V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 9. 7. 1982 CENA 9 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 52 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Seja medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Graditelj delegatskega sistema Kranj — Medobčinski svet SZDL je ena od uspešnih oblik dela naše najmnožičnejše družbenopolitične organizacije, ki izraža skupne interese delovnih ljudi in občanov. Uspešnost dela medobčinskega sveta SZDL in te organizacije nasploh je bila pogojena s splošnimi razmerami Vili Tomat novi predsednik KRANJ — »Bogata pretekla aktivnost medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko zavezuje medobčinski svet in mene, da nadaljujemo in še zboljšamo zastavljeno delo in da složni s skupnim delom skušamo na osnovi samoupravljanja in delegatskega sistema premagati težave, ki nas pestijo,« je dejal v zahvali za izvolitev za^ predsednika medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Vili Tomat. Vili Tomat je rojen v Kranju leta 1934 in je inženir organizacije dela. Številne odgovorne dolžnosti je opravljal v preteklosti, prav tako pa tudi sedaj. Delal je v družbenopolitičnih organizacijah, v gospodarstvu in je aktiven v družbenih organizacijah in društvih. Dosedanji predsednik Slavko Osredkar odhaja na novo dolžnost v republiško konferenco SZDL v Ljubljani. V imenu medobčinskega sveta se mu je za trud in prizadevno delo zahvalil predsednik škofjeloške občinske konference SZDL Jaka Gartner. Za podpredsednika medobčinskega sveta SZDL pa je bil izvoljen predsednik občinske konference SZDL Radovljica Mirko Birk. -jk ki šo vladale, in odvisna od prizadevanj, kako ljudi čim bolj vpeti v razreševanje problemov, so dejali na ponedeljkovi seji medobčinskega sveta. Razumljivo je, da je SZDL namenila v zadnjih dveh letih največ pozornosti trem področjem: družbenemu planiranju in stabilizaciji, uveljavljanju delegatskega sistema in demokratičnosti odnosov v družbi ter volitvam skupaj z uveljavljanjem kadrovske politike. Medobčinski svet se je loteval in usklajeval ta področja z gorenjskega stališča, saj imamo na našem območju veliko skupnega in marsikaj lahko skupno rešimo. SZDL je pomemben element delegatskega sistema. Boljše deluje SZDL, popolnejši in demokratičnejši je delegatski sistem. Volitve so bile ena najpomembnejših preizkušenj za SZDL. Gorenjska jih je uspešno izpeljala, tako organizacijsko kot politično. Na tisoče prizadevnih aktivistov SZDL je delalo po krajevnih skupnostih. Najlepša nagrada za prizadevanja je bil uspeh na volitvah, ki so izpričale predanost ljudi samoupravnemu socializmu. SZDL je frontna organizacija, je mobilizator in usmerjevelac ljudi in njihove akcije. Takšna ostaja njena vloga v stabilizacijskih prizadevanjih. SZDL ne bo reševala konkretnih problemov. Sposobna pa je in mora ljudi navdušiti in organizirati, da bomo kos nalogam. Veliko težje ob veliko manjših možnostih smo že uresničili. SZDL še ne znamo v polni meri izkoriščati za razreševanje družbenih vprašanj. Zato se vedno pojavljajo problemi, kadar stvari rešujemo mimo SZDL. Sami smo krivi za to, ker se ne znamo dogovarjati znotraj fronte, ker ne najdemo poti drug do drugega, ker ne znamo organizirati dela in razprav. Prav zato večkrat drobimo sile, ponavljamo že znano in zgubljamo čas, ki ga nam najpogosteje za uresničevanje nalog zmanjka. Takšno pot dogovarjanja kaže ubrati tudi v stabilizacijskih prizadevanjih in delo na tem področju se bo spremenilo v gibanje, v akcijo ljudi. Medobčinski svet SZDL je bil tudi seznanjen z informacijo, da je družbenopolitični zbor radovljiške občinske skupščine družbeni dogovor o izgradnji gprenjskega muzeja revolucije sprejel, ostala dva zbora pa sta sprejem odložila. Svet je ocenil, da so bili delegati o tej zadevi enostransko in pomanjkljivo obveščeni in da ne gre pri gradnji za nobeno nasprotje z zakonom, kot je zatrdil na seji skupščine radovljiški družbeni pravobranilec samoupravljanja. Svet je priporočil, naj v Radovljici položaj temeljito analizirajo in na prihodnji seji skupščine ponovno razpravljajo o tem. J. Košnjek w T\ o // rw d O Ifl TU 1 »AJJ ci \\ Act m ci li v m konzorcij Železarne Z zbiranjem sredstev v posebnem bančnem konzorciju naj bi se zbrala tretjina sredstev, ki jih slovenske železarne potrebujejo za obnovo in za nove investicije — Največja investicija v Železarni Jesenice — Jeklarna 2 Kranj - Člani izvršilnega odbora Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske so včeraj dokončno pristopili k podpisu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi bančnega konzorcija za uresničevanje razvojnega programa črne metalurgije Slovenskih železarn. Konzorcij naj bi se ustanovil z namenom, da bi z njim podpisniki, petnajst slovenskih bank, med katerimi tudi Temeljna banka Gorenjske, zbrali tretjino denarja, potrebnega za uresničitev razvojnega programa slovenskih železarn v tem srednjeročnem obdobju. To naj bi pomenilo povečanje proizvodnje surovega jekla na blizu 1 milijon ton letno (zdaj ga proizvedejo okrog 800.000 ton), povečanje deleža plemenitih jekel preko polovice proizvodnje, povečanje železarskih končnih izdelkov na Rribližno 900.000 ton letno, vpeljavo novih Na Hrušici gradijo stanovanja — Samoupravna stanovanjska skupnost z Jesenic uresničuje kot 'investitor prvi program družbene izgradnje stanovanj v občini. Po njem bo Gradbinec z Jesenic do konca leta zgradil 3 bloke s po 11 stanovanji, od katerih bo 9 solidarnostnih, ostala pa bodo za delavce jeseniških organizacij združenega dela. Izgradnjo bodo nadaljevali prihodnje leto in do pomladi )gS4. leta, ko naj bi vselili še 71 družbenih stanovanj. (S) - Foto: S. Saje višje zahtevnih vrst jekel, povečan delež proizvodnje jeklene litine za strojegradnjo, 15 odstotkov izvoza vse proizvodnje in z lastnim izvozom naj bi pokrili najmanj dve tretjini uvoznih potreb po nabavi reprodukcijskega materiala in opreme. Količinsko naj bi železarska proizvodnja pri nas ne napredovala toliko, bistveno pa bi se spremenili tehnološki postopki proizvodnje surovega jekla, fjovečala bi se produktivnost in izde-ovali bi kvalitetnejša, iskana jekla. Največja investicija bo v prihodnje vložena v jeseniško Železarno. Tu naj bi zastarel Siemens-Marti-nov proces nadomestili z moderno elektrometalurgijo, novo jeklarno. V Štorah bodo zaokrožili proizvodne zmogljivosti dveh obstoječih elek-tropečli in posodobili tehnologijo dodelave jekla v ponovcah. V Železarni Jesenice naj bi v Jeklarni 2 po novem postopku in v obstoječi elektrojeklarni potem skupno proizvedli 550.000 ton jekla (danes ga izdelajo 350.000 ton). Glede na to, da bo od slovenskih železarn največjih investicij deležna prav jeseniška železarna, bo morala Temeljna banka Gorenjske zanjo združiti kar 29,2 odstotka ali skupno 837 milijonov dinarjev, medtem ko bo šlo njenih sredstev za železarno Ravne le 4,4 odstotka in za Ravne le 1,4 odstotka. Predračunska vrednost naložbe v Jeklarno 2 znaša 10.477.456 tisoč dinarjev. Obenem z bankami teko dogovori za sovlaganje tudi s porabniki jekla. Preko 40 porabnikov je sporazum že podpisalo. Predstavniki Železarne Jesenice poudarjajo, kdor se bo težko odločal za pristop k sporazumu, bo tudi težko prišel do svojih količin, kajti težko bo spreminjati proizvodni program, ki ga bodo oblikovali po potrebah podpisnikov. Temeljna banka Gorenjske bo morala prispe\ ti 837 milijonov dinarjev. Ker to presega njene kreditne zmožnosti, Temeljna banka Gorenjske pristopa k sporazumu s pripombo, da ne bo mogla dati toliko sredstev, če ostale Temeljne banke, podpisnice samoupravnega sporazuma ne bodo dosegale svojega limita. Dala je pobudo za spremembo limita. C"e ta sprememba ne bo uresničena, pač ne bo mogla projekta finan- sirati v takšni višini. „ , D. Dolenc Odnos do dela šepa Razgovor Sergeja Kraigherja s slovenskimi novinarji o nujnosti skupnih stabilizacijskih prizadevanj Ko se je skliceval na izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki ga je pripravil in 20. 4. 1982 objavil Zvezni družbeni svet za gospoddrski razvoj in ekonomsko politiko (komisija za vprašanja gospodarske stabilizacije), je član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher obrazložil mnoge pomanjkljivosti, ki so pripeljale do sedanjega težkega gospodarskega pa tudi družbeno socialnega položaja v Jugoslaviji. Čeprav so bili cilji, strategija in taktika družbenoekonomskih odnosov v Jugoslaviji postavljeni že na 10. kongresu ZKJ in ponovljeni na 11. kongresu se le ti v praksi niso izpolnjevali. Postavljali smo si plane želja, ki niso bili v skladu z razpoložljivimi sredstvi, bili so predimenzionirani in žal, niso bili usmerjeni v izvoz, v izkoristek lastnega znanja. Razbohotila se je stihijska investicijska izgradnja, zapirala so se tržišča, in kljub vsem resolucijam so destabilizacijsko delovali vsi od občin do republik in Zveze. Vse to je povzročilo pretirano inflacijo, pokvarilo medsebojne odnose in razvrednotilo rezultate dela. To je razlog, da je predsedstvo SFRJ osnovalo komisijo, v kateri je sodelovalo tristo strokovnjakov z različnih področij in pripravilo izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Dokument zahteva od slehernega državljana globoko spremenjen odnos do dela, spremembo mišljenja, da bo nekdo drug plačeval naše napake, naše slabo gospodarjenje in naše slabe poslovne odločitve. Čas, v katerem se nahajamo, zahteva od vseh nas spremenjeno prakso ponašanja, zahteva dosledno in disciplinirano izpolnjevanje nalog, dogovorov in sporazumov. Tudi v Jugoslaviji delujejo ekonomske zakonitosti, kot povsod po svetu, vendar smo jih premalo upoštevali, zato smo sedaj v težki krizni situaciji in za vse svoje napake plačujemo davek. Treba bo plačati račune. Zato bo potrebno pospeševati le investicije, namenjene proizvodnji za izvoz, prvenstveno uporabiti devize za odplačevanje dolgov in nabavo najrazličnejšega reprodukcijskega materiala in omejiti domačo potrošnjo (ZIS že pripravlja potrebne ukrepe). Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije so podlaga za vse nadaljnje programe reševanja vrste problemov ekonomske in družbene stabilizacije. Tako bo še pred počitnicami v javni razpravi program zaposlovanja in agroživilski program, v pripravi pa sta tudi program odnosov s tujino in program o stanovanjsko komunalni politiki. Po mnenju Sergeja Kraigherja vsa naša stabilizacijska prizadevanja ne bodo uspešna, če ne bomo odpravili tudi neekonomske solidarnosti do izgubašev, oz. socializacije izgub. Dokler ne bo sleherni član OZD z izgubo pri osebnem dohodku občutil posledic slabega poslovanja, dokler tega ne bo čutila občina z vsemi svojimi SIS in službami, dokler ne bo tako tudi v republiki, bomo težko uresničevali tudi odgovornost v zvezi z nastalo situacijo, je poudaril Kraigher. Pri tem pa je še kako prisotna zahteva po svobodni menjavi dela, po merjenju in vrednotenju dela in nagrajevanju po rezultatih dela, s čemer je povezana tudi odgovornost za poslovanje in posledice. j Slavec Zapisnik naj ne bo merilo Radovljica — V radovljiški občini so sklenili, da pregledajo in ocenijo delo in aktivnost v vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov tako po delovnih in temeljnih organizacijah kot tudi po krajevnih skupnostih. Ugotovili so, da so osnovne organizacije Zveze komunistov večinoma dovolj aktivne, da pa je še vedno štirinajst osnovnih organizacij, ki že nekaj let malo ali nič ne delajo, ki se niti ne sestajajo. Te osnovne organizacije so tako po krajevnih skupnostih kot tudi po delovnih organizaci-jah. Te osnovne organizacije ZK so predstavniki občinske konference ZK, ki so zadolženi zanje, obiskali in se s sekretarji in člani tudi pogovorili. Res je najbrž, da so ponekod kar opustili delo iz najrazličnejših vzrokov, izkazalo pa se je tudi, daje bila »etiketa neaktivnosti« dodeljena nekaterim osnovnim organizacijam ZK, ki so se sestajale, ki so dobro delale. Kako se je moglo to zgoditi? Omenimo primer neke osnovne organizacije v temeljni organizaciji, kjer delajo delavci in komunisti pod težkimi delovnimi pogoji, v izmenah, v nočnih dninah. A domala vsi komunisti, člani osnovne organizacije so aktivni ne le v svoji celici, temveč tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih temeljne in tudi delovne organizacije. Sestajali so se po potrebi, obravnavali prav vsa pereča in aktualna vprašanja temeljne in delovne organizacije. Le na sejah svoje osnovne organizacije ZK niso pisali zapisnikov in jih niso pošiljali občinskemu komiteju. Tako niso imeli prave povezave s komitejem in občinsko konferenco, kar seveda ni pra v. komunisti v tej osnovni organizaciji ZK so navedli v svoj zagovor pač. da niso vešči pisanja zapisnikov, da pa priznavajo, da takšna praksa pač res ne more biti prava. Na občinskem komiteju ZK v Radovljici, kjer so se resnično zavzeli, da poživijc delo v tistih osnovnih organizacijah, kjer spijo, so bili soglasni, da zapisnik ne sme biti merilo aktivnosti in da se ta osnovna organizacija ZK, ki so jo navedli kot neaktivno, v evidenci pač ne more več voditi, saj se je nedvoumno izkazalo, da gre za pridne delavce in aktivne komuniste. Verjetno je neaktivnost v tem primeru treba kar iskati in jo priznati tistemu nekdanjemu zadolženemu članu konference, ki nikoli ni našel ne čaša ne pripravljenosti, da bi se zanimal in zavzel za »svojo« osnovno organizacijo ... q ge{jej Razstava »Tito na Joštu« Kranj — V sklop priprav na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongres jugoslovanskih sindikatov bo občinski svet zveze sindikatov iz Kranja vključil tudi razstavo »Tito na Joštu«. V sodelovanju s foto kino klubom iz Kranja, ki je pred leti posnel vrsto fotografij in film ob Titovem obisku na Joštu, bodo razstavo prikazali ob 1. avgustu, občinskem prazniku. __________^ POČITNICE NA KRETI Informacije in prijave: 'rJsm KOMPAS | JUGOSLAVIJA i POSLOVALNICA \ KRANJ i Telefon: \ 28472 28-473 GLAS2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 9. JULIJA 1982 Programi naj bodo sprejeti pravočasno Tržič — Politična akcija subjektivnih sil je lahko učinkovita, če je pravočasna, so poudari)' člani občinske konference ZKS Tržič na svoji seji. S tem poudarkom so dali izhodišče za akcijo zveze komunistov v občini v sedanjih vse bolj zaostrenih gospodarskih razmerah, ko se v Tržiču že kažejo prva zatikanja v proizvodnji, ko so dohodkovni rezultati slabši in težav vse več. Tržiška pretežno predelovalna industrija je izredno močno izvozno naravnana. V letošnjem prvem tromesečju so tržiške delovne organizacije, med katerimi največje breme izvoza odpade na Peko, BPT in Zlit, izvozile za 284.397 tisoč din in dosegle pokrivanje uvoza 156 odstotno. Pokrivanje uvoza s konvertibilnega področja je kar 192-odstotno. Vendar pa novi devizni zakon tržiške izvoznike postavlja Uspešna leta kluba samoupravljavcev Konec junija je klub samo-upravljalcev Jesenice proslavil skromen, a hkrati pomemben jubilej — 5-letnico delovanja. Prizadevni sindikalni aktivisti v jeseniški občini so pred petimi leti začeli na zelo skromnih osnovah, predvsem na podlagi zaključkov slovenskega sindikalnega kongresa leta 1974, kjer so bile opredeljene osnovne naloge ustanavljanja klubov samoupravljal cev kot posebne skupnosti delavcev za načrtno usmerjanje družbene dejavnosti pri razvijanju samoupravljanja ter večjem uveljavljanju neposrednih interesov delavcev na področju izobraževanja, obveščanja, svetovanja in izmenjave izkušenj samoupravne prakse. Klub samoupravljalcev Jesenice so ustanovili 19. julija leta 1977 in takoj so se lotili dela. Najprej so poskrbeli za ustrezno samoupravno organiziranost kluba, takoj zatem pa so se vneto lotili dela, pravzaprav so orali ledino na področju v jeseniški občini. 2e takoj na začetku so formirali več delovnih skupin za pokrivanje različnih področij samoupravnega udejstvovanja. Sest skupin skrbi za vsa področja, med drugim za izmenjavo samoupravnih izkušenj, mnenj in raziskave, za svetovanje in pomoč TOZD in OZD pri dograjevanju in urejanju samo- Tradicionalno srečanje invalidov Jesenice — Člani društva invalidov Jesenice so ob prazniku dneva borcev pripravili tradicionalno srečanje težjih invalidov jeseniške občine, ki je bilo na Poljanah nad Jesenicami. Pozdravila jih je predsednica Društva invalidov Jesenice, nato pa je delegacija srečanja odnesla šopek k spomeniku NOB na Poljanah. Srečanja so se poleg jeseniških udeležili tudi tržiški in radovljiški invalidi. Srečanje je potekalo v prijetnem razpoloženju, predvsem pa ob misli, da družba ne pozablja težjih invalidov, ter jim skuša vsaj delno pomagati pri težavah in osamljenosti. J. RabiČ upravnih aktov, pri izpopolnjevanju dohodkovnih odnosov, člani skupin svetujejo in pomagajo pri razvoju krajevnih skupnosti, predvsem pri urejanju samoupravnih aktov, proučujejo in izpopolnjujejo zasnove družbenopolitičnega izobraževanja in podobno. Ko danes člani ocenjujejo petletno delo kluba, ugotavljajo, da so dosegli pomembne uspehe, to kažejo predvsem naslednji podatki. V tem obdobju so izvedli 59 razgovorov za okroglo mizo, posvetov in drugih oblik, nadalje so izvedli 170 oblik družbenopolitičnega izobraževanja. Ob tem je pomemben podatek, da je v vseh omenjenih aktivnostih kluba sodelovalo precejšnje število žensk, skupaj več kot 30 odstotkov. Člani skupščine kluba samo-upravljalcev so v tem obdobju na sejali sprejeli 11 samoupravnih aktov ter nekaj njihovih sprememb in dopolnitev. Vso pozornost pa so namenjali tudi informiranju. Za svoje uspešno delo je klub prejel dve pomembni priznanji in sicer leta 1978 plaketo klubov samouprav-ljalcev Jugoslavije, leta 1980 pa plaketo Josip Broz Tito - 30 let samoupravljanja. 5-letnico delovanja kluba so člani proslavili s slavnostno sejo skupščine. Zbranim je spregovoril Branko Iskra, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice. V nadaljevanju so podelili več priznanj članom kluba za uspešno delo. Priznanja so prejeli Berti Brun, Bogo Frištik, Franc Glo-bočnik, Rok Globočnik, Aleksander Kavčič, Albin Kobentar, Franc Kobentar, Aleksander Kotnik, Srečko Krč, Milan Polak, Jože Resman, Franc Taler, Štefan Ščerbič, Joža Ulčar, Erna Vauhnik, Marjetka Vrhunc - Mulej, Viktor Brun ter občinska konferenca ZSMS Jesenice in klub samoupravljalcev Kranj. Ob jubileju so člani kluba izdali že tretji bilten, ki poleg predstavitve petletnega dela kluba vsebuje tudi vrsto aktualnih prispevkov, med drugim o uresničevanju gospodarske stabilizacije v občini Jesenice, o delu samoupravnih delovnih skupin v Železarni, delo delavskih svetov v nekaterih TOZD in OZD, predstavljena je krajevna skupnost Žirovnica, v biltenu pa je objavljen tudi seznam družbenopolitične literature, ki jo klub nudi članom za izobraževanje. J. Rabič Skromen odziv za Titove štipendije V naslednjem šolskem letu naj bi 26 novih štipendistov z Gorenjske dobivalo . štipendijo Titovega sklada SR Slovenije. Od tega je 15 štipendij odmerjenih za mlade delavce, ki se bodo izobraževali ob delu in iz dela, ter 11 štipendij za redno izobraŽevanje učencev in študentov. Konec marca je strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske — Kranj z razpisom takoj seznanila vse predlagatelje in družbenopolitične organizacije ter kasneje poz;v še ponovila zaradi skromnega odziva. Ob izteku razpisnega roka namreč ugotavljamo, da so iz vrst mladih delavcev doslej le trije predlogi in sicer po eden z Jersenic, iz Kranja in Tržiča. Za otroke delavcev, to je za učence in Studente, so trije predlogi z Jesenic, kar Sest je kandidatov iz Radovljice in dva iz kranjske občine. V celoti je torej Število vlog doseglo komaj polovico razpoložljivih štipendij, pri čemer so razlike med občinami občutne. V radovljiški občini je na primer odziv za učence in študente presegel razpis, v škofjeloški občini pa ni oddana niti ena vloga. Zato se lahko znova vprašamo, če res nimamo v vsaki gorenjski občini dovolj sposobnih, prizadevnih, ustvarjalnih in družbenopolitičnih aktivnih mladih delavcev ter učencev in študentov, ki bi si štipendijo Titovega sklada zaslužili in bi jo bili hkrati pripravljeni sprejeti. Očitno je, da bo treba zbiranje predlogov podaljšati in da jih bodo samoupravni organi pretresli šele julija ali avgusta. Ne bo prijetno, če se bomo jeseni srečali še s spoznanjem, da so številni predlagatelji ob tem razpisu naredili bore mal°" Franc Belčič pred nove naloge: manjši del deviz, s katerim bodo razpolagali izvozniki, bo vplival na manjše možnosti uvoza surovin in repromaterialov. V Bombažni predilnici in tkalnici so izračunali, da bodo najmanj dvakrat več morali izvoziti, da bo oskrba s surovinami malenkost nad kritično mejo. V Peku so še bolj zaskrbljeni: ob izkoristku vseh notranjih rezerv in najvarčnejšem obračanju ustvarjenih deviz za nabavo surovin bodo zmogli zaposliti le 75 odstotkov zmogljivosti. Peko se poleg tega srečuje s precejšnjim izpadom dohodka v izvozu, kajti cene obutvi za izvoz se niso bistveno spremenile že dve leti in pol, kar prinaša 40 odstotni izpad dohodka. Hkrati so člani konference iz največjih tržiš-kih izvoznic podali enotno mnenje delavcev, da izvoz ostaja nujna naloga ter da se v vseh sredinah zavedajo pomena izvoza za celotno družbo. Ob naštevanju gospodarskih težav v Tržiču, ki izhajajo iz novih ukrepov pri zagotavljanju zunanje likvidnosti Jugoslavije, so člani občinske konference ZKS zlasti poudarili nujnost pravočasne politične akcije. V vseh sredinah bodo izdelani operativni programi, iz katerih bo razvidno, kje in kako usmeriti politično akcijo. Bolj kot kdajkoli je po mnenju članov OK ZKS v Tržiču nujna popolna obveščenost vsakega delavca o potrebnosti dobrega odnosa do dela, zlasti pa, da vsak delavec pravočasno zve za morebitne zaeate Y zagotavljanju proizvodnje. Člani konference 7.K v Tržiču so poudarili, da je splošna situacija nerožnata ter se obetajo krajši zastoji v proizvodnji. Takšen primer delnega zastoja je bil v TOZD Lepenka in • primer je med delavci v Tržiču precej odmeval — a ob tem je prišlo do azraza spoznanje, da bo ob neodgovornem pristopu do dela in slabi obveščenosti do takšnih primerov lahko prišlo tudi drugod. Zato so programi tekočega _ gospodarjenja nujni. Zanje skrbi operativni štab pri izvršnem svetu skupščine občine. Občinska konferenca je opravila tudi nadomestne volitve v občinski komite ZK. Namesto Ladislava Srečnika, ki je z junijem prevzel dol žn osti' predsedn ik a obči n skega sveta zveze sindikatov Tržič, so v komite izvolili Martina Šetinca. - mv Spominska svečanost pri kurirski postaji Mojstrana - Krajevna organizacija ZB NOV Dovje-Mojstrana je v počastitev dneva borca pripravila spominsko svečanost ob nekdanji kurirski postaji GT-19 nad vasjo Dovje. Zbrali so se borci, kurirji, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in drugi krajani. Na slovesnosti je govoril komandir postaje Franc Salberger - Marko. - V kulturnem programu je sodeloval pevski zbor Društva upokojencev Jesenice, učenci Osnovne šole 16. december in člani KUD Jaka Ra-bič Dovje-Mojstrana. Po spominski svečanosti je bilo pri Sedučnikovi domačiji tovanško srečanje borcev, mladine in krajanov. J. Rabič Usposabljanje delegatov Radovljica - V radovljiški občini so v dogovoru s koordinacijskim odborom za družbenopolitično usposabljanje pri predsedstvu občinske konference SZDL na Delavski uni- Svet v tem tednu Igra s Palestinci Kazalo je že, da se bo libanonska kriza umirila, pa zadnji dnevi očitno opozarjajo, da utegne Se trajati ob bojazni spopada Širših razsežnosti. Izraelske oborožene sile še naprej pustošijo po južnem delu Libanona in v zahodnem delu Bejruta kljub obsodbam svetovne javnosti in besedam o premirju. Cilj te dejavnosti, ki jo Izrael ob pomoči Združenih držav Amerike in neenotnosti arabskega sveta prav lahko izvaja, je dokončno izgnati Palestince iz Libanona in s tem zagotoviti Izraelu popolno gospodarstvo na tem območju. Očitno se s tem strinjajo tudi Združene države Amerike, ki so ponudile Palestincem del svojega bojnega ladjevja, ki bi jih prepeljalo v nekatere arabske države. S tem bi bila udarna moč Palestincev skrhana, Libanon bi postala pohlevna država, Združene države Amerike pa bi na tem območju zagotovile še večji vpliv. Menda, je bilo slišati v sredo, je ta ponudba Palestincem zadnja. Ce je ne bodo upoštevali, se bo Izrael odločil za napad na Bejrut. Palestinska osvobodilna organizacija ne namerava predati orožja, saj ima zakonito pravico, da dobi ta narod svojo državo, neodvisno in svobodno. Voditelj Arafat je že terjal sklic izrednega zasedanja koordinacijskega biroja neuvrščenih o palestinskem vprašanju. Zaradi takšnega razmerja sil je konec libanonske krize tvegano napovedovati. Namere o odhodu Palestincev iz Libanona pod ameriškim okriljem in prihod ameriških vojakov v Libanon pa bi utegnile močneje vznemiriti Sovjetsko zvezo, ki je doslej le opozarjala, da se vse to dogaja blizu njenih meja, da politično podpira arabsko stvar, da pa v vs^j stvari njeni interesi ne smejo biti ogroženi. Kriza bo še ostrejša, če bi se odločila za vojaško ukrepanje. Nekaj pa je povsem jasno: Libanon in Palestinci so ponovno igrača najrazličnejšh sil in interesov .. Radovljica se pripravlja na NNNP Usposabljanje stanovalcev v blokih Na seji predsedstva občinske konference SZDL Rado^®!kih govorili o akciji Nič nas ne sme presenetiti ter o gospodarski* gibanjih naslednjih šest mesecev so se strinjali, da ga je treba dopolniti Se z obravnavo o nedovoljenih gradnjah in s poročilom sodnika za prekrške v Radovljici. , Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Radovljica je P0™™'0 gospodarskih gibanjih in uredniče-vanju politike gospodarske zarije v občini Radovljica. V občim so imenovali delovno skupino, ki usklajuje morebitno pomoč delovnim organizacijam pri oskrbi z ♦ « t .11___1 _ nlrf lim AC verzi Radovljica začeli z organizacijo seminarjev za usposabljanje delegatov novega mandata. Do konca junija je bilo po programu organiziranih več seminarjev samo za vodje delegacij tako za zbore občinske skupščine kot za skupščine interesnih skupnosti. Dva vzporedna seminarja po enotnem slovenskem programu usposabljanja delegatov sta že bila, sočasno pa tudi seminar v Bohinjski Bistrici za vodje delegacij iz vseh krajevnih skupnosti in delovnih organizacij z območja Bohinja. Zal pa udeležba kljub prizadevanju delavcev Delavske univerze Radovljica ni bila preveč spodbudna. Računajo, da se je teh seminarjev udeležila le slaba tretjina vseh vodij delegacij v občini. »iK » i«»do nadaljevale v petek. 9 julija, ko bodo gasilc^uved -^ torsko vajo. Naslednji dan bodo v domu družbenih organizacij na So nis 17. julija bodo vni TVD Partizan P^^^pa bn malem nogometu, zvečer » slavnostna seja organizacn ' « tev krajevne skunnost.J nedeljo, 18. junija bo ob H. ii j , balinarskega turnirja za "*« b() » Antona Oaserja, popoldne |» domu družnih "'K«1"'^ Virih internirancev, pregnancev m cliugm krajanov Hruftice. . .Ml.