UDK 245(497.12)" 1640" Vilko Novak Ljubljana
TRUBARJEVA IN DALMATINOVA BESEDILA V MARTJÂNSKI
PESMARICI I
V rokopisni, delno v kajkavščini delno v prekmurščini pisani Martjdnski pesmarici /, ki vsebuje po večini liturgične pesmi in izvira iz 16. in 17. stoletja, je tudi nekaj Trubarjevih in Dalmatinovih cerkvenih pesmi iz Ta celi catehismus (Wittemberg 1574), prirejenih v jeziku te pesmarice.
In the manuscript of the Martjanci Hymnal, written partly in Kajkavian and partly in Prekmurje Slovene and containing largely liturgical hymns from the 16th and 17th centuries, there are some hymns by Trubar and Dalmatin from Ta celi catehismus (Wittemberg 1574), adapted to the language of the Hymnal.
Rokopisno pesmarico, ki jo po vpisani dataciji imenujemo Martjânska pesmarica I - poleg nje je prav tam nastala tudi mlajša pesmarica -je avtor pričujočega spisa že večkrat predstavil ali v celoti glede njene sestave in vsebine, starosti, zapisovalcev, prevajalcev, njenih virov - večinoma je prevedena iz madžarskih pesmaric -, sorodstva s kajkavskimi rokopisnimi pesmaricami ter njenega jezikovnega značaja pa tudi nadrobneje glede njenih madžarskih virov,2 delnih objav iz nje v hrvaških časopisih ter njenega uvrščanja v hrvaško slovstveno zgodovino.3 Zavoljo vseh teh značilnosti, svoje starosti - njen manjši del postavljamo v 16. stoletje, večji pa v 17., - obsežnosti, zelo raznolike vsebine - vsebuje tudi svetna besedila - jezikovnega in kulturnozgodovinskega značaja, saj je bila prepisovana in delno tudi ponatiskovana do 20. stoletja, povezana pa je z madžarsko, hrvaško, nemško, kajkavsko in osredjeslovensko slovstveno tvornostjo v 16. stoletju, bi jo bili morali pri nas že davno natisniti in v celoti komentirati ter obdelati. Žal se to kljub mojim tiskanim in ustnim pozivom ni zgodilo ter se to odmika v čas, ko zavoljo pomanjkanja usposobljenih raziskovalcev take
'V. novak, Prekmurske rokopisne pesmarice. Jezik in slovstvo XIX, 1973/74, 212-217. ISTI, Prekmurske rokopisne pesmarice od 16. do sredine 18. stoletja, Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (Ljubljana, 1989), 109-119. Isti, Prekmurska Martjânska pesmarica I, Kaj XXI, III-IV, Zagreb 1988, 3-18.
2V. Novak, Madžarski viri Martjanskc pesmarice I, Jezik in slovstvo XXVII, 1981/82». 12-7-131.
'V. Novak, Še o prekmurskih pesmaricah, Jezik in slovstvo XXII, 1976/77, 51-54. Isti, Stare prekmursko-kajkavske povezave v cerkveni pesmi, Traditiones 14, Ljubljana 1985 5-169.
У
izdaje vsaj na Slovenskem ne bomo zmogli. Pesmarico si bodo dokončno prisvojili -drugi.
Ena od sestavin, ki govori za slovenski značaj Martjanske pesmarice I, je tudi prevzem Trubarjevih in Dalmatinovih besedil vanjo, mogoče že v 16. stoletju, ko je verjetno nastala njena prekmurska predloga - kar dokazuje tudi njen ohranjeni četrti del, ki po mnenju poznavavcev izvira iz 16. stoletja, ali pa so jih - z drugimi osrednjeslovenskimi protestantskimi deli, predvsem z Dalmatinovo Biblijo - vsaj poznali že tedaj, mogoče po protestantskih beguncih, ki so prihajali na bližnje Petanjce.
