Črtice iz ruske zgodovine.
(Po Nestoru priolčuje A. K.)                                      JM
5. 0 Svetoslavu.                                         ^P
Po svoje matere Olge smrti Svetoslav posadi Jaropolka v Kijovu, Olga v drevljanskej zemlji, a Vladimira dL Novogradcem, on sain otide zopet na Dunav v Prejeslavec. A Bolgari se zapr6, in Svetoslav stoji pod mestom. Bolgdri pridejo in ga napadejo. Prične se krepka sčča in bila je ves dan. K večeru vzmore Svetoslav, vzame mesto, in pošlje povedat Grkooi: ,,hoLem iti Di-vas in vzeti vaše mesto, kakor sem vzel Prejeslavec!" Grki od-govore: ,,rni ne moreino proti vam stati; vzemi danj sebi in družini, a po-včdite nam, koliko vaa je, da vam damo danj po številu na glave." Lokavi Grki so želeli sam6 zvedeti, koliko ima Svetoslav ljudij. ,,Dvajset tisofi nas je," odgovori Svetoslav, in prirčkel je deset tisoč, — Kuskih je bilo samo deset tisoc. Zdaj zber6 Grki sto tisoc vojakov na Svetoslava. Rusi, vidžfi ranožico grške vojske, vzbojž se zel^. Svetoslav reče: ruž6 se nam ni kam deti. Voljnim ali nevoljniin, stati nam je prttivo. Ne sramotiino zemlje ruske, nego semkaj lezimo s svojimi kostmi! Mrtvih nas ne bode srain; ako li pobžgaenio, imeli bodemo sramoto. Ne pobegnemo, nego stali bodemo krepko, in jaz pojdem pred vanii. Ce moja glava Mže, potein slubite samf 0 sebi." Vojaki odgovore : nkjer tvoja glava, tjakaj tudi mi svoje glave zlo-žimo." Bjla je seea velika. Svetoslav vzmore in Grki zbeže. Zdaj ide Svetoslav k Carigradu, grab^S in razdirajoč niesta po p6tu.
Silno se nstraši grški cesar, pozove svoje boljire in jiin reče: nkaj nani je stvoriti? — nikakor ne moremo proti njema stati." Odgovore mu boljaii: npošlji k njemn dar6v in izkusimo ga, ali je prijatelj zlitu ali dragoctSuiui tkaninam."   Tako tudi stvorž.
Kadar poved6 Svetoslavu, da so priSli Grki s poklonom, ukaže jih on uvesti. Poslanci pridejo, poklGnijo se knezu Svčtoslavu in polož^ pred njim zlat6 in dragoceao tkanino. Svetoslav tega niti poglcdal nij, kar so mu pri-aesli, nego straa se oirši, reče svojiin ljudžm: nshraaite!"
Kadar se poslanci vrnejo k cesarju ia mu poved6, da Svetoslav niti pogledal nij zlilta ni dragocene tkaniue, to nekdo izinej boljavov svetuje ce-sarju: »izktisi ga še; pošlji mu orožja!" Cesar posluša svčta ter pošlje Svetoslavu meč in drugo orožje. Svetoslav vzame orožje ter zafine ga pre-gledaTati in hvaliti, a cesarja ukaže pozdraviti.
46
Kadar grški boljiri to zredi}, rek6 cesarju: rljut hoiSe biti ta mož; zlatfi prezira a orožje jemlje. Primi se d&nji!" Cesar pošlje k Svetoslavu, kateri uže nij bil daleč od Carigrada, ia veli mu reči: ,,ne hodi k raestu; vzemi diinj, k6Iikoršno hočeš!" Svetoslav vzame dSnj, in to tudi za ubfte, reWč: nto prejme njih rod," in Trha dobode oinogo dar6v ter se vnie v Prejeslavec s pohvalo veliko.
A družioe je ostalo Svetoslavu uže malo, m 2at6 se začne posrfetovati ž nj6: nnas je malo." refc, nruska zemlja ,je dale5 a Pečenogi so znami v vojski. Ako zved6 Grki, da nas nij mnogo, obstopijo nas r mestu, in kdo nam poraore ? Zatorej stvorfmo mir s cesarjem; k&jti prijčl se je danji, in nam bodi to dovoljno. Pofine li ne plačevati daajf, zberem obilnejšo vojsko v ruskej zemlji, ter pojdem \z nova ua Carigrad." Ta ijeseda je bila dru-žini Ijnba, in m'a a cesaijem se je strorii. podpisal in potrdil 9 prisego obžh stranfj.
Po mfra se je Svetoslar h5tel Tideti s cesarjem, ia tndi cesar bi rad bil videl njega. Snideta se na bregn reke Dnnava. Graki cesar Ivan \ bliši?Wem oklepn na konji prijoadi ua breg. Z njim je bila velika družina k6ujikov bogato obieeenih v zlatu. Svetoslav z druzega brega priplčve v 14-diji, sam, veslaje, kakor kak drug Slorek. Bil je srednje rasti, SirokopleS, plavih o6ij ia dolgobrM. Oblokel se je zel<5 prosto v belo srajco, kakor vo-jaki, a bila je fistejša. V jednem ušesi je ime) zlato nanhvico z mbinom in % dvema biaeroma. Junaški iu veličavo je gledal. Svetoslav, ne stopivgi iz iadije ter ne mDOgo pogovorivši se s oesarjem odplftvo nazaj.
Tadaj Ruski stvore svet, kak6 bi se bilo povmiti domiiv. Stari voje-voda Igorjev Svenalid reče iti oa konjih okolo, ker na Dncperskib. pragih stojS Pefieuegi; a Svetoslav ga n« posluSa ter odplove v hdijah.
Kadar so Prejeslavei to zvedeli, poslali so k Pečenegom rek6č: nSre-toslav se v rasko zemljo vrača z ninogim bogastvom a z malo družino; pre-strezlte ga!"
Pe^eaegi zastoptjo skalovite prage, a kadar pride Svetoslav, aže aij proiti pragov. Zat<5 so Ruski zimovali t Belobrežji, in glad je nastal mej njimi vclik. Vspomliidi se drignejo zopet na pot, a Pečenegi padejo niinje ter jih nadvladajo in Svetoslava ubijejo. Vojevoda Svenald se povrne v Kijev in prinese žalosten glas o smrti Svetoslava kneza.