UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 70:51

/



TUBA /

Umetniška gimnazija – glasbena /

smer; modul B: petje-instrument 5

2

0

2

Umetniška gimnazija s slovenskim .

2

1

učnim jezikom na narodno mešanem .

5

območju v slovenski Istri – glasbena 1

smer; modul B: petje-instrument



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: tuba

Izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul B: petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer; modul B: petje-instrument:

obvezni predmet (420 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: mag. Mateja Bajt, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Jože Bogolin, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Matjaž Emeršič, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Gregor Gorenšek, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Liza Hawlina, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Matjaž Jevšnikar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Valerija Kamplet, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Simon Klavžar, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Uroš Košir, I. gimnazija v Celju, Glasbena šola Celje; Jože Kotar, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Janez Pincolič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Lev Pupis, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Dejan Rihtarič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Metod Tomac, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Rok Vilhar, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper; Rok Volk, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Janez Vouk, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Matej Zupan, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; mag. Alenka Zupan, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper; Andrej Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-tuba_um_gl_b-

um_si_gl_b.pdf



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 261615107

ISBN 978-961-03-1476-9 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt tuba za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul B – petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer, modul B – petje-instrument.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 DRUGE SKLADBE IN SKLADBE

SLOVENSKIH SKLADATELJEV .......... 33

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9 2. letnik ................................................. 33

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10 TEHNIČNE PRVINE ............................ 33

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11 ETUDE ................................................ 34

1. LETNIK ................................................... 12 KONCERTI, SONATE ......................... 34

Tehnične prvine ..................................... 13 DRUGE SKLADBE IN SKLADBE

Etude ..................................................... 14 SLOVENSKIH SKLADATELJEV .......... 34

Koncerti, sonate ..................................... 15 3. letnik ................................................. 35

Druge skladbe in skladbe slovenskih TEHNIČNE PRVINE ............................ 35

skladateljev ............................................ 16

ETUDE ................................................ 35

2. LETNIK .................................................. 17

KONCERTI, SONATE ......................... 36

Tehnične prvine ..................................... 17

Etude ..................................................... 19 DRUGE SKLADBE IN SKLADBE

SLOVENSKIH SKLADATELJEV .......... 36

Koncerti, sonate .................................... 20

Druge skladbe in skladbe slovenskih 4. letnik ................................................. 36

skladateljev ............................................ 21 TEHNIČNE PRVINE ............................ 36

3. LETNIK ................................................. 22 ETUDE ................................................ 37

Tehnične prvine .................................... 23

KONCERTI, SONATE ......................... 37

Etude .................................................... 24

DRUGE SKLADBE IN SKLADBE

Koncerti, sonate .................................... 25 SLOVENSKIH SKLADATELJEV .......... 38

Druge skladbe in skladbe slovenskih

skladateljev ........................................... 26 PRILOGE ............................................... 39

4. LETNIK ..................................................27

Tehnične prvine .................................... 28

Etude .................................................... 29

Koncerti, sonate .................................... 30

Druge skladbe in skladbe slovenskih

skladateljev ............................................ 31

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 32

1. letnik .................................................. 32

TEHNIČNE PRVINE ........................... 32

ETUDE ................................................ 32

KONCERTI, SONATE ......................... 33





7


0

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

5

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Predmet tuba opredeljujejo značilnosti obravnavanega glasbila, ki pogojujejo tako zvočne zakonitosti kot tudi pristop k poučevanju tube in evfonija. Poslanstvo predmeta tuba v programu umetniška gimnazija – glasbena smer, modul B: petje-inštrument je razvijati človeški potencial na področju glasbene umetnosti in temelji na prepričanju, da sta glasba in umetnost najboljše sredstvo za doseganje osebne rasti in družbene kohezije. Učni načrt ponuja izbiro in prilagodljivost, ki omogoča dijaku, da razvija svoja glasbena znanja in izvajalske spretnosti, da nastopa po svojih najboljših močeh, prejme priznanje za svoje dosežke in z glasbo prispeva k dobrobiti skupnosti.

Dijak odkriva, razvija in poglablja svoje glasbene sposobnosti, znanje in veščine: usmerja in razvija svoje trobilske spretnosti, spoznava in udejanja izvajalsko prakso posameznih stilov in obdobij, raziskuje in obvladuje izrazne možnosti glasbila, razvija občutek za ritem, fraziranje, dinamično, agogično in tonsko oblikovanje, zna opredeliti vse artikulacijske možnosti trobilske tehnike, spoznava, razume in uporablja strokovne glasbene izraze, se uri v hitrem branju, razume in praktično uporablja zakonitosti glasbene teorije, spoznava svoje občutke, se navaja na estetsko in umetniško doživljanje skladb ter razvija glasbeni okus, spoznava trobilsko literaturo in zgodovinske ter stilne značilnosti posameznih glasbenih obdobij, spoznava slovensko glasbeno ustvarjalnost in razvija zavest o pomenu ohranjanja narodne identitete ter oblikuje primerjave z evropsko glasbeno dediščino.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Dijak pri predmetu tuba usvaja izvajalsko tehniko in izrazne značilnosti inštrumenta. Poglablja intonacijo, subtilnost za ritem, melodijo in interpretacijo oz. se mojstri v muzikalnosti. Uri se v hitrem branju notnega zapisa ter prilagajanju le-tega tehniki izvedbe. Pridobiva znanja za nadaljevanje študija in se vključuje v glasbene skupine. Na nastopih predstavlja dosežke glasbene ustvarjalnosti in razvija svoje (po)ustvarjalne sposobnosti.