V svojih dosedanjih splošnih poročilih o tej pesmarici sem ta njen delež le nepopolno omenil (delno z napačnimi stranmi v prepisu),4 samo en primer pa je poznan iz članka J. Koruze.5 Tu jih morem le kratko primerjati s predlogami v pesmarici Ta celi catehismus (v'Bitembergi, 1574, faksimile v Ljubljani 1984). Mogli pa so jih prevzeti tudi iz F. Trubarja pesmarice 1595.
Prva pesem v MP I, ki je prirejena po besedilu slovenskih protestantov, je v njenem prvem delu začetna pesem v skupini božičnih pesmi z začetkom: Od Nebe/z prido Angyelye na str. 65-66 in je vidno razdeljena na osem kitic. Kaj-kavsko-prekmurska priredba je zelo tesno naslonjena na besedilo: Ena druga boshizhna Pejffen, od Lukesha Klinza tolmazhena (TCC, str. 117-119). Razlike med besediloma ne spreminjajo njegovega pomena, marveč z narečnim izrazom le jasneje približajo umevanje novemu, obrobnemu prejemniku vsebino pesmi. V prvi kitici je pravili umljivo tudi prekmurskemu poslušalcu, toda nadomestilo naf zveifztili zveni bolj slovesno in je bilo že udomačeno v evangeljskem besedilu in drugih podobnih pesmih. Zavoljo jasnosti sije prireditelj dovolil tudi tako zamenjavo: namesto v'enih Iaflih te/hku - bolj konkretno: vjednih te/znih jaJzlaih. Miha je nadomestil z Miheâs, latinsko obliko s pomadžarjenim izgovorom (-š, kot tudi Jeremiaš itd.), udomačeno v kajkavskem cerkvenem jeziku. Odré/henik je zamenjal ohranyenik. Spremenil je /jjravil v zmiril, ker ima prva drug pomen, docela drugače pa je povedal sledečo misel: ..Je Stvarnik ... v'drushy - .. Jze /ztvoriteo rodi ... — Smèrt je nadomestil z vrag, kadar z da(=gda=ko). Tudi Hudizh je Vrag ... —nesapu/ti je nadomeščeno: ...vaJz nescse o/ztaviti, najn sane/ti pa: vu nyem vupati ... -.Nadloge ... so nevole ... -Satu kir /te v'shlahti njega je bilo v Prekmurju neumljivo, zato je povedal: Tako /zte vi nyega roda ... - nečitljiva naslednja beseda za veden je najbrž: z/aJ"to, dopolnil je Jdu/sno cse/zt in obla/st nadomestil najbrž z nečitljivo: d(ika).
4 Kaj XXI, 1988, 16inČZ/V61, 1990,77-78.
SJ. KORUZA, Stara božična pesem v prekmurski inačici, Jezik in slovstvo XIX, 1973/74,269-271.
Med mnogimi adventnimi in božičnimi pesmimi je v prvem delu rokopisa na str. 98 in 99 besedilo pesmi: Toje te dén ve/zéli: ..., v kateri je na str. 99 nekoliko spremenjena kitica iz naslednje pesmi: Kako csreJz Jzvetlo Jzuncze Jzvov Jzvet-loscsov Preide, te Jze /zteklo ne/ztere ... Sledeča pesem na str. 100 do 102 pa je Eté dén je v/zega ve/zelja ..., ki je le z malenkostnimi spremembami prevzeta Trubarjeve priredbe »Ta stara boshizhna Pejffen...« (T CC, str. 113-114) - Dies est laetitiae.
