecih so naslednje:
Septembrski temperaturni povpreček, kije znašal 5,3°, je bil občutno nad septembrsko normalno temperaturo, ki znaša 3,8°. Oktobrski temperaturni povpreček je bil z -1,1° občutno pod normalno vrednostjo, ki znaša 0,4°. Novembrski temperaturni povpreček -3,9° je bil skoraj enak normalni vrednosti, ki znaša -4,0°, Mesečni temperaturni ekstremi so bili v mejah doslej znanih temperaturnih ekstremov Kredarice. Najvišje temperature posameznih mesecev so znašale 13,4° dne 19. septembra, 9,5° dne 5. oktobra in 6,6° dne 2. novembra. Najnižje mesečne temperature so naslednje: -3,1° dne 8, septembra, -12,4° dne 21. oktobra in -12,9° dne 11 novembra.
Septembrski mesečni povpreček oblačnosti (5,6 desetin pokritosti neba) je bil enak dolgoletnemu povprečku (to je normalni vrednosti). Heliograf na Kredarici je v tem mesecu registriral 169 ur sončnega sija, kar je 44 % maksimalnega možnega trajanja sončnega sija v septembru. Skupno je v tem mesecu padlo 197 mm padavin v 12 padavinskih dneh, kar je 104% normalne septembrske višine padavin. Dvakrat je vmes tudi snežilo. Snežna odeja je ležala dva dni, njena največja debelina je merila 2cm (dne 29. septembra).
Oktobrski povpreček oblačnosti, ki je znašal 4,7 desetin pokritosti neba, je bil pod dolgoletnim povprečkom (5,1). V tem mesecu je bilo na Kredarici registriranih 172 ur sončnega sija, kar je 50% njegovega maksimalnega možnega trajanja v tem mesecu. V 11 padavinskih dneh (osemkrat je vmes snežilo) je skupno padlo 286 mm padavin, kar je 150 % normalne oktobrske višine padavin. Snežna odeja je 17 dni prekrivala Kredarico, njena maksimalna debelina je merila 35cm {dne 20. in 21. oktobra). V oktobru je bil nahladnejši dan 21, dan v mesecu. Tega dne je znašala najvišja temperatura -9,4°. Se pa maksimalna dnevna temperatura kar devet dni ni dvignila nad led išče. Potemtakem so imeli na Kredarici v oktobru devet »ledenih dni«. Novembrski povpreček oblačnosti (6,3) je bil le malo nad dolgoletnim povprečkom (6,0). Sonce je samo 99 ur obsevalo Kredarico, kar je komaj 35 % maksimalnega možnega trajanja sončnega sija v novembru. V skupno 15 dneh sneženja je padlo 262 mm padavin ali 132% normalne višine padavin tega meseca. Snežna odeja je ves mesec
prekrivala Kredarico. Njena največja debelina je merila 180cm (dne 25. in 26 novembra). Novembra je bilo na Kredarici 18 ledenih in 30 mrzlih dni; ledeni dnevi so dnevi, ko se najvišja dnevna temperatura zraka ne dvigne nad ledi-šče, to je nad 0°C; mrzli dnevi pa so dnevi, ko je najnižja dnevna temperatura pod ledlščem. V novembru, ko se je nabralo nekaj več snega, so se utrgali prvi snežni plazovi. Na splošno pa so bile jesenske višine snežne odeje zelo Skromne.	France Bemot
Goethe v Soški dolini
Svellzhani fo ty, kir nevidio, ino viner verujo (S. Joannesa Evangeli, Cap. 21) Edo, Edo, ti imajh veliku Jkšrby inu muje: Ampak enu je potrebnu (S. Lukesha Evangeli, Cap. 10): de bi nam v jim kuker en prjatel pusstil jposnati, is katerich bukev tiga Goetheta JI naidell, de je ta issti Goethe po Dolyni So jhky spanziral, inu al je blu tu v'telessu ali sunej telessa, na semli ali v'unstranjkim lebny, inu kaku je taissti Goethe tu tebi nasnaniti pujtil.
Ne dai, de v'temy nesnania chla.(tamo kuker ena ryba na ssuchem.
Po tih edinosvelizhavnih evangeliov inu po luria Dalmatina bessedi (»TV IE. VSE SVETV PISMV, STAR IGA inu Noviga Testamenta«) sa Ed a Kosoroga (PV 1991/XI/488) na]hkribal neveren Tomajh	sstancko Ctynnar
Zapostavljeni planinski velikani
Lanskega avgusta (1991) je Zavod Republike Slovenije za Šolstvo in šport izdal »Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik li - Štajerska z obrobjem« Pri listanju po tem Vodniku, ki nas popeije iz kraja v kraj in opozori med drugim na pisatelje, pesnike in drugačne literate, ki so živeli In delali v posameznih krajih, je po mojem mnenju zopet močno opazno, da je planinska literatura slabo prikazana in če ni beseda pregroba - zapostavljena.
Res je, da Vodnik kot tak ne more obširno opisovati dela posameznikov. Vendar se vprašam, ali ni premalo napisano o bratih Tomirr-šek: »Odpravimo se ob Dreti navzdol po Za-drečki dolini. - Na Slatini med Gornjim Gradom in Bočno sta se rodila literarni zgodovinar, opisovalec domačega narečja Josip Tominšek (1872-1954) ter njegov brat, sicer pomemben planinec Fran Tominšek.« Mogoče ne bo odveč, da v potrditev misli, da je informacija v Vodniku pomanjkljiva, prepišemo, kaj je o Josipu Tominšku napisal Peter Weiss, ko je v Savinjskih Novicah opisal »Zna-