*evske 22. julija bodo eMan. bo.^vske organizaciji' i*™!"«^® hod v torek n. streljanja talcev na Bekn P bodo krajani odAli na |?ohov» » talcev v Begunje. Kjer • _ komemoracija. J. Habtč PETEK, 9.JULIJA 1982________________GOSPODARSTVO___ 3. STRAN GLAS Prodor na ameriški trg Delavci tržiškega Peka so lani začeli prodirati tudi na ameriški trg, kamor pošiljajo fleksibilno Rockport obutev - Izvoz v ZDA predstavlja že okrog deset odstotkov celotnega, dobri obeti pa se kažejo tudi za naprej — Edino težavo povzročajo materiali, saj kupec zahteva visoko kvaliteto obutve, v kateri so pretežno uvožene sestavine Tržič - Največja izvoznica v tržiŠki občini je tovarna obutve Peko, saj ustvari okrog 80 odstotkov vseh deviz. Zelo ugodne izvozne rezultate, posebno če upoštevamo pre-nasičenost tujega trga in težave s kvalitetnimi surovinami ter repro- dukcijskimi materiali, je dosegla tudi v prvem letošnjem polletju. Delavci Peka so v tem času na zahodni oziroma konvertibilni trg izvozili za blizu sedem milijonov dolarjev obutve, sestavnih delov, orodij in storitev, medtem ko so na klirinški trg poslali za nekaj več kot 5,1 milijona dolarjev izdelkov. Ponovno so torej uspeli ujeti dokaj ugodno razmerje med izvozom na zahod in vzhod. Kljub lepim številkam pa v delovni organizaciji položaj ni rožnat. Samo 30 odstotkov ustvarjenih deviz, kolikor jim jih ostane, ni dovolj za uvoz surovin in reprodukcijskih materialov, od katerih je odvisna njihova proizvodnja, saj jih z domačimi, ki jih ni niti dovolj niti niso tako kvalitetne, ne lporejo povsem nadomestiti. Breme, ki ga delavci Peka kot pomembni izvozniki prav tako nosijo, je vse hitrejše zmanjševanje dohodka. Na konkurenčnem zahodnem trgu prodajne cene ne dosegajo proizvodnih, izvozne stimulacije pa tudi ne nadomestijo izpada. Tako je bil junija v Peku dohodek le še za devet odstotkov višji od lanskega. Izvoz kljub temu ostaja osnovna usmeritev tržiških čevljarjev, saj bi brez deviz, kolikor jih že pač ostane, proizvodnja obstala. Zato iščejo tudi nove prodajne poti na zahodnem trgu. Lansko poletje so navezali stik z ameriško firmo Highland Import Corporation, ki slovi po kvalitetni Rockport obutvi. Čevelj je fleksibilen, torej lahek in udoben, prilega se stopalu. In, kar je najpomembnejše, ni moden. Uporaben je v vseh letnih časih. Avgusta lani so delavci Peka od ameriškega kupca dobili prvo naročilo za 20.000 parov Rockport obu- tve. S proizvodnjo so zapolnili tako-imenovano mrtvo sezono, saj so se Američani odločili za odkup dnevnih zmogljivosti, kar tudi pomeni, da proizvodnega procesa ni potrebno stalno prekinjati, kot pri izdelavi modne obutve, in da so potemtakem tudi stroški nekoliko nižji. Težave so le z materiali. Kupci zahtevajo visoko kvaliteto obutve, v kateri so v glavnem uvožene sestavine. Zaradi omejenega razpolaganja z devizami zato delavcem Peka preostaja predvsem začasen uvoz materialov v dodelavo in na drugi strani seveda povezovanje z domačimi proizvajalci, katerih usnje bi bilo po kakovosti čim bolj podobno tujemu. Od začetnih 20.000 parov obutve za ameriško firmo sodelovanje ugodno napreduje. Zdaj so v proizvodnji ženske balerinke, novi modeli, ki jih Tržičani razvijajo s kupci, pa bodo prišli na trakove predvidoma konec leta. Medtem ko letos izvoz na ameriški trg predstavlja že okrog deset odstotkov celotnega Pekovega izvoza, dogovori tudi za prihodnje leto dobro obetajo. Načrtujejo, da bodo izdelali blizu 400.000 parov Rockport obutve. H. Jelovčan Dobra majska prodaja Kropa — V kroparskem Plamenu so maja prodali za okoli 9 odstotkov več izdelkov, po vrednosti pa za 21 odstotkov. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem je bila letošnja prodaja maja višja po količini za 6 odstotkov, po vrednosti pa za 24 odstotkov. Tudi mesečni plan izvoza so izpolnili, le izvoz na konvertibilno tržišče zaostaja zaradi močne konkurence v Zahodni Nemčiji in v Ameriki. Za junij pa so načrtovali za 10 ton višjo prozvodnjo in če ne bo zastojev pri nabavi materiala, upajo, da jo bodo dosegli. - Pojasnilo KZ Cerklje Gnojila so Kooperant Kmetijske zadruge iz Cerkelj se je v ponedeljek pritožil, da v njegovi kmetijski zadrugi kmetom kooperantom ne prodajajo gnojil. Vzrok temu ni pomanjkanje gnojil, temveč to, ker je skladiščnik, ki jih sicer izdaja, na dopustu. Huduje se kooperant predvsem zato, ker kmetijski strokovnjaki prav sedaj svetujejo, naj bi travnike dobro pognojili in s tem omilili posledice toče. Kmet se je zatekel po pomoč v sosednje kmetijske zadruge, ki pa prodajajo gnojila le svojim kooperantom. Boji se, da bo oškodovan za boljšo letino, pa tudi novih cen gnojil, ki se baje obetajo. Zanj in za vse druge kmete smo vprašali na KZ Cerklje za odgovor in pojasnilo. Povedali so nam, da gnojila prodajajo, da je bil vzrok delno ustavljene prodaje res dopust skladiščnika. Gnojila kmetje dobijo vsak dan med 8. in 11. uro, razen v nedeljo. Če pa kdo ta čas ne utegne, se lahko oglasi kadarkoli v poslovalnicah v Šenčurju in Voklem. _V.Primožič J 35 let je dolga doba. To je delovna doba delavca. Će jo gledaš po tem, kako si jo preživel, je lahko tudi silno kratka. Mine kot en sam dolg delovni dan. 35 let nazaj je delavec nosil na delo v kanglici fižol, kos kruha, če ga je imel, največkrat pa kar polento v skodelici ali drobljiv koruzni praženec in v steklenici črno kavo, brez sladkorja, da se je bolje odžejal. Kako so si želeli, da bi videli morje. Morda so ga videli čez nekaj let, ko so se tja odpeljali s tovarniškim tovornjakom. Izvršitev plana je bila prva naloga. Plača je bila čisto nekaj drugega. Izpolniti plan, da bodo na stenčas lahko zapisali, da so ga izpolnili stoodstotno, da bo morda tudi v Slovenskem poročevalcu pisalo, da so v njihovi tovarni izdelali toliko tega in tega in da so plan presegli za toliko in toliko. To je bil čas obnove, nove graditve, čas, ko se je naša mlada industrija sredi nenehnih iskanj razmahnila. 35 let bodo enkrat septembra slavili tudi delavci delovne organizacije ERO v Iskri Kranj. Veliko tistih, ki so tedaj začeli, zdaj končuje svoje delo. So živa priča velikega razvoja. Plača je bila včasih drugotnega pomena Vinko Zupan, svetovalec za organizacijo dela: »Na tole dvorišče sem se prišel leta 1943 učit za finomehanika. 1947. sem bil izučen in odrejen v proizvodnjo za tekočega kontrolorja, kasneje pa v kinomontažo. Vodja kontrole sem postal leta 1948, leto kasneje pa sem šel na državno delovodsko šolo v Ljubljano. Po dveh letih sem se zaposlil v rezkarni. Sedem let sem bil mojster rezkarne, 1959. sem začel seliti avtoelektriko v Novo Gorico. Pet let sem bil tam šef obrata proizvodnje in vodja tehnološke priprave dela, 1964. sem se vrnil v Kranj in vodil strojne delavnice, naredil še višjo šolo za organizacijo dela, bil do leta 1980 vodja gospodarske priprave proizvodnje, zdaj sem pa svetovalec. 35 let delam v Iskri. Trdo smo delali, a bila so to najlepša leta našega življenja. Ko se je 1. 1948 začela izdelava kinoprojektorjev, smo morali izdelati vsak dan po enega. Plan je bilo treba izpolniti za vsako ceno. Tudi po štirinajst dni nismo šli s tega dvorišča. Tudi spali smo tu. Direktor nam je pa malice nosil v delavnico. Tiste čase je bil pred nami en sam cilj: izpolniti plan. Plača je bila drugotnega pomena. Da je bilo le za hrano. In kako smo držali skupaj, drug drugemu pomagali. Nihče ni poznal besed: Ne morem. Nočem. Odnosi med delavci ali med delavci in mojstri so bili prijateljski. Kako smo tedaj pazili na material. Ob dveh "si pobral vsak košček. Zdaj ga brcajo. Slutili smo, da se bo Iskra nekoč tako razvila, da bo postala eden vodilnih in največjih kolektivov v Jugoslaviji.« / Danica Gabrič, samostojni korespondent za tehnološko področje: »Trideset let sem že v tovarni. 1952. sem prišla in delala najprej v montaži inštrumentov. Takrat so bili še v Kranju. Potem sem leto dni navijala upore, tu-ljavice, kasneje sestavljala 3-faz-ni Wattmeter. Od tam sem pa šla k normircem v tehnično pripravo proizvodov- Administrativna dela sem opravljala največ. Zdaj sem korespondent. Kot v vsej tovarni, se je tudi pri administraciji veliko spremenilo. Takrat smo izpolnjevali le obrazec za plan operacij za 1 artikel in nanj si vpisoval tudi kontrolo, včasih pa je bil en obrazec dovolj tudi za več izdelkov. Danes pa ima vsaka operacija svoj obrazec. To je strahoten porast, papirnata vojska. Ves čas smo govorili, da bi kaj od tega zmanjšali, a vedno je bilo le več papirjev. Menjavale so se tiskovine, vsaka je zahtevala več podrobnosti. Od starih tiskovin je menda le naročilnica ostala po starem.« , i:f-.f :; .. immmmimmmm Janez Režek, vodja montaže v ERO: »1959. sem prišel v Iskro v industrijsko šolo. 1962. sem začel delati na vretenskih stružnicah. Deli za električna orodja so se tu izdelovali, deli za kinoprojektorje. Ko sem leta 1968 naredil delovodsko šolo, sem prišel v montažo k hobv programu. Velik razvoj je v teh letih naredil ERO. Ko sem prišel so bili avtoelektri-ka, montaža števcev, navijalni stroji in podobno še skupaj, zdaj pa je vsaka stvar tovarna zase. V Kranju se je bolj razvijalo, drugod so pa potem rasle tovarne. Hoby program je zanimivo delo. Tudi prodaja se dobro, doma in na tujem. »Vse kar znam, napravim sam« je geslo, ki je obšlo svet. Naš KLIP-KLAP ima strojček, na katerega se priključijo vrtne škarje, brusilnik, povratna žaga, vrtalnik in podobno. Delamo kvalitetno, ka i edinole s kvaliteto lahko še vedno prodiramo na konvertibilni trg. Najhujši tekmeci so Japonci. Poceni so in dobri. Pri nas je težava z uvozom. Če hočeš na tuj trg, moraš uporabiti tudi uvožene dele, ker so potrebni mednarodni atesti. Zaenkrat je še material, ne vemo pa, kako bo jeseni. Da bi le bilo delo.« D. Dolenc r Z žaganim lesom se dobro zasluži Vse več je na Gorenjskem žag, ki so doma, pri lastnikih gozdov — Še vedno cvete črna trgovina predvsem z žaganim lesom — Ostrejši nadzor vseh Dobro nam je znano, da ima gorenjska lesna predelovalna industrija že nekaj let velike težave zato, ker kljub bogati surovinski »bazi« nima dovolj surovine, lesa, za predelavo. Treba je vedeti, da imajo veliko gozda tako na blejskem kot na kranjskem gozdnem območju v lasti zasebniki, ki pa se zadnja leta, čeprav kooperanti, znajdejo po svoje in les »pod roko« ali na črno na debelo prodajajo domačim kupcem, kupcem iz sosednjih republik in mastno zaslužijo. Čeprav so se vsi, vključno z inšpektorji in organi pregona, precej zavzeli, da bi omejili tihotapljenje z lesom, se je negativni pojav že tako udomačil, prekupčevalci in prodajalci na črno so postali tako premeteni, da problematiki skoraj ne morejo biti več kos. Začne se pri žagarskih obratih, ki so v lasti zasebnikov. Zakon o gozdovih določa, da les za potrebe prebivalstva lahko žagajo tisti zasebniki in zasebni lastniki žag, ki jim zaradi krajevnih potreb izda dovoljenje občinski upravni organ. Za žaganje lesa za lastno neposredno uporabo lastnika žage pa to dovoljenje ni potrebno. Dovoljenje za uslužnostno žaganje na Gorenjskem ima 26 zasebnih lastnikov žag, razen teh pa na Gorenjskem po oceni dela še okoli 400 zasebnih žag. Te žage seveda lahko imajo, za predelavo lesa za lastno porabo, a te zmogljivosti so ogromne in tako trgovina z lesom cvete. Lastniki, ki les pre-žagajo in ga prodajo, tudi ne plačujejo nobenih predpisanih dajatev, ki bi jih sicer morali, če bi les po pravilih oddali gozdarski organizaciji. Gorenjske inšpekcijske službe v tej problematiki intenzivno sodelujejo in jo po svoj h pristojnostih poskušajo kar najbolje razreševati. Pri tem so že predlagale vrsto ukrepov, med drugim se zavzemajo za to, da bi morali ta promet urejati že v gozdovih, oh sečnji in lesno surovino usmerjati v družbene predelovalne obrate. Lastnikom gozdov je treba omogočiti les za domačo uporabo, vendar tudi ugodno in smotrno predelavo tega lesa. Ko pride les iz gozdov na domače dvorišče, je nadzor težak in domala nemogoč, saj lastniki večinoma žagajo ponoči in v dela prostih dnevih, za kontrolo pa po navadi »nastavijo« nekaj označenih hlodov. Tedaj je težko tudi ugotavljati izvor lesa, saj označevanje lesa ni obvezno, razen lesa za neposredno domaČo uporabo. D. Sedej L ____J Kako bomo zmanjšali škodo zaradi toče Močno poškodovane travnike, na katerih je bil opravljen prvi odkos dovolj zgodaj in je bila zato trava že precej razvita, pokosimo ter takoj po košnji dognojimo z dušičnim gnojilom KAN (okrog 200 ha). Travnike z manj razvito travo dognojimo z gnojilom KAN. Po toči prizadete krompirjeve nasade takoj temeljito poškropimo z enim izmed fungicidov. Priporočamo uporabo sredstva ditan M 45 v količini 2,5 do 3 kg/ha ali pa bakrene pripravke, kot so bakreno apno 25 (12 do 15 kg/ha) ali bakrocid 50(6 do 7 kg/ha). Koruza se po toči sorazmerno hitro in dobro popravi, zato se za preoravanje odločimo le pri najbolj prizadetih posevkih, na katerih toča ni samo razcefrala listovih rastlin, ampak so rastline tudi močno polegle. Sicer pa koruzne posevke nemudoma dognojimo z 250 do 300 kg/ha gnojila KAN, ki ga po možnosti z okopavanjem plitvo zagrebemo v zemljo. Če je bila njiva spomladi ob setvi poškropljena s herbicidi, ki vsebujejo atrazin, smemo sedaj na preorano koruzišče sejati zopet le koruzo ali proso. Če takoj posejemo najranejše koruz- ne hibride iz razreda 100, bo posevek jeseni dosegel primerno zrelost za siliranje. Na preorano koruzišče posejano proso bo dovolj dobro dozorelo le v toplejših krajih. Pri poškodovanih posevkih strnega žita ni možen noben izboljševalen ukrep. Pač pa bi kazalo tiste žitne posevke, ki jih je toča popolnoma zravnala z zemljo (zlasti oves in jari ječmen) nemudoma preorati, njivo pa posedati z ranimi strniščnimi dosevki. Ker bo na območjih, ki jih je prizadela toča, zmanjšan pridelek krme na travnikih in njivah, je nujno vsa žitna strnišča posejati s strniščnimi posevki. Primerne so zlasti koševine, s katerimi ne zagotovimo samo velik, temveč tudi kakovosten pridelek. Izbira dosevkov je precejšnja (stročnice, mnogocvetna ljulka, križnice). V sadovnjakih ravno tako odstranimo vse močno poškodovane veje in vejice, ter nasad temeljito poškropimo z 0,25 % captanom ali otrocidom ali ditanom M 45. Vse nasade pognojimo z katerimkoli razpoložljivim foliarnim gnojilom! KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Še več v izvoz Jesenice - Izvršni svet skupščine občine Jesenice je pripravil poročilo o uresničevanju družbenega plana razvoja občine Jesenice v naslednjem srednjeročnem obdobju in analizo spremenjenih pogojev za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov. Oba dokumenta opozarjata na težke in zahtevne naloge na področju uresničevanja planskih ak-tov. Lani so v jeseniški občini dosegli nekaj pomembnih rezultatov, kljub temu pa lahko ugotovijo, da niso uresničili nekaterih planskih nalog. Bistveno je odstopanje predvsem pri realni rasti družbenega proizvoda, ki je porasel le za 1,7 odstotka, planiran pa je bil s 4 odstotki ter na področju zaposlovanja, kjer so imeli negativno stopnjo rasti. Vendar pa so lani obvladali vse vrste porabe, tako, da je poraba naraščala počasneje kot dohodek gospodarstva. Takšna gibanja vseh vrst porabe pa so vplivala na hitrejše naraščanje sredstev akumulacije ter sredstev za reprodukcijo, ki so porasla več kot družbeni proizvod in dohodek. Dobre rezultate so dosegli tudi na področju zunanjetrgovinske menjave in izvozili za 36 milijonov dolarjev blaga, kar je nad planom in kar za 70 odstotkov več kot leto prej. Pokrivanje uvoza z izvozom je ugodno. Obseg naložb pa se je pomembno znižal, saj so zaključili le 38 naložb, v skupni vrednosti preko ene mili- jarde dinarjev. Padec naložb je bil planiran in pričakovan zaradi priprav na gradnjo nove elektrojeklar- ne. Ko v jeseniški občini intenzivno razpravljajo o letošnjih rezultatih in načrtujejo za srednjeročno obdobje, se zavedajo, da v celoti ne morejo realizirati vseh plan skih nalog. Okviri razvoja bodo tudi v tej občini zoženi, saj načrtujejo nižje povprečne stopnje rasti vseh pomembnejših ekonomskih kazalcev. Zavedajo pa se, da bodo morali vse moči usmeriti v izvoz na konvertibilno področje, delovne in temeljne organizacije pa se bodo morale bolj dohodkovno povezovati in si načrtovati svoje in skupne poti. Z izvozom na konvertibilno tržišče si bodo zagotovili nujna devizna sredstva za uvoz' surovin, repromateriala ter opreme. Prav zato delovne organizacije pripravljajo spremembe in dopolnitve planov za proizvodnjo v zaostrenih pogojih gospodarjenja z namenom, da preprečijo hujše zastoje v proizvodnji in povečajo izvoz. Ne nazadnje veliko pozornost v občini posvečajo tudi ustrezni kadrovski politiki s tem, da razkorak in neusklajenost med možnostmi zaposlitve in šolanja odpravijo ter s tem zagotovijo organizirano uresničeva- . nje nalog tudi v tistih dejavnostih, ki jih zdaj zaradi pomanjkanja kadrov ne morejo uresničevati. D. Sedej O LAS 4 STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PETEK, 9. JULIJA 1982 Hribovskim kmetijam regres in kredite Tudi v radovljiški občini bodo imenovali tiste vasi in zaselke, ki ležijo v višjih predelih in jim nudili znatno več ugodnosti <— Precej hrane in živine v višinskih predelih — Krediti za nakup opreme in obnovo kmetij in gospodarskih poslopij Radovljica — V hribovskem in višinskem svetu, ki ga v Sloveniji ni malo, v zadnjih letih opažamo zamiranje kmetijske proizvodnje, prostor se prazni, kulturna dediščina se opušča. Prav zato naj bi tiste slovenske občine, ki imajo veliko hribovskega in višinskega sveta, sprejele odločne ukrepe za zaustavitev vseh negativnih pojavov in za nadaljnjo, intenzivnejše izkoriščanje in rabo teh področij. Statistični podatki za Slovenijo so več kot zgovorni: če upoštevamo, da se za hribovsko območje šteje svet nad 600 metrov nadmorske višine, je v Sloveniji s pretežno hribovskim značajem kar 24 občin. Te zavzemajo 41 odstotkov vse površine v republiki ali 31 odstotkov vse kmetijske zemlje. V tem območju živi 17 odstotkov vseh kmečkih prebivalcev. V hribovitih občinah redijo 24 odstotkov vseh govedi in odkupijo 28 odstotkov vsega mleka ter 22 odstotkov vseh klavnih govedi. Več kot zgovorni podatki terjajo širšo družbeno skrb, za večje pridelovanje hrane v skupni kmetijski proizvodnji Slovenije. V sleherni občini je zato nujna natančnejša opredelitev hribovskih območij. Zato je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo radovljiške občine pripravil predlog za opredelitev ravninskega, hribovskega in višinskega kmetijstva. Pri opredelitvi hribovskega kmetijstva gre za to, da se opredelijo zaselki in naselja, kjer vladajo zelo težke proizvodne razmere, za zaselke, ki so težko dostopni in oddaljeni in kjer je zapuščanje kmetij najbolj izrazito. Posebna strokovna komisija pri Kmetijskem inštitutu Slovenije je že oblikovala merila za opredelitev višinske kategorije kmetij in pri tem upoštevala tudi izkušnje nekaterih občin kot sta Tolmin in Škofja Loka. kjer so že pred leti opredelili višinske, obmejne in od- ročne vasi ter iz pospeševalnih skladov namenjali sredstva za pospeševanje kmetijstva. Po zakonu se morajo upoštevati nekateri kriteriji kot so dostopnost, oddaljenost, možnost uporabe mehanizacije, podnebne razmere, nadmorska višina. Pri tem so se popolnoma zavedali, da pomeni opredeljevanje kmetij v posamezna območja tudi uvajanje razlik med kmetijami, saj površnost lahko vzbudi med kmeti veliko nezadovoljstvo. Zato je nujno, da tudi v radovljiški občini o predlogu razpravljajo v kar najširši javni razpravi. V HRIBOVSKEM OBMOČJU JE 16 ODSTOTKOV ŽIVINE Na osnovi meril so izdelali predlog za opredelitev kmetij na območju radovljiške občine. V hribovsko območje so opredelili šestnajst naselij: Bohinjsko Cešnjico, Grabče, Jereko, Krnico, Mevkuž, Mlako, Nemški Rovt, Ravne, Slatno, Spodnje Laze, Člani izvršnega sveta skupščine občine Radovljica so se domenili, da se organizira razprava v »prizadetih* krajevnih skupnostih, razpravo pa vodi kmetijsko zemljiška skupnost. V razpravi sodelujejo kmetijske organizacije kot GKZ Srednja vas, Kmetijska zadruga Bled in Radovljica. Kategorizacijo hribovskih in višinskih kmetij sprejme dokončno skupščina samoupravnega sklada za pospeševanje kmetijstva do konca letošnjega septembra. Gozdno gospodarstvo pa mora pripraviti program revitalizacije kmetijstva in gozdarstva v hribovskem območju. Ko bodo program pripravili, bo izvršni svet sprejel določene ukrepe in jih vključil kot nalogo v resolucijo za naslednje leto. Jeseniške mesne zagate Izvršni svet skupščine občine Jesenice je odločno ukrepal, ker klavnica ni zagotovila dovolj mesa za široko potrošnjo — Dolgoročne rešitve, a za zdaj mora klavnica tekoče sprejemati ukrepe za skupno reševanje problemov Jesenice - Neusklajenost med odkupnimi cenami živine in drobno-prodajnimi cenami mesa, izsiljevanje pri cenah močnih krmil, povečan izvoz, dobava v sosednjo republiko, kjer so poleti cene mesa sproščene — vse to je znana problematika proizvodnje mesa. ljetos pa so bile .še pred začetkom sezone težave večje kot kdajkoli doslej, saj ni bilo junečjega. še manj pa svinjskega mesa. Še posebej ne v jeseniški občini, kjer od 15. do 22. junija mesa v mesnicah sploh ni bilo Klavnica Jesenice posluje v okviru KŽK Gorenjske in svinjsko meso dobiva na osnovi dolgoročnih pogodb iz Stične in Orahovice — skupaj 12.000 prašičev. Govedino si preskrbi večinoma iz domaČih, bližnjih občin, skupaj 2.300 govedi. Vse to bi bilo prav dovolj za normalno preskrbo, če ne bi nenadoma »izpadlo« kar 9 ton piščanč-jega mesa tedensko in seveda telečje meso. Zaradi previsokih cen krmil so rejci oddali v prvem polletju sicer le za 5 odstotkov manj živine kot lani, vendar živina ni bila dopitana. Na Gorenjskem so sprejeli sklep o dodatnih dobavah junečjega in svinjskega mesa za julij in avgust, v vrednosti 6 milijonov dinarjev, ki naj bi jih zbrale vse gorenjske občine. Meso bodo kupili v drugi republiki, zato je najbrž predvidena razlika v ceni ustrezno večja. Za jeseniško preskrbo bi moralo zadoščati 18 ton junetine in 18 ton svinjskega mesa, obetajo pa si tudi sprostitev republiških rezerv. Na KŽK Gorenjsko odpade 300 ton mesa iz rezerv. Glede na odkupne cene govedi, kjer znaša razlika 10 dinarjev pri kilogramu žive teže oziroma 14,55 dinarjev na kilogram svežega mesa ter jia odkupne cene prašičev, ki za prodajo julij*, avgusta in septembra v občini morali zagotoviti 2 milijona lf;4 0(X) dinarjev. S tem denarjem oi pokrili pogodbeni del dobav ?ivme Razmerje pokrivanja razlik pa m •jO »Istotkov za Klavnico tose-„i< c in 70odstotkov iz proračuna.--- Za junij v občini ne bi pokrivali razlik v cenah, izjeme pa so osnovne šole in vrtci, kamor so meso dobavili po znatno višjih cenah.Te razlike znašajo kar 90.000 dinarjev. Vse to so podatki komiteja za družbeno planiranje občine, ki jih je temeljito obravnaval jeseniški izvršni svet. V razpravi so predvsem poudarili, da organiziranega pristopa do reševanja te problematike ni in kljub temu, da so bili opravljeni resni pogovori s temeljno organizacijo Klavnice, se stvari niso uredile, prišlo je celo do hudega pomanjkanja mesa. Že res, da so rešitve le v vlaganju v kmetijstvo in torej dolgoročnega učinka, vendar bi jeseniška klavnica morala drugače ravnati in nikakor ne dopustiti, da pride do tako hudega pomanjkanja. Prav zato mora jeseniška klavnica tekoče sprejemati ustrezne ukrepe, za proizvodnjo in distribucijo. Republiški skupnosti za cene pa bodo predlagali spremembo za izračun odkupne cene živine. Jeseniški izvršni svet, ki je v teh mesnih zagatah odločno in dosledno ukrepal, je sklenil, da se Klavnici Jesenice za julij, avgust in september izplača razlika v višini 7 dinarjev za kilogram junečjega in 10,50 dinarjev za kilogram svinjskega mesa. Razlika se izplača iz prostih sredstev viškov proračuna. Za dodatni nakup mesa izven Slovenije se Klavnici izplača razlika v približni višini milijon 123.000 dinarjev iz prostih sredstev viškov proračuna za leto 1981 Meso mora hiti namenjeno izključno drobno-prodajr.i mreži v lastnih prodajalnah Šolam in vrtcem se pokrije razlika za junij v višini 90. dinarjev iz proračuna, namenjenih za kompenzacije. Pokrivanje razlik v cenah pa velja le - primeru, če ne bodo uvedene enotne kompenzacije v Sloveniji - v tem primeru se izplačila za pokrivanje razlik ustrezno znižajo ali ukinejo. D...Sedej Srednjo vas, Srednjo vas v Bohinju, Studor, Zadnjo vas, Višelnico, Zgornje Gorje ali skupaj 383 kmetij, ki obdelujejo 1.364 hektarov kmetijskih zemljišč in 2.255 hektarov gozdov. V višinsko območje pa so opredelili 11 naselij: Gorjuše, Koprivnik, Podjelje, Jereko, Krniški Lom, Kupljenik, Slamnike, Pernike, Spodnje Gorje (del), Staro Pokljuko, Za-trnik, Radovno ali skupaj 148 kmetij, ki obdelujejo 705 hektarov kmetijskih zemljišč in 972 hektarov gozdov. V radovljiški občini je od 64.061 hektarov vseh zemljišč, 20.321 hektarov kmetijskih zemljišč in 34.319 hektarov gozda. V nižinskem območju je 81 odstotkov zasebnih kmetijskih zemljišč, v hribovitem območju je 12 odstotkov zemljišč in v višinskem območju je 7 odstotkov zemljišč. Po stanju živine je od skupaj 5.947 repov v nižinskem območju 75 odstotkov vse živine, v hribovskem 16 odstotkov vse živine in v višinskem območju 9 odstotkov vse živine.' Odkupljena količina mleka iz zasebnih hlevov je naslednja: v nižinah odkupijo 54 odstotkov tržnih viškov, v hribih 33 odstotkov tržnih viškov in v višinah 13 odstotkov viškov. V nižinah odkupijo tudi 90 odstotkov vsega klavnega goveda, v hribih 9 odstotkov in v višinah 1 odstotek. Ta temeljita analiza da vedeti, da je hribovsko in višinsko območje z ozirom na odkupljene količine mleka in mesa pomembno tudi za pridelovanje živeža. Kmetom v višinskih območjih bi torej radi zagotovili boljše življenjske in delovne pogoje. Po dogovoru je treba tem kmetom pomagati z regresiranjem umetnih gnojil na osnovi proizvedenih količin mleka in mesa in z urejanjem skupnih pašnikov v obliki intervencije. Sredstva za intervencije pa zagotavljata republiški in občinski sklad. Nudili naj bi tudi ugodnejša posojila za nakup strojne opreme, gradnjo gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš kot tudi za urejanje zemljišč, planin in skupnih pašnikov. ^ Sedej Predmetu več življenja Kritična ocena pouka samoupravljanja in temeljev marksizma ter samoupravnega položaja učencev v kranjskih srednjih šolah — S slabostmi se bodo morali jeseni temeljito spoprijeti v šolskih osnovnih organizacijah zveze komunistov Kranj - Pouka samoupravljanja in temeljev marksizma v srednjih šolah kranjske občine nikakor ne gre obravnavati ločeno od samoupravljanja in samoupravnega položaja učencev kot tudi ne učiteljev, od njihovih načinov dela, znanja, ustvarjalnosti, od