Prekmursko-kajkavsko besedilo se vsebinsko docela sklada s Trubarjevim besedilom, le daje prvo nadomestilo nekatere izraze z ustreznimi iz svojega narečnega območja, včasih vsebinsko drugačnimi, npr. (na prvem mestu so Trubarjeve oblike): Diviza -Devicza, Deiva; - Odrefhenika - ohranitela; -isvo-lena - obrana; gnado - milofzt; refhil od Pekla - pekla mentuval; - Hvalo Bogu dajmo -boidi Bogu hvala; - Sonce -fzuncze; -Skus glash -csre/z/zteklo; -fe neresbye -fze Jzteklo nefztere (današnja prekmurščina pozna le glas ); - luzh od luzhi -fzvetlofzt od/zvetlo/zti; -vezhnu - v/zegdar. -Trubarjev pres je tudi v MP I prez (živo: brezi, brez); nam. zhaftirno - hvalimo. Nagovor: Hvala tebi Bug Ozha ... je postavljen v tretjo osebo: Hvala boidi oczu Bogu ... in: refhil nas od Hudizhaje podomačen z: od vraga mentuval... Namesto: zhaftiti je hvaleni in za vezhni leben je: Nebe/zki orszag.
S to kitico se je ukvarjal že Jože Koruza, žal je v njegovi navedbi dokaj črkopisnih in jezikovnih napak: pri / manjka z, tudi druge črke so narobe in manjka vrstica fzuncze Pufzti fzvetloszt fze-be. J. Koruza je dokazoval z metrično analizo te kitice v Trubarjevi in prekmursko-kajkavski obliki, daje isto besedilo prešlo iz slovenske protestantske pesmarice (najprej v Ene duhoune peisni, nato v Ta celi catehismus) v kajkavske, predvsem v tim. Pavlinsko pesmarico, sedaj natisnjeno kot Pavlinski zbornik 1664 (HAZU, tiskano v Ljubljani 1991) verjetno s posredovanjem MP I ali njene predhodnice. J. Koruza pravilno sklepa o starejši različici MP I, saj nas na to navaja njen starejši, peti del, kije mogel biti organski del celote tudi s starejšimi, že v 16. stoletju nastalimi prvimi deli, bodisi da so vsebinsko ustrezali današnjim štirim delom, bodisi da so se kaj razlikovali od njih. Tako bi bile že vse pesmi slovenskih protestantov prirejene zanjo v 16. stoletju, kar je zelo verjetno.
Samo še beseda o kajkavski različici obravnavane Trubarjeve kitice, ki jo najdemo danes v Pavlinskem zborniku 1664 (1991), v pesmi pod naslovom Den je denes z veseljem, str. 122-124, ki se sicer s svojimi ostalimi sedmimi kiticami docela razlikuje od besedila v MP I - so pa v njej vrstice, ki jih najdemo v drugih pesmih MP I. Tudi v obravnavani kitici - ki je v PZ dobeseden prevod latinskega besedila na str. 125 - je le prva vrstica besedno sorodna vrstici v MP: Kak se steklo ne stere sunčenem odbleskom, (v latinski: Ut vitrum non laeditur sole penetrante ... ) //tako ne be vrazena porodivši kralja, //blažena je ta Mati...
Naslednja v MP I, str. 114-116, z začetkom: Alia Pomeridiana - Denesz je Jesus nam rodjen ... je dobesedno prirejena, predvsem jezikovno, po: Ta boshizhna Peissen: Puer natus, skusi I. Dalmatina v TCC, str. 122-126 z začetkom: Danas je Jesus nam rojen ... Razlika je predvsem ta, da Dalmatinov pripev: Halle. Hal-leluja dosledno prevaja: Dika Bogu, Dika, Dika Bogu - tako le prvič, nato pa krajša: D. - Dobesedno piše po Dalmatinu tudi izraze, kijih ima narečje drugače: oblubil; sahvalimo -nyega ... zahvalimo; nos/il -noszil; fe rodil -szeje rodil... itn.