Skrbi za kakovost učnega jezika, pozna, razume in uporablja strokovne izraze tudi v tujih jezikih. Informacijsko tehnologijo smiselno uporablja za doseganje učnih ciljev ter pridobiva podatke iz različnih virov.



9





7


0

:

5

1

/

/

/



Navaja se na socialnost in sodelovanje pri komorni igri, v orkestru in projektnem 5202 glasbenoizvajalskem delu. Aktivno sodeluje pri ustvarjalnih projektih in razvija samoiniciativnost. .21 Na različne načine predstavlja svoje delo in se vključuje v domača in mednarodna šolska .51 partnerstva, pri čemer se usposablja za svoje bodoče delo.

Razvija načrtovanje učenja (učenje učenja), nadarjenost in muzikalno usposobljenost. Spremlja in presoja uspešnost lastnega učnega procesa ter razvija odgovornost za lastno znanje. Skupaj z učiteljem usmerja in razvija lastni učni proces, razvija in poglablja glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja.

Ob sistematični (redni in strokovno strukturirani) vadbi razvija delovne navade in odnos do dela, navaja se na estetsko doživljanje in razvija glasbeni okus. Razume in uporablja zakonitosti glasbene teorije, razvija vzajemnost in se prilagaja za enakopravno sodelovanje. Spoznava in izvaja glasbena dela slovenskih ustvarjalcev ter s tem razvija zavest o pomenu ohranjanja narodove samobitnosti. Spoznava dela iz svetovne glasbene dediščine ter razvija občutljivost do različnih glasbenih zvrsti, žanrov in obdobij.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Pouk je zasnovan celostno in ciljno, z upoštevanjem posebnosti vsakega posameznega dijaka. Učitelj pozna dijakove ambicije, sposobnosti in značilnosti ter mu daje kakovostno strokovno podporo pri njegovem umetniškem in osebnem razvoju. Za učinkovito načrtovanje in izvajanje pouka učitelj spremlja dijakovo počutje, odzivanje in napredek ter ves čas ohranja sočuten in spodbuden pristop. Dijaka spodbuja k zavestnemu razvijanju glasbene identitete in ga usmerja k najvišji možni uresničitvi njegovih potencialov v danih razmerah. Pri tem ohranja spodbudno naravnanost in ustrezno raven zahtevnosti. Pomemben del učiteljevega dela je tudi priprava dijaka na javno glasbeno predstavitev. Ta priprava zajema temeljito tehnično, muzikalno in doživljajsko obvladovanje programa.

V času izobraževanja naj učitelj dosledno spremlja in usmerja dijaka k pravilni telesni drži med igranjem – s poudarkom na stabilni drži trupa in nog ter sproščenem položaju rok. Učitelj naj namenja posebno pozornost tudi skrbi za fizično zdravje dijaka, saj je dobro telesno počutje ključno za sproščeno in tehnično učinkovito izvajanje glasbe. Priporočljivo je, da učitelj dijake spodbuja k splošni fizični kondiciji ter uporabi metod razgibavanja in sproščanja, kot so tehnika Alexander, metoda Feldenkrais, avtogeni trening in dihalne vaje.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


7


0

:

5

1

/

/

/



1. LETNIK 5

2

0

2

.

2

1

.

5

1

OBVEZNO



OPIS TEME

Dijak v 1. letniku spoznava glasbene vsebine skozi cilje naslednjih tem: tehnične prvine, etude, koncerti, sonate, druga skladbe in skladbe slovenskih skladateljev. Poudarek je na usvajanju osnovnih tehničnih veščin igranja tube, kot so pravilno dihanje, stabilna intonacija, artikulacija in oblikovanje lepega tona. Dijaka postopoma uvajamo v razumevanje glasbene forme, fraziranja in muzikalnega izraza. Spodbujamo redno vadbo in razvoj samostojnega pristopa k učenju ter kritičnega poslušanja lastne izvedbe.



12

7

0

:

5

1

/

/

/



TEHNIČNE PRVINE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: obnovi temeljne prvine igranja tube v osnovnem tonskem obsegu;

O: utrjuje in poglablja izvajalske spretnosti ter razvija temeljne elemente igranja, kot so preponsko dihanje, nastavek, igranje na ustnik, drža telesa in inštrumenta;

O: širi zvočni razpon (ambitus);

O: igra razloženo lestvice (durove in molove) in akorde v obsegu dveh oktav;

O: poglablja intonacijo, uri ritem, melodijo, interpretacijo;

O: se uri v natančnem in hitrem branju notnega zapisa;



O: spoznava, razume in uporablja strokovno terminologijo tudi v tujih jezikih; (1.1.2.1)



O: krepi glasbeni spomin z učenjem vaj na pamet. (3.1.3.3)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže temeljne prvine igranja tube v osnovnem tonskem obsegu;

» izkaže izvajalske spretnosti ter temeljne elemente igranja (preponsko dihanje, nastavek,

igranje na ustnik, drža telesa in inštrumenta);

» napreduje v zvočnem razponu;

» zaigra intonančno, ritmično in melodično pravilno;

» pravilno prebere notni zapis;

» pravilno uporabi strokovno terminologijo tudi v tujih jezikih;

» zaigra durovo in molovo lestvico (naravno, harmonično, melodično) v obsegu dveh oktav;

» zaigra durov in molov kvintakord z obrati, dominantni in zmanjšani septakord z obrati v

gibanju četrtink.