osebnih stališč in prepričanj ter nenazadnje od družbenih in materialnih pogojev v šolah. Učenci pri tem predmetu želijo drugačen pouk kot pri drugih. Tu naj bi imeli priložnost ne le za spoznavanje novih vsebin, ampak tudi za razčiščevanje dilem o nasprotjih v naši družbi in v svetu, za ugotavljanje vzrokov razkoraka med teorijo in prakso in podobno. Učni načrt tak pouk predvideva in omogoča, res pa je, da ga je v skopem številu ur težko uresničiti. Premajhno število učnih ur oziroma' preobsežen program sili učitelje v kranjskih srednjih šolah, ki so vrh tega večinoma Še preobremenjeni, v predavanja ali razlage, ki jih bolj ali manj popestrujejo s primeri iz družbene prakse. Zato je pouk dostikrat preveč teoretičen, neživljenjski in za učence nezanimiv. Presenetljivo je, da je bil predmet všeč učencem poklicnih šol s periodičnim poukom, kjer je učitelj z njimi obravnaval konkretne primere iz delovne sredine, v kateri so učenci opravljali šestmesečno prakso. Učitelj bi moral učence spodbuditi k pogovoru o dejstvih, ki jih poznajo in imajo do njih osebni odnos. Z izražanjem mnenj, stališč, sodb in prepričanj, s srečevanjem mnenj učencev in učitelja se oblikuje in vzgaja mlad človek. Od osebnosti učitelja, njegovega pedagoškega in človeškega odnosa do učencev je odvisno, koliko bo pouk pristen, koliko pa »šolski«. Učitelj bi moral s svojim načinom dela doseči, da bi se postopno obrnila stara praksa, ko v šoli vprašuje le učitelj, ki odgovor ve, ne pa obratno. Poseben problem v kranjskih srednjih šolah predstavlja samouprav-Ijalska praksa učencev Ta je v učnem načrtu posebej izostavljena, da bi učitelj resnično dal predmetu tudi življenjsko, aktualno dimenzijo. Če jo izpusti, kar se vse prerado dogaja, ni vedno kriv le sam, ampak tudi sredina, v kateri dela Dejstvo je, da imajo družbeno aktivni učitelji samoupravljanja in temeljev marksizma pri uresničevanju prakse in pouka veliko več uspehov kot učitelji, ki ne prevzemajo samoupravnih in političnih nalog. Prav gotovo pa učitelji ne izkoristijo vseh možnosti za samouprav i janje v lastni šoli. v kateri bi se morala odraziti tudi vloga drugih učiteljev in vodstva šole pri samoupravni vzgoji mladih. Nenazadnje je samoupravni položaj učencev odvisen tudi od njih samih. Učenci bi morali bolje organizirati, bolje bi morate delati osnovne organizacije ZSMS, bolj aktivni pa bi morali postati tudi delegati učencev v samoupravnih organih šole. Iz obširne ocene torej veje spoznanje, da pouk predmeta samoupravljanje in temelji marksizma v srednjih šolah kranjske občine. Čeprav je bil uveden že pred osmimi leti, še ne dosega pričakovanj. S slabostmi se bodo morali jeseni temeljito spoprijeti v šolskih osnovnih organizacijah zveze komunistov in hkrati oceniti, v kolikšni meri se, povezano s po- ukom, uresničuje samoupravna praksa učencev. Komite občinske konference ZKb Kranj je ob pretresu ocene posebej opozoril na preobremenjenost učiteljev pouka samoupravljanje m temelji marksizma. Le trije od sedemnajstih učiteljev imajo namreč po 23 ur pouka na teden, kolikor največ dovoljuje zakon o usmerjenem izobraževanju. V šolah m še posebej v osnovnih organizacijah zveze komunistov bo potrebno posvetiti več pozornosti tudi višji kvalitetni ravni pouka prek stimulativnega nagrajevanja učiteljev, ustvarjanja boljših materialnih pogojev za njihovo delo v sodobno opremljenih učilnicah ter prek kritičnega odnosa do njihovih napak. H. Jelovčan Postoj, dragi »tranzitnik« Tiste osebe, ki nam poleti prinašajo devize, snio postrojili v več kategorij in o vsaki zvrsti smo pri pravljeni na slehernem maratonskem posvetu, ki je obvezno tik pred sezono V čisto praznem hotelu, na široko razpravljati. Tiste osebe, ki pri frčijo k nam, ki se potijo i pločevini na mejah ali pridrvijo v klimatiziranih ai t obu sih. delimo na: agencijske, domače, tuje, zdomske, izvenpenzionske, sta cionarne, tranzitne in kaj vem še kakšne prinašalce mark, dolarjev, šilingov in frankov. Vsak poletni ka tegornik pa po našem mnenju terja drugačen pristop in drugačne meto de, ki jih v prakso še nismo uvedli, srčno pa si želimo, da bi jih. Omejimo se danes - zato, ker smo na Gorenjskem - na tranzitne goste, na tiste mimo Gorenjske se vozeče devizne imetnike, ki kar naprej mimo naših lepot pritiskajo na plin in jim še na kraj pameti ne pade, da bi se kje zaustavili, nam pustili marko ali dve in rekli: »oh, sehr sehon«. Se bomo prišli. Ko se tuja registrska tablica prerine mimo vseh domačih »kofetar-jev« na Podkorenu, se najprej z zo prijemlje za glavo, kajti prir tri kilometre •zaflikanega* asfalta zbuja strah in grozo Obvoznica mimo Kranjske gore vodi pač mimo, kljub velikim tablam, da je K>nnj uka gora turistični kraj - kdo bi to razumeli Kdo bi vedel, da je rs lepa! Kranjskogorci za .tranzitni! t lahko le vzdihujejo in četudi kakšen tranzitni gort Iv zaide vanjo j<-razočaran Takšen nos t m terja zrezka in solate, Želi m domačih sp> cialitet, takšnih, ki jih lahki dobi '< tu: razen redkih zasebnih njem vsi hoteli kaj značilno domačega m premorejo, ker nimajo domačih kuharjev, ki bi znali skuhati polento iti Žgance. Jeseniška obema, kot snt<> slišali, je bila letos tik pred zdajci silno fleksibilna: z lučjo /trt belem dnevu so iskali tiste, h hi bih pripravljeni ob cesti nuditi tranzitnim gostom požirek ali dva. Našli so Jih nekaj, a je veliJtn vprašanje, če ta stvar ob cesti ki stoji tudi na Peračici, nosi kaj dosti deviznega cvenka Družbi namreč Skozi Jesenice ni. da bi Č0™?1/. Sleherni motorizirani gost si jih že/t činmrej otresti, saj komaj vijuga skozi ozka grla. Se pomnimo, daje v restavraciji Turist na Javorniku nekdaj ob času kosila dišalo />o zrezkih in čevapčičih. danes m pred restavracijo domala nobenega tujega turista reč. Enostavno - ariyo mimo. , Drvijo tudi mimo Žirovnice, Kjer so še dobre gostilne, drvijo mimo Lesc, kjer so še dobre speciahtete, da ne govorimo, da drvijo tudi mimo Bleda. Brzijo mimo Mt*na.Lnm' ca, da bi na koncu po obvoznici obšli tudi Kranj. Ni in ni mi jasno, čemu vsa ta sc-stankarska prizadevala m ensper-tize o tem. iako bi.zadriaU trantiU nega gosta. Če se danes trkamo po pr*ih in pravimo, da srno »ostani, nekaj obcestnih okrepčevalnic, smo po lojem, - dopuščam da tudi zmotnem - prepričanju stonhbor. malo al, nič. Res je. da u rna '«*<> ,,či n konta svetu sploh prodajati, še mani tranzitnemu gn. stu. kije ne pozna in jc rte more po znati. Nikomur ne pade na Pa'n\T-da bi s skupno pismeno P™0"*'** na meji pomolil vozniku - • . žitniku' turistično Gorenjsko f»*1 nos. v taki obliki, da mu ho po čisto posebnih, za ta prvd« či/mh jedeh in lepotah. < e tn- -začetku skoparil, s, nor da da se nazaj gredi oglasi M ' stvar ogleda ... i Če ho imel u h če ima ' . ■ ■ . , ..ftu pohode, denarnici 8* -a tran-un* , pa je čisto druga pesem 1>sta. *'*< zapt>/c ; < notah o h al,letni strukturi ali o standardu *i i. hajaknan, ... Se',e' PETEK. 9. JULIJA 1982 KULTURA 5. STRAN GLAS Dragocen prispevek zgodovinopisju Ob 80-letnici gasilske dejavnosti in obstoja društva je Gasilsko društvo Stražišče izdalo kroniko, ki se vrača k začetkom krajevnega gasilstva in prikazuje njegov razvoj do danes -Gradivo je zbral in ga pripravil za objavo Matevž Oman — Zbornik je dragocen prispevek krajevnemu zgodovinopisju Stražišče - Ko je pred kratkim organizacija, vendar so bili ves čas gasilsko društvo iz Stražišča praznovalo 80. obletnico svojega obstoja, je odbor za pripravo praznovanja sklenil izdati zbornik, ki naj bi obsegal dolgoletno zgodovino obrambe pred požari. Odboru je načeloval predsednik Matevž Oman, ki je prevzel zahtevno nalogo zbiranja gradiva o razvoju stražiškega gasilstva. Izdajo knjižice so finančno podprle nekatere delovne organizacije in večina zasebnih obrtnikov iz Stražišča. Knjižica na petdesetih straneh z besedo in sliko doživlja začetke vaškega gasilstva, hkrati pa zajema tudi sliko živahnega političnega, gospodarskega in družbenega utripa tedanjega časa. Tudi začetki gasilstva so povezani z burnimi strankarskimi dogajanji. Gasilci so sicer nenehno poudarjali, da niso politična tesno povezani z napredno stranko ali pa so vsaj delovali v duhu njenih idej. Najbližji so ji bili, ker so se zavzemali za socialne reforme in zaščito delavstva. V Stražišču je namreč vse do vojne 1941. leta životarilo večinoma ubožno prebivalstvo, ki je izdelovalo sita, delalo na posestvih premožnih kmetov ali pa so se zaposlovali v tkalnicah. Revni sitarji, ki jim je plamen leto za letom uničeval lesene koče, so bili prepuščeni grenki usodi obubožan-cev. Enega najhujših požarov, ki je uničil sto hiš in uničil streho mnogim revnim bajtarjem, omenjajo tudi Ljubljanske novice iz leta 1866. Nekaj let kasneje, ko so imeli »gasil-nico«, se Strašani niso več nemočno bali požarov. Leto 1902. namreč štejejo za začetek vaškega gasilstva. za zaprtimi vrati že tečejo priprave in vaje za predstave, ki jih bo gledališče ponudilo občinstvu v naslednji sezoni. Program, ki ga je sprejel umetniški svet gledališča, obeta v naslednji sezoni vrsto zanimivih uprizoritev, med njimi, tako kot v preteklosti, tudi krstne uprizoritve slovenskih dramskih besedil. Prek 62.000 gledalcev v pravkar zaključeni sezoni obvezuje! M.L Uspešna gledališka sezona Številne ponovitve iz leta v leto utemeljujejo kranjsko gledališče — Nove »zadolžitve« Prešernovega gledališča — Odprtost gledališča pogoj za razvoj — Odmevnost kranjskih predstav presega pokrajinske meje Kranj — Vrata vseh slovenskih gledaliških hiš se v teh dneh zapirajo, gledališča Se selijo v odprte prostore poletnih prizorišč. Delovni rezultati so v večini slovenskih gledališč kljub nezavidljivi finančni situaciji dobri. Med slovenskimi gledališči je v zadnjih letih svoj »preporod« doživelo prav kranjsko gledališče. Predlanska sezona je bila zanj izjemna, tako da je gledališče v pravkar zaključeno sezono vstopalo z bojaznijo: ali bo uspelo obdržati visoko raven? Vsekakor lahko zapišemo, da je bila letošnja gledališka sezona po intenzivnosti nadaljevanje preteklih odličnih sezon. V igralnem obdobju 1981/82 je Prešernovo gledališče uprizorilo šest premier (dve za odrasle, dve za otroke in mladino ter dve lutkovni uprizoritvi) ter ponovilo pet predstav iz preteklih sezon. Število ponovitev lastnih predstav se je v primerjavi s prejšnjo sezono celo minimalno dvignilo. 171 ponovitev lastnih predstav uvršča kranjsko polpoklicno gledališče celo med poklicnimi gledališkimi hišami visoko, na primer, pred celjsko, goriško, mladinsko gledališče, pred Hrvatsko narodno,kazalište iz Zagreba ... Med 171 ponovitvami je bilo 85 ponovitev predstav za odrasle, 31 za otroke in mladino ter 55 lutkovnih ponovitev. Velik del predstav je Prešernovo gledališče odigralo na gostovanjih. Domala vse predstave so bile pokazane v Ljubljani, gledališče je gostovalo v Zagrebu, Mariboru, Novi Gorici, torej v centrih z močnim kulturnim utripom. Ob lastnih predstavah Prešernovega gledališča ne smemo pozabiti na gostujoče ansamble v Kranju; 19 Razvoj te dejavnosti je avtor razdelil na tri ključna obdobja. Od začetka do leta 1940 je kronika sila pestra. Ze od prvih dni so se gasilci razen svoji osnovni dejavnosti posvečali tudi kulturi, ki je bila naravnana družbeno napredno. Seveda so tudi veselicam že tedaj dali vidno mesto. Prva leta so ustanovili tudi bolniško blagajno, iz katere so izplačevali nekakšne socialne podpore obolelim članom. Posebej se avtor brošure posveča obdobju NOB, ki ga je prikazal s portreti petnajsterice med vojno padlih gasilcev. Povojno obdobje izgrajevanja in obnavljanja je tudi stražiškemu gasilstvu vtisnilo svoj pečat. Poleg zanimivih podatkov, ki razen zgodovine gasilstva obujajo tudi utrip življenja minulih 80 let, je avtor iztrgal pozabi tudi nekaj značilnih fotografij in dokumentarnih fragmentov, ki pričajo o nekdanji in sedanji družbi. Knjižica ni le dragocen prispevek k zgodovini gasilstva, temveč nasploh predstavlja zgodovinski dokument o nekem obdobju, načinu življenja in družbenih tokovih, ujetih v vaški okoliš; Sicer pa je gasilstvo eno najbolj humanih dejavnosti. Matevž Oman je opravil veliko delo. saj je obudil vrsto pričevanj, ki bi se sicer izgubila pod prahom pozabe. D. Z. Zlebir Osrednja knjižnica v Kranju bo julija in avgusta zaradi dopustov odprta takole: pionirski oddelek vsak dan od 8. do 14. ure in v torek od 8. do 16.30, oddelek za odrasle bralce vsak dan od 7.30 do 15. ure, v torek od 7.30 do 16.30. V sobotah bo knjižnica zaprta. različnih gostovalnih predstav je doživelo 53 ponovitev. Številne gosto-valne predstave v Kranju ter gosto- vanje kranjskega ansambla drugod dokazujejo pravilno ustvarjalno odprtost kranjskega gledališča. Ob gledaliških predstavah pa je bilo v Prešernovem gledališču še 63 različnih prireditev kot so literarni večeri, proslave, gledališke ure in podobno. Ze pred leti je kranjsko gledališče šolskim kolektivom ponujalo brezplačne gledališke ure, ki bi se lahko vključile v vzgojni proces. Na žalost odziv ni bil dober. V tej sezoni so se Šole zaradi novih programov »morale« odločiti za gledališko vzgojo in zahvaljujoč lastni iniciativi gledališča so bile te ure zanimive in informativne. Ostalo pa je seveda vprašanje, kdo bo v prihodnje to novo »zadolžitev« gledališču plačal. Gledališče je življenjsko zainteresirano, da so gledališke šolske ure strokovno pripravljene ter naslonjene predvsem na tiste kadre, ki jim gledališče ne pomeni zgolj ljubiteljske »dejavnosti«. V pretekli sezoni je sicer gledališče dobilo nekaj »nizkih udarcev« (se-lektorski izbori pri lutkovnem festivalu in podobno) zaradi privatizacije, ki smo ji priča, vendar pa tudi ti niso mogli preprečiti prodora kranjskega gledališča v širši kulturni prostor. Dokazov za to je veliko, najpomembnejši pa so gotovo zanimanje drugih gledališč za skupne uprizoritve, za enakopravno gostovalno politiko (izmenjave s Primorskim dramskim gledališčem), pozornost najširšega avditorija TV gledalcev >.a delo kranjskega gledališča ter kritični zapisi v jugoslovanskem dnev-dem in revialnem tisku. Za kranjske gledalce bo gledališče V poletnih mesecih »mirovalo«, toda Iskrin folklorni utrip V petih letih je folklorna skupiha Iskra naštudirala vrsto izvirnih gorenjskih, goričkih in primorskih plesov — Kljub napornim vajam in številnim nastopom zagnanost in številčnost skupine rasteta — V Iskri dobri pogoji za delo in kvalitetni razvoj Kranj — Kako prešeren je vrisk gorenjskih fantov, ko ob poskočni polki zavrtijo dekleta in trdo udarijo s petami ob tla, kako razposajeno nagajivi so, ko se oglasi pesem Goričke in kot naše morje valujoči, ko si nadenejo primorske narodne noše. Stoletno izročilo dedkov in babic živi v mladih, ki jim nista mar le disco in ročk. Spoštujejo in negujejo izvirno slovensko pesem in ples. Folklorna skupina Iskra, ki se je pred petimi leti rodila iz predoselj-ske z dolgoletno tradicijo, je zrasla v eno najbolj množičnih in kvalitetnih na Gorenjskem. Odkar dela v okviru komisije za kulturo pri konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov Iskre, ima neprimerno boljše pogoje za kvalitetni razvoj. Začeli so z gorenjskimi izvirnimi plesi, ki pa jim dolgo niso bili dovolj. Tako so se poskusili še z goričkimi in potem s primorsko šagro, ki so jo pred kratkim postavili na oder. »Duše« folklorne skupine Iskra so Marija Senk, predsednica, Joža Šenk, umetniški vodja, in Franc Ziž-mund, ki se ukvarja največ z organizacijo. Seveda so pomembni vsi v skupini, glasbeniki in plesalci. Teh je zdaj že prek štirideset, največ Iskrašev pa tudi delavcev od drugod in učencev. Skupina se je od začetnih nastopov krepko pomladila, le nekaj »starih« še vztraja, in, kar je posebno razveseljivo, stalno pridobiva nove člane. Shajajo se dvakrat na teden na vajah v kulturnem domu v Britofu. Kot zatrjujejo, jim ničesar ne manjka. Le prostor za spravilo noš bi še potrebovali pa kakšnega klarinetista in violinista. Skupino odlikuje dobro medsebojno razumevanje, ki je ob trudu, ki ga vsi po vrsti, tudi najmlajši, kažejo, osnovni pogoj za napredek. Kljub sproščenemu vzdušju pa ne trpijo nediscipline in neresnosti. Kdor ni pripravljen slediti skupnim ciljem, med njimi nima česa iskati. Vaje in nastopi namreč utegnejo včasih postati prav naporni, spodrsljajev pa si tudi ne upajo privoščiti. Tako kot so po finančni plati člani folklorne skupine tesno povezani s tovarno Iskra, uspešno sodelujejo tudi z občinsko zvezo kulturnih organizacij. Ta jih vključuje predvsem v programe nastopov. Slovensko folkloro so, na primer, lani predstavili na ohridskem festivalu, kjer so poželi vse pohvale, gostovali so v več bosanskih krajih, v Postojni, kjer so se povezali s tamkajšnjim turističnim društvom, pogosto pa jih pot zanese tudi na turistični Bled. Vsak drugi ponedeljek plešejo in igrajo v hotelu Park. Seveda jih ne manjka tudi na vseh Iskrinih proslavah. Povsod, kamor jih povabijo, r gredo. Enega zadnjih pomembnejših nastopov so imeli konec tega tedna na folklornem festivalu v Djakovu. Medtem ko večina ljubiteljskih kulturnih skupin med poletnimi meseci zaspi, s folkloristi Iskre ni tako. Dovolj jih je, da kljub dopustom lahko nastopajo. Predvsem tudi zato, ker so jim domači plesi v veselje. H. Jelovčan Ob spremljavi Staneta Bitežnika in ansambla Delirij je nastopila tudi Katja Razinger. - Foto: J. Kikel Prireditev tržiške glasbene skupine Revija tržiških glasbenih amaterjev je postala že kar tradicionalna - Letošnja je bila sestavljena iz treh zaokroženih delov — Žal še niso sodelovali vsi, ki se v tržiški občini ukvarjajo z glasbo Tržič — Junija so člani Glasbene mladine Tržič in Zveze kulturnih organizacij pripravili revijo tržiških glasbenih ljubiteljev, ki je v šolo v Bistrici privabila ne le veliko obiskovalcev, pač pa tudi precejšnje število sodelujočih skupin in posameznikov, ki se v občini ukvarjajo z glasbeno dejavnostjo. Večer je bil sestavljen iz treh delov. V prvem delu so se predstavili mladi glasbeniki tržiške glasbene šole, ki so izvedli klasična dela na kitari, violini in klavirju. Med mlajšimi so to bili Barbara Benedik, Tatjana Dobrin in Boštjan Bitež-nik, med nekolik-o starejšimi mladinci pa so nastopili Maja Kolar, Mitja Perko in Boštjan Lazukovič. S posebno zanimivimi točkami so se predstavili Marjeta Pagon na citrah s skladbo Tretji človek, citra-ška skupina Pobratenje s slovenskimi narodnimi pesmimi in duo Vladimir Čanak in Robert Smitek na bobnih, ki sta predstavila lastno skladbo. Drugi zaokroženi del so sestavljali ansambel Notranji glas, ki je s svojo ročk zasedbo in številčnostjo, ki je prava redkost za take skupine, pred- stavil dve skladbi iz ročk and roll žanra s primesjo orientalne folklo-rike; ansambel Delirij je nastopil z lastnima skladbama Rdeča kapica in Ko gledam v nebo, Katja Razinger, petošolka, pa je ob spremljavi Staneta Bitežnika, pobudnika revije, predstavila skladbi Vsaj malo miru in Dravski most. Njen glas je bil prava osvežitev za prireditev. Zadnji del, žal, najkrajši, so sestavljali člani tria Andreja Pivka s slovenskimi narodnozabavnimi viža-mi. Prireditev, ki je bila s pomočjo osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici vzorno pripravljena, je tako postala že kar tradicionalna akcija Glasbene mladine Tržič in Zveze kulturnih organizacij Tržič. Vsi sodelujoči so prejeli priznanje za nastope in se domenili, da bo podobna prireditev tudi prihodnje leto. Gledalci so revijo in glasbenike lepo sprejeli ter obžalovali, da se niso predstavili resnično vsi, ki se v občini ukvarjajo z glasbo. Predvsem so pogrešali člane Pihalnega orkestra in mlade tržiške pevce. B. Kuburič MODA Trgovsko podjetje ELITA KRANJ Obnovljena prodajalna MAJA, Prešernova 11 bo ponovno odprta danes, v petek, 9. julija 1982. MAJA je specializirana prodajalna zk ženske modne pletenine, pleteno konfekcijo, ženske bluze, žensko perilo in kopalke. Nakup pletenin po nižjih cenah nudi oddelek PLETENINA v Jenkovi ulici 1 (poleg prodajalne BABY). ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ p. o. Savska loka 4 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije ponovno objavlja prosta dela in naloge 1. DVEHCISTILK za čiščenje proizvodnih prostorov 2. VEČ STRUGARJEV, ORODJARJEV, REZKALCEV ALI BRUSILCEV 3. DIPL. ING. STROJNIŠTVA ALI ING. STROJNIŠTVA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod I.: zaželena končana ofcnovna šola, starost nad 18 let; pod 2.: končana poklicna šola ustrezne smeri, zaželene delovne izkušnje; pod 3.: končana II. ali I. stopnja fakultete - tehnološka smer, zaželene delovne izkušnje. Kandidati naj pisne prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, Savska loka 4, 64000 Kranj, Splošno-kadrovsko področje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. GLAS 6. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 9. JULIJA 1 RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR ________——— BURNA PEKINŠKA LETA O dogajanjih na Kitajskem so nas vrsto let poučevala prej novinarska ugibanja kot dejstva, zdaj pa poznamo tudi resnico Po aferi Lin Biao septembra leta 1971 se je armada spet zbrala in ko je septembra 1976 umrl predsednik Mao Zedong, je bila bolj homogeno telo kot partija. Očitno se radikali, ki so spletkarili po salonih Maove žene Jiang Qing, tega niso v zadostni men zavedali. V bistvu so krizno situacijo, ki je nastala po smrti predsednika Mao Zedonga, presekali vojaki. V tistem obdobju so kot kompromisno osebnost podprli Hua Guofenga. »ZASLUŽNI NASLEDNIK MAO ZEDONGA« Prejšnja politična kariera Hua Guofenga ni dajala slutiti, da bo postal prvi človek Kitajske. Trideset let svojega političnega delovanja je preživel v rodni provinci Hunan, ki v kitajskih razmerah ostaja obrobna, čeprav ima okrog 50 milijonov prebivalcev. Hua ni bil ne ideolog ne strateg ne politični praktik vsedržavne razsežnosti. Skratka, ni bil osebnost, ki se vzpenja na hierarhični lestvici po zaslugi lastne energije in dinamike, marveč tipičen primerek kadra — Kitajci mu pravijo ganbu — ki nima na sebi nič karizmatičnega, za množice privlačnega ali razburljivega. Vse, kar je dotlej dosegel, je dolgoval naklonjenosti predsednika Mao Zedonga, ne pa dinamiki lastne osebnosti. Bil je premlad, da bi bil med ustanovitelji partije ali med borci Dolgega pohoda, pa hkrati prestar, da bi ga vrgla na površje kulturna revolucija, kot je na primer šang-hajskega delavca Wang Hongwena, enega od štirih stebrov »tolpe četverice«. Skratka, bil je človek med dvema generacijama in med dvema političnima linijama partije, kar je bila vsekakor prednost, ko so iskali kompromisno osebnost. Zakaj je torej predsednik Mao Zedong poskrbel za njegov hitri vzpon od voditelja v provinci do pomembne osebnosti v Pekingu, ko je bilo očitno, da se ne more meriti z nobeno od zgodovinskih osebnosti revolucije? Ena razlaga pravi: ker je bil šibek, je bil ranljiv, Pekingu je bilo moč z njim manipulirati, in če bi bilo treba, bi se ga lahko brez težav in pretresov, tako rekoč neopazno, tudi znebili. Koje Hua Guofeng februarja 1976 postal podpredsednik vlade, so zlobni jeziki v kitajskem glavnem mestu govorili: »Ob imenovanju je že nosil glavo v žepu.« Nemara mu je pomagalo politično preživeti vse spletke tudi to, da je nastopal zelo skromno, vedno pripravljen več poslušati in manj govoriti. Vsekakor pa bi bilo zgrešeno misliti, da Hua ni bil dober taktik. Po strmoglavljenju zločinske četverice si je, kot se reče, nataknil klobuk, prevelik za njegovo glavo. Dne 8 oktobra 1976 je s temile besedami naznanil, da bo predsednik Mao počival v mavzoleju na trgu Tien An Men: »Da bi za vse večne čase počastili spomin predsednika Mao Zedonga...« Čez nekaj dni pa je ministrstvo za gradnje po svojih kanalih spravilo v promet informacijo, da bo gradnja mavzoleja stala nekajkrat več kot včliki most čez reko Yangzi... m to v času, ko je bila dežela na robu gospodarskega zloma. Nekdo mu je s to informacijo, ne glede na to, ali je bila resnična, grdo podstavil nogo. Kovarstvu je bilo treba dodati samo še omembo, da so Zhou Enlaija po nje-govi želji skromno upepelili, njegov pepel pa raztresh po kitajski domovini, in učinek podatka, ki je prišel iz E ministrstva za gradnje, je moral Hua Guofenga že prve dni opozoriti, da mu ne bo z »rožicami postlano«. Hua pa se je, gledano retrospektivno, prenaglil tudi pri svoji drugi odločitvi. Sklenil je, da bodo na hitrico izdali peti zvezek zbranih del Mao Zedonga, sam pa je kot vodja redakcijskega odbora poskrbel, da so bila izbrana za to publikacijo tista Maova dela, ki jih je moč razlagati, kot da so naperjena proti nekdanjemu predsedniku republike Liu Shaoqiju. Huaju se je to odlično posrečilo, toda v njegovo Škodo. Po popolni rehabilitaciji Liu Shaoqija je postal peti zvezek Maovih zbranih del politično obremenilni argument zoper Hua Guofenga! Zagrešil je še eno politično nesrečno potezo: skušal si je ustvariti svoj mali kult osebnosti. Samo v prvih šestih mesecih leta 1977 je bilo v Renmin Ribao 91 velikih portretov stoječega Hua Guofenga, poleg tega pa še njegove skupinske slike s kitajskimi voditelji ali tujimi diplomati; v istem obdobju je vodilni pekinški časnik objavil 61 člankov, v katerih je bil govor izključno o zaslugah Hua Guofenga. Četrtina teh prispevkov je prišla iz njegove rodne province Hunan. Besednjak v teh člankih je bil vse prej kot pravšen za Čas, ko je Kitajska po pretresih kulturne revolucije m •o obračunu s tolpo četverice v hudih krčih iskala pot u kolektivnemu vodstvu: »genialni marksist-leninist«, »zaslužni naslednik Mao Zedonga«, naš svetli zgled pri proučevanju misli predsednika Maa« in podobno. Toda na začetku leta 1978 je to besedišče čez noč izginilo s stolpcev kitajskega tiska. Nekateri so že takrat po tej spremembi v tonu pisanja razbrali, da »se Deng Xiaoping vrača«. Do odločilne spremembe v Škodo Hua Guofenga pa je prišlo na koncu leta 1978. NAPAČNA STRATEGIJA Oktobra 1979 je pekinški tisk poročal o incidentu, ki je bil star že eno leto. Sanghajski študent na pekinški partijski visoki šoli Wang Liben je namreč 29. decembra 1978 napisal Hua Guofengu pismo, v katerem ga je opozoril, da zganjajo okoli njega kult osebnosti. Na podlagi tega pisma je odšla v komuno Rdeča zvezda v predmestju Pekinga komisija in odkrila, da so v tej komuni organizirali posebno razstavo. V vitrinah so bili razstavljeni predmeti, ki jih je kdaj uporabljal Hua Guofeng in kosi opreme, ki se jih je Hua ob svojem obisku v komuni samo dotaknil. Cez nekaj tednov je Hua ukazal, naj ta mali osebni muzej uničijo. Hua Guofeng je v svojih političnih predvidevanjih računal na 60 ali 70 odstotkov zmernih radikalov in na 40 ali 30 odstotkov revolucionarnih veteranov; številke o tem razmerju so namreč različne. Skratka, po poznejših ocenah se je Hua pripravljal na pozicijsko politično vojno v novem vodstvu. Toda strategija tega političnega boja se je čez noč spremenila, pozicijsko strategijo je zamenjala strategija gibanja. Prvi sunek: boj za politično vrnitev Deng Xiao-pinga. Hua Guofeng je skušal zategniti vajeti - in je rundo izgubil. Okrog sebe je zbral ostanke zmernih radikalov in izgubil pobudo v drugi rundi, ki je sledila: rehabilitacija Liu Shaoqija. Te politične bitke ni ne organiziral ne predvidel, pač pa je v njej pustil »veliko perja«. In že je bila na pragu tretja politična bitka, katere uradno označeni cilj je bil, postaviti osebnost predsednika Mao Zedonga v pravi prostor revolucionarnega obdobja, dati priznanje njegovim zaslugam in oceniti njegove napake. Z drugimi besedami, kritična ocena vse Maove politike po proglasitvi LR Kitajske, ne samo tiste iz obdobja kulturne revolucije. »,Da' za vse, kar je rekel predsednik Mao ..., ,Da' za vse, kar je napisal predsednik Mao ...