Včasih prireditelj ni razumel predloge: vbufhtvu -Boystvo; sdajci - itak. Oblikovno je premenil 3. os. mn.: sahvalio ... resglafujo - v 1. os. mn.: zahvalimo ... razglaszimo', obdržal je: ojfrovali z domačim cerkvenim: offrali; ... Veroh je nadomestil z udomačeno madžarsko sposojenko: temjan{zivo: temén, madž. tômjén) ... Pres je tudi tu ohranil kot: Presz .... /trup je nadomestil s csemer in ga neof trupi - ga ne odeméri, kar so poznejši prepisovavci pesmaric nadomestili z bolj razumljivim: ne fkoudi. - Po me/i je nam glih po/tal je ponašeno: V Teili /ze je knam priglihal. -h'tro/htu -kve/zelju in leben -/itek. Se bolj samostojno je prirejeno: Sam /ebi /turil tamkaj glih - Vjedinal /ze je z oczom Bogom', dodano pa je: Na/z obdelil /zvom miloschom ... /el/tvu je pustil kot zel/ztvo ... - Glede oblike bi le pripomnili, daje prireditelj prezrl Dalmatinove dvovrstične kitice slovenskega besedila in pisal svoje besedilo tekoče brez presledka.
Besedilo, ki je na poseben način povezano z Dalmatinovo Ta hvaleshna boshizhna Pei//en, a solis ortus cardine, &c, Sloveti/ki, /kusi I. Dalmatina ... (TCC str. 126-128), je v MP I z začetkom: Od /zuncsenoga /zhajanya ..., str. 1 32-134. Skoro dobesedno in do črke enaka je v kajkavskem Pavlinskem zborniku 1664 (str. 128-129) pod naslovom A solis ortus cardine, Od sunčnoga ishoda (v transkripciji), kjer pa v opombi ni omenjeno, dajo najdemo tudi v PP I, čeprav je le-ta bila ponovno obravnavana tudi v hrvaških publikacijah (Fancev, O. Šojat, V. Novak i. dr.) Toda ti dve besedili, kiju vsebuje tudi za Prekmurje pomembna Cithara octochorda, uradna pesmarica zagrejbške škofije v treh izdajah od 1701 do 1757 in se vsaj naslanjata na cerkveno himno iz 5. stoletja, se bistveno razlikujeta od Dalmatinovega, čeprav najdemo v njih tudi enaka mesta. Vsako besedilo je moralo nastati iz druge različice izvirnika, ki seje zelo spreminjal, kot vidimo iz opombe k pesmi v Pavlinskem zborniku 1664„str. 387.
V prvi Dalmatinovi kitici je ista le misel, v drugi pa je podobno, a z drugimi besedami izražena vsebina: V'hlapzhjo/htalt/e je k'nam puftil, De bi Me//u s'Mei//om re/hil - MP I: /zlusbeno Teilo na /ze vzel // Da bi je v Teili odkupil... — D: V'zhi/to divizo/e flyla, De ona Cri/tu/a no/sy - vCsi/zte Devicze utrobi// Nebe/zke milo/zti puna // Devicza gaje no/zila ... Tudi v 4. kitici je primera Bosliji Tempel - Pravo je bosi /ztan bilo. V sledeči: je njej osnanjen bil, Od Gabriela - Koga Gabriel nazveiJztil; enako je omenjen Kar/tnik Jansh - Szveti
Ivanus. Tudi so omenjene jasli in S'malim mlekom -malim je mleikom ... Različna je predzadnja, podobna pa zadnja kitica.
Zadnja pesem v skupini adventnih in božičnih: Hvalimo mi dene/z Boga, tefze ve/želimo ... MP I, 169-170 se dobesedno sklada s prvo božično v TCC: In die natali Christi Cantilena, per Truberum - Na boshizhni dan, od CriftuSeviga Rojftva ena Pejffen (str. 109-112). Po enakem začetku, kjer je le Inu nadomeščeno s te, je v naslednjem zhaf timo nadomeščeno s hvalimo; Be/feda, ki se kajkavski im prekmurski glasi le: reič -je tu MP I: befzeida; Zhlovezhtva je cslove/ztva, perdrushila - priglihala, - smyrila - zmirila. — V drugi kitici se befzeida ponovi, rifniza - pravicza, - rizhy -fztvari, - Hudizha - vraga; v naslednjem je edino od te shlahte povedano uporabnikom umljivo: od kervi Davidove; rata je izpuščeno, oftane je povedano: ofzta ...; - glih po/tane: fzpodoben po/zta ...; /vetimu Bogaftvu je razumel kot: fzvetomu Boj/tvo ...; v'kupe ... pèr-drushiti - vkupa fzpraviti, nakar je izpustil vse sledeče besede te kitice ter vso sklepno kitico s sklepnimi besedami: zado/zta vcsiniti. Amen.