TERMINI

◦ dihalne tehnike ◦ lestvice ◦ kromatika ◦ akordi (razloženi kvintakordi, zmanjšani in dominantni septakord) ◦ interval ◦ ritem ◦ metrum ◦ tempo ◦ agogika ◦ artikulacija



13





7


0

:

5

1

/

/

/



ETUDE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: usvaja bistvene prvine glasbenega izraza, igranja fraz in dinamike;

O: razvija nadarjenost, muzikalno usposobljenost in estetsko doživljanje;



(3.1.2.2)

O: utrjuje temeljne prvine igranja v osnovnem tonskem obsegu;

O: razvija izostrenost tonskega in melodičnega sluha ter občutek za pulz, ritem, metrum;

O: skrbi za natančno intonacijo in ritem, spremlja zvočna gibanja ter dosledno sledi notnemu zapisu;

O: pomni ritmične in melodične vzorce, se zaveda pomena glasbenih fraz in s tem dosega znanja za nadaljnji razvoj.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže bistvene prvine glasbenega izraza, igranja fraz in dinamike;

» izkaže nadarjenost, muzikalno usposobljenost in estetsko doživljanje;

» izkaže temeljne prvine igranja tube v osnovnem tonskem obsegu;

» izkaže napredek v povezovanju tehničnih in glasbenih prvin, izkaže izostrenost tonskega in

melodičnega sluha ter občutka za pulz, ritem, metrum;

» zaigra dve etudi iz priporočene literature različnega karakterja.



TERMINI

◦ ritmični vzorci ◦ melodični vzorci ◦ pulz ◦ metrum ◦ fraziranje ◦ agogika ◦ dinamika



14





7


0

:

5

1

/

/

/



KONCERTI, SONATE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: spoznava ciklične glasbene oblike, kot so sonate in koncerti, ter manjše oblike, kot so fantazije, rondoji, variacije in plesi; pri tem se podrobno seznanja s slogovnimi, izraznimi in poustvarjalnimi prvinami teh oblik;



(1.3.2.1)

O: obvladuje sposobnost daljše osredotočene pozornosti in spoznava različne metode pomnjenja;

O: izvaja sonate ali koncerte, ki ustrezajo njegovi stopnji doseženega znanja in obvladovanja;

O: z igranjem na pamet krepi glasbeni spomin.



(3.1.3.3)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže poznavanje cikličnih glasbenih oblik, kot so sonate in koncerti, ter manjših oblik, kot

so fantazije, rondoji, variacije in plesi, z razumevanjem in uporabo slogovnih, izraznih in poustvarjalnih prvin pri izvedbi teh del;

» izkaže sposobnost daljše osredotočene pozornosti med igranjem in uporabi različne metode

pomnjenja za učinkovito učenje in izvajanje glasbenih del;

» izkaže sposobnost izvajanja sonat ali koncertov, ki ustrezajo njegovi stopnji doseženega

znanja, z natančnostjo, muzikalnostjo in tehnično dovršenostjo;

» zaigra najmanj dva kontrastna stavka iz koncerta ali sonate; eno skladbo zaigra na pamet.



TERMINI

◦ fraziranje ◦ agogika ◦ dinamika



15





7


0

:

5

1

/

/

/



DRUGE SKLADBE IN SKLADBE SLOVENSKIH 5202. SKLADATELJEV 21.51

CILJI

Dijak:

O: z izbiro manj zahtevnih skladb od koncertov in sonat nadalje utrjuje tehnično-melodične prvine;

O: pri spoznavanju literature 20. in 21. stoletja in sodobnosti se povezuje z znanji, pridobljenimi pri delu s tehničnimi metodami;



(2.2.1.2)

O: se seznanja s skladbami izrazito melodičnega značaja, ki se mu dodajajo harmonske in slogovne značilnosti določenega obdobja;

O: namenja posebno pozornost estetiki tonskega oblikovanja;

O: obvladuje različne metode pomnjenja za učinkovito učenje in izvajanje glasbenih del;

O: spoznava, ohranja in neguje domačo glasbeno umetnost in ustvarjalnost z izvajanjem del slovenskih skladateljev.



(1.3.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže sposobnost povezovanja znanj, pridobljenih pri delu s tehničnimi metodami, z

literaturo 20. in 21. stoletja ter sodobnostjo, kar omogoča poglobljeno razumevanje in interpretacijo teh del;

» izkaže poznavanje in sposobnost izvajanja skladb izrazito melodičnega značaja, pri čemer

upošteva in uporablja harmonske ter slogovne značilnosti določenega obdobja;

» izkaže sposobnost oblikovanja estetsko dovršenega tona, pri čemer upošteva različne

tehnike in pristope za doseganje želenega zvočnega izraza;

» izkaže sposobnost uporabe različnih metod pomnjenja, kar omogoča učinkovito učenje in

zanesljivo izvajanje glasbenih del na pamet;

» zaigra skladbo slovenskega ali tujega skladatelja.