« Maoizem je postal edini argument Hua Guofenga, statičen in protisloven. Na eni strani je predsednik nastopal kot zmagovalec nad tolpo četverice, na drugi strani pa je hotel zabrisati vsako zvezo med četverico in predsednikom Maom. To je seveda vznejevoljilo ostahke radikalne skupine, ki so politično preživeli padec četverice. Protislovna je bila tudi politična ocena Hua Guofenga o kulturni revoluciji: 70 odstotkov tistega, kar je dala kulturna revolucija, je pozitivno, 30 odstotkov negativno. Za vse kar je prinesla kulturna revolucija pozitivnega, gre zasluga Mao Zedongu. za vse negativno" so odgovorni Lin Biao in tolpa četverice. Taka ocena, ki je veljala skoraj tri leta po Maovi smrti, je bila nevzdržna spričo procesa, ki se je začel na Kitajskem po padcu četverice. Očitno pa Hua Guofeng ni doumel bistva tega procesa in najbrž tudi ni poznal silnic, ki so v njem delovale. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (33. zapis) Sprva sem nameraval s tem zapisom stopiti že k razvalinam starega gradu vrh Smledniškega hriba -kajti pot me je v prejšnjem zapisu pripeljala prav pod njegovo vznožje. Toda, spričo pomembne obletnice, se bom raje podal na Rašico nad Ga-meljnami. Tam je bil pred 41. leti organiziran oborožen upor proti nemškemu okupatorju. Bilo je konec junija leta 1941, ko so se mladi naprednjaki, zavedni Gorenjci iz Pirnič, Tacna, Šentvida, Vižmarij, Gameljn in Rašicfe, zbrali na prvem sestanku. Na njem so razpravljali, kdo bo šel v partizane, kdo bo organiziral aktiviste OF po vaseh, ki naj bi zbirali orožje, opremo in hrano. Hkrati pa naj bi tudi pridobivali ljudi za odpor proti okupatorju. Kot posebno nalogo, so si zadali, bedeti nad sovražnikovim početjem, zbirati podatke o njegovi moči in njegovih namerah. - Rezultat tega prvega zherovanja je bila ustanovitev partizanske skupine na Šmarni gori. Bilo je to 14. julija 1941. Le ta si je kmalu nato uredila taborišče na Rašici in se pričela imenovati Rašiška četa. V štirinajstih dneh je imela v svojem sestavu že 56 borcev in bork. Njen prvi poveljnik je bil domačin Stane Kosec, politkomisar je bil Mile Spacapan. V vodstvu čete sta bila še Miha Novak in Maks Pečar. Slovesna zaprisega pred četno zastavo (na eni strani slovenska trobo j niča z izvezenim napisom »V boj za svobodo«, na drugi strani, na povsem rdeči podlagi so bili izvezeni srp, kladivo in peterokraka zvezda.) PARTIZANSKA ZAPRISEGA Rad bi ta priložnostni zapis o prvih partizanih na področju Šmarne gore in Rašice popestril z objavo ene od prvih partizanskih zapriseg. Šesti člen partizanskega zakona iz srede julija 1941 je določal, da se prisega glasi takole: Jaz, partizan osvobodilne ljudske vojske slovenskega naroda, ki se ob boku slavne Delavsko-kmečke Rdeče Armade Sovjetske zveze ter ostalih za svobodo se boreči h narodov borim za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in med ljudmi, za srečnej&o bodočnost delovnega ljudstva, prisegam pred svojim narodom in svojimi sobojevniki: da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom; da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil, in ne bom odložil orožja do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda. Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost naše partizanske zastave in da bom, če bo potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje. Za svobodo v boj! obramba obramba dbramba AKCIJA RASIŠKE ČETE Spričo maloštevilnosti se naši borci niso spuščali v večje spopade z okupatorjevimi oboro-ženci. Skoraj vsi so imeli bolj gveiril-ski značaj. Tako so požgali žit(* ki si ga je prilastil okupator v Smartnein, požgali so tudi kozolce, v katerih je sovražnik sušil letino, ruvali so telefonske drogove m razstrelili električni razdelilnik v Črnučah. Poskrbeli so tudi za kaznovanje narod-nih izdajalcev, okupatorjevih sodelavcev. Seveda pa so nenehno iz zased napadali nemška vozila m tako močno vzemirjali sovražno solda- teOkupator se je seveda kar brž po svoji okrutni navadi maščeval: ker borcev ni mogel doseči, je streljal talce... Pet v Spodnjih Gameljnah, pet pri Vodicah. POŽGANA VAS Ko pa so partizani pobili vso petčlansko posadko izvidni-škega avtomobila, ki je vohunil po Rašici, so se Nemci odločili, da zatro odpor s tem, da uničijo partizanom preskrbovalno bazo - to je vasico Rašico, ki leži visoko na pobočju hriba. Dne 20. septembra 1941 je prišla v s večja nemška enota, ki je jprej segnala vse prebivalce na medo vasi in jih takoj odpeljala v zbirno taborišče v Šentvid, v poslopje bivše škofijske gimnazije. Potem pa so Rašico požgali do tal ... Bila je to prva slovenska po-žgana vas v drugi svetovni vojni! Kmalu zatem so se Rašiai pridružile še druge požgane gorenjske vasi: Dražgoše, Radovna, Kokra, Koreno, Bistrica, Hrastnik pod Limbarsko goro, Jamnik in Še cela vrsta večjih in manjših gorskih zaselkov Starejši Ljubljančani se še dobro spominjajo oblakov dima, ki so se vrtinčili nad gorečo Rašico - strahoten prizor je bil iz Ljubljane dobro viden. Morda je okupator hotel tudi srce slovenstva oplašiti m zatreti misel na sleherni odpor. Do seuel pa je prav nasprotno: požig Rašice je okupatorjeve namere ,n nagibe le razgalil. Pesti v okupirani domovini so se le še bolj stisnile. _dbramba- vas naj sre "[g Radovan Timotijević | DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO Štab 8. udarnega korpusa je bil v Malem Tičevu. Njegova 9. dalmatinska udarna divizija je bila razporejena južno od Drvarja in zanjo so menili, da bi utegnila v odločilnih trenutkih poslati svoje brigade na pomoč 6 liški diviziji in tako ogrožati padalce v Drvarju Za to našo divizijo so misli, da ima kakih 1800 borcev in da bo ogrožala cesto iz smeri Livna proti Bosanskemu Grahovu, po kateri naj bi prodirale SS-enote. Na koncu tega dela poročila je generall von Grolman dodal, da s pogostim in močnim bombardiranjem iz zraka ni železniškega prometa na progi Drvar-MU-nište-Sipovo in da tudi telefonske zveze na osvobojenem območju zahodne Bosne niso pretrgane. Te zveze so napeljane proti Martin Brodu, Bosanskemu Petrovcu in Bosanskemu GraVRendulicevem štabu so ocenili, da imajo štaba v Drvarju. Takšna je bila podoba tega vojskovališča po ocenah Nemcev v štabu 2. oklepne armade v Vrnjački Banji. Njihove ocene so bile največkrat napačne, saj je nemška obveščevalna služba lahko dobila svoje agente le v četniško-ustaških vrstah in ti agenti so vselej poročali tisto, kar je njim in Nemcem še najbolj ustrezalo. PRVA NOVICA O DESANTU Medtem ko se v Rendulicovem poveljstvu kar najbolj konspirativno pripravljajo na »Konjev skok«, so naši dobili prve podatke o njem na nasprotnem koncu Jugoslavije V tistem času se je obveščevalni center slovenskega Istrskega partizanskega odreda zadrže-val pri Vatovljah v Brkinih. Sef tega obveščevalnega centra je bil Maks Tomažič-Stanko, ki so ga tja poslali iz štaba 7 korpusa z namenom, da organizira obveščevalno službo proti Trstu. Njegov pomočnik je bil Jožef Markučič-Jože, ki je organiziral oI veščevalno službo v sovražnikovih posto- jankah. Tako so prihajali do dragocenih podatkov o sovražniku. Tisto majsko jutro sta bila oba v obveščevalnem centru, ko sta prejela kratko in razburljivo obvestilo. Napisano je bilo na koščku papirja in Stanko ga je naglas prebral: »Nemci pripravljajo napad na Drvar. Vedo, kje sta Tito in Vrhovni štab. Napada se bodo udeležili tudi padalci. To je zvedel Tone.« Stanko se je namrščil, nato pa je spet gledal v papir, ko da bi hotel kaj več zvedeti od tega, kar je bilo na njem napisano. Skozi njegove roke so šle že mnoge nemške skrivnosti, toda ta se mu je zdela še najbolj neverjetna. Ura je bila deset in ob tem času se je morala njegova sprejemno-oddajna postaja javiti višjemu poveljstvu. Hitro je sestavil kratko brzojavko in ukazal radiotelegrafistu, naj besedilo šifrira in brzojavko odpošlje obveščevalnemu centru 7. korpusa NOVJ. Ko je bila brzojavka odposlana, so od tam z dogovorjenim signalom potrdili njen prejem. V korpusu so jo hitro dešifrirali in prebrali. To je bilo v petek 19. maja 1944. Naslednja radijska zveza s korpusom je bila predvidena ob Šestih zvečer. Radiotele-grafist je vključil radijsko postajo že kakih deset minut pred tem in čakal, kdaj se bo oglasila korpusna postaja. Jože in Stanko sta delala v sosednji sobi. Približno ob sedmih so se odprla vrata in v sobo je stopil radio-telegrafist. Nemška tiralica za Titom, ki je bila ob-javljena sredi leta 1943 na območju Hrvatski PETEK, 9. JULIJA 1982 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7.STRAN GLAS tm^if- a \ ■■ ■ ** đ 1, ^ - wm 8SF mm l^H ji fp n H ' ..Sfit S!« " »M&^V mm - i IBfigp^- M HDf / nV^nPi Ji fS Juti 1 ^BHMNNNHMNK*'* 1 H w jj*' :> ■ u J53 »»I- Žfc (S) - Foto: S. Saje predmetov ninta niti dovolj možnosti niti prostora, kjer bi jih shranil. »V bolj odmaknjenih domačijah bi se še kaj našlo. A dobiti jih skoraj ni mogoče. Ljudje so spoznali njihovo vrednost. Radi jih sicer pokažejo, ne pa tudi odstopijo ali prodajo. No, na nakup zdaj tudi misliti ne morem.« • Koliko so sklede stare, je težko reči. Verjetno okrog šestdeset ali celo več let. Vabimo tudi druge zbiralce uporabnih starin, da pokličejo uredništvo Glasa ali v turistično društvo Bled. Zanimajo nas predmeti, ki so služili našim prednikom za okras ali vsakdanjo rabo. Radi bi jih pokazali na razstavi v festivalni dvorani na Bledu in tako obogatili kmečko ohcet, ki nosi etnografski in turistični pečat. Za vse, ki se bodo povabilu odzvali, pripravljamo vrsto lepih nagrad, predmete pa bomo po razstavi seveda vrnili. H J. Kmečka ohcet Bled 82 Tečaj jadranja na deski Kranj — Brodarsko društvo Kranj — Windsurfing klub Kranj-Bled prireja na Bledu začetni tečaj jadranja na deski. Tečaji bodo julija in avgusta vsako soboto in nedeljo. Tečaj se bo pričel vsakokrat ob desetih dopoldne v regatnem centru. Cena dvodnevnega tečaja je 500 din, če ima tečajnik svojo desko, in SOO dinarjev, če bo uporabljal klubsko desko. Zbor ZRVS v Radovljici Radovljica - Na strelišču na Bohinjski Beli je bil teh nično-izobraževalni zbor članov občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin radovljiške občine. General Rudolf Hribernik-Svarun je predaval o izkušnjah iz NOB -v splošnem ljudskem odporu. Po predavanju je bilo prikazano streljanje s sodobnim orožjem. S tehničnega zbora so poslali l2.'kongresu Z KI pozdravno brzojavko z željami za plodno delo kongresa. Ciril Rozman ■ Blejski grad. Jermanova vzorno skrbita zanj. Vso pohvalo in družbeno priznanje zaslužita. Kaj bo, se sprašujejo mnogi, ko njih več ne bo... Blejski grad najbolje obiskan Jermanova na Blejskem gradu že trideset let skrbita za grajsko poslopje in za obiskovalce - Sodelovala sta pri obnovi gradu ' Bled - Nad štiri in pol milijone obiskovalcev je sprejel blejski grad po svoji obnovi od leta 1961. Polovica je lahko rečemo domačih, polovica tujih, saj je le redek gost, ki se ne povzpne ali ne pripelje na grad. Največ obiskovalcev je bilo leta 1972 in to 231.000 - upajo pa, da bodo to leto ta rekord presegli, saj prav v teh dneh le s težavo sprejemajo vse obiskovalce in da jih tudi postrežejo v najbližji restavraciji ali naTiSPoTNnsUka jama se na Slovenskem lahko pobaha Se z večjim obiskom, potem pa je že na vrsti Blejski grad, ki je med najbolje ureje nimi in vzdrževanimi gradovi pri nas. . Kar bogata je zgodovina tega gradu, od leta 1004, ko so na tej skali zavladali Briksenški škofi in njih oskrbniki. Večkrat ga je načel potres, pa kmečki upori, pa tudi oskrbniki niso kaj prida pazili nanj. /.ato je on grad skromen in že ga je dodobra načel zob časa. Sele po tej vojni, ko di kmalu pogorel 1947, so se na blejski občini skupaj z narodnim muzejem domenili za njegovo obnovo. Kar deset let so ga obnavljali saj m di o vedno denarja, da bi dela tekla tako, kot bi vsi želeli. Mogoče pa je bilo tako bolj prav, saj je danes žal že pokojni arhitekt Tone Bitenc, ki so mu zaupali vsa obnovitvena dela, imel kot osnovno vodilo, da se ta grad obnovi čimbolj skrbno, strokovno in do vseh podrobnosti, lo se pravi od mostov v obrambnem zidu do stopnišča, obeh dvorišč z vsemi nekdaj gospodarskimi in stanovanjskimi prostori. Vsi prostori in dvorišča naj bi dobila tako svojo vsebino - čimbolj vabljivo za obiskovalce. Od enkratnega razgleda na Bled in vso okolico do zanimivih muzejskih prostorov pa tja do gostišča. Vse to je združeno v res harmonični celoti. Veliko pohval je že zapisanih v knjigi gostov v gradu o njem, le redkokdo pa se spomni ob tem njihovih oskrbnikov Francke in Florjana Jerman. Prav njima se je zahvaliti, da je vse na gradu tako vzdrževano, tako skrbno ohranjeno. Francka in Florjan Jerman nista domačina. Na Bled sta prisia s Homca. . lo »Bilo je v največjem snegu, ko sem pozimi 1951 pet&cu z ie-Skega kolodvora vse do blejskega gradu,« pripoveduje Morjan. Tako ni bil nič kaj spodbuden začetek. Vendar danes sta oba srečna in vesela tega dneva, saj ne nameravata zapustiti Bleda. Trideset let sta tako že na Bledu. V začetku sta oba pomagala pri obnovi, F««rJan se Je moral lotiti vseh del, od težaških, zidarskih, skrbeti je moral za delavce, ki so prišli s Primorske na delo na grad. Se posebej živo pa se spominja arhitekta Bitenca. Ta je vodil, kot smo že omenili, vsa obnovitvena dela. Tedensko je obiskoval grad, pozimi in poleti, ob soncu ali dežju in tako nadzoroval dela. • »Od njega sem se mnogo naučil, ne le o zgodovini mej sneg« gradu, ampak o naši zgodovini nasploh,« ve povedati Florjan, »in tako lahko priskočim na pomoč s svojim znanjem ob prin« skov, pa tudi številni gostje radi zvedo kaj več kot je v knjižici o gradu napisano. Zato jim je lahko vedno ustreči.« Kot smo že rekli, trideset let opravljata svoje delo na gradu, za kar zaslužita zares vse priznanje in pohvalo. Vendar verjetno se ne oon.u zmotili, če pravimo, da za to svoje delo vse do danes nista prejeta pr velikega priznanja, pohvale, kar bi prav gotovo zaslužila, saj ze u« marsikoga na Bledu zaskrbi, kaj bo, ko Jermanovih na gradu ne več • •' B. Benedik Aktivnosti društva upokojencev Podnart Podnart - V kulturnem domu v Podnartu je bila konferenca društva upokojencev Potl-na rt, v katerem je včlanjenih 107 članov. Po pregledu dela v minulem letu so ugotovili, da društvo uspešno skrbi za rekreacijo svojih članov, za ostarele člane, kakor tudi za dostojne pogrebe umrlih. Še predvsem pa so člani v velikem številu aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in samoupravnih organih. krajevne skupnost i Ciril Rozman Letovanje otrok Radovljica - Zveza tabornikov občine Radovljica organizira vsako leto v sodelovanju z občinsko zvezo telesnokulturnih organizacij m izobraževalno skupnostjo Radovljica taborjenje za šoloobvezne otroke v letni koloniji Kažana. . , V tem prijetnem istrskem obalnem kraju bodo v prvi izmeni od £ d,, 14. julija taborili učenci «)sn')vmh šol iz Bohinjske Bistrice in iz M tiče. V drugi izmeni od 14. do 27. julija pa taborniki i/ Bohinja. V izmeni bodo od 27. julija < <> sta taborili učenci iz RadovIjkc in učenci osnovne šole s prilago.l programom Matevža Langusa. v is-trt i izmeni so od 7. do napovedani učenci r/ ('<>rij 1,1 . „.,■' taborniki odreda -Ic/crsk *tr Bled V zadnji, peti izmeni let o bodo od 18 do 27. avgusta ta o-rili s Kažani tudi mladi športnik, u radovljiške občine. -IR PETEK. 9. JULIJA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9.STRAN G Kaj so jedli naši dedje Ing. Pavle Hafner (12) Ob praznikih ali hišnih praznovanjih so bile mize polne domačih dobrot. Takrat so gospodinje ali kuharice hotele pokazati svoje kulinarično znanje in mojstrstvo. Tudi one so že vedele, da ni dovolj samo dobro skuhati, temveč tudi za oko užitno postaviti na mizo. Na žalost je mnogo teh dobrot izginilo v pozabljen je. Malo teh receptov in opisov načinov priprave je še ostalo. Med raznimi zapiski sem našel jedilnik kosila ob krstu mojega pokojnega strica leta 1864. S pomočjo stare Vodnikove kuharske knjige in kuharskih knjig, ki jih je izdal Jožef Blaznik, mi je uspelo sestaviti recep-ture teh jedi. zeleni rezanci na juhi kuhana govedina s sardelno polivko namašene kolerabe pečeno telečje stegno jurčki z zelenim peteršiljem otrobna torta kuhane robidnice ZELENI REZANCI NA JUHI Dve perišči špinače operemo pod vodo. V možnarju jo stolčemo in ožmemo skozi platneno krpo. Sok pustimo vrcti tako dolgo, da se sesiri. Iz 1/4 kilograma moke, dveh jajc in precejenega špinačnega soka zgnetemo testo za rezance. Testo naj četrt ure počiva. Zva'jamo ga, zvijemo in narežemo tanke rezance. Rezance kuhamo 7 minut v vreli juhi. Juho in rezance ponudimo v jušniku. SARDELNA POLIVKA Vzamemo šest sardelnih filejev, jih očistimo koščic in narežemo na majhne koščke (Vodnik pravi na burfelce). Zmešamo jih z drobno na-sekljano čebulo, sesekljanim peteršiljem in limonino lupino. V ponvi razpustimo žličko masti in žličko masla, dodamo žličko moke, zarumenimo in dodamo nasekljanje. Dušimo 4 minute, zalijemo z govejo juho, premešamo in pokuhamo. Sar-delino polivko ponudimo h kuhani govedini. Včasih so gospodinje ponudile pusto mesto od pleča in mastno meso od reber. NAMAŠENE KOLERABE Mlade kolerabe olupimo, odrežemo pokrovček in jih izdolbemo. Vdolbina naj bo za prst Široka. V malo osoljeni vodi jih do mehkega skuhamo. Budlo (nadev) naredimo iz sekljane teletine, iz dveh jajc in Žlice kisle smetane. Posolimo, popo-pramo in dodamo malo timiana. Kolerabe nadevamo in s pokrovčki pokrijemo. Zložimo jih v ponvo, prili-jemo čiste goveje juhe in počasi kuhamo. Ponudimo jih skupno z juho, v kateri so se kolerabe kuhale. PEČENO TELEČJE PLEČE Vzamemo notranji del telečjega stegna. 2e večer prej stolčemo v .možnarju par zrn črnega popra, vršiček timijana, košček ša.lotke, nariban muškatni orešček, zelen peter-šilj in pol lovorovega lista. Dodamo malo soli in žlico olja. S to zmesjo zvečer natremo vso površino telečjega stegna in ga damo na hladno. Pred pečenjem meso dosolimo in damo peči v pečico. Ko je meso že skoraj pečeno, ga prelijemo z razpu-Ščenim in segretim maslom. Meso je pečeno, ko ga z debelo pletilko pre-bodemo in iz odprtine ne priteče sokrvica. Meso narežemo na za prst debele rezine. Soku prilijemo pol male zajemalke dobre goveje juhe, prekuhamo in prelijemo po pečenki. JURČKI Z ZELENIM PETERŠILJEM Jurčke očistimo- in jih narežemo na tanke lističe. Razpustimo surovo maslo, dodamo nasekljan peteršilj in narezane gobe. Gobe močno pokapamo s sokom od pol limone, solimo in nalahko popopramo (priporočam tolčen poper) in jih dušimo do mehkega. Nalahko jih pomokamo (samo pol kavne žličke). Na koncu prilijemo par žlic goveje juhe (ne priporočam juhe iz kocke). OTROBNA TORTA Zakaj se ta torta imenuje otrobna, mi je nerazumljivo, ker v njej ni nikakih otrob. Edino, če so mandelj-nove luščine imenovali otrobe. Iz osmih beljakov naredimo trd sneg. Dodamo 25 dag sladkorne moke in vmešamo osem rumenjakov. Dodamo 25 dag neoluščenih, v možnarju stolčenih mandeljnov, malo cimeta, stolčenih nageljnovih klinčkov in malo drobno narezane limonine lupine. Testo damo v z maslom dobro namazan pekač in počasi pečemo v pečici. Ko je sladica pečena, jo narežemo na rezine. KUHANE ROBIDNICE Nabrane robidnice na rešetu operemo in odcedimo. Za 1 kilogram robidnic potrebujemo 18 dag sladkorja, 1/4 litra vode in košček cimeta. Vodo in sladkor prekuhamo, da se tekočina vleče. Takrat dodamo robidnice in jih samo prevremo. Pokrite porinemo na kraj štedilnika, da postanejo mehke. Ohlajene zložimo v stekleno posodo. Sok še nekoliko prekuhamo, ohladimo in hladnega prelijemo preko sadežev. Drage gospodinje, ni potrebno, da čakate na krst v družini. To kosilo lahko pripravite brez veselega dogodka. Vesel dogodek .bo že takole kosilo samo! Moda za mlade Da so spet modne kratke nogavičke, smo lahko že opazili. Toda ne vsake. Najbolj modne so spletene na roko, z raznimi zanimivimi luknjičastimi vzorčhi, barvnimi črtami, in podobno. Kakorkoli se hočete poigravati z barvami, bo modno. Bolj domiselno bodo spletene vaše nogavičke, več zanimanja boste vzbujali. Posebno še, če si boste zgoraj omislili kar malce naborkov, če bodo barve razigrane, pa seveda tudi, če bo vzorček lep, redek. Ko vam bo uspel prvi par (lahko je vsaka nogavica drugače obarvana) boste dobile voljo za nove in nove in ob koncu poletja se boste lahko postavljale s celo paleto vzorcev. Spletene naj bodo iz garnn ali pa iz kakšne dobre mešanice bombaža in sinte-tike. Veliko veselja! V razvedrilo in v premislek Nekaj misli o uspehu Bi radi uspeli v življenju? Želite biti povsod priljubljeni in ve lno dobrodošli? Potem si preberite tehle nekaj iskrivih prebliskov in pravil o skrivnosti uspeha. Z njimi so se že davno tega mučili avtorji Schle-singer, Baruch in Barnum. Presodite sami... — Ne glede na to, kaj smatramo za uspeh v življenju, je najvažnejši naš odnos do okolja. Popravite odnose z drugimi ljudmi. — Vsako agresivnost je treba zavračati, za uspeh se borite z razumom. — Za uspeh je najprej potrebna močna volja. Mobilizirajte vsof svojo voljo. — Bodite vedno gospodar situacije. To pomeni, vedno ohranite hladno kri. — Noben začetni neuspeh vas ne sme spraviti iz ravnotežja. — Bodite vedno nasmejani in dobre volje. — Obljubo vedno držite. Vsako obljubo je treba izpolniti. — Bodite diplomati Pazite, da z besedami koga ne užalite. — V vsakem človeku iščite dobro. — Nikogar ne podcenjuj! — Nikoli ne vpadaj v besedo! , — Spoštuj nagnjenja drugih! Izkoristi jih za pridobivanje naklonjenosti. — Neguj svojo sposobnost zabavati druge. — Vedno bodi resen! To se pravi, obnašaj se, kot zahteva situacija. : — Ne ume t niči! — Prepričuj drugega v nekaj samo takrat, če je to pujno. Prepričaj ga sistematično. Spoštuj mišljenje sogovornika. — Izberi si dejavnost, ki najbolj ustreza tvojim sposobnostim. — Kar že počneš, počni zmeraj z vsemi svojimi močmi. — Ne drobi svojih moči na preveč kosov. — Hitro pohvali. Ljudje radi hvalijo tiste, ki njih hvalijo. Vendar bodi odkritosrčen. — Ne računaj na nikogar drugega kot nase. — Ne bodi zavisten. Veliko bolje je misliti, da to kar znajo drugi, znaš tudi sam, če ne še bolje. D„ Šeško Prav je, da vemo SOLJENJE MESA PRI KUHI Teletina, iagnjelina. svinina in ribe so bol i sladkega okusa, /.a t o potrebujejo več ^oli kot govedina in divjačina. Mastno in staro meso bolj solimo kol pusto in mlado, prav taKo ribe bolj kot meso klavnih /ivali ali perutnino Mesne i«- se je bolezen na široko razmahnila pa je znašal odstrel le tretjino ugotovljenih garjavih živali. Zadnja leta pa se je to razmerje izenačilo, delno tudi zato, ker so se lovci naučili razpoznavati obolele gamse v lovišču. Opazno je, da bolezen iz vseh starostnih razredov in obeh spolov vzame določen delež živali. Noben gams torej pred gamsjimi garjami ni varen, ^ koze. Ob j pretežno ^ začetnem^4 od tropa, obolevajo* in marcat> miruje, dft Ugotovj^ živali, da j »b«. Tre2„o> Izkušnji Nekega spj^ boleznijo, l ' bolezni ogrožena i/ učinkoviti^1 jakosti b< ' načinu «J prilagojen ^ uravnoteži odstreli pi * koristijo, treznost in navidez n« dovzetni«. -Delež J pobočjih U« gozdnatih kogoriu. Od vV vzorce, bolezni, ustvarjajo^ ' omogoča k. V temj£ gamsov fi 1 ganisjo gai ki so pOL za*> _ . toliko bol)< vati vsa n^1 hi vsaj deli Turist premisli dvakrat kurjenju v1 et^lcso — menjati v domačih bankah. Za, denimo 100 nemških mark, dobijo v nemških bankah 2.000 dinarjev, pri nas pa precej manj. Tudi Holandci prihajajo s čeki, predvsem mladi in seveda Angleži, ki morda še najbolj preračunajo devizni tečaj. Če izračunajo, da je menjava slabša kot doma, se enostavno obrnejo in ne menjajo.« Izkušnje, ki jih ima Nataša Jamnik in njene sodelavke, ki so vsak dan v poslovalnici v središču Bleda, so precej bogate. V poslovalnici lahko opazijo, kako so turisti zadovoljni, nad čim se pritožujejo, kaj jim ni prav, kaj jim je všeč. Če je menjava slabša kot lani, če se gostje obrnejo ob zanje neugodnem tečaju, kakšna naj bi bila potem izvenpenzionska potrošnja na Bledu? »Precej turistov letuje po kampih, tako v Zaki kot pri Šobcu. Ti turisti prihajajo v blejske trgovine tudi ob sobotah popoldne in si želijo kupiti sveže meso, kruh in druga živila. Trgovine so sicer odprte, a v soboto popoldne ni mesa in ne svežega kruha. V nedeljo je na Bledu tudi precej turistov, naših, ki prihajajo na vikend. Pri nas imamo odprto, a Ljubljanska banka je zaprta. Precej je takih, ki bi radi dvignili denar, a ga ne morejo. Pri nas ne morejo dvigniti denarja in mislim, da bi bilo prav, da bi bila vsaj v turističnem navalu banka odprta. Gostje, ki se oglašajo pri nas, tarnajo tudi zato, ker ne dobijo tujih revij. Dnevni časopisi so v kioskih, revij pa ni. Mislim pa tudi, (Ja bi bilo treba na police trgovin dati več zelenjave, da ne govorim o tem, da ni filmov in drugega. Izvenpenzionska potrošnja bi bila prav gotovo večja, če bi bila ponudba večja in pestrejša.« Menjava je torej slabša in če je menjava slabša, je tudi izvenpenzionska potrošnja manjša. Tujci torej temeljito preračunajo dinarsko in devizno vrednost in če je menjava zanje neugodna, vedno premislijo, če bodo menjali ali ne ... D.Sedej Turisti menjajo na Bledu /natno manj deviz kot prejšnja leta — Menjava že doma, na Bledu se menjajo večinoma le čeki in korektni.. Dekleta nasploh ne marajo izjem in dokazujejo, da so vsaj tako sposobne kot fantje. Imajo tudi izreden odnos do reda, kar je v vojaškem življenju tudi pomembno. Ko je govorila o študiju SLO, je Leonida naglasija, da mlade priteguje zaradi povezave med družboslovjem in strokovnim vojaškim znanjem To omogoča zaposlitev tako pri pedagoškem delu kot opravljanju dolžnosti v upravnih organih za ljudsko obrambo ali vodstva teritorialne obrambe. Eden od študentov, ki se bo po opravljeni diplomi predvidoma zaposlil v upravnem organu za ljudsko obrambo, je Drago Ficko iz Seničnega pri Tržiču. O svojem usposabljanju za bodoče delo je med drugim dejal: »Za ta študij sem se odločil zaradi dobrih možnosti izobraževanja in zaposlitve ter lastnega interesa za področje ljudske obrambe. Študij je zahteven, vendar zanimiv. Družboslovno in obrambno izobraževanje dopolnjujejo praktična urjenja in številna potovanja po domovini. Medsebojna povezanost študentov in tudi pomoč je le malokje tolikšna, kar zagotavlja uspešnost pri študiju. Obenem imamo veliko priložnosti za utrjevanje telesnih zmogljivosti, ki so potrebne pri vsakem delu, posebno na področju obrambnih priprav.