Teh petero besedil božičnih pesmi slovenskih protestantov je postalo sestavni del ne le prekmurske rokopisne starejše Martjânske pesmarice I iz 16. in 17. stoletja, katere velik del vsebuje starejše katoliške pesmi, marveč so s prepisi v mlajše pesmarice 18. in 19. stoletja, ki so jih prirejali tudi katoličani, prešle tudi v njihov repertoar ter so jih uporabljali v katoliških prekmurskih cerkvah, kar je doslej neznan in enkraten paradoks v zgodovini slovenske protestantske pesmi 16. stoletja - vzporeden z uporabo Dalmatinovega prevoda Biblije v katoliških cerkvah in prevodih sv. pisma.
V drugem delu MP I, ki vsebuje 41 postnih in velikonočnih pesmi (kazalo na koncu: Index Cantionum Quadragesimalium et Paschalium) je že prva: Passio Succinta, z začetkom O greisni Cslovik vfzâki csafz ... (str. 1-15) v petnajstih kiticah dobesedno povzeta po: Passion is vseh shtirih Evangelistov, vtej vishi, kakor osgoraj ta Pejffen: Sveti Paul v'enim lyfti, fkusi lurja Dalmatina (TCC, 129— 140). Tudi to pesnitev so prepisali poznejši katoliški organisti, tako v gorenje-seniški pesmarici iz 1780 v celoti, pertočka (verjetno ok. 1800) skrajšano, četrta pertočka pa v celoti. Vsebujejo tudi Martjanska pesmarica II iz 18. stoletja. Prireditelj je nadomestil izraze kot: prizhujo -fzvedocsio, Martre - moke, Iogre -Vucsenike, Iudou -Sidovov, raj tinge narejat - reicsi govoriti, Farjom - popom, ferata -proda; ob Velikinozhi - na Vuzmene godi, Getfemane Olfke gore -Gec-samane olike gore; -Iogri -Apoftolje, - ni razumel: zhuli (bedeli) in je priredil: csuvali (prav bilo: verostiivali)\ - še: keliha prof t biti moli je enako prepisal, le: шоШ\ - tudi: kervau put piše: kervavi pot (nam. znoj !) ga poleja; -pèrtezhe -pritecse (nam. pribiii ali pod.); - ni razumel: s'kufhom (=prekm. kiišonl) in piše narobe: Szkusàvanyem (= preskušanjem ali skušnjavo!); -je osdravil -je zavràc-sil (prekm. zvraču), - tudi volnu je napak umel: zvolju (ali -o?); -vifhi Far -
glaviti Pop; - pustil je - rotil, česar Panonec ne razume; - tudi: reka l - rekel (nam. pravil); - značilna razlika je: Na de/ni te mozhi - vjednoj velikoj cséfzti; - Vi/hi Far - Poglavnik pop; - Greh sgreval -fzo mu greihi nyega sal, -Tempel - (madž.) Templom (tudi eden jezikovnih dokazov za prekmurski nastanek MP I); -Ri/znizhnu - presenetljivo ref znicza nam. pričakovanega istina; - Martrat - muc-siti; -nepuftili - pufztuli(\ z napako nam. -ili); -... od Ri/nize prizhujem -praviczo fzvedocsim\ - mogoče je površno branje: I udje pak nef o rodili -1 udje (!) pa neifo marali; - zajhnou fturil -nei csudécs vcsinii, -od D. je prevzel: sâl djâlo, ospotal, gvant na nyega djâl, pofzlal, priatel pofztàl... Sholzh je povedal: fzolczo (danes: žiič). Kot dokaz za prekmurski izvir in značaj pesmarice le še tri madžarske izraze: za D. Shaharja -Tolvaja in Firang v'Templi - Carpit v Tem-plomi; -Altman-Hadnagy. - Zadnjega Hudizha- je pustil: hudics.