TERMINI

◦ fraziranje ◦ agogika ◦ poznavanje glasbenih oznak



16





7


0

:

5

1

/

/



2. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

5

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijak v 2. letniku nadgrajuje osnovne tehnične prvine igranja tube, pridobljene v 1. letniku. Poudarek je na utrjevanju pravilne postavitve embouchura, dihanja in kontrole tona. Dijak razvija sposobnost samostojnega dela, kritičnega poslušanja lastne izvedbe ter prepoznavanja tehničnih in interpretativnih izzivov. Vsebinsko se srečuje z zahtevnejšimi etudami, raznolikimi skladbami ter deli slovenskih in tujih skladateljev, ki omogočajo širjenje glasbenega izraza in razumevanja stilov.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: je pozoren na temeljne prvine igranja tube v osnovnem tonskem obsegu;

O: utrjuje in poglablja izvajalske spretnosti ter razvija temeljne elemente igranja, kot so dihanje, nastavek, igranje na ustnik, drža telesa in inštrumenta;

O: širi zvočni razpon (ambitus);

O: izvaja razložene lestvice (durove in molove) in akorde v obsegu dveh oktav;

O: poglablja intonacijo, uri ritem, melodijo, interpretacijo;

O: se uri v natančnem in hitrem branju notnega zapisa;

O: spoznava, razume in uporablja strokovno terminologijo tudi v tujih jezikih;



(1.1.2.2)

O: krepi glasbeni spomin z učenjem vaj na pamet.



17

7

0

:

5

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 21.51 » izkaže temeljne prvine igranja tube v razširjenem tonskem obsegu;

» izkaže izvajalske spretnosti ter temeljne elemente igranja (dihanje, nastavek, igranje na

ustnik, drža telesa in inštrumenta);

» izkaže napredek v zvočnem razponu;

» zaigra intonančno, ritmično in melodično pravilno;

» pravilno uporabi strokovno terminologijo tudi v tujih jezikih;

» zaigra durovo in molovo lestvico (naravno, harmonično, melodično), v obsegu dveh oktav

igra v hitrejšem tempu;

» zaigra durov in molov kvintakord z obrati ter dominantni in zmanjšani septakord z obrati v

gibanju četrtink.



18





7


0

:

5

1

/

/

/



ETUDE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: razvija glasbeno izraznost igranja fraz in dinamike;

O: razvija muzikalno usposobljenost in estetsko doživljanje;

O: razvija izostrenost tonskega in melodičnega sluha ter občutek za pulz, ritem, metrum;



(3.3.2.1)

O: je pozoren na dobro intonacijo in ritem, spremlja zvočna gibanja;

O: pomni ritmične in melodične vzorce, zaveda se pomena glasbenih fraz in s tem dosega znanja za nadaljnji razvoj;

O: uvaja tehnične prvine pri igranju nizkega registra, srečuje se s povečanimi tehničnimi in izraznimi zahtevami;

O: usvaja etude, ki so primerne za izpopolnjevanje tehnike: razloženi intervali, lestvični postopi in skoki, trilčki, repeticije idr.;

O: sistematično nadgrajuje hitrost, prožnost, spretnost in neodvisnost prstov ter jezika.

O: povezuje tehnične in glasbene prvine ter razvija izostrenost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha ter občutka za pulz, ritem, metrum in tempo.



(3.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže napredek v povezovanju tehničnih in glasbenih prvin;

» izkaže izostrenost tonskega in melodičnega sluha ter občutka za pulz, ritem, metrum;

» izkaže muzikalno usposobljenost in estetsko doživljanje;

» usvoji izbrane etude, primerne za razvoj različnih vrst tehnike;

» izkaže temeljne prvine igranja tube v razširjenem tonskem obsegu;

» etude zaigra v hitrejšem tempu, izkaže boljšo prožnost, spretnost in izboljšuje neodvisnost

prstov ter jezika;

» zaigra dve etudi različnega karakterja.



19





7


0

:

5

1

/

/

/



KONCERTI, SONATE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: spoznava ciklične glasbene oblike z značilnimi stavki (sonate, koncerti) in druge oblike (fantazije, rondoji, variacije, plesi idr.), pri tem se seznani s podrobno obravnavo in usvajanjem slogovnih, izraznih in poustvarjalnih prvin;

O: obvladuje sposobnost daljše osredotočene pozornosti in spoznava različne metode pomnjenja;

O: pri celoviti interpretaciji ob upoštevanju slogovnih zakonitosti in skladateljevih oznak razvija smisel za avtentičnost glasbenega izraza;



(1.1.4.1)

O: izvaja tiste sonate ali koncerte, ki jih s stopnjo doseženega znanja zmore oz. obvladuje;

O: uporablja digitalno tehnologijo pri ustvarjanju in deljenju vsebin z drugimi.



(4.2.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže slogovne, izrazne in poustvarjalne prvine, značilne za koncerte in sonate;

» izkaže napredek v obvladovanju sposobnosti daljše osredotočene pozornosti in uporablja

različne metode pomnjenja;

» raziskuje avtentičnost glasbenega izraza;

» zaigra Vivaldijevo ali Telemannovo sonato v celoti;

» zaigra dva kontrastna stavka iz koncerta, concertina ali sonate;

» zaigra vsaj eno skladbo na pamet.