« Stojan Saje Bled - Največja menjalnica na turističnem Bledu je poleg Ljubljanske banke menjalnica in turistična poslovalnica General-turista. V njem turistom in gostom Bleda nudijo vse informacije o blejskih turističnih prireditvah, o blejski turistični ponudbi nasploh, svetujejo letovanje na morju in nekaj posla seveda odpade tudi na ................................ . menjalniško delo. V menjalnici je zaposlena Nataša Jamnik, prijazna in prijetna uslužbenka, ki zaradi narave svojega dela mora pač vse vedeti in vsakomur kar najbolje svetovati. Zanimala pa nas je predvsem menjava. »V primerjavi s predlanskim letom je letos, julija, menjave precej manj,« pravi Nataša Jamnik. »Tujci prihajajo večinoma s čeki, Nemci imajo evročeke, saj se jim očitno bolj splača rvf bodoči poklic ni strogo vojaški, ij( Ct^G študent SLO Drago Ficko ipl^ktike. Preizkušajo tudi svoje idr^ke veščine pri uporabi vojaške-in sposobnosti pri vodenju ^er organiziranju dela v njih. manj pomembno ni priprav-mladih za družbenopolitično b?v^nje in aktivnosti na področju ter športa. Pri teh dejavno-g* bivanjem v centru združu- B , ^Voje moči; skrbijo za stalno ite? ^anje, razne prireditve, obiske »kjj^ivih krajev in delovnih kolek-ter stike z okoliškimi delavci in aft>lValci. S takim delom izmenju-- izkušnje med seboj, v združe-tjbt^1 pa utrjujejo tudi bratstvo, *>r n£st in tovarištvo. i^L^^e na akademiji KOV,« je echj-H njen gojenec Vladimir »načrtujemo razne aktivihVi, s katerimi popestrimo na terenu. Povsem je prepričanje, da vojaki H**>*stem času največkrat spi- res smo imeli kaj videti in Prav na dan našega obiska so centru pripravljali na skupni ob tabornem ognju. Na ■^ciitev so povabili tudi tamkaj-I ^^ajane. B^^ovor s študentoma B^^o pozornost so med urjenjem ■PSHj pritegnili študenti — po p povedano, še bolj študentke uniformah. Skupaj so v ■jJ^ju strumno korakali na vadiš-B V izpolnjevali naloge iz praktič- je povedala ena izmed deklet, Lebar iz Kopra, so medsebojni odnosi tovariški Srce slavonske ravnice je zapelo Djakovo — Poletna vročina. Sonce žge z znojem prepojeno klasje. Korenine stoletnih hrastov objemajo bogato zemljo, vežejo srca kmetov nanjo. Veselje se pretvarja v pesem kolo. Odpirajo se nedrja ravnice, njeno srce bije v duhu minulih časov že šestnajstič na djakovačkih vezovih, festivalu izvirnih pesmi in običajev Slavonije in Baranje. V pojoče mesto, katerega ulice so bogata folklorna izložba, prihajajo gledalci in izvajalci; prvi, da bi videli, drugi, da bi pokazali, kakšne zaklade hranijo stare omare. Zaklade, ki jim lastniki vsaj enkrat na leto dovolijo, da zableščijo v svoji belini in domišljijsko izvezenih okrasih na mestnih ulicah in odru Strossmayerjevega parka. Odmeva pesem, vije se kćlo za kćlom, noge ne vedo, kaj je utrujenost, starost. Zvoke tamburice prekinja topot »belega bisera«, lipicanca, ponosa slavonskega kmeta in neskončne ravnice. In ko pozno ponoči odjekne zadnja pesem, zablešči v svoji lepoti zadnja noša, utihne zadnji aplavz, se utrujeni izvajalci in gledalci vračajo domov. Ostaja spomin, odmev tamburice in od k61a poteptana trava. Kdo tako lepo opeva djakovačke vezove, ne vem. Najbrž pesnik, pesnik neskončne slavonske ravnice, zorečega klasja, dobrih ljudi. Pesnik ne laže. Djakovačke vezove je treba doživeti. Mi, mrzli Gorenjci, smo jih. Razorožili so nas. Pozabili smo na naše visoke gore, pozabili, da je izročilo davnih prednikov, ki so ga predstavili folkloristi Iskre z gorenjskimi, goričkimi in primorskimi plesi in pesmimi včasih nekoliko robato, tiho, zadržno. V Djakovu je bilo sproščeno, veselo, nagajivo. Razorožili so nas že vaščani, ki so nas v soboto popoldne pričakali v svojih Punitov-cih, na obrobju Djakova. Sprejeli so nas kot drage goste, s katerimi radi delijo mizo, dom vse, kar imajo. Nimajo veliko, zemlja jim še vedno reže skromen kos kruha. A imajo veliko: odprto srce, vesel nasmeh, toplo dlan. Prijateljstvo, v hipu rojeno, je dragoceno. Ne da se ga pozabiti. Kot ne skupne pesmi, ki je med hišami, stiskajočimi se ob ulicah, odmevala pozno v noč. Iskrina folklorna skupina je bila ena od petih gostujočih skupin, vsaka je prišla iz druge republike, ki so jo Slavonci povabili na svoj festival. Predstavila se je že na sobotni večer v zelenem Strossmayerjevem parku, v nedeljo zjutraj pa se je s harmoniko na čelu vključila v dolg sprevod po mestnih ulicah, zaplesala in zavriskala ter sklenila svoj nastop na odru parka. Pridružila se je štiridesetim folklornim skupinam iz Slavonije in Baranje. Domala v vsaki vasi imajo svojo, vsaka je drugačna od druge, drugačne v pesmi in naši. Le ljudje so si podobni. Tudi v Punitovčih, kjer so nam prijazno ponudili gostoljubje, ima folklora tradicijo. Le da letos žaluje za številnimi umrlimi člani. Naslednje leto se bo gotovo spet, okrepljena in pomlajena, pojavila na djakovskih ulicah v svojih bogato izvezenih oblačilih. Djakovačke vezove je težko opisati. Nobena od naših folklornih prireditev jim ni podobna, ni niti senca njihovega bogastva, barvitosti, živosti. Še bi jih radi doživeli, še bi radi zaplesali polko v k61u z drugimi na peščenih stezah parka sredi Djakova! H. Jelovčan Po djakovskih ulicah je zaplesalo in zapelo petinštirideset foklomih skupin. od kozliča do 20 let stare >b| ^zni, kot se zdi, obolevajo 0 x V prsku. Kozel prskač je v m^ §e spolno aktiven, potuje in okužuje koze, potem ijo v^to tudi kozlići. Februarja največjem razmahu, poleti ponovi. kot edinem merilu kvalitete a J *^tkov garjavih živali kvalitete bogate in predvsem domače, s^^ta, kako bi se branili pred 9'^višča so glede na možni prihod *n>V^*iosti razdelili na neposredno ? .^J^>očja. Ugotavljajo, da je edini l^Ck^llitev kasnejšega razmaha in V ijedno ogroženih območjih v no odstrela, ki mora biti s<)bljeni. Zat^o se J^^^^jj^1 ^ n? malo KSr^h in na smučišču mora postat, upravljavcem za vsako ceno večja m stalna skrb. D. Sedej Danes prvi nastop na balkaniačli ... I.___^lz-l nO en naši rf r>i» Jugoslovanska kolesarska reprezentanca odpotovala na balkansko prvenstvo v Romunijo - Danes ekipna vožnja, v nedeljo posamična — Za priprave na svetovno prvenstvo bo več časa — Zveza odklonila financiranje nastopa Kranj — V torek, tik pred odhodom na balkansko prvenstvo v Romunijo, smo uspeli ujeti zveznega kapetana kolesarske reprezentance, Franca Hvastija. Vtisi z v nedeljo sklenjene etapne dirke Po Jugoslaviji so bili še sveži, pa smo ga povprašali, kako je zadovoljen z vožnjo svojih fantov in kaj meni sploh o pomembnejših letošnjih reprezentančnih nastopih. »Na dirki Po Jugoslaviji smo prvič nastopili s kompletno ekipo. Prej je bila deljena na A in B selekcijo, ki sta bili bolj oziroma manj uspešni. Ugodno ocenjujem vožnjo na dirki Settima-na Bergamasca v Italiji, medtem ko se je B ekipa, ki je med drugim sodelovala na dirki miru Berlin—Praga —Varšava in na Giro de Reggione uvrstila skromno, primerno pripravljenosti. Vsekakor sem najbolj zadovoljen z dirko Po Jugoslaviji, na kateri je krepko pomlajena reprezentanca osvojila ekipno drugo mesto, posamično pa so se fantje prav tako izkazali.« Državno reprezentanco sestavljajo v glavnem slovenski tekmovalci. Ne zato, ker bi Franc Hvasti »navijal« zanje; pokazali so pač največ sposobnosti. Med njimi so tudi mladi Kranjčani Polanc, Marn in Lampič, prvo leto v članski konkurenci, ki so plod sistematičnega strokovnega dela v klubu Sava, saj so postopno napredovali iz pionirske v člansko vrsto. »Niso se le povsem vključili, ampak so tudi zelo uspešni,« jih je pohvalil Franc 'Hvasti. »Seveda pa bo vanje potrebno vložiti še veliko dela, če bomo želeli tudi v mednarodni konkurenci osvajati vrhunske rezultate.« Zakaj so zadnja leta slovenski kolesarji krepko prehiteli vrstnike iz drugih jugoslovanskih klubov, Franc Hvasti ni hotel razlagati. Vendar pa bistva ni težko uganiti. V slovenskih vrstah so uspeli premagati lokali-stične interese in se usklajeno lotili strokovnega dela, medtem ko v večini drugih sredin »preživela« vodstva še vedno postavljajo skrb za napredek jugoslovanskega kolesarstva na drugo mesto. Podobno se obnaša tudi kolesarska zveza Jugoslavije. Kako bi sicer razložili njeno odklonitev, češ da za sodelovanje na svetovnem prvenstvu nima denarja? Kljub vidnim tekmovalnim uspehom! Nastop bo tako financirala naša republika. V torek popoldne so naši rep« zentanti odpotovali v Romunijo kjer jih danes čaka ekipna vožnja n; sto kilometrov. V ekip. so Lampij Marn (Sava). ^ Pavlič Polona (Rog), v rezervi pa je Cuderrna (Sava). x . „ -__ »Na ekipno vožnjo se »»sin imeli časa posebej popravljati je povedal Franc Hvasti, »Tejrfc, i smo ga opravili na 37 kilam« ™ fe pokazal, da so fantje J kaj hitri, saj so dosegli 49 kil. metrov na uro. Seveda pa ta « zultat ničesar ne zagota^ Težko rečem, kako se bon uvrstili.« . , V nedeljo reprezentante Caka cestna posamična dirka na 125 kil< metrov. Proga ima f t stjmih vzp nov in je zato za nafe dokaj ugodtf »Po balkaniadi bodo kolesar teden dni pofiivali, nato pa s bomo lotili priprav na svetom prvenstvo. Zanje bo dovoj zato upam, da se bomo sol* da uvrstili,« je še povedal K rar Hvasti. H. Jelovčan Prehodni pokal ostal v Hrastju Kranj — V okviru praznovanja krajevnega praznika in tridesetletnice gasilskega društva Hrastje-Prebačevo ie športno društvo Jakob Stucin pripravilo teden rekreacije in Sporta. V kegljanju, nogometu, kolesarstvu, namiznem tenisu, vlečenju vrvi je največ točk osvoiilo Hrastje, drugo in tretje mesto pa delita Izlet v neznano Podnart - Zadnjo junijsko nedeljo je AMD Podnart priredilo za svoje člane in svojce izlet v neznano, ki je kljub slabemu vremenu dobro uspel. Vozniki motornih vozil, ki so v svojih avtomobilih vozili svojce, so tekmovali v ocenjevalni, točnostni in spretnostni vožnji. Med vožnjo pa so tekmovali tudi v streljanju. Tekmovanje je bilo prilagojeno obrambnemu usposabljanju. Najboljše rezultate so dosegli: Jože Zupan, Albert Krnc in Tone Bešter. Zaradi slabega vremena so se po kosilu vrnili v kulturni dom v Podnart, kjer so imeli še razne zabavne in družabne igre. Ciril Rozman Tekmovanje v počastitev praznika Predoslje - Strelska družina Franc Mrak iz Predoselj je priredila že tradicionalno tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško v počastitev dneva borca. Tekmovanja so se udeležile ekipe strelskih družin in sekcij iz kranjske občine, ekipe Zveze borcev iz Predoselj., Britofa in Kokrico in ekipi ZRVS s Kokrice. Skupaj je nastopilo 9 ekip oziroma 42 strelcev. Ekipe ZB in ZRVS so se tudi letos tako kot pretekla leta najmnožičneje udeležile tekmovanja. REZULTATI - strelske družine in sekcije: 1. Franc Mrak Predoslje II 1419 krogov od 1600 možnih, 2, Franc Mrak I 1406, 3. Bratstvo edinstvo Kranj 1398, 4. Sekcija Tone Nadižar Cirče 1378; posamezno: 1. Jože Sitar (Franc Mrak> 367 krogov od 400 možnih, 2. Zoran Sitar (Franc Mrakf 366, 3. Marjan Umnik (Franc Mrak) 365, 4. Darinka Smrtnik (Bratstvo edinstvo) 365, 5. Srečo Jerman (Franc Mrak) 362, 6. Ciril Lukanc (Franc Mrak) 361, itd; ekipe ZB in ZRVS: 1. ZB Kokrica 609 od 800 možnih. 2. ZB Britof 526, 3. ZRVS Kokrica II 501, 4. ZRVS Kokrica I 425, 5. ZB Predoslje 390; posamezno: J. Darko Mugerli (ZB Kokrica) 160 krogov od 200 možnih, 2. Miro Krkoč (ZB Kokrica) 159, 3. Vinko Potočnik (ZRVS Kokrica) 156, 4. Lovim Krničar (ZB Britof) 147, 5. Franc Oman (ZB Kokrica) 146, itd. J. Sitar Praznična tekmovanja Duplje - Ob krajevnem prazniku Dupelj, ki ga praznujejo vsako leto 5. julija, v spomin, ko so Dupljanci 5. julija 1942. leta množično odšli v partizane, so tudi letos organizirali več Športnih prireditev. . . „ .. i V namiznem tenisu je pri članih osvoji. prvo mesto in prehodni pokal Brane Rakovec, drugi je bil Janez Benegalija. tretje do četrto mesto pa si delita Matevž in Rajko Cuk. Pri pionirjih je bil prvi Robi Marčun, drugi je bil Franci Žlindra, t.etje do Četrto mesto pa si delita Rajko in Rado Kondič. V tradicionalni rokometni tekmi za prehodni pokal je po torbeni igri zmagala ekipa Oženjenih z 20:19. Prvi del tekme je pripadel Neoženjenim 12:10. Tekmo sta zelo dobro vodila sodnika Hvasti in Jeruc. Jutri ob 16. uri pa bo pri osnovni šoli v Dupljah druž.Vino srečanje vseh sodelujočih pri organizaciji tradicionalnega smučarskega teka »Po poteh Kokrškega odreda«. J. Kuhar Prebačevo ih Voklo. Prehodni pokal je torej spet ostal v Hrastju. Ena najbolj množičnih prireditev je bil vsekakor sobotni kolesarski kronometer na deset kilometrov, ki se ga je udeležilo prek 160 kolesarjev vseh kategorij. Zmagovalci so bili: med pionirji A Aleš Kalan, med pionirji B Blaž Bole, med mlajšimi mladinci Jože Zupančič, med starejšimi mladinci Darko Tunič, med člani Bojan Ropret, med ženskami Sandra Jennc, med veterani A Milan Frelih, veterani B Jože Hafner, veterarni C Tone Fornezzi, veterani D Blaž Geč, veterani F Milan Zi-rovnik in med rekreativci Dušan Leben. Športno igrišče v Kropi Kropa — Krajani so s samoprispevkom, deloma pa tudi s sredstvi telesno kulturne skupnosti Radovljica v Kropi zgradili letos lepo športno igrišče. Igrišče so vsa ta leta pogrešali predvsem otroci, nemalo pa tudi člani Športnega društva Plamen Kropa ki z igriščem zdaj upravlja. Tako imajo danes v središču Krope nasproti bajerja poleg otroškega igrišča še odbojkarsko in košarkarsko igrišče, na katerem so ob otvoritvi priredili športna tekmovanja. Želijo si le, da bi uredili prostor za gledalce, za športnike pa garderobe s toplo vodo. d. s. Prvi množični tekmovalni kolesarski maraton Kranja Na letošnji dan vstaje 22. julija fc»o ena največjih kolesarskih prireditev pri nas - kolesarski maraton Kranj«. Start in cilj bosta v Tacnu pri Sol. skem centru RSNZ pri Ljubljani. Maratonska proga je dolga 155 km in fc>© vodila kolesarje iz Tacna skozi Ljul>-ljano do Vrhnike, kjer se bo tekmovanje šele začelo. Od Vrhnike napt-ej bo šlo zares. (Vrhnika, Kalce, Idrij«, Cerkno, Kladie, Skofja Loka, Smle«i. nik, Vodice, Skaručna, Tacen.) Start bo ob 7. uri zjutraj, popoldan ob 16. uri pa bodo cilj zaprli. Prfyarogram - glasba l>rugi program 7.30 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Človek in prosti čas«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in §e kaj - 19.25 Stereorama -21.15 Pol ure za šanson -21.45 SOS - V soboto obuja-n»o spomine - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Nedelja, ii.jul. Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 7 30 Zdravo, tovariši vojaki! - 7-40 Vedri zvoki - 8.07 Padijska igra za otroke -IS^iodrag Djurdjević: Poklici nialega Mihca - Skladbe za niladino - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska niatineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 14.05 humoreska tega tedna -t^ran Milčinski: Kratke -14.25 Z majhnimi ansambli -14.40 Pihalne godbe v veselem ritmu - 15.30 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Popularne operne melodije -17.50 Zabavna radijska igra -Marjan Marine: Skrivnost kote 117, I. epizoda - Na Zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Olasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Skupni program JRT - studio -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Nočni koncert lahke glasbe -OČ.05 Nočni program - glasba t)nigi program "*.30 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V bedeljo se dobimo, šport, glasba in Se kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz Starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 "Jazz - klub - Gost kluba: Mladen Kenda, Joanne iirackeen in Ryo Kavvasaki -^2.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Ponedeljek, 12. jul. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -§ 05 Aktualni problemi Marksizma - 8.25 Počitniško Popotovanje od strani do Strani - 8.40 Pesmice na potepu - Poje OPZ OS Polhov Gradec - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za . . . -11.05 Ali poznate - 11.35 S Pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri -I2..10 Kmetijski nasveti -12 40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes <1o 13.(K) - Iz naših krajev - Iz haših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13,30 Priporočajo vam . . . -14'05 Zbori na koncertnih *>drih - II. oddaja iz tekmovanja Naša pesem 82 - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo - 15.30 Obvestilu in zabavna glasba - 15.50 fcfcadio danes, radio jutri -^ 16.00 Vrtiljak • 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Kitara in britanska ljudska glasba - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45. Minute z ansamblom Lojzeta Slaka in Fanti s Praprotna - 20.00 V delavnici Josepha Haydna -21.05 Iz naše diskoteke -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program - samo na UKV omrežju I. programa Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -Pepper Adams - Joachim Hiihn - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa TOREK, 13. julija Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Za šolarje - V svetu domišljije: Letimo, letimo v vesolje in skozi čas - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 V korak z mladimi -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Moj-mira Šepeta - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Praznični dnevi slovenske folklore v Piranu - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra - Levvis Nkosi: Ritem nasilja - Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz musicalov in glasbenih revij - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program • - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13:00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku v...«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Glasbeno skladišče - 21.30 Spekter - 22.15 Zvočni portreti - Max Roach kvartet -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 14. JUL. Prvi program 4.30 Jutranji program _ ba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.20 Počitniški pozdravi - 8.35 Izbor v sredo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Poje univerzitetni zbor »Madrigal Singers« s Filipinov, dir. Andrea Veneracion -18.15 Naš gost - 18.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča -Pojeta Majda Renko in Janez Martine - 20.00 Skladbe Vaclava Kalika in Jana Seidla v izvedbi zbora češkoslovaškega radia, dr. Milan Maly - 20.25 Prokofjev in Stravinski - v skladbah za klavir in za violino s klavirjem - 21.05 Gioacchino Rossi-ni: Odlomki iz opere »Ženit-na menica« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Charles Tolliver - Charles Lloyd - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 15. JUL. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Za šolarje - M.Mihelič: April - 8.35 Mladina poje -MMZ »Blaž Arnič« - Jesenice - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate... - '11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam...- 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Fantje treh dolin in pevci -18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Sergej Rahmani-nov: Variacije na Corellijevo temo, op. 42 - Vladimir Aške-nazi - klavir - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Portreti v besedi -IX. Brut - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 'Iz naših sporedov -22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Od ena do pet - 21.00 Zavrtite, uganite... - 22.00 S festivalov jazza Middelhein -82 (V. oddaja) - The Middel-heim band - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 16. JUL. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Za šolarje - Aime Som-merfeld: Pot v Agro - 8.35 Glasbena pravljica - P. Ko-vač-K. Cipci: Klepetava želva - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - Skladatelj Slavko Mihelčič - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ...- 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -• 13.30 Priporočajo vam ... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Škatlica z godbo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio' danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in gode-mo - 18.30 S knjižnega trga -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.325 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... (Naša pesem) - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo - 21.05 Oddaja o 'morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.30 Večerni radio - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa občina Skofja loka Zavod za družbeni razvoj objavlja dela in naloge: .1. odgovornega urbanista Pogoj: visoka strokovna izobrazba — smer gradbeništvo ali arhitektura in 3 leta delovnih izkušenj; 2. vodje in obdelovalca prostorske dokumentacije Pogoj: srednja strokovna izobrazba gradbene ali geodetske smeri in 2 leti delovnih izkušenj; 3. OBDELOVALCA PROSTORSKE DOKUMENTACIJE Pogoj: srednja strokovna izobrazba gradbene ali geodetske smeri in 1 leto delovnih izkušenj; 4 ADMINISTRATORJA IN OBDELOVALCA DOKUMENTACIJE Pogoj: " srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati morajo biti družbenopolitično aktivni in imeti ustrezne mo-ralnopolitične vrline. Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Občina Škofja Loka, Zavod za družbeni razvoj, Poljanska cesta 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku veljavnosti oglasa. ov Član naie 1. smučarske ekip« alpincev Aparat, naprava ta analizo Član »lov. gledali! £a ¥ Tratu Odvodni kanal, kloaka Starogrški kipar, prvak eginake tole Mesto n« jugozah. Arabija Vitez Pradjamaki Rakav Egiptu SredlUe Vipavske doline Sestavil: H. N. Pritok Rena v Švici 100 Četicnje Zelen okrasni kamen, nefrit Četki reformator Hus Politik Mlkofan Slovenski grafik Staro ime Kitalake Bo|ni strup PratitH gobec Madn. klub književn. Navada, običaj v trgovskem poslovanju Igralka Dagover Pavle Šegula Glavno rresto Jordanije Nevarno obolenje Pisatelj Fleming Vhodno preddverje Velemesto v Kaliforniji, v ZDA Najv. reka Notranje Azije Škodljivec na vinski trti Mesto v Romuniji Hudič, J'odej Rešitev nagradne - praznične križanke z dne 2. julija: Podnart, dezerter, eter, Eta, Kan, knap, karavla, Igman, Roger, nagrada, Aroma, Adrar, Tartarin, tranša, kantata, OE, lan, Adi, Ir, nifla, boksar, karat, pav, Iran, Ilirija, novina, Tin, T orkana, Jr, Ana, Olio, Amiet, Avsenik, IZ, Sara, molat, Ron, Radovljica, ata, ataka. Prejeli smo 167 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Julijana Bogataj, Zasavska 62, Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Iva Florjančič, Kranj, Pot na Jošta 61, 3. nagrado (120 din) prejme Elza Reš, Mošnje 46, Radovljica, in sedem nagrad po 100 din prejmejo; Leo Suchy, Kranj, Titov trg 5/1, Valentin Jakše, Tatjane Odrove 2, Kranj, Primož Bavdek, Kranj," C. 1. maja 63. Anica Miheličič, Ul. 1. avgusta 3 Kranj. Milka Štagar, Bled, Alpska cesta 13, Danilo Roblek.Tržič,Ul. Heroja Brađča 9,Nataša Purgar, Kranj, c. 1. maja 63.Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do srede, 14.julija, do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada .150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Z Ljubljansko banko na pot Ena od značilnosti sodobnega človeka je izredna mobilnost, pa naj gre za službena potovanja, izlete, zdravljenje, počitnice ali podobno. Prenašanju večjih vsot denarja se skušamo izogniti tudi doma, še bolj pomembno pa je to med bivanjem ali potovanjem po drugih krajih. . _ Dvaindvajset temeljnih bank, združenih v Ljubljansko banko je danes navzočih v vseh jugoslovanskih iepublikah in pokrajinah, kjer so s svojim servisom na voljo že v prek 350 enotah. V teh enotah vam nudijo praktično vse bančne storitve: . . . - vplačila na hranilno knjižico, tekoči račun, devizni račun, in devizno hranilno knjifico , . - dnevna izplačila do 6.000 din s hranilne knjižice na ime brez predhodne primerjave stanja ... . , - dnevna izplačila do 250 USA dolarjev oziroma ustrezne protivrednosti v drugi tuji valuti ali dinarjih z devizne hranilne knjižice brez primerjave z matično enoto - izplačila čekov v gotovini (velja splošna omejitev za gotovinska izplačila čekov izven svoje enote - 100 do 4.000 din) - vpis osebnega dohodka na hranilno knjižico. V tem primeru lahko, poleg dnevnega limita 6.000 din, dvignete tudi ves pripisani znesek. Če v kraju, kamor ste namenjeni, ne najdete enote Ljubljanske banke, se lahko obrnete na enote drugih jugoslovanskih bank. Tudi v enotah PTT, s katerimi ima Ljubljanska banka sklenjen sporazum vam nudijo vse dinarske storitve z vašega bančnega računa. Večina naših občanov preživlja letni oddih ob jadranski obali, zato so tamkajšnje enote gotovo najbolj zanimive. K sporazumu z Ljubljansko banko so pristopile vse PTT enote, od vključno Istre do Primoštena. Preden vam predstavimo seznam krajev s PTT enotami ob jadranski obali, kjer ni bančnih enot, naj vas opozorimo na obalno območje od Splita do Ulcinja. Poštne enote s tega območja niso pristopile k sporazumu, zato se lahko v teh krajih obrnete le na banke. ' . Bakar, Bakarac, Bale, Barban, Baščanska Draga, Baška, Belej, Beli, Betina, Boraja, Bribirske Mastine, Brioni. Brod Moravice, Brod na Kupi, Brseč, Cavle, Djevrske, Dobrinj, Dramalj, Drivenik, Ervenik, Fažana, Fužine, Galižana, Gerovo, Goli Otok, Golubić, Hreljin, Ičići, Ilovik, Jablanac, Jadranovo, Jelenje, Jezera, Jurdani, Jurjevo, Kanfanar, Kaprije, Karlobag, Kastav, Kistanje, Klana. Klenovica—Zrnovica, Kolan, Koromačno, Kosovo, Krapai^j, Krasica, Krasno Polje, Križišče, Krivi Put, Krnica, Kupjak, Kuželj Lanišče, Ledenice, Lič, Livade, Lokovo, Lokve, Lopar, Lozovac, Lukovo-Sugarje, Lun, Malinska, Marčna, Martinščica, Medveja, Moščenička Draga, Mrkopalj, Mune, Nedeščina, Nerezine, Njivice, Novalja, Oklaj, Omišalj, Padjene, Perkovič, Pičan. Pirovac, Plavno Plešce, Plomin, Polača, Porozine, Povijana, Praputnjak. Prvič Luka, Punat, Radučič, Raša, Roč, Rogoznica. Ružić, Siverić, Skrad, Skradin, Slu m, Strmica, Susak, Svetvinčenat, Šapjane, Sepurine, Silo, Široke. Skrljevo, Smnka, ŠuSnjevica, Tribalj, Trget, Tršće, Unešić, Unije, Veli Lošinj Viškovo, Vrata. Vratnik—Melnice, Vrbnik, Zaton, Zlarin, Zlobin, Zubovići, Zirje, Zminj. Želimo vam prijeten oddih! JO ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj OLAS14 STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 9. JULIJA 191 TELEVIZIJSKI SPORED i £80B0TA, 10. JULIJA ' £ ;47.25 Poročila - 17.30 Pele, aehiški dokumentarni film -L50 Naš kraj: Sveče na Ko-Skem - 19.05 Zlata ptica -acko in Lija: Račko Vrvo-iec - 19.10 Risanka - 19.24 in radio nocoj - 19.26 io do zrna - 19.30 TV ievnik - 19.55 Vreme - 20.00 smnejše od jantarja, a meriti film - 21.35 Zrcalo tedna -L50 Jazz na ekranu: Jazz kester RTV Beograd -U0 Poročila - f: Že naslov mehiškega -barvnega dokumentarnega filma To je Pele pove, da gre za nekakšen portret najslavnejšega nogometnega igralca vseh časov. Režiser Fran-cois Raichenbach si je film zamislil kot portret igralca in nogometne •igre obenem. Kakor je za Peleja njegov šport polet, lepota, upanje, tako tudi avtor filma niza prizore, ki dajejo slutiti, da gre za veliko igro, ki ob Pele-jevem poigravanju z žogo spominja na pravi ples. Glavni junak kriminalke Temnejše od jantarja je navihani Travis Mc-Gee (Rod Taylor), ki se preživlja tako, da za precejšnje denarce ljudem vrača imetje, ki si ga na sodišču niso uspeli izboriti. Nekega dne je McGee priča, kako dva neznanca vržeta v vodo zvezano dekle. Seveda jo reši, vendar mu dekle noče zaupati, zakaj ji strežejo po življenju. Ko neznanci dekle res spravijo s poti, je McGee 'Trdno odločen, da bo prišel zadevi do dna. Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Tri čarovničine skrivnosti, gledališka predstava za otroke - 18.00 Človek in pol, humoristična serija - 18.55 SNP - Alicante, tekma za 3. mesto - v odmoru propagandna oddaja RTV Zagreb - 20.50 Premor - 21.05 Poro-, Čila - 21.10 Feljton - 21.40 Svet okoli nas; dokumentarna serija - 22.40 Športna sobota T V Zagreb I. program: 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Arioso - operna glasba - 18.00 Selitve, dokumentarna serija - 18.50 SNP - Alicante - 21.00 T V dnevnik - 21.30 Spletka, ameriški film - 23.05 Poročila NEDELJA, 11. JULIJA 8.40 Poročila - 8.45 Živ žav, otroška matineja - 9.40 N. Companeet: Ženske z obale, francoska nadaljevanka -11.10 TV kažipot - 11.30 Domači ansambli: Fantje z vseh vetrov - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 14.45 Geronimo, ameriški film - 16.25 Poročila - 16.30 Nastanek in razvoj jugoslovanskega vojnega letalstva; Jugoslovansko vojno letalstvo v NOV - 17.00 Športna poročila - 17.15 J. S. Popović: Jara meščanka, komedija TV Sarajevo - 18.40 Risanka - 18.50 Madrid -SNP: finale, v odmoru propagandna oddaja - TV in radio nocoj - 21.00 TV dnevnik -21.20 Vreme - 21.22 Zrno do zrna - 21.30 Čez neprekinjeno črto, nadaljevanka TV Beograd - 22.35 Športni pregled -23.05 Poročila Leto 1883. Geronima in njegove Apače spravijo v rezervat v Arizoni. Življenjski pogoji so bedni. Agent, odgovoren za rezervat, hoče prodati zemljo živinorejcem za pašnike in pregnati Apa če v še bornejši rezervat. Geronimo s peščico apa-ških bojevnikov pobegne v Mehiko in napove vojno ZDA. Ko s svojimi bojevniki precej časa zadržuje ameriško konjenico, pošlje Washington generale in senatorje, da bi se pogajali z njim. Vojska obkoli Apače, ki so izčrpani od lakote, ter jim grozi s topovi. Gero-nimu je ljubša smrt kot da bi klonili pred sovražnikom. Oddajniki II. TV mreže: 18.20 Glasbeno popoldne -19.30 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija -20.00 Bogastvo Rougonovih, francoska nadaljevanka -21.00 Velikani jazza - 22.00 Poročila - 22.05 Tito in Brioni: Otočje, muzej in park T V Zagreb I. program: 12.00 TV dnevnik - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Film za otroke - 14.45 Jugoslavija, dober dan - 15.30Gledalci in TV - 16.00 Dokumentarni film - 16.30 Narodna glasba - 17.00 Zločin gospoda Langea, francoski film - 18.20 Risanka - 18.50 Madrid: SNP - finale - 20.50 Risanka - 21.00 TV dnevnik -21.30 Čez neprekinjeno črto -22.35 Športni pregled - 23.05 TV dnevnik PONEDELJEK, 12. JULIJA 16.40 Kmetijska oddaja TV Zagreb - 17.40 Poročila -17.45 Pohod čez ledeno pustinjo, japonski poljudnoznanstveni film - 18.30 Obzornik - 18.45 Zdravo, mladi -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 . Chri-stoff: Neme priče, zahodno-nemška drama - 21.15 Kulturne diagonale - 22.00 V znamenju Zahodnonemška drama Neme priče obravnava nevsakdanji dogodek iz vsakdanjega življenja. V ospredju je programer Hartmut Kroger, ki dela v večjem podjetju. Zanj bo konec tedna tak, kakršni so bili vsi doslej: varoval in ukvarjal se bo s štiriletno hčerko Didi in se ga napil, medtem ko bo njegova žena pri drugem, kiji nudi več. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Lutkarski pogovori, lutkovna serija - 18.30 Ljudske pripovedke - 18.45 A. Dvorak: Karneval - op. 92 -19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po sledeh napredka, oddaja T V Ljubljana - 20.55 Poročila - 21.05 Contry glasba, ponovitev TV Zagreb I. program: 17.50 Napoved sporeda -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Lutkarski pogovori - 18.30 Ljudske pripovedke - 18.45 Zdravo, mladi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pre-žihov Voranc: Borba na tujih tleh, drama TV Ljubljana - 21.00 Glasbeni trenutek - 21.05 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 21.50 En avtor — en film - 22.05 TV dnevnik TOREK, 13. JULIJA 17.55 Poročila - 18.00 Zgodbe o prismukih, otroška serija -18.10 J. Ipavec: Možiček, balet - 18.30 Obzornik - 18.45 Obramba in samozaščita -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Aktualno - oddaja v živo o žetvi in kruhu - 21.05 R. Rolland Jean Christophe, francoska nadaljevanka - 22.00 V znamenju Delo Jean-Christo- phe sodi v zvrst cikličnega romana, katerega kali je moč najti že pri Balzacu in Zolaju, pravi razcvet pa je doživel z Romainom RoUandom. Glavna oseba Rollando-vega romana je mlad nemški glasbenik, ki živi v Franciji, Avtor je plastično in zavzeto izrazil svoje nazore, svoj kritični odnos do sodobnih nravi in umetniških okusov. Nadaljevanka ima devet delov. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Naš dan otroška oddaja - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Beograjska pomlad '82, glasbena oddaja -20.45 Spomeniki revolucije, dokumentarna serija - 21.35 Poročila - 21.40 Koncert na dubrovniških poletnih prireditvah '82 T V Zagreb L program: 17.50 Napoved sporeda -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Naš dan -18.45 Glasbeni amaterji -19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme, notranjepolitična oddaja - 20.50 Natnalie, francoski film - 22.30 TV dnevnik SREDA, 14. JULIJA 18.00 Poročila - 18.05 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka - 18.30 Obzornik - 18.45 Glasbeni amaterji: KUD Marušiči - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Reportaža o mestu Tesserete - 20.05 Tesserete (Švica): Igre brez meja -21.30 Jazz na ekranu: Skupina Airto Moreira - 1. del -21.55 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Padla z neba, otroška serija - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Školjka, norveška drama - 21.05 Poročila - 21.10 VLšegrajske steze (do 21.55) TV Zagreb I. program: 17.50 Napoved sporeda -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Padla z neba -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Reporta ža o mestu Tesserete - 20.05 Tesserete: Igre brez meja -21.30 Velike zarote, serijski film - 23.00 T V dnevnik ČETRTEK, 15. JULIJA 17.35 Poročila - 17.40 Pedenj-žep: Baletna šola - 18.00 Pot okoli sveta z osmimi notami: Nevesta - 18.30 Obzornik r 18.45 Mladi za mlade: Tespi-sov voz - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Demonsko seme, ameriški film - 21.30 Miniature: Obisk pri Marcu Cha-gallu - 21.50 V znamenju Demonsko seme sodi med znanstveno fantastične filme, ki sta jih navdihnila pošastni razmah sodobne tehnologije in morda še bolj zaskrbljenost zaradi vse večjega vpliva elektronskih računalnikov na človeka. V gorenjski GLAS I v vsak gorenjski dom filmu je vir vsega zla računalnaik, imenovan Proteus IV., prvi elektronski možgani iz organske snovi. Računalnik, nadpovprečno inteligenten stroj, se ne pokorava svojim tehnikom in ne sprejema njihovih navodil. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 40 zelenih slonov, otroška serija T V Ljubljana - 18.40 Dašenka, risanka - 18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer: Srhljive zgodbe, japonska serija - 21.40 Dr. Jekyll in mr. Hyde, ameriški film TV Zagreb L program: 17.50 Napoved sporeda -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar 18.15 40 zelenih slonov - 18.40 Dašenka - 18.45 Muppet shovv - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Politični magazin -11.05 TV kiosk - 22.05 TV dnevnik PETEK, 16. JULIJA 18.05 Poročiia - 18.10 Radenci 82: Plesni orkester RTV Priština - 18.30 Ozbornik -18.45 Pot v prihodnost: Komunikacijska sredstva v prihodnosti človeštva, izobraževalna serija - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -19.57 Propagandna oddaja -20.00 C. Alvaro: Strah vlada svetu, italijanska ni vanka - 21.05 Ne prej _ 21.20 španske operne z v« Teresa Berganza - _ _ Spremljajmo - sodelujmo 22.25 Nočni kino: PosliJ človek, ameriški film -Poročila Roda Steigerja ne ne vežejo preveč pr, jetni spomini na sni manje filma Poslilcan človek, saj se je mori vsako jutro za ue boljša ženska mojega živjje nja češkoslovaški film (b 22. uri premiera franc. barv. ko medija NISEM JAZ. ON JE 11. julija amer bare. pust. film OTOK NA STREHI SVETA »b 10. uri. hangk. ban film ZMEDA V BATTLE CREEKV ob 15 . 17. in 19 uri, premiera it al. ban. filma REKA \ h LIKEGA KROKODILA ob 21 uri 12 in ll.juli/u franc. bare komedija NISEM -JAZ. OS-JE ob 16.. IS. m 20. uri 14 in IH.julija kanad. ban . nest. film JACK LONDON - ZLATOKOP ob 16.. IH. in 20. uri KRANJ STORŽlC 9.julija itcjl. bari. erot film SEN. 4 VAD NE PRILOŽNOSTI ol> 16.. IH. m 2<>. uri 10. /ulifa amer. ban . pust. film OTOK NA STREHI SVETA ob 16. in IH. um. Hal. bar, erot. film PAMA SCO. SAME UUIiEZSI ob 20. uri 11. julija amer. bare pust film TARZAN. U.OS1*ODAR DŽUNGLE ob 14 uri. ital. ban. nest./lini ZA PEST DOLARJEV ob 16. in 20. uri. amer. bare pust. film DRAKV1.A ob IH. uri 12. julija ital. ban. vojni film PROSTOR V PEKU'ob 16.. IH. m 20. uri L), julija amer. pust film KISOTEKA TARZAN. VOS/•ODAR DŽUNGLE Ob 16. IS. in 20. uri 14. julija danski barvni film JA Z. Z EN SKA ob 16.. IH. in 20. uri l.1). julija franc. barv. film MARSEll.LSKl KLA N ob 16.. is. in 20. uri TR?AC 10. julija amer buri srhljiv ka DRAKULA ,,b IH m 20. uri. premiera ital ban filma REKA VELIKEGA KROKODILA ob 22 uri 11 /a h/a honflk barv. film MOZ. IME NOVAN TIGER ob 15. uri. ital. barv erot komedija PMASGO. SADJE LJUBEZNI ah 17 in 19 uri. premiera kanad. bari /uist. fil ma JACK LOS DOS - ZLATOKOP ob 21 ari , ... .... 1> mitja amer barv krim. film . >r. SPRETNI DETEKTIV ob IH. un. Hal. barv. erot. komeiliju PAMASGO. SADJE IJU BEŽNI ob 20. uri t:i julija ital ban . CS vojni film PROSTOR t' PEKI. V ob I H. m 20 uri 14. /lilija ital barv. uest film Z ZA PES l DOLA RJE Vol) aH. in Jo. uri 15 julija amer. /tu se film KISOTEKA TARZAN. GOSPODAR 1)7.VNGI.E ob IS in 20. uri KAMNIK I)()M 10. juli/il amer buri pust film BITKA MED ZVEZDAMI ob is. in 20. uri. premiera kanad ban pust filma JACK I.ONDOS -ZLATOKOP »b 22. uri IL julija amer komedija DES\<> R \ \iE ob 15. uri. amer barv fant pust film BITKA MEI) ZVEZDAM/ «b 17. in 1» uri. premiera franc barv. komedije NISEM JAZ. ON JE ob 21. uri 12 julija hangk. ban film ZMEDA \ BATTLE CREEKV oh IH. in 20. un 1.1.julija hongk. ban film ZMEDA V BATTLE (yREEKl' ob IH. uri. ital bure. erot. komedija NENAVADNE PRILOŽNOSTI ob 20. uri 14.juliju amer. pust film KINOTEKA: TARZAN. GOSPODAR D?A 'NGLE ob IH. in 20. uri 15. julija ume-, barv. krim. film NE SPRETNI DETEKTIV ob IS. uri. amer. barv. srhljivka DRA Kl LA ob 20 uri DUPLICA JO.julija ital bare. uest film ZA PEST DOLARJEV ob 20 um II. julija ital. ban . vojni film PROSTOR » PEKLU <>b 15. in 19. uri. franc. ban- home dija NISEM JAZ. ON JE ol> 17. un 14 juliju ital ban pust film REKA \ I I I K EGA KROKODILA ob 20. un 15 julija ital ban erot. komedija S t.S A VA DNE PRll.oZSOST1 ob 20. uri KOMENDA 9 /ulija Hal. ban pust. film REKA VELI KEGA KROKODILA oh 20. uri 10 /ulija amer. barv film SEDEM .»r. BEŠKDI DEKLET ob 20. uri C EŠNJICA '.i julija kanad. ban pust. film JACK LONDON - ZLATOKOP »h 20.10 RADOVLJICA 11). /uli/a amer barv krim. film SMRT V.4 ME JI oh IH. uri, amer han krim film MO RILEC' IZ SIJ SA l.KE ob 20 uri 11 /1*1 IIa amer. bari krim film MORILEC IZ SLUŠALKE ob IH. i,,i. amer barv film ZADNJI POROČNI PAR V AMERIKI ob 20. uri 12. m 14. /uh/ti amer ban kl im /Hm SMRT NA MEJI ob 2<> uri Li /ulija amer. barv film ZADNJI PO ROČNI PAR V AMERIKI ah 20 uri 15. julija amer. barv. film PRAVICA ZA VSE oh 2«. uri BLED 9. juliju kanad. barv. film l)EKI.ICE oh 20 ""li) „lil,a h,muk barv film PETELINOV UDA REC oh IH. un. ital ban . film DOBRI VESTI oh 20. uri II /uh/a nem. bari erot komethta LAZ \E HČ ERE LAP.SEGA DOKTORJA ob is „n kanad. ban film DEKLICE ob 20. un /•> m l-l. /uh/a amer ban krim film MO RIL E(" IZ SI. I '."v \ l.KE ob 2 ROČNI l'AR \ AMERIKI ah 20. uri BOHINJ BOHINJSKA BISTRICA lil /ulija kunad ban film DEKLICE ob II.julija hangk. barv film PETEUyro\ UDAREC oh IH. uri. ital. ban film DORftf VESTI ob 20. uri 15 julija amer. bare. krim film MUKlt pc SLUŠALKE ob20. uri ",n"ll talna amer parodijo s0 n r LETALU oh 17. m 21. un (11 J,. IZ ŠKOEJA LOKA SOKA 9.julija amer drama DRAGA MAAf f I H. in 20. un 10. i ^"f^Nmliju /u,. komedija l)EL() ZA DOLOČ EN CAS ob IH. m 20un 15. julija amer drama BRV BAKER »6 20 ŽELEZNIKI OBZORJE 9. mitja ame, paradi,a SO PILOTI V / , m^aVmlr en ti. film NOČNE f<;m "'V/' milja amer. drama DRAGA MAAff ]' l4. julija nem erot. film SEKS KLL\/Ka ah 20. un POUANE « julija amer erot. film NOČ NE IGRE: ob '"'/Tmina nem ban erot film SEKS / S,™X!umer h -JO. JESENICE RADIO 9.julija amer drama LOVEC oh 17 i„ „ '"m II tulijo »ene han rn*. film POCITSICE SA IBIClab h n< > > I > m n pilijo »mer akcij />/'" HAMA l RDEČEM ob 17. m 19 un »tisti /v 14 julija amer komedija A RI IS 11 /.> MODELI oh 17 m 19 un JESENICE PLAVŽ 9 juh,a domu f i bai\» f'l"> S A PREJ oh I H. m 2<> uri li) m U /uh/a amer akcij fdm H* M A \ RDEČE M oh IS. in iO. un , „. , II n Uiahja POClTSICE SA IBK loh is. ,n 15. juliju amer ban komedija A K l ISTI IX MODELI oh IH m 20. uri KRANJSKA GORA 10 udna ume, nro:l,u ka IZURJEN /M UBIJA oh 20. uri .mu »'#/)»' 14 julija amer ban film DAMA » Hl» CEM ob JO lin DOVJE III juh,a ume, ban film VSE KAR STI ZE1 ELI VEDETI O SEKSt oh19, 0 11 /uh/a umei bon unij/liku //< f-T1 DA UBIJA ob 19.10 PETEK, 9. JULIJA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15. STRAN Lesni sejem v Celovcu Od 13. do 18. avgusta bo na celovškem sejmišču tradicionalni mednarodni lesni sejem. Tudi letos bo na ogled obsežen pregled ponudbe opreme in strojev za gozdarstvo in lesno industrijo. Urejeni bodo demonstracijski obrati, na katerih bodo proizvajalci predstavili nove razvojne dosežke. Sejem bo spremljala tudi vrsia zasedanj. Jugoslovanski dan na sejmu bo 18. avgusta. Ob lesnem bo na sejmišču tudi sejem potrošniškega blaga, ki pa bo trajal dlje, do 22. avgusta. Sejem se odpre ob 9. in zapre ob 18. uri, vstopnina pa je 40 Asch. Z letalom na kopanje Kompas vabi na »kopalni avion«, ki poleti vsak torek ob 05.20 z Brnika. Kopalce na letališču v Puli čaka avtobus, ki jih odpelje do medulinske plaže. Povratek na letališče je zvečer ob 19. uri izpred hotela Belvedere v Medulinu, letalo pa poleti iz Pule ob 20.45. Če vam ni za kopanje, pa si lahko ogledate puljske zanimivosti ali izkoristite čas za kakšne druge namene. Z vodičem se boste dogovorili, kje boste zapustili avtobus in kje se dobite na povratku. Cena »kopalnega izleta« je zelo ugodna — 1.000 din na osebo, kar je dokaj ceneje, kot redna letalska vozovnica v obe smeri. Za otroke do 10. leta plačate 750 din (imajo svoj sedež), za otroke do 4. leta pa 100 din (nimajo svojega sedeža). V ceno je vračunan prevoz z letalom na relaciji Brnik —Pula—Brnik, letališke takse, avtobusni'; prevoz do Medulina in nazaj in vodstvo izleta. Za skupine nad 40 oseb nudi Kompas možnost križarjenja in piknika na barki. Dojplačate lahko tudi kosilo - 220din. Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah. Na podlagi 25. člena o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SR Slovenije, št. 3/81) in 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-eko-nomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 15/81)ter v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za srednjeročno obdobje 1981-1985 in aneksom k njem, razpisuje zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica NATEČAJ ZBIRANJA VLOG ZA DODELITEV POSOJIL IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI ZA NAKUP STANOVANJ V OKVIRU USMERJENE DRUŽBENE GRADNJE STANOVANJ V OBČINI RADOVLJICA ZA LETO 1982 I. NAMEN POSOJIL Posojila se dodeljujejo za: — nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj v občini Radovljica. II. VIŠINA POSOJIL Posojila so razpisana iz dela sredstev vzajemnosti, ki jih TOZD-i in delovne skupnosti združujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih piana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 — 1985 in aneksom k njem v okviru stanovanjske skupnosti ter se dodeljujejo: — za nakup stanovanj s strani TOZD-ov, delovnih skupnosti in delavcev — individualnih kupcev stanovanj v etažni lastnini do višine 30,000.000, — dinarjev. III. PRAVICA DO POSOJILA Upravičenci do posojila iz sredstev vzajemnosti so: A. TOZD-i in delovne skupnosti z območja občine Radovljica, ki — v skladu s sporazumom o temeljih plana in aneksom k njem — združujejo sredstva vzajemnosti v okviru stanovanjske skupnosti; B. delavci, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih iz prejšnje alineje ter namensko varčujejo za nakup stanovanja v etažni lastnini. IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA A. TOZD-i in delovne skupnosti pridobe pravico do posojila iz sredstev vzajemnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da imajo srednjeročni in letni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; — da kupujejo stanovanje v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj v občini in sprejetega stanovanjskega standarda: — da so kredit no sposobne. B. Delavci, ki združujejo delo v TOZD-ih in delovnih skupnostih iz prejšnje alineje ter svoje stanovanjsko vprašanje imajo rešeno, imajo pravico do posojila, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da kupujejo stanovanje v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj v občini in sprejetega stanovanjskega standarda; — da za nakup stanovanja v etažni lastnini namensko varčujejo; — da so kreditno sposobni. V. LASTNA UDELEŽBA A. TOZD-i in delovne skupnosti, ki zaprosijo za posojilo za nakup stanovanj, morajo sodelovati z lastno udeležbo, ki ne more biti manjša od 30ri zneska, potrebnega za celotno investicijo. B. Lastna udeležba delavca, ki kupuje stanovanje v etažni lastnini ne more biti manjša od 20 % zneska, potrebnega za celotno investicijo. Lastna udeležba pa mora biti višja, če povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presega povprečni mesečni osebni dohodek v SR Sloveniji ter se iznčuna v skladu s pravilnikom. VI. POSOJILNI POGOJI 1. Odplačilni rok Najdaljša odplačilna doba za posojilo znaša 20 let. A. Odplačilna doba za TOZD-e in delovne skupnosti je diferencirana in odvisna od ekonomskih možnosti oz. kreditne sposobnosti najemnika posojila. B. Pri določanju dobe odplačila posojila za delavce pa se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu in kreditna sposobnost najemnika posojila. 2. Obrestna mera: A. in B. Za najeto posojilo iz sredstev vzajemnosti plačujejo najemniki obresti po 4 obrestni meri. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila, se poveča obrestna mera za neplačani del posojila za 2%. 3. Višina posojila A. in B. Višina posojila zavisi od finančne konstrukcije nakupa stanovanj(a), vendar ne bo presegla s samoupravnim sporazumom in aneksom k njem, dogovorjene maksimalne višine. VII. DOKUMENTACIJA Udeleženci posojila morajo k vlogi za dodelitev po-_sojila na predpisanem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27, Radovljica), priložiti še: A. TOZD-i in delovne skupnosti: — srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; — sklep samoupravnega organa o najetju posojila; — kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanj; — dokumentacijo o zagotovljeni lastni udeležbi in kreditni sposobnosti; — pregled sredstev in obveznosti sklada skupne porabe, ki se nanašajo na stanovanjsko gradnjo. B. Delavci, individualni kupci stanovanj v etažni lastnini: — kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovan ja; — potrdila o višini povprečnih mesečnih dohodkov na družinskega člana v letu 1981 VIII. OSTALE DOLOČBE 1. Vloge za dodelitev posojila je potrebno dostaviti v tridesetih dneh od objave s celotno dokumentacijo naslovu: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Cankarjeva 27 64240 RADOVLJICA 2. Prepozno dospele vloge ne bodo obravnavane. 3. O izidu natečaja bodo obveščeni vsi TOZD-i in delovne skupnosti, ki združujejo sredstva vzajemnosti v okviru stanovanjske skupnosti — najkasneje v 30 dneh po seji zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, na kateri se bo odločalo o dodelitvi posojil. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Predsednik zbora uporabnikov skupščine: Stanko Košnik. I. r. KOMPAS JUGOSLAVIJA — Pula, 1 dan, letalo. vsak torek od 20. 7. dalje — Vis, 8dni. letni oddih, 7. in 14. 9. — Ohrid, H dni. letni oddih, vsak petek v juliju in avgustu — Ohrid, vveekend. 3 dni, september, oktober — Ohrid H dni, september, oktober — Bosna in samostani Srbije, 8 dni, 25/9 — Omiš, hotel RI SKAMEN. tudi za naturiste, 8 ali 15 dni, vsak torek od 3/8. letalo 8.350.-din — Praga, 3 dni. 8. in 10/10, avtobus— letalo — Budimpešta, 3 dni, 24/9, 1/10,8/10 — Moskva— Leningrad-Kijev, letalo. 18/8,15/9 — Moskva — Leningrad, 5 dni, letalo, 27/8 Bogat program letnega oddiha, turistična potovanja, strokovna potovanja, tečaji angleškega jezika. Vse informacije in programe dobite tudi v poslovalnici Kompasa v Kranju na Koroški cesti 2, telefon 28-472, 28-473. Za ljubitelje operne glasbe je Kompas pripravil ogled opernih predstav v VERONSKI ARENI. Udeleženci potovanja, ki bo trajalo 8 dni, si bodo ogledali opere: MACBETH, OTHELLO, AIDA in LA BOHEME. Nastanjeni bodo v hotelu v Desenzani ob Gardskem jezeru. Poleg opernih predstav si bodo seveda ogledali tudi Verono (strokovno vodstvo), dovolj časa pa bo seveda tudi za kopanje y jezeru in samostojno potepanje. Cena potovanja je 18.100 din — bivanje v hotelu Park oziroma 15.600 din -bivanje v hotelu Piroscafo vanjo pa je vračunano: avtobusni prevoz, polpenzioni, vstopnine za operne predstave in oglede, organizacija in vodstvo potovanja. Razlika v ceni je zaradi kategorije hotelov. Število udeležencev je omejeno, zato vam priporočamo, da s prijavo pohitite in ne zamudite sijajne priložnosti za prijetne počitnice, združene z enkratnim kulturnim dogodkom. Na Bledu bo jutri mali slovenski plavalni maraton na 2000 metrov za lovoriko »Kaveljc in korenina«. Na krajši progi (1000 metrov) pa se lahko potegujete za pokal Bleda. Start bo ob lOt.uri. Ob 11. uri bo ob štartnem mestu koncert pihalnega orkestra Gorje. V ponedeljek bo ob 17.30 v cerkvi na otoku koncert violinista Michaela Grabeja iz ZRN. V Kazini so vsak ponedeljek folklorni nastopi, ta mesec pa bo igral za ples vsak dan, razen ob torkih, od 20. do 01. ure ansambel Bruno Pintar iz Zagreba. V hotelu Golf je plesna glasba vsak dan od 21. do 02. ure, razen ob ponedeljkih, v kavarni Park igra duo vsak dan, glasbo pa imajo tudi v hotelu Toplice. Temperatura jezera je 22 stopinj Celzija. 0. f>. 7. 8. 9, 10, 11. 12. 13. 14. 15. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD Mlekarna KRANJ Delavski svet TOZD Mlekarna, Smledniška cesta 1, Kranj razpisuje v skladu z 41. členom (7. točka) Statuta TOZD Mlekarna javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Baraka zidana 9 x 4,5 m, izklicna cena 30.000,00 din Baraka 21 x 7 m x 3 m, izklicna cena 150.000,00 din Baraka 4 X 4 m, izklicna cena 5.000,00 din ' Baraka za folijo, izklicna cena 5.000,(M)din Motor TAM 2000 - nekompleten, izklicna cena 5.000,00 din Ventilator NULR - 6,5 P - 180, izklicna cena 1.500,00 din Kompresor zraka Si 1,5 KW. izklicna cena 1.500,00 din Črpalke za mazut, izklicna cena 10.000,00 din Tovorni avto TAM 2000 — hladilnik, vozen, izklicna cena 70.000,00 din Tovorni avto TAM 5000, KR 179-17. nekompleten. izklicna cena 20.000.00 din Kompresor zraka — nekompleten. izklicna cena ' .500.00 din Kovinski regali, izklicna cena 30.000,00 din Kovinske cevi, izklicna cena 2.000,00 din Cisterna kovinska 5000 litrov, izklicna cena 20.000.00 din Bazen CU 1000 litrov, izklicna cena 7.000.00din Ogled navedenih osnovnih sredstev je možen vsak dan od 6. do 13. ure v prostorih TOZD Mlekarna Kranj. Javna dražba za prodjijo osnovnih sredstev ho 19. 7. 1982 oh 7. uri v TOZD Mlekarna Kran j. Smledniška 1. Pogoji: 1. Promet ni davek od prodaje osnovnih sredstev plača kupec 2. Varščino v višini 10*7 od izklicne cene je potrebno vplačati pred pričet kom javne dražbe 3. Pravico do nakupa imajo tako družl>eno pravne, civilno pravne in fizične osebe Podrobnejše informacije o nakupu se dobijo v TOZD Mlekarna Kranj, Smledniška cesta 1. GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI iN OBJAVE PETEK. 9. JULIJA t ¥ RUDNIK URANA Žirovski vrh Komisija za delovna razmerja DO Rudnik urana Žirovski vrh, v ustanavljanju Gorenja vas-To-draž objavlja oglas za sklenitev delovnega razmerja delavcev za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje prostih del: 1 VODJA OPERATIVNE PRIPRAVE PROIZVODNJE JAME 1 delavec 2 PROJEKTIRANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM DEL za rudarski obrat - 1 delavec 3 INVESTITORJEV NADZOR NAD IZVAJANJEM DEL za rudarski obrat - 1 delavec 4. ELEKTROMONTAŽA IN VZDRZEVALNA DELA na predelovalnem obratu - 1 delavec 5. RAZNA RUDARSKA DELA - MOŽNOST PREKVALIFIKACIJE ZA KV DELAVCE več delavcev Pogoji: pod 1. dipl. ing. rudarstva, strokovni izpit, do 5 let delovnih izkušen j - kot tehnični vodja jame; pod 2.: visoka izobrazba rudarske smeri, do 5 let delovnih izkušenj, tuj jezik, strokovni izpit; pod 3.: rudarski tehnik, strokovni izpit, nad 5 let delovnih izkušenj; pod 4.: KV elektrikar - jaki tok. strokovni izpit za S, do 5 let delovnih izkušenj; pod 5.: KV rudar ali kandidati s KOVINARSKIMI POKLICI (mehaniki, ključavničarji, idr.), ki se obvežejo, da se bodo prekvalificirali v rudarski poklic, vozniški izpit B kategorije, zaželjeno tudi C kategorije, do 5 let delovnih izkušenj, .... a starost nad 21 let, za kandidate za prekvalifikacijo starost nad 21 do 30 let. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled. Jamsko delo: na delih pod 1., 2., 3. in 5. Izmensko delo: na delih pod 4. in 5., občasno tudi na delih pod 1., 2. in 3. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju POgojev pošljejo v 15 dneh pa gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. DO ELEKTRO GORENJSKA, n. sub. o, Kranj, JLA 6 Delavski svet razpisuje dela in naloge VODJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Kandidat mora poleg pogojev iz 511. čl. ZZD izpolnjevati še nada ^ali višjo izobrazbo organizacijske, elektrotehnične, eko-nomske ali pravne smeri, • t i^^^Sin uspeSen pri dosedanjem delu. da je moralno-politično neoporečen. Predpisana strokovna izobrazba se lahko nadomesti z delom pridobije- no delovno zmožnostjo. Mandatna doba traja 4 leta. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju ska* ^^suii? o. ^Kranj^D^o^n^ v 15 dneh po opravljeni izbiri, KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD TGO Ljubelj Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 DEVIZNEGA LIKVIDATORJA 2. NATAKARJA - BARMANA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: nnd 1 • štiriletna srednja šola, P znanje nemščine in angleščine ah francoščine, dovoljenje za delo na mejnem prehodu, dve leti delovnih izkušenj; pod 2.: KV natakar, izpit iz higienskega minimuma, pasivno znanje enega svetovnega jezika, dovoljenje za delo na mejnem prehodu, eno leto delovnih izkušenj Kandidati SO dolžni prijavam priložiti zdravniško spričevalo in dokaze pogojev za delo na določenih delih m nalogah. 1K nhiavi Otflasa oziroma do zasedbe '^O Ljubelj, ««90 Tr*. T7 m KttlKTAl. KRISTAL MARIBOR PMSP KRISTAL MARIBOR TOZD STEKLASTVO Ljubljana, Dečkova l a IO TOZD objavlja prosta dela in naloge BLAGAJNIKA - OBRATNEGA ADMINISTRATORJA servisne delavnice na Jesenicah Pogoji: trgovska šola — tehnične smeri. 2 let i delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 30 dni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema IO TOZD 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. ADMINISTRATORJA 2. SNAŽILKE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: poklicna šola administrativne smeri. pod 2.: osnovna šola. Delo pod 1 se združuje za določen čas - nadomeščanje delavke na potniškem dopustu, pod 2. za nedoločen čas. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov; Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. Kranj, Gosposvetska 10 - kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. «OIKESSJC IMOS SGP GORENJC Radovljica Na osnovi 78. člena statuta razpisujemo dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODeJE GOSPODARSKO FINANČNEGA SEKTORJA Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in štiri leta delovnih izkušenj, ustrezne moralno-politične vrline. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: IMOS SGP Gorenje, Radovljica, Ljubljanska 11. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. ____ CENTER S ZA SOCIALNO DELO KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge PISARNIŠKEGA REFERENTA za izvajanje administrativnih del in nalog v administraciji Centra za socialno delo Kranj za nedoločen čas. Pogoji za zaposlitev: dokončana 2-letna strokovna izobrazba upravno administrativne smeri, lahko pripravnik, OD po sporazumu za pripravnike, nastop dela s 1.9. 82. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja pri Centru za socialno delo Kranj, Trg revolucije 1, ali osebno oddajo v Centru za socialno delo Kranj -tajništvo, soba št. 1. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. Kranj, JLA 2 TOZD MLEKARNA KRANJ razpisuje na osnovi sklepa Komisije za' delovna razmerja prosta dela oziroma naloge: SKLADIŠČENJE IN IZDAJA MLEČNIH IZDELKOV (ponovna objava) Posebni pogoji: prodajalec, 6 mesecev delovnih izkušen j. Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2,15 dni po objavi. , „ ; i « '»'» i A ..' « i * - i- * - - ----- - - ..... Osnovna šola DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem Komisija za delovna in merja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: UČITELJA ZA SLOVENSKI IN SRBOHRVATSKI JEZIK za nedoločen čas, UČITELJA ZA BIOLOGIJO IN KEMIJO za nedoločen čas, 2 UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO za nedoločen čas. Pogoji so zakonsko določeni. Prijave oddajte v 15 dneH v tajništvo Sole. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOF J A LOKA RAZPISUJE PRODAJO GOSPODARSKEGA OBJEKTA - hleva na Hotav-ljah s pripadajočim stavbnim in funkcionalnim zemljiščem pare. 226 KO Hotavlje v skupni izmeri 602 kv. m. Ogled objekta je možen vsak dan od 6. do 14. ure v spremstvu vodje zadružne enote Hotavlje. Objekt bo prodan najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe sprejem« Kmetijska zadruga Skofj* Loka, do 20. 7.1982. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE Republiški svet Svet delovne skupnosti objavlja prosta dela naloge: in PEDAGOŠKEGA VODJE v izobraževalnem centra v Radovljici (za nedoločen čas) Pogoji: visokošolska izobrazba s področja družboslovnih ved, 3 leta delovnih izkušenj - IN I Kandidate prosimo, da pošljejo pismene ponudbe 2 » dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi Kadrovski službi, Ljubljana, Dalmatinova 4. Gostinsko podjetje TURIST LESCE Na podlagi sklepa zbora de-lavcev razpisujemo prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSI OVODNEGA ORGANA _ UPRAVNIKA DO Pogoji: VKV gostinski delavec z-^ti delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ah KV Kostmski delavec a S-letnimi delovnimi izkušnjami na ^od i 1 n e m delovnem me- da"')bvlada en tuj jezik. da je moral no-pohtično ,w oporečen. Osebni dohodek P<> prav.ln.ku DO. Stanovanj ni. Pismene prijave poijj^ v » dneh po objavi naslov Gostinsko TURIST LESCE. K»'P,sna komisija- ČTEK. 9. JULIJA 1982 ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH! izolacijska sidra in zvezde v različnih velikostih izolacijske obloge od 3 pa do 10 cm LESNINA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD Tapetništvo Radovljica o. sub. o. Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za DVATAPETNIKA Pogoji za sprejem so: KV tapetnik, poklicna šola, delovne izkušnje eno leto, poskusna doba 2 meseca, delovno razmerje je za nedoločen čas DVA POLKVALIFICIRANA DELAVCA Pogoji za sprejem so: osnovna šola, delovno razmerje je za določen čas Vloge pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Lesnina, TOZD Tapetništvo Radovljica, Gorenjska cesta 41. Tovarna obutve PEKO n, sol. o. Tržič Delovna skupnost skupnih služb objavlja v splošnem sektorju dela in naloge KOORDINIRANJE USPOSABLJANJA ALŽIRSKIH DELAVCEV V PEKO Kogoji za sprejem: dipl. psiholog, dipl. organizator dela, dipl. pedagog in 3 leta delovnih izkušenj na sorodnih delih, aktivno znanje francoskega jezika. Posebne zahteve: Sposobnost vodenja in organiziranja, iniciativnost, Jšociabilnost, Hamostojnost pri delu, J>oskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju Zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne. tepmika fcnfcvvi idrftSka :f> Razpisna komisija objavlja po sklepu DS in na osnovi določil 86.-89. člena Statuta TOZD RAZPISUJE dela in naloge individualnega poslovodnega organa — DIREKTORJA TOZD proizvodnja Poleg splošnih pogojev določenimi z zakoni in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje, določene s samoupravnimi akti: da ima visoko izobrazbo tehnične &)i ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju dela, obvlada nemški ali angleški jezik, je moralno politično neoporečen in ima pravilen odnos do samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Priiave z ustreznimi dokazili in opisom dosedanjega dela, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov, z oznako: »Za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi o imenovanju. 1TW ■OKAMVES i(«of M LOKAINVEST Ogr. za in vesti to rak! inženiring, p. o. Skofia Loka, Titov trg 3/a Razpisna komisija po sklepu Zbora delavcev razpisuje delo in naloge ŠEFA TEHNIČNEGA SEKTORJA k posebnimi pooblastili in odgovornostmi Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izkazati izpolnjevanje Se naslednjih pogojev, c tem, da »majo: višjo ali visoko strokovno izobrazbo gradbene stroke, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, družbenem doge v oru o kadrovski politiki, moralno etične in družbenopolitične kvalitete. Mandat imenovanja za opravljanje razpisanih del in nalog traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili na gornji naslov z oznako *za razpisno komisijo* v 15 dneh po objavi. . O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka. ZAHVALA Ob težki, nepričakovani in boleči izgubi našega dragega sina, moža, očeta in dedka AVGUSTA DREMLJA-VOJKA Komandanta 2. bataljona XII. slovenske udarne brigade, kapetana I. razreda v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem ter vsem. ki ste z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih, nam pismeno in ustno izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno iskreno se zahvaljujemo Stanetu Koželju in Lovrotu Krničarju za izredno požrtvovalnost in vsestransko pomoč. Srčna hvala tudi govorniku Ivanu Zadniku, praporščakom, predstavnikom ZB Visoko, pevcem s Kokrice in godbi iz Kranja. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ, SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽENA ZOFIJA, SIN VOJKO in HČERKA VLASTA Z DRUŽINAMA ter MAMA IVANA ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE TOPORIŠ Lukove mame iz Gorič se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za izkazano pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebej hvala sodelavcem in sindikalni organizaciji delovne organizacije Gorenje iz Titovega Velenja, sodelavcem iz delovne organizacije Jelovica iz Kranja in sodelavcem iz delovne organizacije Iskra - TOZD TEA iz Kranja za številni obisk ob krsti, darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem bratov Zupan za lepe pesmi m g. župniku iz Gorič za pogrebni obred in lep poslovilni govor. VSEM,KI STE JO SPREMILI NA ZADNJI POTI, ŠE ENKRAT LEPA HVALA! VSI NJENI V Goričah, 5. julija 1982 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano: zapustila naša dobra žena, mama. "stara mama, sestra in teta VIKTORIJA PETERNELJ roj. PODOBNIK Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 10. julija 1982, ob 16. uri na pokopališču v Lipici pri Skofji Loki ŽALUJOČI: mož Janez, hčerki Vika in Slavica z družinama ter drugo sorodstvo škofja Loka, 7. julija 1982 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega brata, strica, nečaka in bratranca JOŽETA ROZMANA SH s P odreče št. 61 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izraze sožalja. darovano cvetjelnštevilno spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Notarjevi za nuđenje prve pomoč,, osebju Kliničnega centra za nego m lajšanje bolečin. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu tovarna SORA za izredno požrtvovalnost, darovano cvetje in izraze soža ja govornikorna i, tovarne Sora in KS Mavčiče za lepe poslovilne besede oh odprtem g'obu g(Xnikom iz Medvod, pevcem iz vasi Sora za Salostmke in g. župniku ,z Mavčič za lepo * opravljen obred. VSEM SE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI: brata Janez, Franc, sestri Francka in Julka z družinami ter brat Viktor z ženo Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša sodelavka ANDREJA BOGATAJ strojepisko v TOZD Gradbeništvo Pogreb pokojnice ho v petek. 9. 7. 1982, ob 16.30 izpred hiše žalosti v Srednji vasi 2. na pokopališče v Pol janah. Vestno sodelavko bomo obranili v trajnem spominu. SkoQa Loka, 8. 7. 1982. KOLEKTI^ SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK. 9. JULIJA Veliko prezgodaj se je od nas poslovila naša skrbna žena, mama, hči, sestra in teta ANDREJA BOGATAJ Pogreb drage pokojnice bo v petek, 9. julija 1982, ob 16.30 uri v Poljanah ŽALUJOČI: mož Vinko, sinovi Uroš, Damjan in Jure, ata in mama, brat in sestra z družino ter drugo sorodstvo Srednja vas, 7. julija 1982 IMPi Ml Sporočamo žalostno vest, da je v 7. letu, po dolgotrajni bolezni umrl ljubljeni sin RENATO ŠENK Pogreb našega Renata bo v petek, 9. 7. 1982, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Predoslje Žalujoči: mami, ata, bratec Sebastjan in drugo sorodstvo Predoslje, 7. julija 1982 Osnovna šola Dr. JANEZ MENCINGER Bohinjska Bistrica objavlja prosta dela in naloge KUHARJA na ZE Srednja vas Dela in naloge so razpisane za določen čas od 1. 9. 82 do 30. 6. 83. Pogoj: KV kuhar-ica, sposobnost upravljanja s centralno pečjo. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa. MALI telefon 27-960 OGLASI nasproti porodnišnice C. JLA 16 komerciala 28-463 PRODAM Ugodno prodam približno 1000 raznovrstnih ZNAĆK. Telefon 89-459. Jure Mum, Moste 38, Žirovnica 6707 Prodam KOKOŠI nesnice, stare eno leto, tudi za zakol. Zadraga 18, Duplje 6537 KUHINJO »Orhideja«, rumene barve, tovarniško zapakirano, prodam 30 % ceneje. Telefon 24-902 6617 Prodam štiri protektirane AVTOPLA-SČEV 9.00 X 20. Glavarjeva 68, Komenda 6620 Prodam GNOJNIČNO ČRPALKO na motorni pogon in nov 800-litrski GNOJ-NIČNI SOD. Telefon 45-368 6642 Prodam ČISTILNI STROJ za čevlje. Vprašajte po tel. 22-297 od 16. do 17. ure Prodam DESKE za napušč, nekaj hrastovih, 30 in 50 mm, in kamnite podboje iz zelenega kamenja, primerne za vikend. Olševek 22, Preddvor 6646 Prodam 2 kub. m DESK (25) in nekaj PLOHOV. Cerklje 97 6647 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 0.38. Sporočamo žalostno vest, da je umrla PAVLA BAJT delavka Od nje se bomo poslovili v petek, 9. julija 1982, ob 17. uri na pokopališču v Novi Oselici KOLEKTIV TERMOPOLA VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA - Kopališka 10 objavlja in razpisuje naslednja dela: 1. 4 VZGOJITELJIC za določen čas, za vrtca Bled in Bohinjska Bistrica 2. 3 VARUHINJ za določen čas, za vrtce Bled, Gorje in Lesce 1 varuhinja za določen čas, za 4 ure dnevno, za vrtec Bled 1 varuhinja za nedoločen čas, za 4 ure dnevno, za vrtec Bohinjska Bistrica 3. 1 VARUHINJE na domu za nedoločen čas, za območje Bleda, Lesc oziroma Radovljice. Pogoji: pod 1.: srednja ali višja strokovna izobrazba vzgojiteljske smeri, opravljen strokovni izpit, ustrezne moralno-politične lastnosti; pod 2.: končana šola za varuhinje, dopolnjenih 18 let starosti; pod 3.: končana osemletka oziroma šola za varuhinje, starost nad 18 let, veselje in sposobnost za delo z otroki in izpolnjevanje ob delu, zahtevane prostorske zmogljivosti. Nastop dela je 1. 9.1982. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. ZAHV ALA Ob boleči in nepričakovani izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice, sestre, tete in svakinje LOJZKE AHAClC roj. BEČ AN se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, jo zasuli s cvetjem in nam izrekli besede tolažbe. Posebno zahvalo smo dolžni znancem in prijateljem ter osebju Počitniškega doma BPT iz Materade za nesebično pomoč v težkih trenutkih, osebju Bolnišnice v Puli, dr Andreju Robiču za dolgoletno zdravljenje, sosedom, delovnim organizacijam BPT Tržič, Trio Tržič in Modni salon Velenje m vsem, ki ste nam stali ob strani. Zahvaljujem se tudi pevcem za občuteno zapete žalostinke, govorniku ZB NOV Tržič in g. duhovniku za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI: mož Jože, hčerka Mirka in sin Vili z družinama v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica, zeta in svaka FRANCA ŽIDOVNA p. d. Tomažin iz Begunj se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali ter ga pospremili v prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom prijateljem, znancem, članom gasilskih društev za številno spremstvo, g. dekanu za tolažilne besede in cerkveni obred bratom Zupan iz Kovorja za žalostinke, sodelavcem Liana - TOZD Plastika, Elmonta Bled, dijakom Pedagoške gimnazije Kranj in govornikom. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Begunje, 26. junija 1982 Janez Pušavec, Voglje 61, Šenčur j>ri K nju Prodam 18 kv. m troslojnih 5 cm K0f BI PLOSC, PLASTIČNE VIJA.KJS] mrežo. Sr. Bitnje 14 ...... Prodam kombiniran kuhinjska DILNIK (2 elektrika, 2 plin) in KLJUCEK za vleko prikolice Z-750 z električno napeljavo. Tel. od 20, ure dalie Prodam suhe hrastove PLOHfc.. kova 3, Šenčur Poceni prodam dve POST ELJI nicami. Gosposvetska 13, stanovanj« Kranj 8 V Prodam OVCE za rejo. Sašo Rog, ll2 ka 2, Radovljica ___J Poceni prodam cementno STFcESJ OPEKO špičak, približno 3500 kos T Telefon 70-211 Prodam 410-litrsko ZAMRZOVALi SKRINJO kdrting in nekaj KUHDH SKIH ELEMENTOV. Krsto Cant Plešičeva 35, pritličje Ljubljana €lr Prodam belo POROČNO OBLEKO I sta svila) št. 38-42, cena 5500 din. Bizjak, Gosposvetska 15, Kranj 6f Prodam suhe macesnove rLUM K. Gr har Vincarje 16, Skofja Loka 61 Prodam OTROŠKO POSTELJICO^ jogijem in odejo. Golob, Mlakarjeva! Prodam 70-litrski AKVARIJ z nš T^ntp^GRADBENO BAE KOproPiirtKimiNJSKO POH1ST el-21-425 , .... w Prodam 100 kosov gladkih betonsl* PLOSC. Zerovnik, V oglje 16 & Prodam delovnega .VOLA, težk« 600 ke vajenega kmečkih del, osebni ž~750 dia MOPEDA neregistriran traktorski OBRAČALNIK za seno ti orehovo HLODOVINO. Janez Me^ LprodaTmrŽsuho SENO. Luže 18, Prodam tri leta staro plemensko OM CO. Janez Hudobivnik, Zg Bitnje^ ^Prodtm 7 let staro KOBILO, vag> kmečkih del. Zg. Besnica 6 Prodam 7 tednov stare PUJSKK, me nate sorte. Golnika i Kokrica Prodam BETONSKI MESALkC. K pač, C. na Belo 20 K rani 68 , NEMŠKE OVĆARJE, čistokrvne, st re 7 tednov, starši z rodovnikom, predal Jože Andrejka, Radovljica, Bazoviška tel. 064-75-946 . w 6« Prodam KRAVO s teletom. Ar Roblek. Lom 29, Tržič 66 Prodam globok OTROŠKI VOZICEI Telefo.. 064-74-533, po 20. un 6$ Prodam 3000 kosov STRESNE OPl KE folc. V oglje 36, Šenčur 66 Prodam ah zamenjam OVNA, paaB romanovski, starega 2 leti. Informacije j tel. 061-311-072 od 7. do 13. ure €« Prodam motorno ZAGO husoarna 6' in ELEKTRO MOTOR 7,25 kW. BojH Hrvatin, Ročevnica 53, Tržič 66 Prodam okrog 130 kg težkega PRas< CA za zakol. Logonder, Strahinj 5l, tel fon 47-130 66: Prodam smrekove DESKE, 25 nu Pangerc, Sp. Otok 1, Radovljica 66 Prodam MOŠKO KOLO na 5 presti Ogled v sobotah dopoldan. Kolnia Ul. XXXI. divizije 44, Kranj « Prodam nov 4-metrslu TOPLI POI dolžina 3.60 m, in 35 vreč PERLITA P Šenčur, Beleharjeva 47____66 Prodam 4.5 ton CEMENTA. Jane* K divec, Šenčur, Pipanova 46 & ■ Prodam italijanski ŠPORTNI VpZ CEK za dvojčka. Stanka Kepec, Trt JePoceni prodam 250 PUNT. Informad po tel. 26-501 po 20. uri \r\fj a ni a ^ Prodam malo rabljena VEZANA 01 NA, domača izdelava z rolo omaric zastekljena. Telefon 24-122 po 15. uri, soboto do 15. ure , ♦ pnuifiŽ' Ugodno prodam komplet POHIStv za dnevno sobo. Telefon 47-274 68 PISKE - nesnice, rjave, stare d meseca in 10 tednov, prodam. V ned« popoldan prodaje ni. Fujan, H r*&e Smlednik Prodam črn in rdeč RIBEZ. Ogled ^ dan od 14. do 19. ure. C. 1. maja 4, telef 21-582 66 Prodam sedem tednov stare OVCA1 JE. Bistrica 59. Tržič (Jože Zupan) 66 Prodom DESKE, debeline 25 mm. N slov v oglasnem oddelku 68 2e eno leto v grobu spiš, a t1 naših srcih še živiš, ne mine ura, dan, ne noč, povsod si z nami ti navzoča V SPOMIN V soboto. 10. julija 1982 mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša najdražja hčerka in mamica MOJCA BOHINC Vsem ki se je še spominjate in obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJENI Škofja Loka, 10. julija 1982 mm Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem »poročamo žalostno vest, da je v cvetju mladosti tragično preminil naš najdražji sin, brat, stric CIRIL GRAŠlC star 17 let Od našega Cirila se bomo poslovili v petek. 9. julija 1982, ob 16. uri na pokopališču v Podbrezjah. Do pogreba leži v domači hiši v Gobovcih št. 10 ŽALUJOČI: mama, ata, bratje Janez in Metod z družinama in Tone v imenu vsega sorodstva Gobovce, Kranj, Posavec, 7. julija 1982 'tn-EK, 9. JULIJA 1982 obvestila, oglasi, objave 19. STRAN OLA8 Oostilna VIGRED vas vabi *ia svoje specialitete. Vsak petek in sobota glasba. Obiščite nas in še se boste i*adi vračali! Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektri-PRALNI STROJ beki in krožno m (cirkular). Nova vas 8, Radovljica 6687 Prodam DIRKALNO KOLO. Hafner, -Takovo naselje 85, Škofja Loka, telefon 56X;910 a 6688 XJ godno prodam GARAŽNA VRATA. 3 ^lefon 22-341 od 15. do 16. ure 6689 . Prodam ŠOTOR za tri osebe ali zameji f1*11 za manjšega. Telefon 50-852 6690 godno prodam (cementni) KOZOLEC 2 H^okni. Telefon 40-641 6691 - prodam GOZDARSKO VITLO. Potoč-Rovt 9, Selca, tel. 65-049 6692 t^rodam 5 mesecev staro J*JEMŠKO j^^ČARKO z rodovnikom. z rodovnikom. Rečiška 1, « ^d, tel. 77-022 6693 "L p godno r podam STREŠNO OPEKO Tiran Ho^mun MnSp 8 Smlednik .— guuiiu i (JVUOI1I -----— Ivan Dežman, Moše 8, Smlednik „ 6694 godno prodam bas OJAČEVALEC ° W, zvočno skrinjo (bas refleks) z RCS 150, bas kitaro morris. m * Trošt, C. revolucije 6, Jesenice, I-Z^^fon 81-850 - int. 32 dopoldan; 81-411 g! t>oldan 6695 ^ADRNICO 423-zeta prodam ali za- 3 nJam za kanu a,i 8urf- Teief°n 23919 , 6696 K - Prodam 3000 kosov OPEKE BH 6. Bonska Bela 73 6697 W **rodam PRAŠIČE, težke od 40 do 100 t»osavec 16, Podnart 6698 vjcodno prodam dobro ohranjen kom-e^iran OTROŠKI VOZIČEK in STAJI-^ Zveglič, Frankovo naselje 41, škoja 6699 6706 m suhih Smrekovih in 2 kub. m smre- dobremu lastniku prodam NEMŠKE-A OVČARJA z rodonikom, starega 13 S^-^ecev, v zaključni fazi začetnega šola- 2 J Justin, Trnje 17, Škofja Loka 6700 S^^rodam 30 kv. m OPAŽA (napušč) in „fS kv. m LADIJSKEGA PODA. Pungart Škofja Loka 6701 .T-^rodam bukova DRVA in težkega u, *^LETA. Pungart 11, Škofja Loka 6702 * ^ Prodam pakirano LESNO OGLJE. Cfl Cadež, Delnice 7, Poljane nad 3 VfjoLoko 6703 e« O Ugodno prodam malo rabljena dvižna £ ^AhAŽNA VRATA »Lip« Bled. Podlub-s ** 290, Škofja Loka, tel. 064-62-120 6704 -prodam dva PRAŠIČA za zakol. Gol-►Pi 72 6705 65 Prodam TRAKTOR ferguson 35. Luže 3 Šenčur """ xJr-v prodam 4 kub. ... ^k^SK - COLARIC ii. * ... vih DESK 4 cm. Kranj, C. Staneta Ža- 2 *la23 6708 IS ti ^URF DUFOUR, jadro 6,3 kv. m, pro- ***** Telefon 26-402 (Kranj) 6709 iJcSrkHoMBINIRAN ŠTEDILNIK, širok 00 »o (2 + 2), prodam. Oprešnikova 13, ^tel- 26-402 a 6710 **rodam štiri KOKOŠI za zakol. Zg. *>ik 9, Cerklje 6711 ?! ^rodam šest mesecev staro TELIČKO S ** *>jo. Likozar, Cerklje 44 6712 « 4 *Vodam eno leto starega BIKCA. Trata L Cerklje 6713 ? ss prodam 4 tone CEMENTA in 1700 ko-J5 JaTv STREŠNE OPEKE rdeče barve (tra-% vJka). Cerklje 171 6714 rf fc prodam dobro ohranjen globok OTRO-<2 VOZIČEK. Cater, C. Kokrškega od- ™ ^a 26, Kranj 6715 »v. ^rodam 7 dni staro TELIČKO za ple- 3 ^ Podbrezje 7 6716 l Isj J^rodam AVTORADIO s KASETOFO- ™ *SrV*M, cena 3.500 din, in rabljene SALO-S {-l^NE PLOŠČE, dimenzije 90x90 z vi-t-Hi, cena za kos 20 din. Informacije po ^27-452 6717 sji^rodam OBRAČALNIK za seno za konico BCS. Potoče 16, Preddvor 6718 de *Vvprodam dve OKNI, malo rabljeni, z nu 66 d « *^to 150 x 120. Jože Drenovec, Voglje 99. £*ur 6719 ^»**rodam KRAVO s teletom. Ribno 38, 6720 ^rodam lepo ohranjen 70-litrski okras-AkVARIJ z ribami. Telefon 70-487 6721 l prodam DESKE za OPAŽ (pobjon) ^ ^m X 9,5 cm X4 m. Telefon 064-61-439 6722 ^rodam KROMPIR. Polje 14, Vodice 6723 It^lLAŽNI KOMBAJN potinger mix dobro ohranjen prodam. Albin Okorn, ^kovlje 2, Kranj cesta proti Golniku .^fro dam dva TELETA simentalca, I*!*** od 10 do 20 dni. Zemva, Razgledna ^ V^led, tel. 77-966 6726 ti^*odam več »klafter« suhih bukovih ^ v. Stiška vas 6, Cerklje 672/ nova OKNA jelovica termo-VRATNA KRILA in RADIATOR-jugoterm. Informacije po tel. 26-697 6/28 ^ij^^dam AVTORADIO belson. Koienc, 64 6/29 KOŠNJO SENA. Hlebce 13. A^g O t M/ ^S^rodam dobro ohranjeno italijansko N ^lOŠKO STAJICO. Janez Pipan, TJklo 127, tel. 47-388 6731 W*Veni prodam KOSILNICO BCS. Te-^rl^n 061-311-783 ali naslov v oglasnem ^*lku 6732 «F.NO v kozolcu. Informacije 6733 .......... ^ 150-litrski ADiLNIK LTH. Dolenc, Puštal 110, H*>fja Loka, tel. 064-60-705 6734 H v* roda m H500 kosov novomeške OPE-^ « (72 zaključnih in 50 slemenjakov). ^»uenko. Partizanska 11, Škofja Loka 6735 ^fi^rodam TELIČKA za skrinjo. Posavec podnart 6736 < ^t^očeni "prodam KOŠNJO na ledinah. 28, Železniki ('7.W ^^rodam SENO v tel.75-632 I oceni prodan^ rabljen Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO (cementni špičak). Oblak, Britof 319 6819 Prodam KRAVO simentalko (3 tele). Podnart 15 6820 Prodam TELICO simentalko, dva KOMATA, PLUG za traktor in okrogel stavbni LES. Zg. Veter no 1, Križe 6821 Prodam ĆOLN elan (mali) z motorjem TOMOS 4 S, vse novo. Frelih, Beleharje-va 39, Šenčur 6822 JARCKE hiseks, stare 9 tednov, dobre nesnice, lahko dobite vsak dan od 8. do 16. ure. Jermol, Podbrezje 52, Duplje 6823 Prodam KAJAK PRION - H Al za spust, z opremo ali brez. Tel. 064-61-155 6824 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Telefon 064-61-155 6825 Sprejemam naročila in prodajam RIBEZ. Babič, 2eje 1, Duplje 6826 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR grundig. Potočnik, Staneta Žagarja 34, Kranj 6827 Prodam 200 BUTAR. Naslov v oglasnem oddelku. 6828 Prodam mlado KRAVO simentalko, dobro molznico, brejo (3 tele). Sp. Brnik 66, Cerklje na Gorenjskem 6829 Prodam eno leto rabljen KAVČ in dva FOTELJA. Štefan Vidakovič, Cankarjeva 32, Radovljica 6830 Ugodno prodam malo rabljen kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in dva FOTELJA. Gazvoda, Drolčevo naselje 19, Kranj — Orehek 6831 TELICO, v devetem mesecu brejosti in BIKCA, starega 14 dni, prodam. Crngrob 5, Škofja Loka 6832 Prodam 200 kosov OPEKE porolit, 6 cm. Lucijan Bembič, Radovljica, Zale št. 17 6833 Prodam MOTORNO KOLO MZ 125 in MOTORNO ŽAGO dolmar ali zamenjam za 120 kg težkega TELETA za zakol. Naslov v oglasnem oddelku. 