Kar velja v glavnem za vso pesmarico, to posebej občutimo v tej priredbi: ob presenetljivem prevzemu mnogih Dalmatinovih besed in oblik ter kajkavskem izraznem temelju, da so uveljavljene v besedilu najznačilnejše prekmurske glasovne posebnosti: dvoglasnik ei, ou, skoro dosledna raba znaka za dolžino na â in é ter soglasnik gy.
Neposredno za tem pasijonom sledi v MP I, str. 15-18 z navodilom: Alia od. cant. Notam, in z začetkom: Szvéti Pavel vjednom Lifzti ino ti Evangelifte, prirejena dobesedno po: Od te vezherie ali prave Mafhe lesufove, gdu inu koku je to if to poftavil, ino koku fe ima dèrshati, skufi Primosha Truberja, objavljena že v Cathechismu 1550, v TCC pa na str. 72-76 (začetek z notami). Glavne jezikovne razlike so zopet v slovenjenju (tudi v kajkavski knjižni obliki) germanizmov, kot so.fratan -preodati, martro -fzmert, Iogri -Vucseniczi, Martre - moke, trofhtal
-	vefzelil, Spishajte fe -hranite fze, - Glih je ohranil; - te moje nove fhafti -Nova Testamentoma; - Misi -fztoli; - merkati je ohranjeno; -Mafhovati -Meffuvati; - sapuftil -zapovedal; - P rydigo- kaj k. Prodeftva; - lakotnovo -lacsno fédno; -fpishati -hranimo, - fe ... boje - je ostalo v krajši obliki: fze boje, čeprav se v prekmurščini rabi le: bojijo; - pravice - hiilofzti pravicze; - refhil od Hudizha - odkupil nafz od fzmert i; - fe je nas oblaftil - na/z je ofzlobodil; -s 'martro - Jzmertyom; -dobrute dileshni - dobrote delniczje; - Od njega fmerti pravimo -Jnyega fze fzmerti fzpomnimo; - prihod - prifefztye; - brumni -dobri,
-	lsvabit fe greha - Ofztaviti greihe\ - skoro enako je pustil: Kir pak drugazhi Mafhujo - Ki pak drugacsi Mesfujo; - Stoje v 'falfh Veri - Sto je (v ?) zle Wöre; -fovrafhtvi je napak povedano: v bolvânfztvi (= malikovanju); -v'shufhtvi -kajk.-prekm. vprâznofzti; - v'golufftvi -vjale ... vpiànfztvi - Ty vsamo na fe ferd Boshji - te fzo vBosjoi fzerditofzti. V naslednjem ni razumel, da je Jesuf ovi da-jalnik in je priredil kot pridevnik: ... nebo dufnik Jesusfevoj (namreč: kervi).