20





7


0

:

5

1

/

/

/



DRUGE SKLADBE IN SKLADBE SLOVENSKIH 5202. SKLADATELJEV 21.51

CILJI

Dijak:

O: predela vsaj eno skladbo, pisano v obliki teme z variacijami iz obdobja romantike, 20. stoletja ali sodobnosti; v obravnavi snovi stremi k čim boljšemu razločevanju glasbenega značaja posamičnih del, obenem pa k doseganju najvišje možne ravni izvedbene in poustvarjalne odličnosti;

O: nadaljnje utrjuje tehnično-melodične prvine;

O: pri spoznavanju literature 20. in 21. stoletja in sodobnosti se povezuje z znanji, pridobljenimi pri delu s tehničnimi metodami;



(2.2.2.1)

O: se seznanja s skladbami izrazito melodičnega značaja, ki so jim dodane harmonske in slogovne značilnosti določenega obdobja;

O: spoznava, da je kakovost poustvarjanja prvo in glavno vodilo;

O: posebno pozornost namenja estetiki tonskega oblikovanja;

O: obvladuje različne metode pomnjenja;

O: z deli slovenskih skladateljev spoznava, ohranja in neguje domačo glasbeno umetnost in ustvarjalnost.



(1.3.4.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razume skladbe izrazito melodičnega značaja, ki so jim dodane harmonske in slogovne

značilnosti določenega obdobja;

» ovrednoti estetiko tonskega oblikovanja;

» uporabi različne metode pomnjenja;

» izkaže zmožnost poustvarjanja, kar je glavno vodilo napredka oz. razumevanja glasbenega

dela;

» zaigra eno skladbo domačega ali tujega skladatelja.



21





7


0

:

5

1

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

5

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 3. letniku dijak poglablja tehnične in interpretativne sposobnosti ter razvija umetniški izraz. Poudarek je na obvladovanju raznolikih artikulacijskih tehnik, dinamičnega razpona, muzikalnosti in tonske barve. Dijaka spodbujamo k samostojnemu oblikovanju interpretacije ter poglobljenemu razumevanju glasbene strukture. V repertoar vključujemo koncertne etude, obsežnejša dela, sodobno glasbo ter skladbe različnih stilnih obdobij, ki dijaku omogočajo širši vpogled v glasbeno umetnost.



22

7

0

:

5

1

/

/

/



TEHNIČNE PRVINE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: ozavešča telesno ravnovesje in sprošča morebitne odvečne napetosti telesa pred igranjem in med njim;



(3.2.3.2)

O: slušno, teoretično in izvajalsko obvladuje lestvice in akorde v vseh tonalitetah – tudi v povezavi s tubistično literaturo;

O: igra trozvoke in septakordev arpeggiu;

O: uporablja dvojni in trojni jezik ter kombinira oba z legato igranjem;

O: igra tehnično zahtevnejše vaje v nizkem registru;

O: sistematično nadgrajuje hitrost, prožnost, spretnost in neodvisnost prstov ter jezika;

O: povezuje tehnične in glasbene prvine ter razvija izostrenost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha ter občutka za pulz, ritem, metrum in tempo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razume ozaveščeno telesno ravnovesje in zna sprostiti odvečne napetosti pred igranjem in

med njim;

» ob igranju izkaže hitrost, prožnost, spretnost in neodvisnost prstov ter jezika;

» zaigra dve durovi in dve molovi (z vsemi tremi vrstami) lestvici, igrane v gibanju osmink

četrtink v obsegu dveh oktav s pripadajočimi kvintakordi in septakordi ter njihovimi obrati durov in molov, kvintakord z obrati ter dominantni in zmanjšani septakord z obrati v gibanju osmink četrtink, v celoti na pamet.



23





7


0

:

5

1

/

/

/



ETUDE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: razvija glasbeno izraznost igranja fraz in dinamike;

O: razvija muzikalno usposobljenost in estetsko doživljanje;



(1.3.4.1)

O: razvija izostrenost tonskega in melodičnega sluha ter občutek za pulz, ritem, metrum;

O: je pozoren na dobro intonacijo in ritem, spremlja zvočna gibanja;

O: pomni ritmične in melodične vzorce, se zaveda pomena glasbenih fraz in s tem dosega znanja za nadaljnji razvoj;

O: usvaja tehnične prvine pri igranju nizkega registra, se srečuje s povečanimi tehničnimi in izraznimi zahtevami;

O: usvaja etude, ki so primerne za izpopolnjevanje tehnike – razloženi intervali, lestvični postopi in skoki, trilčki, repeticije idr.;

O: sistematično nadgrajuje hitrost, prožnost, spretnost in neodvisnost prstov ter jezika;

O: povezuje tehnične in glasbene prvine ter razvija izostrenost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha ter občutka za pulz, ritem, metrum in tempo;

O: igra zahtevnejše vaje, pri katerih sta zahtevana širši tonski in izrazni razpon;

O: vaje, če je mogoče, igra s klavirsko spremljavo – postavlja trden temelj izvajalske odličnosti.



(1.3.4.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže izostrenost tonskega in melodičnega sluha ter občutka za pulz, ritem, metrum;

» izkaže nadarjenost, muzikalno usposobljenost in estetsko doživljanje;

» zaigra etude v razširjenem tonskem obsegu;

» zaigra dve kontrastni etudi v tehničnem in liričnem smislu.