6861 KUPIM Kupim dva PRAŠIČA, težka od 60 do 100 kg in PRIKOLICO za osebni avto. Telefon €64-65-041 6739 Kupim PEC na trda goriva ali kombinirano za kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 6740 Kupim dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Benedičič, Mar-tinj vrh 14, Železniki 6741 Kupim otroški športni VOZIČEK. Telefon 064-65-057 6742 Kupim 2,5 kub. m smrekovih DESK — colaric, III. vrsta. Ponudbe po tel. 25-717 od 20. ure dalje 6743 Kupim 1000 kosov STREŠNE OPEKE bobrovec (cementne), lahko tudi rabljene. Alojz Iskra, Kranjska 21, Radovljica 6744 Kupim uporaben MOTOR za moped s tremi brzinami. Radovljica, Gorenjska c.17 6745 VOZILA ^ ^4 roda m KOSILNICO muta rapid, ma r. » abljeno. Bogdan Kovač, Vinharje 1, Jjane nad Skofjo Loko 6737 Ugodno prodam odlično ohranjen SUNBEAM 1300. Kokrica, Cesta na Rupo 20 6453 Prodam dobro ohranjen MOPED APN-4, cena 15.000 din. Trboje 9 6420 Prodam vozen FIAT 850, neregistriran, celega ali po delih. Janez Krmelj, Suška c. 50, Škofja Loka 6630 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1981. Škofja Loka, tel. 60-897 6631 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 konfort, letnik oktober 1979, prevoženih 21.000 km, registrirano do marca 1983. Milinovič, Groharjevo naselje 7, Škofja Loka 6643 Prodam PONY EX PRESS. Drnovšek, Reteče 20, Škofja Loka 6746 Prodam SPAČKA, letnik 1974. Diana Frelih, Sv. Duh 70, Škofja Loka 6747 Ugodno prodam KOMBI ZASTAVA 435 F, letnik 1981. Karel Menart, Zvirče 5/C, Tržič 6748 Prodam karamboliran R-4 GTL, star 7 mesecev, ter oddam v najem LOKAL (46 kv. m) najboljšemu ponudniku. Janez Plemelj, Prešernova c. 10, Bled. Ogled v petek popoldan 6749 Prodam R-10, letnik 1970, registriran do maja 1983, za 25.000 din ter dele za R-8. Ogled v soboto in nedeljo. Vili Horvat, Gorenjskega odreda 16, tel. 28-434 6750 Prodam »KATRCO«, starejši letnik, zelo ugodno. Cater, C. Kokrškega odreda 26, Kranj 6751 FIAT 126-P, 15.000 km, letnik 1980, prodam. Oprešnikova 13, Kranj, telefon 26-402 6752 Prodam novo ŠKOLJKO za zastavo 750 najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 6753 Prodam nov WARTBURG karavan. Jože Strasner, Demšarjeva 14, Škofja Loka 6754 Prodam R-10 tudi na posojilo. Vprašajte: Ljubljanska 5, Kranj 6755 Prodam MINI 1000. dobro ohranjen. Telefon 064-60-018 vsak dan od 16. do 19. ure 6756 Prodam VW 1300, starejši letnik. Poljane 33 nad Skofjo Loko 6757 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno. Ogled v soboto popoldan. Justin, Trnje 17, Škofja Loka 675« Prodam LADO SL 1500 z vgrajeno plinsko napravo, lahko tudi brez, in 4 kg ČINA za žle!x>ve (50 *V kositra). Niko Mesec, Hafnarjevo naselje 105, Škofja Loka 6759 Prodam DEUTZ kiper, celega ali za dele. Voglje 36, Šenčur 6760 Prodam FORD EXCORD. Ziganja vas 32, Tržič 6761 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Telefon 064-61-155 6762 Prodam MOPED avtomat k 3 M. Telefon 064-61-155 6763 Prodani PRIKOLICO, nosilnost i!>00 kg. Telefon 25-129 - Krati i 6764 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure. Aleksander Grašič, Tro jar jeva 5, Kranj 6765 ZAPOROZCA, letnik 1975, prodam. Svetina, Jesenice, Prosvetna ul. 2/A 6766 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, karoserija obnovljena. Telefon 74-157 ali 23-341 6465 Prodam Z-750,1. 1973, vozen, neregistriran. celega ali po delih. Ogled popoldan na Zasavski53 (Orehek) Prodam dobro ohranjen OPEL KA-DETT, letnik 1970. Janez Meglič, Cadov-lje 15, Tržič 6767 Prodam VW - »HROŠČ« 1300, letnik 1966, v voznem stanju, registriran in vozen. Franc Avsenik, Jesenice — Koroška Bela, Partizanska 4/A 6768 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1973, neregistrirano. Mohar, Visoko 15, Šenčur 6769 Prodam R-4 TL, star pet let, rdeče barve. Ferlan, C. talcev 14, Kranj 6770 Prodam PRINZA 1100 C. Pipanova 26, Šenčur 6771 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974. Brolih, Tupaliče 12, Preddvor. Ogled popoldan 6772 Prodam malo karambolirano ZASTAVO 101. Vujanovič, Praprotna polica 11, Cerklje 6773 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Ima industrijsko obnovljen motor, nove gume, registriran maja. Marija Bur-nik, Veljka Vlahoviča 8, Kranj, telefon 27-704 v petek in soboto popoldan 6774 Prodam RENAULT 16 TLS v dobrem stanju, letnik 1970. Voklo 58 pri Šenčurju 6775 Ugodno prodam karamboliran NSU 1200 C, celega ali po delih. Boris Rada-novič, Vide Šinkovčeve 11, Kranj 6776 Po delih prodam ŠKODO 100 L in nove batne OBROČKE za 110 L. Janko Povš-nar, Kokra 28, Jezersko 6777 Prodam 6 let staro ZASTAVO 101, registrirano do 1. VII. 83. Letence 10, Golnik 6778 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 (XI). Bačič, Otoki 20, Železniki (blok pri Iskri) 6779 Prodam desni sprednji BLATNIK za diano. Telefon 25-371 - int. 27 dopoldan 6780 Prodam ali zamenjam CIMOS C GS super 1.3, letnik 1979. Lahovče 11, Cerklje 6781 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1977. Voklo 91, Šenčur 6782 SIMCA 1501, letnik 1972, pivič registrirana 1976, dobro ohranjena, prodam. Telefon 26-168 6783 Odstopim vrstni red za R-18. Ponudbe • v oglasni oddelek pod: R-18 6784 MOPED APN-4, letnik 1978, odlično ohranjen in PRIMO 175 v nevoznem stanju prodam. Vene, Vrba 18/A, Žirovnica 6785 Tovorni avto TAM 125 KM priklopnik, letnik 1975, registriran za 10 ton in ZASTAVO 750, letnik 1973, registriran eno leto, prodam. V račun za tovorni avto vzamem tudi gradbeno posojilo ali osebni avto. Staretova 32, Kranj - Čirče, telefon 28-065 6786 Prodam MOTORNO KOLO CZ JAWA 350, letnik 1978. Janez Ovsenik, Predoslje 124, Kranj 6787 Poceni rpodam ZASTAVO 101. Kranj, Tomšičeva 18, stanovanje št. 2 6788 Prodam športno ŠKODO, letnik 1978, 72.000 km, cena 88.000 din. Telefon 77-447 dopoldan 6789 Prodam TERENSKO VOZILO cam-paniola AR-25. Informacije po telefonu 064-45-044 6790 Prodam 4 leta staro PRIKOLICO za osebni avto, primerno za gradnjo hiše, cena 7.000 din. Štular, Zlato polje 15/B, Kranj 6791 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, obnovljeno. Kokalj, Sfednja vas 2, Begunje 6792 MOTOR za moto cross husqarna 250 CR, letnik 1978, ugodno prodam. Matjaž Trpin, Jermanka 17, Bled, tel. 77-478 6793 Prodam dobro ohranjen RENAULT 8. Ogled popoldan. Markovič, Tenetiše 43, Golnik 6794 Prodam dobro ohranjeno DIANO 6, prevoženih 38.000 km, registrirano do julija 1983. Informacije v soboto popoldan in nedeljo po tel. 27-286 6795 Prodam osebni avto WARTBURG tip 353, novo masko in platišča z zimskimi gumami, ter osebni avto ZASTAVA 750. Informacije po tel. 21-142 dopoldan 6796 Prodam ZASTAVO 750 lux. Ribno 103, Bled 6797 Prodam SPAČKA, letnik 1975. Oglasite se po telefonu 83-734 - Jesenice 6798 Prodam' ZASTAVO 750, letnik 1976, 2.5 SM, z rezervnimi deli. Telefon 60-071 6799 Ugodno prodam AMI 8, 1975. Reše-va 5, Kranj, tel.25-678 6800 Prodam RENAULT TS 12 in 500 kg BETONSKEGA ŽELEZA, premera 12. Rebernik. Šenčur, Beleharjeva 45 6801 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do julija 1983. Ambrožič, Krnica 12, Zg. Gorje 6802 Prodam FIAT companiola, registriran do januarja in motor NSU pretiš 250 ccm, letnik 1952, z nadomestnimi deli. Igor Remškar, Češnjica 65, Bohinj 6803 Prodam ŠKODO 1000 MB. Ana Vidmar, Koširjeva 4, Škofja Loka 6804 ASCONO 20 SR, letnik november 1978, prodam. Telefon 064-40-101 vsak dan od 6. do 8. ure in 19. do 21. ure 6805 Ugodno prodam R-4, letnik 1975, dobro ohranjen, prevoženih 56.000 km. Janez Ahačič, Zlatnarjeva pot 6, Kranj - Stražišče 6806 ZASTAVO 126-P, letnik 1980, prodam. Tratnik, Cankarjeva 1, Tržič 6807 Poceni prodam JAWO .350 in GRAMOFON philips 410 z boksi. Vili Šušteršič. Zg. Bitnje 213, Zabnica 6808 Za golfa diesel piodam GLAVNO GRED z bati in pripadajočimi deli. Cegel-nica 42, Naklo, tel. 47-229 6809 Prodam FIAT 127. Žibert, Britof 164, Kranj 6810 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Telefon 60-352 6811 Prodam VW 1200. Janez Zupane, Srednja vas 61, Bohinj <>812 MINI BUS TAM 60 A (15 + l), turistične izvedbe, prodam. Potočnik, Rovt 9, Stflca, tel. 65-049 6813 V zelo dobrem stan ju prodam VW 1200, letnik 1970, nemške izdelave. Ciril Primožič, Kamna norica 80 6814 AUSTIN 1300, letnik 1971, nevozen, s kromasto izpušno cevjo, novimi lučmi .i akumulatorjem, prodam. Cena po dogovoru. Rudi Trošt. C. revolucije 6. Jesenice, telefon 81-850 - int. 32 dojroldan; 81-411 popoldan 6815 Prodam IR motor za »fičota«. prevo- ženih 12.000 km. Kurirska pot 7, Kranj -Primskovo * 6816 MOPED APN-4 T, dobro ohranjen, letnik 1979, prodam za 1,5 SM. Informacije po tel. 78-310 od 17. do 19. ure. Matjaž Piber, Gozdarska 3, Bled 6817 Prodam 126-P, letnik junij 1980, prevoženih 13.000 km. Košmrlj, Zg. Bitnje 110 6818 Kupim levi BLATNIK in masko, oziroma celo sprednjo stran za ZASTAVO 750. Basta, Ul. Tuga Vidmarja 8, Kranj 6863 Prodam dobro ohranjenega FlCKA s 77.000 prevoženimi km. Kunčič Dušan, Pivka 60, Naklo, tel. 47-063 6464 ^^^ STANOVANJA = Opremljeno GARSONJERO v Šorlijevi v Kranju oddam v najem. Ponudbe pod: Vseljivo takoj 6834 Fant išče SOBO. po možnosti opremljeno, za eno leto. Pod šifro: Reden plačnik 6835 Par pred poroko najame STANOVANJE nekadilca. Ponudbe pod: Vestna plačnika 6836 SOBO v Šenčurju oddam starejšima zakoncema. Klihinja in sanitarije v souporabi. Naslov v oglasnem oddelku. - 6837 Ženska srednjih let išče skromno SOBICO. Ponudbe pod šifro: Kranj 6838 Mlada družina išče STANOVANJE v Kranju ali okolici (PREDPLAČILO). Šifra: 1 leto 6839 STANOVANJE - dvoinpolsobno, 52 kv. m, v Škofji Loki prodam. Ogled v nedeljo 11. 7., od 8. do 12. ure. Stane Šifrer, Partizanska 44, Škofja Loka 6840 Mlada družina ki v oktobru pričakuje otroka, išče kakršnokoli STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Šifra: Sprevodnik 6841 Enosobno STANOVANJE zamenjam za GARSONJERO v nižjem nadstropju na Planini. Informacije po tel. 26-697 6842 j PO SE STIH Iščem PROSTOR za mirno obrt. Telefon 27-002 A 6636 Prodam GARAŽO v garažni hiši na Planini najboljšemu ponudniku. Telefon 21-018 6843 Lepo GRADBENO PARCELO blizu Tržiča takoj prodam. Ponudbe pod: 100 SM 6844 Novejšo dvodružinsko HIŠO v Kranju zamenjam za manjšo z doplačilom ali stanovanje z doplačilom. V poštev pride Kranj, Ljubljana, Radovljica, Kranjska gora in Bled z okolico, slovensko ali hrvaško Primorje. Ponudbe pod: Upokojenka - zamenjava in vselitev takoj 6845 V bližini Kranja (Gorenje) prodam NJIVO ali zamenjam za ZAZIDLJIVO PARCELO, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. . 6846 Prodam GARAŽO v GARAŽNI HIŠI na Plavžu — Jesenice. Marjan Zurman, Titova 84, Jesenice 6847 ZAPOSLITVE! Iščem žensko za občasno honorarno pomoč pri ŠIVANJU. Plačam dobro. Telefon 27-002 6638 Popoldansko delo dobi LUKNJAClCA. Ponudbe pod šifro: Javite se čimprej 6639 GOSTILNA »FANI« Mengeš D. F. G. išče kvalificirano ali priučeno KUHARICO. Vprašajte po tel. 061-737-178 od 14 ure dalje 6848 Sprejmem žensko, ki je pripravljena opravljati hišna dela (pospravljanje, kuhanje) na kmetiji od julija do oktobra. Informacije dopoldan po tel. 064-62-681 6849 KUHARICA, KV ali priučena, dobi stalno zaposlitev. Stanovanje in hrana zagotovljena. OD po dogovoru. Cenjene ponudbe po iel. 064-69-413 6850 Takoj zaposlim ročnega ORODJARJA z najmanj 10 let delovnih izkušenj. OD od 20 do 25.000 din. Šifra: Vesten 6851 OBVESTILA GRADITELJI! Industrijska prodajalna Ljubljanskih opekam vam nudi ves gradbeni material za vašo hišo: MB, strešnik »Novoteks«, dimnik schidel, betonski bloki in razne druge izdelke. Vse informacije vam nudijo: Andrej SMO-LEJ, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579 in šoferja: Radovan Kondič, Kranj, Britof 20 in Slavko Čebulj, Vopovlje 16, Cerklje na Gorenjskem. Na željo kupca dostavljamo vse na gradbišče 5466 Soreiemam naročila za vsa KROVSKA in KLEPARSKA DELA. Sebenje 64, Tržič 6852 Prevzamem barvanje OKEN, /RAT in OGRAJ ter PLESKANJE stanovanj. Ponudbe pod šifro: Pleskanje ali po telefonu 21-880 do 14. ure 6853 Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica od 17. 7., do 9. 8. 1982 zaradi dopusta zaprta. Stranke prosim, da dvignejo uokvirjene slike, ker po šestih mesecih zanje ne odgovarjam. Andrej ČOLNAR - STEKLARSTVO,, Kranj, Prešernova 1 6854 PRIREDITVE ANSAMBEL SIBILA vabi v SOBOTO ob 19. uri in NEDELJO ob 16. uri na PLES >b ZBILJSKEM J EZERU 6855 ANSAMBEL KRVAVŠKI KVINTET igra v SOBOTO na VESELICI v KAMNIKU. v NEDELJO pa na VESELICI v PODGORJU pri Kamniku 6856 lillllllNZGUBLJENOi Na postaji v Šenčurju, postaji Kranj ali avtobusu, ki pelje dalje za Besnico. sem izgubil OČALA. Poštenega najditelja prosim naj jih odda v trgovini z rezervnimi deli Šenčur ali postaji Kranj Jože Lampe, Sp. Bit nje 44 6857 Izgubil se je PES, pasme basset (belo rjav z dolgimi uhlji), sliši na ime BER. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči po tel. 88-459 ' 6858 m^^M OSTALO 1= Iščem izvajalca za gradnjo stanovanjske hiše do III. faze. v okolici Trstenika. Želim natančno izdelavo! Stanovanjska gradnja. Naslov v oglasnem oddelku. 6859 Odstopim rezervacijo v hotelu »LOTOS« v Poreču za dve osebi od 17. 7. do 24. 7.1982. Informacije po tel. 26-507 6860 loterija Srečka št. 70 80 600 30430 38730 132570 din 80 60 160 4.000 8.000 20.080 227130 20.000 42 662 00212 33092 012212 04 44 64 074 0034 4474 6134 111434 202334 372014 391554 06 5426 23276 37096 73436 225576 48 22488 107058 60 200 6.000 4.000 20.000 120 ' 100 80 200 800 1.000 400 20.000 20.000 20.000 20.000 60 400 8.000 8.000 2.000 100.000 60 6.000 20.000 Srećka din it. 470738 1,000.000 31 80 44151 6.000 81631 4.080 99111 4.000 037121 20.000 049561 20.000 170451 500.000 23 60 43 60 53 100 5303 600 055783 20.000 382233 50.000 439383 20.000 65 80 625 160 50025 2.000 66975 2.000 72205 8.000 030365 20.080 107025 20.000 7 40 8057 440 9687 440 61817 2.040 279407 20.040 9 40 6399 640 31729 ■ 6.040 78439 2.040 91849 2.040 254089 20.040 223518 20.000 dežurne trgovine V soboto 10. julija, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pp bodo odprte od 7. do 19. ure: Kl<-menček - Duplje, Krvavec - Cerklje, Hrib - Preddvor, Kočna - Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pija-deja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina-Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Liko-zarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa 90 dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Delikatesa - KaSta 2 na Tržnici, Titova 22 in Delikatesa - poslovalnica 2, Titova 58 ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesnica G roharjevo naselje BOHINJ Lj., mlekarne - Delikatesa Boh. Bistrica BLED Špecerija Delikatesa Park hotel, Živila Center II, Cesta svobode GORJE Špecerija, Market, Zg. Gorje LESCE Špecerija Samopostrežba Lesce RADOVLJICA Špecerija Samopostrežba Kranjska 11 tržni pregled KRANJ Solata od 40 do 50 din, špinača od 70 do 80 din, cvetača od 60 do 70 din. korenček 70 din, česen 120 din, čebula ud 50 do 60 din, fižol od 100 do 120 din. pesa od 40 do 50 din, kumare 50 din, paradižnik od 70 do 80 din. paprika 160 din, slive 60 din, hruške od <>(» do 70 din, med 180 din, limone (if> din, ajdova moka 80 din, koruzna moka 30 din, kaša 80 din, surovo maslo 340 din, smetana 140 din, skuta 100 din, sladko zelie 30 din. klobase 60 din, orehi 400 din, jajčka od (i do 6,50 din. krompir 30 din, marelice od 70 do 80 din. NESREČE Smrt na železniških tirih Reteče - V torek, 6. julija, se je ob 17.56 na nezavarovanem železniškem prehodu med Godešičem in ReteČami pri Škofji Loki zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl voznik osebnega avtomobila Jože Žužek. Jože Žužek, rojen 1911, iz Reteč, je pripeljal iz Skofja Loke proti Retečam, kompozicija tovornega vlaka pa tudi v isto smer. Pred prečkanjem železniške proge se Jože Žužek ni prepričal, če to lahko stori varno. Na progo je zapeljal v trenutku, ko je pripeljal vlak. Vlak je zadel vozilo in ga potiskal naprej po tirih še 430 metrov, kjer sta se ustavila vlak in avto m v njem mrtvi Žužek. Podnart - Druga nesreča, ki je prav tako terjala življenje, se je zgodila na lokalni cesti v Podnartu v Kinološko društvo »Bled« Lesce prireja pod pokroviteljstvom TD Lesce nastop šolanih psov dne 31. julija ob 15. uri na nogometnem igrišču v Lescah. Vabljeni! Me ina rje v stran.« krni. Vsak mora na Postajališči' na -Jcprei je dobilo svoj kiosk, toda le kiosk ... - Foto: I). Dolenc »alno urejena. Avto Hadgotia ga je izdelal in je piou tistim, ki so jih pripeljali k nam nekateri zasebniki zelo ubog. Se vedno pa velja, da tujci veliko hrane vozijo s sabo. Posebno Turki. Za njimi ostaja pravo smetišče. To sproti čistijo. Tu je stalno delavec. Cestnega podjetja, ki*ima ves čas polne roke dela. Najbolj nerodno pa je, ker ni stranišč. Vsaka smreka ima svoje kupčke. Že nekaj let se dogovarjajo, da bi sem potegnili vodo, kar bi bilo nujno, a vse Ostaja le pri besedah Našli s<> vodo tu v bližini, talnico. a so jo namenili za ljubljanske vodovode. In na tem področju zato ne sme biti nobenih stranišč. Pa danes vemo. da se da pomagati kako drugače. Le enkrat bo treba zagristi v to. Stranišče in voda je pa res najosnovnejše. kar moramo dati turistu. »Slabo se obnašajo«, pravi Mežnarjev Nace s P od reče. ki čisti za njimi, »a niso oni krivi. Na stran mora vsak . . .« I). Dolenc Morda je bilo najbolj pereče pomanjkanje mesa v minulem mesecu prav v jeseniški občini, ki nima živinorejskega zaledja in v kateri je tako kot drugod: neurejeni odnosi od reje živine do prodaje. Kupci so nekako že kar navajeni, da v poletnih mesecih ni toliko izbire kot druge mesece v letu, vendar je bilo pomanjkanje mesa letos nadvse kritično. Jeseniške mesnice so bile večinoma od 15. do 20. junija povsem prazne in ljudje so se upravičeno razburjali. Jeseniški izvršni svet je ostro ukrepal in se še pred mesno »krizo« pogovarjal s predstavniki jeseniške Klavnice, kjer pa žal niso pokazali dovolj razumevanja — mesarski kavlji so ostali prazni. Kako so se v takšnih mesnicah počutili mesarji-prodajalci, si najbrž lahko predstavljamo. Povprašali smo tri jeseniške mesarje na najbolj »prometnih« mestih in povedali so nam: Na opustošenih poljih novi posevki Toča je prizadela 4585 hektarov obdelovalne zemlje oziroma 35 odstotkov najkvalitetnejših površin v kranjski občini — Prek sto hektarov bo potrebno preorati in zasejati z novimi posevki — Komisije ugotovile škodo v višini 1°5,974.500 dinarjev — Izvršni svet sprejel vrsto ukrepov za cim hitrejšo in učinkovitejšo odpravo posledic toče Kranj — Neurje s točo, ki je pustošila v torek, 29. junija, je prizadela 4585 hektarov obdelovalne zemlje, to je 35 odstotkov najkvalitetnejših kmetijskih površin v kranjski občini. Dobesedno zasula je 3085 hektarov njiv, 400 hektarov sadovnjakov in 1100 hektarov travnikov, če ne štejemo območij, kjer je bila škoda manjša od deset odstotkov. Nekatere posevke je toča povsem uničila. Tako bo potrebno prek sto hektarov, na katerih prevladuje koruza in žito, preorati in zasejati z novimi posevki. Od pomembnejših poljščin so močno prizadeti tudi krompir, trave in travnodeteljne mešanice ter vse vrtnine. Toča seveda ni obšla niti sadovnjakov, v katerih pridelka ne bo oziroma bo zelo slab, posledice pa se bodo na sadnem drevju poznale najmanj še naslednje leto. Štiri občinske komisije, ki so ocenjevalo škodo, so ugotovile, da jo je toča povzročila za 125,974.500 dinarjev, od tega za 23,599.999 dinarjev v družbenem sektorju. V akcijo za omilitev posledic Škode se je razen komisij takoj vključila tudi strokovna pospeševalna služba. Kmetom svetuje, kako naj zaščitijo in dognojujejo posevke ter sejejo nadomestne kulture, kjer je poljščine potrebno preorati. Pripravila je izračun potrebnih semen, zaščitnih sredstev, krmil in gnojil ter jih naročila pri dobaviteljih. Pomoč je bila torej hitra in učinkovita. Potrebni pa bodo seveda še številni drugi ukrepi, ki bodo omilili posledice toče. V zvezi s tem je izvršni svet skupščine občine Kranj v sredo sprejel vrsto pomembnih sklepov. Pozval je kmetijske organi- Jutri s Prešernovci ; v Križe Jutri, v soboto, 10. julija, ob 10. ; uri bo pri osnovni šoli v Križah srečanje borcev Prešernove brigade. Srečanje prireja odbor skupnosti borcev 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Franceta Prešerna v počastitev 39-letnice ustanovitve brigade. Na proslavo in srečanje vabi odbor vse nekdanje borce Prešernove brigade in tudi vse druge borce in aktiviste, ki so se med narodnoosvobodilno borbo borili na Gorenjskem. Se posebno pa seveda vabijo mladino, ki prav na takšnih srečanjih lahko iz prve roke spoznavajo našo revolucionarno polpreteklo zgodovino. Pripravljen je tudi lep kulturni program. V primeru slabega vremena bo proslava in srečanje v prostorih šole v Križah. zacije, upravo družbenih prihodkov, banke, krajevne skupnosti in druge službe, naj se vključiir v akcijo za odpravo posledic toče. Kmetijske organizacije morajo skrbeti predvsem za zadostno količino nadomestne osnovne krme in krmil, da bi preprečile zmanjšanje staleža govedi, hkrati pa prizadete kulture čim bolje oskrbeti oziroma uničene površine na novo zasejati. Vse to pa seveda terja draga vlaganja. Izvršni svet je iz sredstev rezerv namenil 2,5 milijona dinarjev in zadolžil Ljubljansko banko, temeljno banko Gorenjske, da preuči možnosti in pogoje za pridobitev čim ugodnejših kratkoročnih posojil za nakup semen, gnojil, krmil in zaščitnih sredstev. Razen tega bo potrebno izdelati tudi merila za davčne olajšave ter olajšave pri starostnem in zdravstvenem zavarovanju kmetov s prizadetih območij. Izvršni svet se bo potegoval tudi za pomoč iz sredstev republiške solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, saj je zaradi Škode, ki sicer ne presega odstotka vrednosti družbenega proizvoda v minulem letu, znatno prizadet načrtovani razvoj kranjske občine in s tem tudi republike. H.Jelovčan Prihodnji teden izplačane vse odškodnine Komisije zavarovalne skupnosti Triglav ocenjujejo, da se škoda na posevkih, ki jih je prizadela toča, giblje med 10 in 80 odstotki - Vrednost izplačanih odškodnin zavarovancem bo bržkone presegla 15 milijonov dinarjev — Zadnje bodo nakazane prihodnji teden zasebni lasti in večino v družbeni. Škodo je občutilo okroglo 600 kmetov, 200 manj kot se jih je odločilo za zavarovanje posevkov. Delavci zavarovalne skupnosti Triglav so se v dogovora z občinsko ocenjevalno komisijo in kmetijsko zadrugo takoj vključili v akcijo, kako pristopiti k delu in čim bolj omiliti škodo. Škodo ocenjuje pet komisij zavarovalne skupnosti, ki bodo glavnino dela opravile ta teden. Tudi izplačevanje odškodnin teče sproti. Zadnje bodo predvidoma nakazane prihodnji teden. Ocene komisij zavarovalne skupnosti Triglav in ocene občinskih komisij se razlikujejo. Medtem ko občinske upoštevajo samo vrednost uničenih pridelkov, pa zavarovalniške na osnovi sprejetih meril ocenjuje dejansko škodo, torej tudi možnosti novega posevka ali obnovitve posevka. Po teh ocenah se škoda giblje od 10 do 80 odstotkov, vrednost izplačanih odškodnin pa bo bržkone presegla 15 milijonov dinar- j6V- H. J. Kranj — Kako pametno je zavarovanje kmetijskih' posevkov, so imeli Kranjčani že večkrat priliko spoznati, saj toča, ki je zadnjič najhuje pustošila pred tremi leti, poljem skoraj nobeno poletje ne prizanese. Tako so se lotili široke akcije zavarovanja posevkov, pri čemer znaša družbeni delež polovico zavarovalne premije oziroma 450 dinarjev na hektar. Zavarovalna skupnost Triglav je letos zavarovala 1050 hektarov kmetijskih površin v zasebni lasti in okrog 600 hektarov v družbeni, kar pa še vedno pomeni le 35 odstotkov vseh poljščin. Približno 60 odstotkov površin v zasebni lasti je zasejanih s koruzo, 30 odstotkov s pšenico, deset z drugimi vrstami žit, medtem ko pridelek krompirja niso zavarovali niti kmetje niti družbeni proizvajalci. Skupna vrednost zavarovanih posevkov znaša okrog 42 milijonov dinarjev. Po prvih ocenah je toča, ki je 29. junija prizadela dobršen del kmetijskih površin v kranjski občini, poškodovala okrog 800 hektarov polj v Zapisano na Jeprci -*v . S t%\ O fr 4T& 1 C-% TS8|gi S.'■ fe »»• CT 1 Jeprca — Zadovoljni so tujci, ki se ustavljajo tu. Udobne klopi so napravljene in kar mali piknik si lahko tu naredijo. Saj so praktično v gozdu. In ko je zdaj tu še Alpetourov kiosk s hrenovkami, kavo, čajem, pivom in podobnim, je še bolje. Deset petnajst let prepozno, ugotavljajo naši zdomci, ki znajo take prijeme primerjati z onimi zunaj. Franci Bajt, ki zdaj že štirinajst dni streže gostom, pravi, da je največ gostov od'pete ure zjutraj pa tja do desetih, enajstih in potem sjiet celo popoldne vse tja do osmih zvečer. Potem se cesta umiri. Točno v Creini še niso določili, kako bo kiosk odprt. Prav bi bilo, da bi bil ves dan, le pomoč bi potreboval, če bi hoteli kaj več ponuditi turistom. Več toplih jedi bi morali imeti. Ljudje se radi ustavljajo, kajti prav tak kiosk obeta hitro in ceneno postrežbo. Žal pa je notranjost kioska Zelo nefunkciu- Prazni mesarski kavlji Gostilniški pretep I esce - V torek. 6. julija, se j€ 21 uri na terasi gostilne Tuns Lescah vnel pretep ^d fanti in delavci, ki. stan ejo v stilni. Do Papira ,ie pnšia domačini, poslušali preveč prišli na teraso, so prepir in nato pretep.• h • 195g , V pretepu je I»ul Lus ^ , Suve reke, izza rokava^ ^^ potegnil nož in z nin 0zmeC^ proti domačinu Iva*" sta r^ 1964, z Breznice. O^ajstoroVi' skočila na pomoč Bla« (>ba , 1962, in Brane H o nun vme§aj Lesc. Nato sta se v pre F Emra,i, Se K i ca j Lushaj f Tahiri. 1964. .z bi ve in ga podrl na tla Maj«to,rov' d I1; nožem zabodel v leve k rokt stegno in po P«^ °desno Braneta Romiha pa V ledvenega dela hrbtenice. RJ ^ k k U n. ri potreb, vsi pa se zapirajo v svoje lokalne meje. Ne vem, zakaj imajo lahko v Ljubljani ustanovljeno interesno skupnost za preskrbo, pri nas pa ne. Treba bo napraviti večji red, od krmil do gnojil. Nesprejemljivo je, da so se krmila za 40 odstotkov podra- ^ žila, odkupna cena pa^ ni ustrezno večja. In nazadnje mora nujno priti do takšnih } neskladij, ki se zdaj pojavljajo. Živina gre preko meje. * Včasih smo hodili ponjo v Metliko, danes pa sploh več ne bi bilo čudno, če bi iz Metlike J' prišli k nam po govedino.« J i—........ .......—t -a5ail t k & * m * K J t ti fe s Ivan Ločniškar, mesar v h KŽK prodajalni Jesenice: »V tej ? mesnici sem že trinajst let. Te- ^ daj, ko je primanjkovalo me- ^ sa, smo ga dobavljali menzam J. in drugim po višjih cenah, za ^ potrošnike ga je bilo bolj a malo. Vendar ga pri nas nikoli ^ ni povsem zmanjkalo. V sezo- ^ ni je vedno bolj kritično, zato, j j ker odkupne in prodajne cene niso usklajene. Zdaj imamo v prodajalni dovolj mesa, pazi. mo pa na to, da ga vsaka | stranka nekaj dobi. Za »skri- x njo« mesa v poletnih mesecih ^ v prodajalni pač ni mogoče ^ kupiti.« --- D. Sedej sredo, 7. julija, ob 5.55. Vozni ^ kolesa s pomožnim ;notorjem Cir Grašič, rojen 1965, iz Gobovcev J ^ Radovljica, je zapeljal čez železni? prehod mimo spuščenih zapornic trenutku, ko je pripeljal miff s potniški vlak, namenjen iz LiuM* ne proti Jesenicam. Lokomotiva Grašiča zadela z odbijačem in odbila štiri metre s proge Grašič je na kraju nesreče umrL H. J. Anton Smolej, mesar v prodajalni na Plavžu: »Pri Mesarskem podjetju Jesenice sem i zaposlen trideset let, dvajset let delam v prodajalnah. Mislim, da so ljudje strpni, če ni toliko mesa, hudo pa je, če ga prav nič ni, posebej govejega. Ponavadi imamo poslovalnico ob koncu tedna dobro založeno in ljudje so zadovoljni, če je vsaj nekaj dni v tednu meso. Najteže pa je zato, ker ni pi-ščančjega mesa, saj si kupci želijo »celih« piščancev, teh pa hudo primanjkuje. Danes imamo dovolj mesa, svinjskega in jagnjetine.« Anton Malej, mesar v prodajalni na tržnici: »Precej je bilo nerodno, ker dolgo časa ni I bilo mesa, še posebej, ker primanjkuje tudi piščancev. Od novembra nismo dobili niti 30 odstotkov naročenih količin piščancev, ker gredo v izvoz. Največji problem je v tem, ker jeseniško zaledje pokriva komaj 28 odstotkov jeseniških