Kakor v skupini božičnih pesmi, tako je tudi med velikonočnimi prireditelj tega razdelka prevzel iz TCC najznamenitejšo, še srednjeveško cerkveno pesem:
Ta stara velikanozhna pejffen, v'nekuliku mejftih popraulena, na mnogitero visho (TCC 148-151). V MP I, str. 109-114 je ta pesem prirejena pod naslovom: Cantio Pomeridiana ...? in z začetkom: Jesus nam je odfzmerti vfztal, pridmo hvâlmo Boga ... Ta odpev je okrajšan na koncu vsake vrstice kot: P. h. B. - Protestantska prireditev je prirejena v celoti, razlike so majhne. Jezikovno so tudi tu germanizmi nadomeščeni: britke Martre - velike moke; - Namfe je vef eliti je nadomeščeno s: Zato fze mi vefzelimo\ - nam. vrstice: Nam hozhe h 'trofhtu biti je: Te Boga mi zahvalimo; - ohranjen je pogojnik: Da bi ne bil od fzmerti fztài, -ni pa razumel: vusulni Sveit in je zapisal: Vefz fzvetli fzveit in enako v naslednji kitici; bi konèz vsel - je v MP I nadomeščeno: bi fzkvarjen bil... in nadaljuje z dvanajstimi vrsticami, ki jih v TCC ni in tudi v nobeni drugi znani nam različici; tudi ne v Pavlinskem zborniku:
Izda bi vfzi greisni bili Boga nigdâr ne vidili. Zato da je pak gori vfztal Vrâgu je vfzo glavo potrel Tako je naf z zBogom zmiril Nebefzki orfzâg vfzem dobil. Tem vrsticam sledijo štiri vrstice, ki jih le malo drugačne najdemo v tim. Muzejskem rokopisu,6 le daje martjanski prireditelj ali napak razumel ali nalašč spremenil smisel: Vragu je bil csloveifztvo vzél - v MR: Hudič je bil človeštvu vzel,
- Szobom je je vpékli dersâl V pékli je dugo plâkalo Bosje milofzti csakalo. Muzejski rokopis pa ima:
Hudič je bil človeštvu vzel, s sabo je je v peku zajev, ondije milu plakalu, božje milosti čakalu. Naslednjih dveh vrstic ni v nobeni znani različici: Da bi zgora po nóf z prišel Te nóf z iz pekla vun fzpelal. ki je tretja kitica v TTC in sledijo vrstice, ki jih ima Alasia in TKP 1574: Na to je Bogh milofztiv bil Szvega fzina med naf z puf ztil Od Marie je rodjen bil
'T. Grafenauer, 'Ta stara velikonočna pejsen' in še kaj, Čas 36 (1942), 89-138.
Vefz fzvetli fzveit obefzelil.
Tudi v tej zvezi je Vusülni Svejt povedal: fzvetli f zveit.
Šele nato nadaljuje s tretjo kitico iz TCC dobesedno: Na to je Bog milofztiv bil ... in dalje skoro dobesedno, le s takimi spremembami: le jel lüde ... - Zacsel Si-dove\ - nam. Le Bogu prou flushiti - Da bi fteli dobri biti. Tu je vrinil kar dve vrstici: Te z Chriftuffem vNébo poiti... vBosjoi milofzti Siveti... - Za ref peli dodaja MP I še: Szternyem/-am koronom koronili //Zocztom csemerom napunili. // Schavli fzo ga prikovali //Szolinczom ( = sulico) fzo ga preboli.
V	peti kitici v TCC je MP I ohranila ... Szmert podjel izraz, ki se večkrat ponavlja v njenih velikonočnih pesmih!
Joseph ga je doloka vzél... - Maria prejemala - ga preimala; -ostalo je kuf uvala. - Spremenjeno je: lesusje bil pokopan -Mertev obvit vgrob polosen// Te velik kamen navaljen ... Izpuščeni sta naslednji vrstici o peklu in hudičevi moči; vsa sedma kitica o prikazanju ženam je povzeta v eni vrstici: Angyel je kzsenam govoril, vstajenje je omenjeno v vrstici: Da je Jesus od szmert i sztal... Nadaljuje z osmo kitico, toda izpusti zadnji dve vrstici ter namesto njih doda štiri nove: Te je v Galilaeo poisel // Tam je Vucsenike naisel // Nye v je vöri poterdjuval //Szvojom miloscsom daruval... Deveto kitico je ohranil vso, četrto vrstico: Stvarnika Nebefkiga je nadomestil z: Odkupitela naffega ... V naslednji kitici je neveren nadomestil: je neiftel vöruvati//Chrifztuffevomu vfztanenyu ... Enajsto kitico je izpustil, vsebino dvanajste pa povedal po svoje: Gda ga je paki poznal bil // Szvedofztvo je s-nyega csinil // Ve f zel je Boga zahvalil // Da je Jesus odfzmerti fztal... - Tudi naslednjo kitico je vzel po vrsticah na str. 147: logri, Preroki pravio, De ty kir Grehe shalujo, inu verujo v'Iesufa, Prido gvifhnu v'ta Nebeffa, ... iz pesmi Jesus je od Smèrti vftal ... - Vszi Evangeliste govore // Da vfzi ki faluj o greihe // Ino vôrujo v Xtuffi, II Ti pridejo v ta Nebéfza ... Zadnji kitici je MP I povzela z novo, kjer je izpustil Marijo in združil v Szveto Trojyfztvo vse tri božje osebe.