24





7


0

:

5

1

/

/

/



KONCERTI, SONATE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: spoznava temeljne slogovne značilnosti obdobja;

O: spoznava nove izrazne, ritmične, artikulacijske in slogovne prijeme;



(1.1.2.1)

O: širi muzikalična obzorja ter jih izpopolnjuje v izvajalsko ustvarjalnem oziru;

O: igra na pamet;



(3.1.3.3)

O: usvaja posamezne skladbe ali stavke cikličnih del.



(3.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» usvoji posamezne skladbe ali stavke cikličnih del ter izkaže slogovne, izrazne in

poustvarjalne prvine, značilne za koncerte in sonate;

» izkaže napredek v obvladovanju sposobnosti daljše osredotočene pozornosti in uporablja

različne metode pomnjenja;

» izkaže avtentičnost glasbenega izraza;

» zaigra dva kontrastna stavka iz koncerta ali sonate – eno skladbo zaigra na pamet.



25





7


0

:

5

1

/

/

/



DRUGE SKLADBE IN SKLADBE SLOVENSKIH 5202. SKLADATELJEV 21.51

CILJI

Dijak:

O: spoznava temeljne glasbene oblike romantike in interpretacijske posebnosti romantičnega sloga (kantilena, rubato, artikulacija, fraziranje, dinamika idr.);



(1.3.2.1)

O: posebno pozornost namenja estetiki tonskega oblikovanja;

O: razvija smisel za avtentičnost glasbenega izraza;

O: igra na pamet;

O: samoiniciativno razišče in odkriva skladbe, nastale v zadnjih sto letih;



(3.1.4.1)

O: uporablja digitalno tehnologijo pri ustvarjanju in deljenju vsebin z drugimi ter upravlja svojo digitalno identiteto.



(4.2.2.1 | 4.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» ovrednoti estetiko tonskega oblikovanja;

» izkaže avtentičnost glasbenega izraza;

» zaigra na pamet;

» izvede temeljne glasbene oblike z interpretacijskimi značilnostmi pripadajočega sloga;

» razume in loči temeljne glasbene oblike romantike in interpretacijske posebnosti

romantičnega sloga (kantilena, rubato, artikulacija, fraziranje, dinamika idr.);

» zaigra skladbe.



26





7


0

:

5

1

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

5

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijak v 4. letniku dosega visoko stopnjo tehnične in umetniške zrelosti. Poudarek je na samostojnem delu, oblikovanju interpretacije, obvladovanju zahtevnejših tehničnih izzivov ter pripravi na javne nastope in sprejemne izpite. Dijak razvija stabilen ton, muzikalno fraziranje, natančno artikulacijo in zvočno projekcijo. Vsebinski poudarki vključujejo koncertne etude, solistična dela, sodobno glasbo ter repertoar slovenskih in tujih skladateljev, ki dijaku omogočajo celostno glasbeno rast in umetniško izražanje.



27

7

0

:

5

1

/

/

/



TEHNIČNE PRVINE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: poglablja tehnične, muzikalne in poustvarjalne prvine v zahtevanem tonskem in izraznem razponu glasbila;

O: igra lestvice in akorde v vseh tonalitetah, razložene trozvoke in septakorde;

O: uporablja dvojni in trojni jezik ter kombinira oba z legato igranjem;

O: igra tehnično zahtevnejše vaje v nizkem registru.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» obvlada in nadgradi tehnične in muzikalne prvine doslej omenjenih vsebin in jih praktično

uporablja v izvajalski praksi;

» usvoji izbrane vaje, primerne za nadgrajevanje tehnike;

» izkaže hitrost, prožnost, spretnost ter neodvisnost prstov in jezika pri izvajanju tehničnih vaj

v različnih tempih ter artikulacijah;

» zaigra dve durovi in in dve molovi (z vsemi tremi vrstami) lestvici, igrane v gibanju osmink ali

šestnajstink v obsegu dveh oktav, s pripadajočimi kvintakordi in septakordi ter njihovimi obrati durov in molov, kvintakord z obrati ter dominantni in zmanjšani septakord z obrati v gibanju osmink četrtink, v celoti na pamet.



28





7


0

:

5

1

/

/

/



ETUDE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: razvija glasbeno izraznost igranja fraz in dinamike;

O: razvija muzikalno usposobljenost in estetsko doživljanje;

O: razvija izostrenost tonskega in melodičnega sluha ter občutek za pulz, ritem, metrum;

O: pazi na dobro intonacijo in ritem, spremlja zvočna gibanja;

O: pomni ritmične in melodične vzorce, zaveda se pomena glasbenih fraz in s tem dosega znanja za nadaljnji razvoj;

O: utrjuje kvaliteto nizkega registra, se srečuje s povečanimi tehničnimi in izraznimi zahtevami;

O: usvaja etude, ki nadgrajujejo pridobljena znanja in veščine prejšnjih let, razvija odnos do jasnega in zvenečega tona ter obvladuje virtuozno in briljantno igro;

O: krepi psihofizično vzdržljivost;



(3.2.1.3)

O: sistematično nadgrajuje hitrost, prožnost, spretnost in neodvisnost prstov ter jezika;

O: povezuje tehnične in glasbene prvine ter razvija izostrenost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha ter občutka za pulz, ritem, metrum in tempo;

O: vaje, če je mogoče, igra s klavirsko spremljavo;

O: postavlja trden temelj izvajalske odličnosti.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže obvladovanje etud, ki nadgrajujejo znanja in veščine prejšnjih let, ter oblikuje jasen,

zveneč ton in virtuozno izvedbo;

» izkaže sposobnost izvedbe zahtevnega programa (etude) v celoti;

» izkaže izostrenost tonskega in melodičnega sluha ter občutka za pulz, ritem, metrum;

» izkaže muzikalno usposobljenost in estetsko doživljanje;

» zaigra dve kontrastni etudi v tehničnem in liričnem smislu, od tega eno na pamet.



29





7


0

:

5

1

/

/

/



KONCERTI, SONATE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: spoznava dela neoklasicizma, s to glasbo abstraktnega značaja izboljšuje tako telesno kot duhovno pripravljenost in preizkuša svojo zrelost ob koncu srednjega glasbenega šolanja;



(1.3.4.2)

O: nadgrajuje izvedbe cikličnih glasbenih oblik z značilnimi stavki (sonate, koncerti) in drugih manjših oblik (fantazije, rondoji, variacije, plesi idr.);

O: obvladuje temeljne slogovne značilnosti obdobja (artikulacija, fraziranje, dinamika, okraševanje);



(1.3.2.1)

O: pri celoviti interpretaciji ob upoštevanju slogovnih zakonitosti in skladateljevih oznak utrjuje smisel za avtentičnost glasbenega izraza;

O: obvladuje različne metode pomnjenja in jih učinkovito uporablja na nastopih;



(3.1.2.2)

O: igra izvirni trobilski spored svetovne literature; spoznava nove izrazne, ritmične, artikulacijske in slogovne prijeme.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» kritično osvetli in oblikuje temeljne slogovne značilnosti obdobja;

» izoblikuje avtentičnost glasbenega izraza;

» zaigra dva kontrastna stavka iz koncerta ali sonate na pamet.



30





7


0

:

5

1

/

/

/



DRUGE SKLADBE IN SKLADBE SLOVENSKIH 5202. SKLADATELJEV 21.51

CILJI

Dijak:

O: ob analizi ter vrednotenju raznolikih gradiv glasbo razume in o njej kritično razmišlja;



(1.1.4.1 | 2.2.1.1)

O: se spoznava z novoklasicističnim, zmerno modernističnim in postmodernističnim glasbenim izrazom;

I: razvija sposobnost vrednotenja igranja profesionalnih tubistov, lastnega igranja in igranja vrstnikov na tubo, pri čemer izboljšuje kritično poslušanje, analitične sposobnosti in estetsko občutljivost.



(2.1.1.1 | 3.3.1.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» ovrednoti estetiko tonskega oblikovanja;

» raziskuje avtentičnost glasbenega izraza;

» izvede temeljne glasbene oblike z interpretacijskimi značilnostmi pripadajočega sloga;

» razume in razloči temeljne glasbene oblike romantike in interpretacijske posebnosti

romantičnega sloga (kantilena, rubato, artikulacija, fraziranje, dinamika idr.);

» zaigra skladbe primerne težavnostne stopnje iz priporočene literature.



31





7


0

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 5



POGLAVJIH



1. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Gordon, C.: Systematic Approach to daily practice

» Arban, J. B.: Complete Method for tuba

» Bobo, R.: Mastering the tuba

» Parés, G.: Pares Scales for Tuba

» Pilafian, S., Sheridan, P.: Breathing Gym

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

ETUDE

Priporočena literatura

» Arban, J. B.: Complete Method for tuba

» Kopprasch, C.: 60 selected studies, 1. del

» Blazevich, V.: 70 studies for tuba, 1. del

» Bordogni, M.: 43 Bel canto studies

» Fink, R. H.: Studies in Legato

» Vobaron, F.: Etudes

» Blume, O.: 12 etudes

» Schoemaker, J.: Legato etudes for tuba

» Snedecor, P.: Low etudes for tuba

» Uber, D.: 25 early studies

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



32





7


0

:

5

1

/

/

/



KONCERTI, SONATE 5202. Priporočena literatura 21.5 » Paff, J.: Concerto for tuba 1

» Boda, J.: Sonatina

» Frackenpohl, A.: Concertino

» Borton, A.: Sonata for tuba and piano

» Parfitt, C. M.: Sonata for Contrabass tuba

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

DRUGE SKLADBE IN SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura

» Bach, J. S. /arr. Bell, W.: Air and Bourree

» Elgar, E.: Two songs from Sea Pictures

» Grundman, C.: Tuba Rhapsody

» Haddad, D.: Two Pieces

» Jacob, G.: Bagatelles for Tuba

» Jacob, G.: Six little Tuba Pieces

» Walters, H.: Concertante

» Walters, H.: Scherzo Pomposo

» Painpare, H.: Concertpiece

» Bavdek, D.: Helica

» Album slovenskih skladb za trobila Zveze primorskih glasbenih šol

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



2. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Gordon, C.: Systematic Approach to daily practice

» Arban, J. B.: Complete Method for tuba

» Bobo, R.: Mastering the tuba

» Parés, G.: Pares Scales for Tuba



33





7


0

:

5

1

/

/

/



Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. » Pilafian, S., Sheridan, P.: Breathing Gym 5202.21.51 ETUDE

Priporočena literatura

» Arban, J. B.: Complete Method for tuba

» Kopprasch, C.: 60 selected studies, 1. del

» Blazevich, V.: 70 studies for tuba, 1. del

» Bordogni, M.: 43 Bel canto studies

» Fink, R. H.: Studies in Legato

» Vobaron, F.: Etudes

» Blume, O: 12 etudes

» Schoemaker, J.: Legato etudes for tuba

» Parés, G.: Pares Scales for Tuba

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

KONCERTI, SONATE

Priporočena literatura

» Curnow, J.: Concertino

» Franckenpohl, A.: Concertino

» Boda, J.: Sonatina

» arr. Cooley, Morris, Maganini: Vivaldijeve sonate

» arr. Friedmann/Chidester: Telemannove sonate št. 1–4

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

DRUGE SKLADBE IN SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura

» Davis, W.: Variations on a Theme of Robert Schumann

» Dowling, R.: His Majesty the Tuba

» Jacob, G.: Bagatelles for Tuba

» Painpare, H.: Concertpiece

» Fred, G.: A heroic tale



34





7


0

:

5

1

/

/

/



» Glavina, B.: Dva korala 5202.2 » Uber, D.: Mr. Tuba on brodway 1.51 » Wekselblatt, H.: First solos

» Album slovenskih skladb za trobila Zveze primorskih glasbenih šol

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



3. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Gordon, C.: Systematic Approach to daily practice

» Arban, J. B.: Complete Method for tuba

» Bobo, R.: Mastering the tuba

» Parés, G.: Pares Scales for Tuba

» Pilafian, S., Sheridan, P.: The Brass Gym

» Hilgers, W.: Daily Exercises fot tuba

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

ETUDE

Priporočena literatura

» Arban, J. B.: Complete Method for tuba

» Kopprasch, C.: 60 selected studies, 2. del

» Blazevich, V.: 70 studies for tuba, 2. del

» Bordogni, M.: 43 Bel canto studies

» Tyrell, H. W.: 40 Advanced studies

» Fink, R. H.: Studies in Legato

» Vobaron, F.: Etudes

» Blume, O.: 12 etudes

» Schoemaker, J.: Legato etudes for tuba

» Parés, G.: Pares Scales for Tuba



35





7


0

:

5

1

/

/

/



Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo. » Snedecor, P.: Low etudes for tuba 5202.21.51 KONCERTI, SONATE

Priporočena literatura

» Uber, D.: Sonatina

» Wilder, A.: Sonata

» Boda, J.: Sonatina

» Marcello, B.: Sonata v F duru

» Ridout, A.: Concertino

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

DRUGE SKLADBE IN SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura

» Dolar, J. K., Habe, T.: Suita

» Krivokapić, P.: Elegija

» Pačnik, P.: Sonata v Es-duru

» Spruk, E.: Alla romanesca

» Elgar, E.: Two songs from Sea Pictures

» Grundman, C.: Tuba Rhapsody

» Haddad, D.: Two Pieces

» Franckenpohl, A.: Variations for tuba and piano

» Rachmaninoff, S.: Vocalise

» Štuhec, I.: Preludij in Groteskna koračnica

» Tcherepnin, A.: Andante

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



4. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Gordon, C.: Systematic Approach to daily practice

» Arban, J. B.: Complete Method for tuba



36





7


0

:

5

1

/

/

/



» Bobo, R.: Mastering the tuba 5202.2 » Parés, G.: Pares Scales for Tuba 1.51 » Pilafian, S., Sheridan, P.: The Brass Gym

» Hilgers, W.: Daily Exercises fot tuba

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

ETUDE

Priporočena literatura

» Arban, J. B.: Complete Method for tuba

» Kopprasch, C.: 60 selected studies, 2. del

» Blazevich, V.: 70 studies for tuba, 2. del

» Bordogni, M.: 43 Bel canto studies

» Tyrell, H. W.: 40 Advanced studies

» Fink, R. H.: Studies in Legato

» Schoemaker, J.: Legato etudes for tuba

» Parés, G.: Pares Scales for Tuba

» Snedecor, P.: Low etudes for tuba

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

KONCERTI, SONATE

Priporočena literatura

» Uber, D.: Sonatina

» Castérède, J.: Sonatina

» Benedetto, M.: Sonata v F duru

» Lebedjev, A.: Konzert

» Frackenpohl, A.: Sonata

» Broughton, B.: Sonata

» Uber, D.: Sonata

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



37

7

0

:

5

1

/

/

/



DRUGE SKLADBE IN SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202. Priporočena literatura 21.5 » Hadddad, D.: Suita za tubo 1

» Uber, D.: Sonatina

» Arnold, M.: Fantasy for tuba

» Marcello, B.: Sonata 1 in Fa

» Stevens, T.: Variations in olden style

» Glass, J.: Sonatina for tuba

» Ramovš, P.: Koncert

» Šivic, P.: Morceau de Concert

» Gregorc, J.: Koncert

» Jelinčič, F.: Concertino

» Pačnik, P.: Sonata v B-duru

» Castérède, J.: Sonatina

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



38





7


0

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



PRILOGE 5



39