<
Da so prireditelji MP 1 jemali posamezne vrstice iz različnih pesmi in v raznih jezikih, dokazuje npr. naslednja pesem: Christus je clnefska gori vfztâl... Surrexit Christus hodie ..., ki jo je prireditelj prevedel iz madžarščine (Kâjoni, n. d. 272 vsaj začetek),7 v kateri je vrstica: Szmertjom je greihe vfze platil, kar je skoro dobesedno po: ... nafhe Grehe s'Martro platil iz: Ena druga velikanozhna pridna Pejffen ... (TCC str. 155); podobno je tudi: na/h Greh plazha fmertjo fvojo ... v pesmi: lesus ta je od Smèrti vftal... (str. 146).
V	pesmi De resurrectione Domini - Szpomenisze kerscsenik zte Christuff eve szmerti ... (91-98) so vrstice: ... fzmert, pekel tve obladanye ... //1 csudno voju-
7J. KÂJONI, Cantionale Catholicum (Csfksomlyó, 1676).
vanye, bé megy Sitkom i fzmrtyom, kai one dva tak mocsno, /žilno vkupa vdarifzta ... // Voiszke takve nei biló, ga//Christus szvojom szmertyom, to vecsno szmert zadavi... - nedvomno povzemajo - mogoče po drugem viru? - besede iz Ena druga velikanozhna ...: Smèrt, Leben/ta fe Ihtritala, zhudnu vkupe vojfkovala (n. d. 155).
Prevzem treh Trubarjevih, treh Dalmatinovih, ene Klinčeve in anonimne stare velikonočne pesmi ter delno Ene druge velikonočne pesmi iz repertoarja slovenskih protestantov 16. stoletja v Martjânsko pesmarico I, obenem pa v vrsto njenih prepisov za uporabo v evangeličanskih in katoliških prekmurskih cerkvah ni le izreden dokaz kulturnih stikov geografsko in političnoupravno ter kulturno tako zelo ločenih dveh dežel slovenskega etničnega ozemlja, marveč tudi eden temeljnih dokazov za slovenski značaj Martjânske pesmarice I ter vseh njenih prepisov in priredb - delno pa tudi natisov - do 20. stoletja. Njen temeljni jezikovni značaj je sicer zavoljo cerkvene pripadnosti prekmurskih Slovencev zagrebški škofiji od konca 11. do konca 18. stoletja kajkavski, toda v njej so se uveljavile že tako pomembne in številne glasovne ter oblikovne in leksikalne značilnosti prekmurščine, da tudi s tega vidika ni dvoma o njeni pripadnosti slovenskemu slovstvu, poleg vseh vsebinskih in zgodovinskih dejstev, ki jih vsebuje.
Summary
The fact that three hymns each of Trubar and Dalmatin, one of Klinec's, an anonymous old Easter hymn and a part of Ena druga velikonočna pesem from the repertoire of the 16th-century Slovene Protestants, appear in the Martjanci Hymnal I, as well as in a number of copies of it for use in Protestant and Catholic churches in Prekmurje, is an outstanding piece of evidence that there existed cultural intercourse between the two geographically and politically separate parts of the Slovene ethnic territory, as well as a piece of fundamental evidence attesting to the Slovene character of the Martjanci Hymnal I and its later copies and redactions (and, to some extent, its later printings) up to the 20th century. Because the Prekmurje Slovenes belonged to the Zagreb Bishopric from the end of the 11th to the 18th century, the basic linguistic character of the text is Kajkavian. However, many important phonological, morphological, and lexical characteristics of Prekmurje Slovene appear in it, proving its place in Slovene literature in addition to all of the historical facts and matters of content that it contains.